Uradni list

Številka 92
Uradni list RS, št. 92/1999 z dne 12. 11. 1999
Uradni list

Uradni list RS, št. 92/1999 z dne 12. 11. 1999

Kazalo

4349. Zakon o železniškem prometu (ZZelP), stran 13631.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o železniškem prometu (ZZelP)
Razglašam zakon o železniškem prometu (ZZelP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 2. novembra 1999.
Št. 001-22-159/99
Ljubljana, dne 10. novembra 1999.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O ŽELEZNIŠKEM PROMETU (ZZelP)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen zakona)
Ta zakon določa pogoje za izvajanje prevoznih storitev v železniškem prometu, določa tiste storitve, ki so na področju železniškega prometa javne dobrine, ki jih zagotavlja Republika Slovenija (v nadaljevanju: država) z obvezno gospodarsko javno službo, določa javno železniško infrastrukturo, njen status in pogoje za pristop nanjo, določa način uresničevanja pravice do stavke na področju železniškega prometa, določa naloge direkcije za železniški promet in določa način reorganizacije in privatizacije javnega podjetja Slovenske železnice, d.d.
2. člen
(pomen izrazov)
V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
– prevozne storitve v železniškem prometu so prevoz potnikov in/ali blaga v notranjem in mednarodnem železniškem prometu;
– prevoznik je javno podjetje, ki ga na podlagi zakona ustanovi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), ali druga pravna oseba, katere pretežna dejavnost je opravljanje prevoznih storitev v železniškem prometu in ki zagotavlja vleko vlakov (v nadaljnjem besedilu: prevoznik);
– upravljavec javne železniške infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) je javno podjetje, ki je odgovorno za vzdrževanje in modernizacijo obstoječe javne železniške infrastrukture in vodenje prometa na njej;
– mednarodno poslovno združenje je zveza najmanj dveh prevoznikov s sedežem v različnih državah članicah Evropske skupnosti, katerega cilj je izvajanje mednarodnih prevoznih storitev v železniškem prometu med državami članicami Evropske skupnosti;
– vozni red je akt upravljavca, ki določa čas odhoda in prihoda vlakov na postaje in postajališča, čas postankov ter vmesne čase, pomembne za varno odvijanje železniškega prometa;
– vlakovna pot je zmogljivost transportne infrastrukture, potrebna za vožnjo vlaka med dvema krajema ob določenem času;
– licenca je dokument, s katerim je prevozniku priznana sposobnost, da opravlja vse ali posamezne vrste prevoznih storitev v železniškem prometu;
– licenčni organ je organ, pristojen za izdajanje licenc;
– varnostno spričevalo je dokument, s katerim prevoznik dokazuje, da izpolnjuje zahteve, ki so določene za varnost prometa na posamezni progi.
II. PREVOZNE STORITVE V ŽELEZNIŠKEM PROMETU
3. člen
(javni prevoz in prevoz za lastne potrebe)
(1) Prevozne storitve v železniškem prometu opravlja prevoznik kot javni prevoz. Javni prevoz je prevoz potnikov ali blaga, ki je pod enakimi pogoji dostopen vsakomur in ki ga prevoznik opravlja na podlagi sklenjene pogodbe o prevozu.
(2) Prevoz za lastne potrebe je prevoz oseb ali blaga v železniškem prometu, ki ga prevoznik opravlja za potrebe svoje dejavnosti.
(3) Prevozne storitve v železniškem prometu se izvajajo po tržnih pogojih, kolikor ta zakon ne določa drugače.
4. člen
(državna nadomestila)
(1) Prevozniku, ki opravlja:
– železniški prevoz potnikov v mednarodnem prometu,
– železniški prevoz blaga in
– kombinirani prevoz,
lahko država zaradi uresničevanja posebnih interesov nadomešča del sredstev za naložbe, za raziskave in del stroškov prevozov, s katerimi se mu zagotavlja enakopraven ekonomski položaj s prevozniki blaga in potnikov v drugih vrstah prometa.
(2) Za nadomestilo lahko zaprosi prevoznik, ki je registriran v Republiki Sloveniji in ki z obrazloženo zahtevo lahko izkaže, da je skladno s prvim odstavkom tega člena upravičen do nadomestila. Zahtevi mora priložiti dokazila o razliki med realizirano prodajno ceno in stroški prevoza ter ceno, ki jo dosegajo drugi prevozniki, oziroma dokazilo o ekonomski upravičenosti naložbe ali smotrnosti raziskave.
(3) O zahtevi prevoznika za nadomestilo stroškov odloča ministrstvo, pristojno za promet, ki pri presoji upravičenosti upošteva naslednje kriterije:
– javni interes;
– možnost dostopa do drugih oblik prevoza, če gre za prevoz potnikov ali blaga;
– razliko med prihodkom na osnovi tarife in stroški prevoznika;
– razliko med prihodki, ki jih prevoznik lahko doseže na trgu in dejanskimi stroški prevoza;
– usmerjenost raziskovalnega dela v dolgoročno zasnovo razvoja slovenskega železniškega prometa s poudarkom na uresničevanju nacionalnega programa razvoja javne železniške infrastrukture;
– vpliv naložbe na varnost železniškega prometa in na kvalitativne ter kvantitativne možnosti, ki jih le-ta zagotavlja uporabnikom.
(4) Vlada z uredbo predpiše način uporabe kriterijev in pomen posameznega kriterija iz prejšnjega odstavka tega člena ter postopek za uveljavljanje zahteve za nadomestilo stroškov.
(5) Medsebojne pravice in obveznosti uredita upravičenec, ki mu je bilo nadomestilo odobreno in ministrstvo, pristojno za promet, s pogodbo.
(6) Prevoznik, ki je prejel nadomestilo stroškov skladno z določbami prejšnjih odstavkov tega člena, mora voditi ločeno računovodsko evidenco, ki omogoča ločen obračun za dejavnost, v okviru katere opravlja storitve, za katere je prejel nadomestilo, ter preglednost uporabe sredstev tega nadomestila.
(7) Predpis o vsebini in načinu vodenja evidenc iz prejšnjega odstavka izda minister, pristojen za promet v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.
5. člen
(kombinirani prevoz)
(1) Kombinirani prevoz je prevoz blaga, pri katerem se zabojnik dolžine najmanj 6 m, zamenljivo tovorišče, tovorna prikolica, sedlasti polpriklopnik z vlečno enoto ali brez nje in cestno tovorno vozilo prevaža v železniškem prometu ali po vodni plovni poti, pri čemer se dovoz in odvoz intermodalnih prevoznih enot z nakladališč ali razkladališč do najbližjega terminala za kombinirani prevoz, oziroma pristanišča RO-RO, opravita s cestnim prevozom.
(2) Vlada z uredbo določi razdaljo dovoza in odvoza po cestnem omrežju, dokumente, ki jih mora za izvajanje dovoza in odvoza zagotoviti prevoznik, takse in druge pristojbine, ki jih mora plačevati prevoznik za dovoz in odvoz, ter morebitne oprostitve plačila taks in pristojbin skladno z zakonom in druga vprašanja, povezana z operativnim izvajanjem dovoza in odvoza.
6. člen
(prevoz potnikov)
(1) Prevoz potnikov v notranjem železniškem prometu opravlja prevoznik kot mestne, primestne in regionalne storitve.
(2) Prevoz potnikov v notranjem železniškem prometu zagotavlja država kot javno dobrino z obvezno gospodarsko javno službo.
(3) Prevozne storitve iz prvega odstavka tega člena izvaja javno podjetje. Vrsto in obseg storitev, pogoje za njihovo zagotavljanje, prevozne cene in kakovost storitev iz prvega odstavka tega člena določa vlada z uredbo.
7. člen
(ravnanje ob stavki)
(1) Med stavko morajo železniški delavci v skladu s predpisi o varnosti železniškega prometa, zagotavljati minimalni obseg prevoznih storitev v železniškem prometu, s katerim se zagotavlja varnost ljudi in premoženja in so nenadomestljiv pogoj za delo pravnih in fizičnih oseb ter izpolnjevanje mednarodnih obveznosti. S kolektivno pogodbo za dejavnost železniškega prometa in z dogovorom, sklenjenim na njeni podlagi, se določijo elementi za izdelavo voznega reda ter način dela med stavko.
(2) Med stavko morajo delavci opravljati tudi prevozne storitve v železniškem prometu za obrambo, zaščito in reševanje oziroma dela, ki so potrebna, da se med naravno in drugo nesrečo rešijo človeška življenja in premoženje.
(3) Stavka, ki se izvaja skladno s predpisi, kolektivno pogodbo in na njeni podlagi sklenjenim dogovorom, se ne šteje za posebne razmere v gospodarstvu v smislu 8. člena tega zakona.
8. člen
(ravnanje ob posebnih razmerah)
(1) Ob posebnih razmerah, ki jih ugotovi vlada (naravne in druge nesreče, motnje v gospodarstvu ipd.), lahko ta določi prednostne prevozne storitve v železniškem prometu.
(2) Vlada lahko pooblasti ministra, pristojnega za promet, da v primerih iz prejšnjega odstavka določi vlake, ki morajo voziti, in delo, ki mora biti v zvezi s tem opravljeno, pri čemer mora ob naravnih in drugih nesrečah upoštevati odločitve organov, ki vodijo zaščito, reševanje in pomoč.
(3) V vojnem ali izrednem stanju lahko minister, pristojen za promet in zveze, določi način dela v javnih podjetjih, ki opravljajo prevozne storitve v železniškem prometu in upravljajo z javno železniško infrastrukturo, kot tudi način dela drugih prevoznikov v železniškem prometu.
III. ŽELEZNIŠKA INFRASTRUKTURA
1. Javna železniška infrastruktura
9. člen
(status javne železniške infrastrukture in upravljanje)
(1) Javna železniška infrastruktura so objekti in naprave, potrebni za nemoteno odvijanje javnega železniškega prometa ter pripadajoča zemljišča, ki funkcionalno služijo njihovi namenski rabi.
(2) Javna železniška infrastruktura je grajeno javno dobro v lasti države in se uporablja na način in pod pogoji, določenimi s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
(3) Železniški promet na javni železniški infrastrukturi se odvija pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo varnost železniškega prometa. Prevozne storitve v železniškem prometu morajo biti opravljene skladno s predpisi, ki urejajo javni prevoz potnikov in blaga.
(4) Javno železniško infrastrukturo upravlja upravljavec, ki mora izpolnjevati s predpisi določene pogoje za izvajanje vzdrževanja in modernizacije javne železniške infrastrukture in vodenje železniškega prometa. Upravljavec mora z državo skleniti pogodbo o upravljanju javne železniške infrastrukture, v kateri so določene medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti. Upravljanje javne železniške infrastrukture zajema gospodarjenje z njo in sklepanje s tem povezanih pravnih poslov.
(5) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena je na javni železniški infrastrukturi mogoče pridobiti služnost napeljevanja vodovoda in kanalizacije, električnih, telefonskih in telegrafskih napeljav, plinovoda, služnost prehoda ter pravico do uporabe na podlagi zakupa ali najema. Pogodbe o služnosti in zakupno ali najemno pogodbo sklepa z uporabnikom upravljavec.
(6) Upravljavec mora voditi računovodsko evidenco, ki omogoča obračun stroškov za javno železniško infrastrukturo in obračun njene uporabnine.
(7) Predpis o vsebini in načinu vodenja evidenc iz prejšnjega odstavka izda minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.
10. člen
(sestavni deli javne železniške infrastrukture)
Sestavni deli javne železniške infrastrukture so:
– zemljišča, na katerih je zgrajena javna železniška infrastruktura in zemljišča, ki so namenjena njeni funkcionalni rabi;
– tiri in progovno telo, zlasti nasipi, useki, drenaže, odvodni jarki in kanali, obložni zidovi, nasadi za zaščito pobočij itd.;
– zgornji ustroj zlasti tirnice, vodilne tirnice, pragovi, vezni in pritrdilni material, greda, vključno s tamponskim slojem, kretnice, križišča, okretnice in prenosnice (razen tistih, ki so izključno namenjene lokomotivam);
– potniški peroni;
– tovorne klančine, dostopne poti, zidne ograje, žive meje, palisade, protipožarni pasovi, naprave za ogrevanje kretnic, snegolovi;
– grajeni objekti, zlasti mostovi, prepusti, nadhodi, predori, galerije, podporni in oporni zidovi ter objekti za zaščito pred plazovi, padanjem kamenja in alarmne naprave;
– nivojska križanja, vključno s signalno varnostnimi napravami;
– dostopne poti za potnike in dovoz blaga;
– signalno-varnostne in telekomunikacijske naprave na odprti progi, na železniških in ranžirnih postajah, vključno z napravami za njihovo napajanje z električno energijo in prostori za te naprave, tirne zavore;
– električna razsvetljava, namenjena varnemu železniškemu prometu;
– naprave za pretvorbo in prenos električne energije kot pogonske energije za vleko vlakov, zlasti elektro-napajalne postaje, energetski vodi od elektro-napajalnih postaj do vozne mreže, vozna mreža z nosilno konstrukcijo;
– železniška postajna poslopja in zgradbe, namenjene vodenju železniškega prometa in dejavnosti upravljavca;
– ranžirne postaje s pripadajočimi napravami.
(2) Sestavni deli javne železniške infrastrukture niso popravljalni tiri (tiri za popravilo železniških vozil in odstranjevanje napak, nastalih pri natovarjanju tovorov), tiri v lokomotivskih depojih in garažni tiri.
11. člen
(gospodarska javna služba vzdrževanja in modernizacije obstoječe javne železniške infrastrukture ter vodenja železniškega prometa)
(1) Vzdrževanje in modernizacija obstoječe javne železniške infrastrukture in vodenje železniškega prometa na njej je obvezna gospodarska javna služba, ki jo izvaja upravljavec.
(2) Vzdrževanje in modernizacija obstoječe javne železniške infrastrukture obsega:
– organiziranje in izvajanje vzdrževalnih del v obsegu, ki omogoča njeno normalno obratovalno sposobnost ter zagotavlja prometno varnost (tekoče vzdrževanje);
– organiziranje in izvajanje vzdrževalnih del, zaradi ohranjanja in izboljševanja prometnih in varnostnih lastnosti obstoječe javne železniške infrastrukture, ki se opravljajo v daljših časovnih obdobjih;
– organiziranje rekonstrukcijskih del, ki se izvajajo med odvijanjem železniškega prometa (modernizacija);
– nadzor nad stanjem obstoječe javne železniške infrastrukture;
– vzpostavitev prevoznosti obstoječe javne železniške infrastrukture ob naravnih in drugih nesrečah;
– vodenje evidenc in drugih podatkov o javni železniški infrastrukturi, ki jih zahtevajo predpisi.
(3) Vodenje železniškega prometa na javni železniški infrastrukturi obsega predvsem:
– vodenje prometa vlakov;
– usklajevanje voznih redov prevoznikov, usklajevanje voznih redov s tujimi železniškim upravami, priprava predloga voznega reda in izvajanje potrjenega voznega reda;
– izvajanje tehnoloških procesov dela na prometnih mestih;
– nadzor nad izvajanjem prevoznih storitev v železniškem prometu skladno z izdanimi licencami in varnostnimi spričevali ter po dodeljenih vlakovnih poteh.
(4) Z uredbo določi vlada način opravljanja gospodarske javne službe iz prvega odstavka tega člena.
12. člen
(odvzem statusa grajenega javnega dobra)
(1) Delu javne železniške infrastrukture se lahko odvzame status grajenega javnega dobra le, če ni več potreben za odvijanje javnega železniškega prometa ter opravljanje prevoznih storitev v javnem železniškem prometu.
(2) Če je delu javne železniške infrastrukture odvzet status grajenega javnega dobra, ga vlada prenese na upravljavca v skladu z zakonom.
13. člen
(nacionalni program)
(1) Cilji in naloge strategije razvoja železniškega prometa, gradnje, modernizacije in vzdrževanja javne železniške infrastrukture se natančneje določijo v nacionalnem programu razvoja javne železniške infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: nacionalni program), ki ga na predlog vlade sprejme Državni zbor Republike Slovenije za obdobje najmanj 5 let.
(2) Z nacionalnim programom se določijo vrstni red prednostnih nalog, gradnje, modernizacije in vzdrževanja javne železniške infrastrukture, viri sredstev za njihovo uresničitev ter dinamika in obseg uresničevanja posameznih nalog v načrtovalnem obdobju. Določitev prednostnih nalog mora temeljiti na objektivnih prometnih, tehničnih, ekonomsko-finančnih in okolje-varstvenih merilih.
(3) Na podlagi nacionalnega programa, na predlog ministrstva, pristojnega za promet, sprejme vlada letni načrt gradnje, modernizacije in vzdrževanja javne železniške infrastrukture za koledarsko leto. O uresničevanju letnega načrta poroča vlada Državnemu zboru Republike Slovenije po izteku obdobja, za katero je bil sprejet.
14. člen
(koncesija za gradnjo javne železniške infrastrukture)
(1) Domača in tuja pravna oseba lahko pridobi koncesijo za gradnjo javne železniške infrastrukture.
(2) Pogoji za dodelitev koncesije za gradnjo javne železniške infrastrukture se določijo z zakonom.
2. Pristop na javno železniško infrastrukturo, licence za izvajanje prevoznih storitev in varnostna spričevala
15. člen
(dodelitev vlakovne poti)
(1) Prevoznik lahko opravlja prevozne storitve v javnem železniškem prometu na javni železniški infrastrukturi, če mu je odobren pristop nanjo. Pristop na javno železniško infrastrukturo je prevozniku lahko odobren, če izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje in če so proste infrastrukturne zmogljivosti. Pristop na javno železniško infrastrukturo prevoznikom pod enakimi pogoji, ki jih določa ta zakon, in brez diskriminacije dodeljuje upravljavec kot dodelitev vlakovne poti. Brez dodeljene vlakovne poti pristop na javno železniško infrastrukturo ni dovoljen.
(2) Upravljavec mora o zahtevi za dodelitev vlakovne poti, ki jo je prejel od prosilca, ali mu jo je poslal pristojni organ države, na ozemlju katere je izhodiščna točka določene prevozne storitve v železniškem prometu, odločiti najkasneje v 60 dneh od prejema popolne vloge. V postopku dodeljevanja vlakovne poti uporabljata prosilec in upravljavec določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če s tem zakonom ni drugače določeno. Zoper odločbo upravljavca lahko prosilec vloži pritožbo na direkcijo za železniški promet (v nadaljnjem besedilu: direkcija). Vloga, ki je bila zavrnjena zaradi nezadostnih zmogljivosti, se ponovno prouči ob naslednji prilagoditvi voznega reda, če tako zahteva prevoznik. Zainteresiranim strankam morajo biti na voljo datumi teh prilagoditev.
(3) Upravljavec lahko dodeli prevozniku vlakovno pot pod pogojem, da:
– je prevoznik za dejavnost prevoza v javnem železniškem prometu registriran v Republiki Sloveniji
ali
– je prevoznik, ki ima sedež v eni od držav članic Evropske skupnosti in opravlja prevozne storitve v železniškem prometu na javni železniški infrastrukturi kot del mednarodnega kombiniranega prevoza blaga,
ali
– gre za mednarodno poslovno združenje (grupacijo), če je sedež vsaj enega člana v Republiki Sloveniji,
ali
– gre za mednarodno poslovno združenje (grupacijo), če gre za tranzitni prevoz po javni železniški infrastrukturi med državami članicami Evropske skupnosti, v katerih imajo sedež člani grupacije,
– ima prevoznik v vseh primerih iz prejšnjih alinei licenco in varnostno spričevalo.
(4) Pri dodeljevanju vlakovne poti mora upravljavec upoštevati naslednje kriterije:
– obseg storitev;
– čim večjo izkoriščenost javne železniške infrastrukture;
– pokritje stroškov vzdrževanja javne železniške infrastrukture in vodenja prometa na njej z uporabnino, ki jo bo prejel;
– obseg dodatnih storitev, ki jih bo potreboval prevoznik;
– ponujena jamstva za dobro izvedbo prevoznih storitev v železniškem prometu na zaprošeni vlakovni poti;
– druge elemente, ki vplivajo na gospodarno upravljanje javne železniške infrastrukture.
(5) Upravljavec praviloma dodeljuje vlakovne poti enkrat letno ob pripravi novega voznega reda za naslednje voznoredno obdobje. Pri dodeljevanju vlakovnih poti ima prednost prevoznik, ki vlakovno pot potrebuje za izvajanje javne gospodarske službe iz drugega odstavka 6. člena tega zakona in prevoznik, ki opravlja prevoz potnikov v mednarodnem železniškem prometu.
(6) Prevoznik, ki mu je dodeljena vlakovna pot, opravlja prevoz v javnem železniškem prometu skladno s predpisi, ki urejajo varnost v železniškem prometu. S pogodbo, ki vsebuje splošne, tehnične in finančne določbe, prevoznik in upravljavec natančneje uredita medsebojna razmerja v zvezi z zagotavljanjem tehničnih in drugih pogojev varnosti železniškega prometa in plačevanjem uporabnine. Določbe pogodb, ki jih sklepa upravljavec s prevozniki morajo biti nediskriminacijske.
(7) Vlada z uredbo predpiše način uporabe kriterijev ter pomen posameznega kriterija iz četrtega odstavka tega člena ter postopek dodeljevanja vlakovnih poti.
(8) Za uporabo javne železniške infrastrukture prevoznik upravljavcu plačuje uporabnino. Uporabnina je namenjena kritju stroškov vzdrževanja in modernizacije javne železniške infrastrukture.
(9) Kriteriji, na podlagi katerih se določi uporabnina za uporabo javne železniške infrastrukture, so:
– stroški vzdrževanja in modernizacije javne železniške infrastrukture;
– uporabnina prometne infrastrukture v drugih prometnih podsistemih, predvsem v cestnem prometu;
– dolžina omrežja javne železniške infrastrukture, ki ga uporablja prevoznik;
– število vozil, s katerimi vozi prevoznik po omrežju iz prejšnje alinee;
– stroški energije;
– vlakovni kilometri;
– brutotonski kilometri;
– vrsta prevoznih sredstev, ki jih prevoznik uporablja na omrežju iz tretje alinee;
– čas uporabe omrežja iz tretje alinee;
– hitrost vlaka;
– smeri prevoza;
– kategorija vlaka in
– količinski popusti.
(10) Na podlagi kriterijev iz prejšnjega odstavka določi višino uporabnine upravljavec. O pritožbi na odmero uporabnine odloča direkcija.
(11) Z uredbo vlada predpiše vrednotenje kriterijev za določanje višine uporabnine, varščine, postopek poračunavanja varščine in uporabnine, način plačevanja in evidentiranja vplačil, oprostitve plačevanja, nadzor nad plačevanjem ter sankcioniranje neplačevanja uporabnine.
16. člen
(pogoji za pridobitev licence)
(1) Za licenco lahko zaprosi prevoznik, ki je za izvajanje prevoznih storitev v železniškem prometu registriran v Republiki Sloveniji in izpolnjuje naslednje pogoje:
– da ni v stečajnem postopku;
– da član njegove uprave ni bil obsojen na zaporno kazen v trajanju enega leta ali več, zaradi storitve kaznivega dejanja zoper gospodarstvo ali zaradi storitve kaznivega dejanja ogrožanja posebnih vrst javnega prometa;
– da izpolnjuje zahteve, ki se nanašajo na njegovo finančno sposobnost in strokovno usposobljenost;
– ter da je zmožen kriti morebitno odškodnino, ki izhaja iz odškodninske odgovornosti, ki bi nastala pri opravljanju njegove dejavnosti.
(2) Zahteve v zvezi s finančno sposobnostjo so izpolnjene, ko prevoznik dokaže, da bo v obdobju dvanajstih mesecev lahko izpolnjeval svoje obveznosti iz naslova dejavnosti, za katero želi pridobiti licenco.
(3) Zahteve, ki se nanašajo na strokovno usposobljenost, so izpolnjene, ko prevoznik dokaže, da:
– ima ali bo imel organizirano poslovodstvo z znanjem in/ali izkušnjami, potrebnimi za varen in zanesljiv nadzor nad izvajanjem dejavnosti, ki je predmet licence;
– je njegovo osebje, odgovorno za varnost, še posebej vozniki, povsem usposobljeno za svoje področje dela in da
– lahko njegovo osebje, vozni park in organiziranost zagotavljajo visoko raven varnosti za storitve, ki jih bo izvajal.
(4) Prevoznik izkaže, da je zmožen kriti morebitno odškodninsko odgovornost iz naslova škode, ki bi jo utrpeli potniki, prtljaga, tovor, pošta ali tretje osebe, ki bi lahko nastala pri opravljanju njegove dejavnosti tako, da dokaže, da je ustrezno zavarovan za kritje svoje odgovornosti v primeru nesreče.
(5) Licenco izda oziroma podaljša direkcija.
(6) Prevoznik, ki izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta zakon, je upravičen do dodelitve licence za opravljanje prevoznih storitev v železniškem prometu. Licenco si je prevoznik dolžan pridobiti za tiste prevozne storitve, ki jih želi izvajati.
(7) Licenca sama po sebi imetniku ne daje pravice dostopa do javne železniške infrastrukture.
(8) Vlada z uredbo predpiše, kako se ugotavlja izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena, postopek za ugotavljanje pogojev za začasen odvzem, preklic veljavnosti ali podaljšanje licence in postopek obveščanja tujih licenčnih organov, če njen nosilec v naši državi krši pogoje in zahteve, ki jih mora izpolnjevati.
17. člen
(veljavnost licence)
(1) V Republiki Sloveniji veljajo licence, ki jih izdaja direkcija. Veljajo tudi licence, ki jih izdajajo licenčni organi držav članic Evropske skupnosti.
(2) Licenca velja toliko časa, dokler prevoznik izpolnjuje pogoje in zahteve, ki jih predpisuje ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi.
(3) Če direkcija, resno dvomi, ali imetnik licence izpolnjuje pogoje in zahteve za podelitev licence, določene v tem zakonu in na njegovi podlagi izdanih predpisih, lahko kadar koli preveri, ali jih dejansko izpolnjuje.
(4) Če direkcija ugotovi, da imetnik licence ne izpolnjuje pogojev za pridobitev licence, licenco začasno odvzame, ali prekliče njeno veljavnost in jo odvzame.
(5) Če se utemeljeno sumi, da imetnik licence, ki mu je licenco izdal pristojni organ druge države, ne izpolnjuje pogojev za pridobitev licence, mora direkcija, o tem nemudoma obvestiti licenčni organ druge države, ki je licenco izdal.
(6) Če so podani razlogi za odvzem licence, ker niso izpolnjeni pogoji, ki se nanašajo na zagotovitev finančnih sposobnosti, kot so opredeljene v drugem odstavku prejšnjega člena, je direkcija nosilcu ne odvzame pod pogojem, da varnost prometa ni ogrožena. Če nosilec v šestih mesecih od ugotovitve dejstev iz prejšnjega stavka ne zagotovi pogojev, kot jih za njegovo finančno sposobnost predpisuje ta zakon, mu direkcija licenco odvzame.
(7) Če imetnik licence preneha z izvajanjem prevoznih storitev v železniškem prometu za šest mesecev ali jih ne začne izvajati šest mesecev po dodelitvi licence, mu lahko direkcija naloži, da licenco predloži zaradi ponovnega ugotavljanja izpolnjevanja pogojev in jo začasno odvzame.
(8) Če prosilec začenja z dejavnostjo izvajanja prevoznih storitev v železniškem prometu, lahko zaprosi za določitev roka, daljšega od roka, določenega v prejšnjem odstavku. Direkcija lahko prosilcu ob upoštevanju posebne narave storitev, ki jih bo izvajal, rok podaljša.
(9) O statusnih spremembah mora imetnik licence najkasneje v osmih dneh po prejemu sklepa registrskega sodišča obvestiti direkcijo. Direkcija, predvsem če gre za združitev ali prevzem, odloči, da mora imetnik za licenco ponovno zaprositi. Od vložitve zahteve za licenco do odločitve direkcije lahko imetnik opravlja prevozne storitve v železniškem prometu v obsegu, kot mu to dovoljuje veljavna licenca, razen če direkcija zaradi ogrožanja varnosti prometa prekliče veljavnost dosedanje licence.
(10) Če namerava imetnik licence pomembneje spremeniti ali razširiti svojo dejavnost, mora zaprositi za novo licenco.
(11) Če direkcija prevozniku licenco začasno odvzame, prekliče njeno veljavnost ali izda novo licenco, mora pristojni upravni organ o tem obvestiti Komisijo Evropske skupnosti.
18. člen
(pogoji in postopek za pridobitev varnostnega spričevala)
(1) Za vožnjo po progah železniškega omrežja v Republiki Sloveniji si je prevoznik dolžan pridobiti varnostno spričevalo. Na popolno vlogo prosilca, ki je imetnik licence, izda varnostno spričevalo direkcija.
(2) Z varnostnim spričevalom imetnik dokazuje:
– da izpolnjuje s predpisi določene tehnične in obratovalne pogoje, zahtevane za prevozne storitve v železniškem prometu in varnostne zahteve, ki so predpisane za osebje;
– da je osebje, ki ga zaposluje za upravljanje in spremljanje vlakov, s katerimi opravlja prevoz, ustrezno usposobljeno za izpolnjevanje prometnih pravil, ki zagotavljajo varnost v železniškem prometu;
– da vozni park, ki ga sestavljajo vlaki, ki bodo vozili po progah železniškega omrežja v Republiki Sloveniji, ustreza pogojem in zahtevam, določenim z zakonom, ki ureja varnost v železniškem prometu in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
(3) Vlada z uredbo predpiše kriterije za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev iz prejšnjega odstavka tega člena in postopek za izdajo varnostnega spričevala.
3. Sprememba namembnosti zemljišč in sodelovanje javnosti v postopkih za pridobitev dovoljenj za gradnjo javne železniške infrastrukture
19. člen
(odškodnina za spremembo namembnosti zemljišč, potrebnih za gradnjo javne železniške infrastrukture)
Vlada lahko na predlog ministra, pristojnega za promet, zniža ali oprosti plačila odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda v delu, ki je prihodek proračuna države, če gre za zemljišče, potrebno za gradnjo ali rekonstrukcijo javne železniške infrastrukture.
20. člen
(sodelovanje javnosti v postopkih priprave in sprejemanja lokacijskih načrtov in izdaje dovoljenj za gradnjo železniških prog)
Če se za graditev javne železniške infrastrukture pripravi in sprejme lokacijski načrt po določbah 45.a, 45.b, 45.c, 45.č, 45.d, 45.e, 45.f, 45.g in 45.h členov v zvezi s 45.j členom zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97), se šteje, da so zahteve o sodelovanju javnosti po 60. členu zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) izpolnjene z javno razgrnitvijo osnutka lokacijskega načrta.
IV. DIREKCIJA ZA ŽELEZNIŠKI PROMET
21. člen
(naloge direkcije)
(1) Strokovno-tehnične, organizacijske, razvojne ter določene upravne in nadzorne naloge s področja železniškega prometa ter izvajanja gospodarskih javnih služb, določenih v tem zakonu, izvaja direkcija, kot organizacija v sestavi ministrstva, pristojnega za promet
(2) Naloge iz prejšnjega odstavka se zlasti nanašajo na:
– zagotavljanje pogojev za izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb, določenih s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi ter nadzor nad njihovim izvajanjem;
– izvajanje financiranja javnih gospodarskih služb iz prve alinee;
– nadzor nad porabo sredstev, ki jih država zagotavlja za izvajanje javnih gospodarskih služb iz prve alinee;
– vodenje pritožbenih postopkov v zvezi z dodelitvijo vlakovne poti in določitvijo uporabnine;
– priprava strokovnih podlag za obračun uporabnine javne železniške infrastrukture;
– nadzor nad usklajevanjem, izdelavo in izvajanjem voznih redov in njihovo potrjevanje;
– izdajanje in odvzem licenc in varnostnih spričeval;
– izdajanje dovoljenj in soglasij v skladu z zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa;
– pripravo predlogov predpisov na podlagi zakona, ki ureja varnost železniškega prometa;
– organizacijo izdelave raziskovalnih in razvojnih nalog s področja javne železniške infrastrukture in prevoza potnikov v železniškem prometu;
– graditev nove javne železniške infrastrukture;
– izdelavo osnutkov letnih in srednjeročnih načrtov vzdrževanja in modernizacije ter osnutka nacionalnega programa razvoja javne železniške infrastrukture;
– pripravo izhodišč za pogovore o mednarodnem sodelovanju in sodelovanje pri pripravi mednarodnih pogodb s področja železniškega prometa;
– druge naloge, določene z zakonom ali drugimi predpisi, ali naloge, ki jih direkciji naloži organ, v katerega sestavi je.
(3) Naloge iz desete, enajste in dvanajste alinee prejšnjega odstavka lahko za direkcijo po njenem naročilu izvaja upravljavec.
(4) Sedež direkcije je glede na razpoložljive kadrovske in materialne možnosti v Mariboru.
V. FINANCIRANJE
22. člen
(financiranje gospodarskih javnih služb in razvoja javne železniške infrastrukture)
(1) Sredstva za izvajanje javne gospodarske službe prevoza potnikov v notranjem železniškem prometu se zagotavljajo s prodajo storitev in iz državnega proračuna.
(2) Sredstva za vzdrževanje in modernizacijo obstoječe javne železniške infrastrukture in vodenje prometa na njej zagotavlja država iz proračuna in iz drugih virov, če tako določa zakon.
(3) Za graditev nove javne železniške infrastrukture zagotavlja sredstva država iz proračuna, lahko pa se zagotavljajo tudi s sredstvi vlaganj domačih ali tujih oseb in iz drugih virov skladno z zakonom.
(4) Sredstva za nadomestilo stroškov iz 4. člena tega zakona zagotavlja prevoznikom, ki izvajajo prevoz potnikov v mednarodnem železniškem prometu in/ali prevoz blaga, država iz proračuna.
VI. REORGANIZACIJA
23. člen
(reorganizacija javnega podjetja Slovenske železnice, d.d.)
Javno podjetje Slovenske železnice, d.d., se na podlagi posebnega zakona reorganizira na način, ki zagotavlja enovitost upravljanja in vodenja sistema železnic ter varnost železniškega prometa. Privatizacija podjetja ali njegovih pravnih naslednikov se uredi s posebnim zakonom
VII. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
24. člen
(pristojnost)
(1) Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov opravlja Prometni inšpektorat Republike Slovenije (v nadaljevanju: PIRS).
(2) PIRS je pristojen za nadzor nad zagotavljanjem varnosti in urejenosti železniškega prometa pri izvajanju prevoznih storitev v železniškem prometu.
(3) Neposredne naloge inšpekcijskega nadzorstva po tem zakonu opravlja inšpektor za železniški promet (v nadaljnjem besedilu: inšpektor).
(4) Inšpektor mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa zakon o varnosti v železniškem prometu.
25. člen
(obseg nadzorstva)
(1) Na področju javne železniške infrastrukture PIRS izvaja nadzor nad organiziranjem in izvajanjem vzdrževalnih in modernizacijskih del na javni železniški infrastrukturi in nad izvajanjem kontrole glede stanja te infrastrukture.
(2) Na področju izvajanja prevoznih storitev v javnem železniškem prometu PIRS izvaja nadzor nad prevozniki glede:
– veljavnosti licence za prevozne storitve v železniškem prometu, ki jih izvajajo;
– posedovanja varnostnega spričevala, za izvajanje prevoza na posamezni progi;
– odobrene vlakovne poti za vožnjo vlaka na določeni relaciji ob določenem času;
– izpolnjevanja pogojev, zahtevanih v dokumentih iz prve in druge alinee.
(3) PIRS o vseh ugotovljenih pomanjkljivostih obvešča direkcijo.
26. člen
(ukrepanje inšpektorja)
(1) Poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po zakonu o upravi ima inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva pravico in dolžnost:
1. odrediti odpravo ugotovljenih nepravilnosti ali pomanjkljivosti v roku, ki ga določi;
2. prepovedati nadaljnje izvajanje prevoznih storitev v železniškem prometu prevozniku, če zanje nima veljavne licence ali varnostnega spričevala ali če ne izpolnjuje pogojev, na podlagi katerih je pridobil ta dokument.
(2) Zoper odločbo inšpektorja je dovoljena pritožba v osmih dneh od dneva njene vročitve. O pritožbi zoper odločbo inšpektorja odloča ministrstvo, pristojno za promet.
(3) Pritožba zoper odločbo, s katero je odrejena takojšnja odprava nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki neposredno ogrožajo varen železniški promet, ne zadrži njene izvršitve.
27. člen
(pravice inšpektorja)
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima inšpektor pravico pregledati objekte, postroje in naprave, železniška vozila, materiale, tehnično in drugo dokumentacijo v skladu z namenom inšpekcijskega nadzorstva, lahko pa tudi zahteva potrebna dokazila, po potrebi pa se lahko obrne tudi na strokovne organizacije in strokovnjake.
28. člen
(dolžnosti upravljalca in prevoznika)
Upravljavec ali prevoznik morata inšpektorju omogočiti oziroma zagotoviti nemoteno izvajanje inšpekcijskega nadzorstva, mu dovoliti vstop v poslovne prostore ter mu dati na razpolago vse zahtevane podatke, listine in druge dokumente, ki se nanašajo na predmet inšpekcijskega pregleda.
29. člen
(dolžnost obveščanje inšpektorja)
Odgovorna oseba javnega podjetja ali prevoznika je dolžna najkasneje v osmih dneh po preteku roka, določenega za odpravo pomanjkljivosti, inšpektorja obvestiti o izpolnitvi z odločbo odrejenih ukrepov.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
30. člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj 700.000 tolarjev se kaznuje za prekršek prevoznik, ki izvaja prevozne storitve v železniškem prometu:
– brez dodeljene vlakovne poti ali ravna v nasprotju s pogoji, pod katerimi mu je dodeljena (prvi in šesti odstavek 15. člena);
– brez licence ali ravna v nasprotju s pogoji, pod katerimi mu je dodeljena (prvi in šesti odstavek 16. člena);
– brez varnostnega spričevala ali ravna v nasprotju s pogoji, pod katerimi mu je dodeljeno (prvi in drugi odstavek 18. člena);
– ne zagotovi ločenih računovodskih evidenc (šesti odstavek 4. člen);
(2) Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba prevoznika.
31. člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj 700.000 tolarjev se kaznuje za prekršek upravljavec, če ne vodi ločenih računovodskih evidenc (šesti odstavek 9. člena).
(2) Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba upravljavca.
32. člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj 600.000 tolarjev se kaznuje za prekršek prevoznik ali upravljavec, če:
– se ne ravna po izvršljivi odločbi, s katero je inšpektor odredil odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti (1. točka prvega odstavka 26. člena);
– ne ravna po izvršljivi odločbi, s katero je inšpektor prepovedal nadaljnje izvajanje prevoznih storitev v železniškem prometu (2. točka prvega odstavka 26. člena);
– prepreči ali onemogoči inšpektorju opravljanje nalog inšpekcijskega nadzorstva, ali mu ne da potrebnih podatkov (28. člen);
– inšpektorja v roku ne obvesti o izvršitvi ukrepov (29. člen).
(2) Z denarno kaznijo najmanj 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba upravljavca ali prevoznika.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33. člen
(pravno nasledstvo)
(1) Sredstva in obveznosti do virov sredstev obstoječe javne železniške infrastrukture in z njo povezanih finančnih obveznosti, se iz premoženja javnega podjetja Slovenske železnice, d.d., izločijo po stanju na dan 31. 12. 1999.
(2) Sredstva počitniških zmogljivosti, s katerimi na podlagi zakona o gospodarjenju s počitniškimi kapacitetami Slovenskih železnic (Uradni list RS, št. 64/95) gospodari javno podjetje Slovenske železnice, d.d., se prenesejo na to javno podjetje, razen sredstev počitniških zmogljivosti, ki so jih do 1. 1. 1999 uporabljali delavci zavodov Železniška srednja šola Ljubljana in Srednja prometna šola Maribor in katera se prenesejo v premoženje, ki ga upravljata ta dva zavoda. Sredstva počitniških zmogljivosti, s katerimi na podlagi navedenega zakona gospodarijo SŽ – Centralne delavnice Ljubljana, d.o.o., se prenesejo v premoženje SŽ – Centralne delavnice Ljubljana, d.o.o. Vlada s sklepom določi sredstva počitniških zmogljivosti, ki se prenesejo na javno podjetje Slovenske železnice, d.d. in na SŽ – Centralne delavnice Ljubljana, d.o.o.
34. člen
(finančne obveznosti države)
(1) Država prevzame izpolnjevanje obveznosti javnega podjetja Slovenske železnice d.d. iz naslova črpanih posojil, najetih za vzdrževanje in modernizacijo obstoječe javne železniške infrastrukture, ki izhajajo iz:
– 26. in 27. člena zakona o načinu opravljanja in financiranja prometa na obstoječi železniški mreži ter reorganizaciji in lastninskem preoblikovanju javnega podjetja Slovenske železnice, (ZNOFP – Uradni list RS, št. 71/93);
in posojil, za katere je dano poroštvo države na podlagi:
– zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz pogodbe o najetju posojila Evropske banke za obnovo in razvoj, za obnovo Slovenskih železnic – Ljubljana (ZPOPNPEB – Uradni list RS, št. 47/93);
– zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz pogodb o najetju posojil Evropske investicijske banke za obnovo slovenskih železnic (ZPOPNPEI – Uradni list RS, št. 71/93);
– zakona o garanciji Republike Slovenije za obveznosti iz pogodbe o najetju kredita Evropske investicijske banke za projekt Slovenske železnice II (ZGOPS – Uradni list RS, št. 39/94);
– zakona o poroštvu Republike Slovenije za najete kredite Slovenskih železnic, d.d., za odplačilo obveznosti iz naslova najetih kreditov pri EIB in EBR (ZPNKSZ – Uradni list RS, št. 17/96);
– zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz naslova kredita najetega pri Evropski investicijski banki za transjugoslovanski železniški projekt II/A (ZKPTP – Uradni list RS, št. 41/97);
– zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenskih železnic, d.d., iz naslova posojil, najetih za financiranje gradnje železniške proge na smeri Puconci–Hodoš–državna meja (ZPSZPH – Uradni list RS, št. 48/98);
– zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenskih železnic, d.d., iz naslova posojil, najetih za financiranje določenih del za posodobitev in razvoj železniške infrastrukture (ZPFRZI – Uradni list RS, št. 31/99 in 89/99).
Obveznosti iz posojilnih pogodb s poroštvom države, sklenjenih med javnim podjetjem Slovenske železnice, d.d. in bankami prevzema država po stanju na dan 31. 12. 1999, kot so navedene v tabeli, ki je sestavni del tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena za posojili s poroštvom države na podlagi ZPSZPH in ZPFRZI, katerih javno podjetje Slovenske železnice, d.d., še ni črpalo, ministrstvo, pristojno za finance in javno podjetje Slovenske železnice, d.d., posebej opredelita način prevzema teh obveznosti, njihovo vrednost in ročnost v pogodbi iz četrtega odstavka tega člena.
(3) Sredstva za odplačevanje obveznosti, navedenih v prvem in prejšnjem odstavku tega člena, zagotavlja država v proračunu.
(4) Ministrstvo, pristojno za finance z javnim podjetjem Slovenske železnice, d.d., sklene pogodbo, v kateri se datumsko določi izpolnjevanje obveznosti iz posojilnih pogodb, navedenih v prvem odstavku tega člena, in postopek plačevanja teh obveznosti.
(5) Država bo v letu 2000 prevzela dolgove, ki so določeni v prvem in drugem odstavku tega člena.
35. člen
(izvajanje gospodarskih javnih služb v prehodnem obdobju)
Z javnim podjetjem Slovenske železnice, d.d., se za čas do izvedbe reorganizacije skladno z zakonom iz 23. člena tega zakona sklenejo pogodbe:
a) za opravljanje obveznih gospodarskih javnih služb:
– prevoza potnikov v notranjem prometu (drugi odstavek 6. člena)
in
– vzdrževanja in modernizacije javne železniške infrastrukture ter za vodenje prometa (prvi odstavek 11. člena),
b) o upravljanju javne železniške infrastrukture (četrti odstavek 9. člena).
36. člen
(začasna ureditev pristopa)
Šteje se, da prevoznik, ki opravlja prevozne storitve v železniškem prometu ob uveljavitvi tega zakona, izpolnjuje pogoje za pridobitev licence in varnostnega spričevala po tem zakonu. Pri dodelitvi vlakovnih poti, ki ne omejujejo izvajanja javne gospodarske službe iz 6. člena tega zakona, ima pod enakimi pogoji prednost pred drugimi prosilci.
37. člen
(veljavnost obstoječih pogodbenih razmerij)
Obstoječa pogodbena razmerja v zvezi z najemom, zakupom ali prodajo posameznih delov javne železniške infrastrukture, ki jih je sklenilo javno podjetje Slovenske železnice, d.d., ostanejo v veljavi tudi po začetku veljavnosti tega zakona, s tem da mora biti ne glede na določbe pogodbe zagotovljen prost pristop na javno železniško infrastrukturo. Če je treba, mora najemnik, zakupnik ali kupec z lastnikom ali njegovim pooblaščencem skleniti dodatek k pogodbi.
38. člen
(vpis v zemljiško knjigo)
(1) Zemljišče, ki je bilo do začetka veljavnosti tega zakona že uporabljeno za gradnjo javne železniške infrastrukture, pa ni bilo vpisano v zemljiško knjigo kot javno dobro – javna železniška infrastruktura, se vpiše v zemljiško knjigo na poseben vložek kot javno dobro – javna železniška infrastruktura – po skrajšanem postopku brez zemljiškoknjižne listine ne glede na svojo vrednost.
(2) Lastniki zemljišč iz prejšnjega odstavka, razen javnega podjetja Slovenske železnice, d.d., in njegovih pravnih predhodnikov, ki za svoje zemljišče še niso prejeli odškodnine, jo imajo pravico zahtevati v skladu z zakonom.
(3) Predlogu za zemljiškoknjižni vpis lastništva javne železniške infrastrukture iz prvega odstavka novi lastnik ali njegov pooblaščenec priloži pisno izjavo o pridobitvi lastninske pravice po tem zakonu.
39. člen
(predpisi vlade)
Predpise iz četrtega odstavka 4. člena, drugega odstavka 5. člena, tretjega odstavka 6. člena, četrtega odstavka 11. člena, sedmega in enajstega odstavka 15. člena, osmega odstavka 16. člena in tretjega odstavka 18. člena izda vlada najkasneje v dvanajstih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
40. člen
(predpisi ministra)
Predpisa iz sedmega odstavka 4. člena in sedmega odstavka 9. člena tega zakona izda minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, najkasneje v 12 mesecih po uveljavitvi tega zakona.
41. člen
(sklenitev dogovora)
Dogovor iz prvega odstavka 7. člena tega zakona sklenejo stranke kolektivne pogodbe najkasneje do 31. 12. 1999.
42. člen
(prenehanje veljavnosti zakonov)
Z začetkom veljavnosti tega zakona preneha veljati zakon o načinu opravljanja in financiranja prometa na obstoječi železniški mreži ter reorganizaciji in lastninskem preoblikovanju javnega podjetja Slovenske železnice (Uradni list RS, št. 71/93), zakon o gospodarjenju s počitniškimi kapacitetami slovenskih železnic (Uradni list RS, št. 64/95) in zakon o poravnavi obveznosti Slovenskih železnic na področju prometnih storitev (Uradni list RS, št. 37/95).
43. člen
(začetek uporabe posameznih določb)
(1) Določbe druge, tretje in četrte alinee tretjega odstavka 15. člena ter drugega stavka prvega odstavka 17. člena tega zakona se začnejo uporabljati, ko postane Republika Slovenija članica Evropske skupnosti.
(2) Dokler Republika Slovenija ni članica Evropske skupnosti, se kombinirani promet uvršča med prevozne storitve v železniškem prometu, ki so javna dobrina. Za zagotavljanje sredstev za kombinirani promet se uporabljajo pravna pravila, kot jih določajo 3., 4., 6. in 7. člen zakona o načinu opravljanja in financiranja prometa na obstoječi železniški mreži ter reorganizaciji in lastninskem preoblikovanju javnega podjetja Slovenske železnice (ZNOFP – Uradni list RS, št. 71/93).
44. člen
(začetek veljavnosti zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 326-03/97-8/3
Ljubljana, dne 2. novembra 1999.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med. l. r.
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Zakonska                     Kreditodajalec              Valuta       Znesek glav.         Datum         Datum  Stanje neodplačanih obveznosti po deviznih  Znesek prevzetih obveznosti po             Skupaj v SIT     
osnova                                                                    v valuti       podpisa    zapadlosti  valutah                                     posameznem kreditu v SIT                     (glavnica+
                                                                                         pogodbe         kred.  valuta          glavnica           obresti             glavnica              obresti               obresti)
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
1                            2                           3                       4             5             6  7                                                             8                                           9
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
TUJI KREDITI          

Ur. l., št. 71/93-ZNOFP      NLB-obveznice (50/R)        USD            379.236,12   20. 9. 1988  18. 10. 2008  USD           310.284,12         84.815,63        56.111.128,30        15.337.880,50          71.449.008,80

Ur. l., št. 71/93-ZNOFP      NLB-obveznice (51/R)        USD             35.633,07   20. 9. 1988  18. 10. 2008  USD            29.154,35          7.969,28         5.272.210,90         1.441.147,60           6.713.358,50

Ur. l., št. 71/93-ZN0FP      NLB-obveznice (1 ref 83)    USD              1.940,44   20. 9. 1988  18. 10. 2008  USD             1.587,64            433,99           287.105,40            78.481,90             365.587,30

Ur. l., št. 71/93-ZNOFP      NLB-obveznice (52/R)        USD                940,48   20. 9. 1988  18. 10. 2008  USD               769,52            210,40           139.158,20            38.048,30             177.206,50

Ur. l., št. 71/93-ZNOFP      NLB-dodatek A (9469)        DEM          7.455.122,97  17. 10. 1996  19. 12. 2006  DEM         5.170.488,49        853.531,47       506.799.906,60        83.661.276,80         590.461.183,40

Ur. l., št. 71/93-ZNOFP      NLB-dodatek A (9468)        USD         20.325.776,70  17. 10. 1996  19. 12. 2006  USD        14.096.909,61      3.371.369,89     2.549.255.528,70       609.671.451,30       3.158.926.980,00

Ur. l., št. 71/93-ZNOFP      EIB gar.III/2548            EUR         16.590.000,00    3. 2. 1984   31. 1. 2004  DKK         4.465.068,08      1.283.505,52       115.160.803,40        33.103.532,62         148.264.336,02

                                                                                                                GRD         7.866.457,00      2.261.251,00         4.616.005,50         1.326.893,00           5.942.898,50

                                                                                                                USD         1.054.625,94        303.157,35       190.716.340,30        54.822.338,50         245.538.678,80

                                                                                                                DEM         6.888.985,38      1.980.272,26       675.243.191,20       194.101.930,30         869.345.121,50

                                                                                                                FRF         3.516.256,05      1.010.764,89       102.763.989,60        29.540.008,20         132.303.997,80

                                                                                                                GBP         1.198.024,15        344.377,85       349.784.715,00       100.547.312,10         450.332.027,10

                                                                                                                NLG           775.772,94        222.999,70        67.486.427,50        19.399.301,40          86.885.728,90

Ur. l., št. 41/97-ZKPTP      EIB gar.III/3480            EUR         16.000.000,00   24. 7. 1989   15. 3. 2009  DEM         4.489.027,00      2.060.018,79       440.004.550,70       201.918.509,75         641.923.060,45

                                                                                                                FRF         9.449.110,94      4.336.206,09       276.154.046,90       126.727.357,50         402.881.404,40

                                                                                                                NLG         4.278.306,22      1.963.318,85       372.180.553,80       170.794.015,10         542.974.568,90

                                                                                                                JPJ     1.002.796.307,38    460.184.181,32     1.521.442.557,60       698.191.439,90       2.219.633.997,50

                                                                                                                CHF         1.972.570,38        905.214,45       235.185.029,50       107.926.636,90         343.111.666,40

Ur. l., št. 71/93-ZPOPNPEI   EIB 1.7023                  EUR         38.000.000,00  13. 12. 1993   25. 5. 2013  EUR        26.211.215,34      9.793.449,29     5.024.852.488,60     1.877.464.948,30       6.902.317.436,90

                                                                                                                BEF       186.099.780,00     87.527.710,00       884.401.984,90       415.957.936,20       1.300.359.921,10

                                                                                                                ITL     5.091.475.076,00  2.417.672.449,00       504.096.765,30       239.368.913,80         743.465.679,10

                                                                                                                CHF           897.637,44        242.162,83       107.023.248,30        28.872.517,30         135.895.765,60

Ur. l., št. 71/93-ZPOPNPEI
                             EIB 1.7024                  EUR          9.000.000,00  13. 12. 1993   25. 5. 2013  EUR         4.135.959,50      1.659.894,28       792.889.083,50       318.212.024,80       1.111.101.108,30

                                                                                                                DEM         7.631.080,64      2.296.884,46       747.981.737,70       225.135.561,60         973.117.299,30

Ur. l., št. 39/94-ZGOPS      EIB 1.7359                  EUR         13.000.000,00   11. 7. 1994   10. 7. 2014  EUR         6.576.000,00      2.184.105,09     1.260.659.971,20       418.706.487,20       1.679.366.458,40

                                                                                                                DEM         7.962.101,40      2.026.906,86       780.427.660,20       198.672.951,20         979.100.611,40

                                                                                                                FRF        15.383.693,00      5.938.002,67       449.594.579,90       173.540.503,20         623.135.083,10

Ur. l., št. 47/93-ZPOPNPEB   EBRD 110                    USD         15.200.000,00   12. 4. 1994   20. 9. 2008  USD        11.400.002,00      5.035.950,00     2.061.552.421,30       910.690.622,50       2.972.243.043,80

                                                         DEM         60.300.000,00   12. 4. 1994   20. 9. 2008  DEM        45.225.000,00      9.054.610,31     4.432.855.005,00       887.512.982,70       5.320.367.987,70

Ur. l., št. 71/93-ZNOFP      MŽ Sk (2127)+aneks          DEM          5.795.890,00   8. 11. 1983                DEM         5.444.661,46      2.733.480,11       533.662.956,10       267.929.706,70         801.626.369,20
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
SKUPAJ                                                                                                                                                        25.048.634.857,50     8.410.692.717,20      33.459.327.674,70
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
DOMAČI KREDITI          

Ur. l., št. 71/93-ZNOFP      NLB 2942/89A               SIT       4.625.000.000,00   12. 6. 1989    1. 4. 2000                                                     1.822.510,60            50.556,60           1.873.067,20

Ur. l., št. 71/93-ZNOFP      NLB 2942/89C               SIT       1.072.000.000,00   12. 6. 1989    1. 4. 2000                                                     1.344.141,00            37.286,60           1.381.427,60

Ur. l., št. 71/93-ZNOFP      NLB 2942/89B               SIT       1.012.000.000,00   12. 6. 1989    1. 4. 2000                                                       362.361,30            10.051,90             372.413,20

Ur. l., št. 71/93-ZNOFP      NLB 3075/90                SIT          20.420.000,00    3. 7. 1990    1. 4. 2001                                                    28.114.653,00         2.093.157,20          30.207.810,20

Ur. l., št. 17/96-ZPNKSZ     SKB 32164/97               SIT         298.000.000,00   15. 5. 1996  31. 10. 2000                                                   116.324.173,10         3.512.716,90         119.836.890,00

Ur. l., št. 71/93-ZNOFP      Abanka 6176                SIT         249.000.000,00   29. 8. 1996  30. 11. 2000                                                   110.505.870,00         3.351.650,30         113.857.520,30

Skl. vlade št.440-15/97-2(N) Gor.banka 085FO59383/1     SIT       1.500.000.000,00   18. 6. 1997    1. 8. 2000                                                   663.005.456,90        24.211.594,80         687.217.051,70

Ur. l., št. 48/98-ZPSZPH     NLB 02/99-SIN              SIT      13.233.216.202,00   29. 4. 1999   30. 6. 2009                                                14.981.610.681,90     7.388.954.742,10      22.370.565.424,00

Ur. l., št. 31/99 in

89/99-ZPFRZI                 Kred. pog. še ni           SIT       9.290.740.440,00                31. 12. 2011                                                10.175.242.159,40     6.301.623.348,90      16.476.865.508,30
                             sklenjena
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
SKUPAJ                                                                                                                                                        26.078.332.007,20    13.723.845.105,30      39.802.177.112,50
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
SKUPAJ TUJI IN DOMAČI KREDITI                                                                                                                                                                             73.261.504.687,20
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------