Uradni list

Številka 79
Uradni list RS, št. 79/1999 z dne 30. 9. 1999
Uradni list

Uradni list RS, št. 79/1999 z dne 30. 9. 1999

Kazalo

3758. Zakon o javnih financah (ZJF), stran 2394.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o javnih financah (ZJF)
Razglašam zakon o javnih financah (ZJF), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 16. septembra 1999.
Št. 001-22-137/99
Ljubljana, dne 24. septembra 1999.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O JAVNIH FINANCAH (ZJF)
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Vsebina in področje veljavnosti zakona)
(1) S tem zakonom se urejajo sestava, priprava in izvrševanje proračuna Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni proračun) in proračunov lokalnih samoupravnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: občinski proračuni), upravljanje s premoženjem države in občin, zadolževanje države oziroma občin, poroštva države oziroma občin, upravljanje njihovih dolgov, računovodstvo in proračunski nadzor. Določbe tega zakona, ki se nanašajo na neposredne uporabnike občinskega proračuna, veljajo tudi za ožje dele občin, ki so pravne osebe, če s tem zakonom ni drugače določeno.
(2) Ta zakon določa tudi pravila, ki se uporabljajo za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba v obveznem delu zavarovanja, za javne sklade, javne zavode in agencije pri sestavi in predložitvi finančnih načrtov, upravljanju z denarnimi sredstvi, zadolževanju, dajanju poroštev, računovodstvu, predložitvi letnih poročil in proračunskem nadzoru.
(3) Ta zakon ureja tudi zadolževanje ter dajanje poroštev javnih gospodarskih zavodov, javnih podjetij in drugih pravnih oseb, v katerih ima država oziroma občina odločujoč vpliv na upravljanje.
2. člen
(Cilji proračuna in načela zakona)
(1) Pri pripravi in izvrševanju proračuna si je treba prizadevati za makroekonomsko stabilnost ter zagotavljati trajen in stabilen narodnogospodarski razvoj.
(2) Sredstva proračuna se uporabljajo za financiranje funkcij državnih in občinskih organov, za izvajanje njihovih nalog in druge namene, ki so opredeljeni z ustavo, zakoni ali občinskimi predpisi ter v višini, ki je nujna za delovanje in izvajanje njihovih nalog in programov.
(3) Pri pripravi in izvrševanju proračuna je treba spoštovati načeli učinkovitosti in gospodarnosti.
(4) V proračunu se izkazujejo vsi prejemki, ki pripadajo državi oziroma občini, ter vsi izdatki države oziroma občine za posamezne namene.
(5) Vsi prejemki in izdatki se izkazujejo v polnem (bruto) obsegu brez medsebojnega poračunavanja.
(6) Vsi prejemki služijo za pokrivanje vseh izdatkov, razen če s tem zakonom ali zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna za posamezno leto, oziroma v odloku, s katerim se sprejme občinski proračun, ni določeno drugače.
(7) Proračun mora biti uravnotežen med prejemki in izdatki.
(8) Proračun sprejema Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Državni zbor) oziroma občinski svet za leto, ki je enako koledarskemu letu.
(9) Proračun sprejme državni zbor oziroma občinski svet pred začetkom leta, na katerega se nanaša.
(10) Država oziroma občina lahko v tekočem letu razpolaga s tistimi prejemki, ki so bili vplačani v njen proračun do konca tekočega leta. Med izdatke proračuna tekočega leta se štejejo tista izplačila iz proračuna, ki so bila izvršena do konca tekočega leta.
(11) Neposredni uporabniki lahko prevzemajo obveznosti in izplačujejo sredstva proračuna v breme proračuna tekočega leta samo za namen ter do višine, ki sta določena s proračunom, in če so za to izpolnjeni vsi z ustavo, zakoni in drugimi predpisi določeni pogoji, če s tem zakonom ni drugače določeno.
(12) Ukrepe, ki imajo pomembne finančne posledice, je treba utemeljiti z analizo stroškov in koristi v skladu s posebnimi predpisi.
3. člen
(Pomen izrazov)
(1) Posamezni izrazi imajo po tem zakonu naslednji pomen:
1. proračun je akt države oziroma občine, s katerim so predvideni prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki države oziroma občine za eno leto;
2. rebalans proračuna je akt države oziroma občine o spremembi proračuna med proračunskim letom;
3. finančni načrt je akt neposrednega in posrednega uporabnika proračuna, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, s katerim so predvideni njegovi prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki za eno leto;
4. dokumenti dolgoročnega razvojnega načrtovanja so strategija gospodarskega razvoja Slovenije, prostorski plani in razvojni programi;
5. neposredni uporabniki so državni oziroma občinski organi ali organizacije ter občinska uprava;
6. posredni uporabniki so javni skladi, javni zavodi in agencije, katerih ustanovitelj je država oziroma občina;
7. prejemniki proračunskih sredstev so fizične ali pravne osebe, ki na podlagi pogodbe, sklenjene z neposrednim uporabnikom, odločbe ali sklepa neposrednega uporabnika prejmejo proračunska sredstva;
8. javni sektor so neposredni in posredni uporabniki, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba v obveznem delu zavarovanja, javni gospodarski zavodi, javna podjetja in druge pravne osebe, v katerih imajo država ali občine odločujoč vpliv na upravljanje;
9. obvezne dajatve so vsi davčni prihodki in nedavčni prihodki, ki so z zakoni in drugimi predpisi predpisani kot splošno obvezni (npr. takse, pristojbine in denarne kazni);
10. prejemki so vsi prihodki, sredstva od prejetih vračil danih posojil, sredstva od prodaje kapitalskih deležev in iz naslova zadolževanja;
11. donacija je namenski neodplačni prihodek, ki ga domača ali tuja pravna ali fizična oseba prispeva za določen namen (npr. darilo, pomoč, volilo, denarna zapuščina);
12. izdatki so vsi odhodki, sredstva za dana posojila, sredstva za nakup kapitalskih deležev in za odplačila glavnic dolga;
13. investicijski odhodki so odhodki za naložbe v povečanje in ohranjanje stvarnega premoženja investitorja;
14. investicijski transferi so nepovratni odhodki, namenjeni za investicije prejemnikov proračunskih sredstev (investitorjev);
15. državne pomoči so izdatki in zmanjšani prejemki države oziroma občine, ki pomenijo korist za prejemnika pomoči in mu tako zagotavljajo prednost pred konkurenti in so namenjeni za financiranje in sofinanciranje programov v institucionalnih enotah, ki se ukvarjajo s tržno proizvodnjo blaga in storitev;
16. potrjen investicijski projekt je investicijski projekt, ki je potrjen s sklepom investitorja in je pripravljen na podlagi predpisane investicijske dokumentacije;
17. veljaven investicijski projekt je investicijski projekt, ki je vključen v načrt razvojnih programov;
18. zadolževanje je črpanje posojila ali izdaja vrednostnih papirjev za financiranje primanjkljaja in za odplačilo glavnic dolga in
19. likvidnostno zadolževanje je črpanje kratkoročnega posojila oziroma izdaja kratkoročnega vrednostnega papirja za financiranje začasnega primanjkljaja denarnih sredstev, ki je posledica neusklajenega gibanja prejemkov in izdatkov proračuna.
(2) Minister, pristojen za finance, izda seznam neposrednih in posrednih uporabnikov državnega proračuna. Seznam se spremeni ali dopolni ob pripravi proračuna za posamezno leto.
4. člen
(Odgovornost za izvrševanje proračuna)
(1) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) je za izvrševanje državnega proračuna odgovorna državnemu zboru. Župan je za izvrševanje občinskega proračuna odgovoren občinskemu svetu. O izvrševanju proračuna morata poročati državnemu zboru oziroma občinskemu svetu na način, kot je določen s tem zakonom.
(2) Ministrstvo, pristojno za finance, oziroma za finance pristojen organ občinske uprave, mora redno spremljati izvrševanje proračuna in o tem, če je treba, obveščati vlado oziroma župana.
5. člen
(Predmet zakona, ki ureja izvrševanje proračuna za posamezno leto)
(1) Obseg zadolževanja in vseh predvidenih poroštev države ter obseg zadolžitve javnega sektorja na ravni države v posameznem letu, drugi elementi, ki jih določa ta zakon, in posebna pooblastila vladi in ministrstvu, pristojnemu za finance, pri izvrševanju proračuna za posamezno leto, se določijo z zakonom o izvrševanju državnega proračuna.
(2) V odloku, s katerim se sprejme občinski proračun, se določijo tudi obseg zadolževanja in vseh predvidenih poroštev občine in drugi elementi, ki jih določa ta zakon, ter posebna pooblastila županu pri izvrševanju proračuna za posamezno leto.
6. člen
(Ocena finančnih posledic zakonov in drugih predpisov)
(1) Obrazložitev zakona ali drugega predpisa, ki se predlaga v sprejem vladi, mora vsebovati oceno finančnih posledic za proračun, iz katere mora biti razvidno, ali predlagani predpis povečuje ali zmanjšuje prejemke ali izdatke proračuna. Ocena finančnih posledic mora vsebovati:
1. predvidene spremembe prejemkov in izdatkov proračuna za prihodnja tri leta;
2. predloge za pokrivanje povečanih izdatkov proračuna ali
3. predloge za nadomestitev zmanjšanih prejemkov proračuna in
4. mnenje ministrstva, pristojnega za finance, oziroma za finance pristojnega organa občine.
(2) Zakoni oziroma občinski odloki, ki urejajo financiranje posebnih potreb v javnem interesu, lahko opredeljujejo obvezni obseg sredstev, ki se morajo zagotoviti v proračunu za njihovo financiranje, če so v skladu z načrtom razvojnih programov.
7. člen
(Pravni temelj proračunskih izdatkov)
Sredstva proračuna se uporabljajo za namene, ki so določeni z zakoni oziroma občinskimi odloki ter drugimi predpisi.
8. člen
(Finančna služba neposrednega uporabnika)
(1) Neposredni uporabniki organizirajo službe, ki izvajajo naloge priprave in izvrševanja proračuna ter druge naloge, povezane z upravljanjem s premoženjem države, ki je v pristojnosti neposrednih uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: finančna služba). Finančna služba enega neposrednega uporabnika lahko opravlja naloge tudi za druge neposredne uporabnike.
(2) Minister, pristojen za finance, predpiše skupne osnove za postopke dela finančnih služb, na podlagi katerih lahko neposredni uporabniki podrobneje uredijo organizacijo in postopke dela finančne službe. Naloge in pristojnosti finančne službe, ki opravlja naloge za več uporabnikov, ter druge pravice in obveznosti v razmerju med finančno službo in uporabniki morajo biti jasno določene.
(3) Občine organizirajo finančne službe za pripravo in izvrševanje proračuna ter izvajanja drugih nalog, povezanih z upravljanjem s premoženjem občine, v skladu z določbo prvega in drugega odstavka tega člena.
9. člen
(Uporaba denarnih sredstev na računih proračuna na koncu tekočega leta)
Denarna sredstva, ki so ostala neporabljena na računih proračuna na koncu tekočega leta, se na predlog ministrstva, pristojnega za finance, uporabijo za financiranje izdatkov proračuna prihodnjega leta, če s tem zakonom ni drugače določeno.
2. SESTAVA PRORAČUNA IN FINANČNEGA NAČRTA
10. člen
(Sestava proračuna in finančnih načrtov neposrednih in posrednih uporabnikov)
(1) Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
(2) Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.
(3) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov.
(4) Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti oziroma plani razvojnih programov neposrednih uporabnikov, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega razvojnega načrtovanja, s posebnimi zakoni ali drugimi predpisi.
(5) V splošnem in posebnem delu proračuna se prikažejo:
1. ocena realizacije prejemkov in izdatkov za preteklo leto in
2. ocena realizacije prejemkov in izdatkov za tekoče leto.
(6) V splošnem in posebnem delu proračuna se prikaže tudi načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto. Predmet sprejemanja v Državnem zboru oziroma občinskem svetu je samo načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto.
(7) Finančni načrt posrednega uporabnika, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba v obveznem delu zavarovanja, sestavljata splošni in posebni del, ki sta prikazana v skladu s prejšnjim odstavkom in na način, kot ga predpiše minister, pristojen za finance.
11. člen
(Bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja)
(1) V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo prihodki, ki obsegajo:
1. davčne prihodke, ki zajemajo tudi prispevke;
2. nedavčne prihodke;
3. kapitalske prihodke;
4. prejete donacije in
5. transferne prihodke.
(2) V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo odhodki, ki obsegajo:
1. tekoče odhodke;
2. tekoče transfere;
3. investicijske odhodke in
4. investicijske transfere.
(3) V računu finančnih terjatev in naložb se izkazujejo vsa prejeta sredstva od vrnjenih posojil, od prodaje kapitalskih vlog in vsa sredstva danih posojil ter za nakup kapitalskih naložb.
(4) V računu financiranja se izkazujejo odplačila dolgov in zadolževanje, ki je povezano s financiranjem presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter s financiranjem odplačil dolgov v računu financiranja. V računu financiranja se prav tako izkazujejo načrtovane spremembe denarnih sredstev na računih proračuna v proračunskem letu.
(5) Minister, pristojen za finance, predpiše členitev bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja za državni in občinske proračune, finančne načrte neposrednih in posrednih uporabnikov, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba v obveznem delu zavarovanja, po ekonomski in funkcionalni klasifikaciji.
12. člen
(Načrt razvojnih programov)
(1) V načrtu razvojnih programov se izkazujejo načrtovani izdatki proračuna za investicije in državne pomoči v prihodnjih štirih letih, ki so razdelani po:
1. posameznih programih neposrednih uporabnikov;
2. letih, v katerih bodo izdatki za programe bremenili proračune prihodnjih let, in
3. virih financiranja za celovito izvedbo programov.
(2) Podrobnejšo vsebino načrta razvojnih programov državnih in občinskih proračunov predpiše minister, pristojen za finance, v sodelovanju z ministrom, pristojnim za razvoj.
(3) Načrt razvojnih programov se letno dopolnjuje.
3. PRIPRAVA PRORAČUNA IN FINANČNEGA NAČRTA
3. 1. Priprava proračuna
13. člen
(Predlog državnega in občinskega proračuna)
(1) Vlada predloži Državnemu zboru:
1. proračunski memorandum;
2. predlog državnega proračuna z obrazložitvami;
3. program prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja za prihodnje leto, ki je potrebna zaradi zagotavljanja prejemkov proračuna, z obrazložitvami;
4. predloge finančnih načrtov za prihodnje leto Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba v obveznem delu zavarovanja, javnih skladov in agencij, katerih ustanovitelj je država, z obrazložitvami in
5. predloge zakonov, ki so potrebni za izvršitev predloga državnega proračuna.
(2) Župan predloži občinskemu svetu:
1. predlog občinskega proračuna z obrazložitvami;
2. program prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja za prihodnje leto, ki je potrebna zaradi zagotavljanja prejemkov proračuna, z obrazložitvami;
3. predloge finančnih načrtov za prihodnje leto javnih skladov in agencij, katerih ustanovitelj je občina, z obrazložitvami in
4. predloge predpisov občine, ki so potrebni za izvršitev predloga občinskega proračuna.
(3) Sestavni del obrazložitve predloga proračuna so načrti delovnih mest in načrt nabav z obrazložitvami.
14. člen
(Proračunski memorandum)
(1) Proračunski memorandum je akt vlade, ki ga predloži državnemu zboru hkrati s predlogom državnega proračuna, s katerim vlada, izhajajoč iz ekonomskih razmer in dokumentov dolgoročnega razvojnega načrtovanja, predstavi:
1. predpostavke gospodarskega razvoja za tekoče in prihodnje leto ter ciljni razvojni scenarij za nadaljnja tri leta;
2. osnovne usmeritve ekonomske in javnofinančne politike;
3. oceno prejemkov in izdatkov državnega in očinskih proračunov ter celotnih bilanc javnega financiranja;
4. predvidene spremembe državnega in občinskega premoženja ter državnega, občinskega in javnega dolga;
5. globalni pregled prevzetih obveznosti za državni proračun, ki terjajo plačilo v prihodnjih letih, in politiko načrta razvojnih programov.
(2) Vlada sprejme proračunski memorandum v mesecu aprilu tekočega leta na predlog ministra, pristojnega za finance, in ministra, pristojnega za razvoj.
15. člen
(Navodilo za pripravo predloga državnega proračuna)
(1) Na podlagi sprejetega proračunskega memoranduma minister, pristojen za finance, posreduje neposrednim uporabnikom navodilo za pripravo predloga državnega proračuna.
(2) Navodilo vsebuje:
1. temeljna ekonomska izhodišča in predpostavke za pripravo predloga državnega proračuna;
2. oceno bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja državnega proračuna v prihodnjih dveh letih;
3. okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika v prihodnjih dveh letih in
4. način priprave in terminski načrt za pripravo državnega proračuna in predlogov finančnih načrtov neposrednih uporabnikov.
16. člen
(Predlog finančnega načrta neposrednega uporabnika)
(1) Na podlagi navodila za pripravo predloga državnega proračuna pripravijo neposredni uporabniki predlog svojega finančnega načrta.
(2) Obrazložitev predloga finančnega načrta neposrednega uporabnika mora vsebovati:
1. predstavitev ciljev, strategij in programov na posameznem področju;
2. zakonske in druge podlage, na katerih temeljijo predvidene strategije in programi;
3. usklajenost ciljev, strategij in programov z dokumenti dolgoročnega razvojnega načrtovanja in proračunskim memorandumom;
4. izhodišča in kazalce, na katerih temeljijo izračuni in ocene potrebnih sredstev;
5. druga pojasnila, ki omogočajo razumevanje predlaganih strategij in programov, in
6. poročilo o doseženih ciljih in rezultatih strategij in programov s področja neposrednega uporabnika za obdobje prvega polletja tekočega leta.
17. člen
(Obveščanje občin in posrednih uporabnikov proračuna)
(1) Minister, pristojen za finance, obvesti občine, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, javne sklade in agencije o temeljnih ekonomskih izhodiščih in predpostavkah za pripravo državnega proračuna, pristojna ministrstva pa javne zavode, katerih ustanovitelj je država oziroma se financirajo iz državnega proračuna.
(2) Za finance pristojen organ občinske uprave obvesti javne sklade in agencije o temeljnih ekonomskih izhodiščih in predpostavkah za pripravo občinskega proračuna, pristojni občinski organi pa javne zavode, katerih ustanovitelj je občina.
18. člen
(Priprava predloga občinskega proračuna)
(1) Za finance pristojen organ občinske uprave posreduje neposrednim uporabnikom navodilo za pripravo občinskega proračuna po prejemu temeljnih ekonomskih izhodišč in predpostavk za pripravo predloga državnega proračuna. Navodilo vsebuje:
1. temeljna ekonomska izhodišča in predpostavke za pripravo predloga občinskega proračuna;
2. opis načrtovanih politik občine;
3. oceno bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja občinskega proračuna v prihodnjih dveh letih;
4. okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika v prihodnjih dveh letih in
5. način priprave ter terminski načrt za pripravo občinskega proračuna in predlogov finančnih načrtov neposrednih uporabnikov.
(2) Na podlagi navodila za pripravo predloga občinskega proračuna pripravijo neposredni uporabniki predlog svojega finančnega načrta z obrazložitvijo, ki je pripravljena v skladu z drugim odstavkom 16. člena tega zakona in ga predložijo za finance pristojnemu organu občine.
19. člen
(Sporočanje predlogov finančnih načrtov neposrednih uporabnikov državnega proračuna)
(1) Neposredni uporabniki pripravijo in predložijo ministrstvu, pristojnemu za finance, predloge svojih finančnih načrtov na podlagi navodila za pripravo predloga državnega proračuna.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek pripravijo in predložijo predloge finančnih načrtov:
1. ministrstvo – za organe in organizacije v njegovi sestavi;
2. Urad predsednika Vlade Republike Slovenije – za vladne službe, za katerih organizacijo skrbi generalni sekretar;
3. ministrstvo, pristojno za upravo – za upravne enote;
4. Vrhovno sodišče Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vrhovno sodišče) – za sodišča, skladno z določili zakona o sodiščih;
5. Senat za prekrške Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: senat za prekrške) – za samostojne državne organe za postopek o prekrških in
6. Državno tožilstvo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državno tožilstvo) – za državna tožilstva.
(3) Neposredni uporabniki iz prejšnjega odstavka, ki so pristojni za pripravo in predložitev predlogov finančnih načrtov, so pristojni za posredovanje vseh gradiv, ki jih določa ta zakon, med ministrstvom, pristojnim za finance, in državnimi organi in organizacijami iz njihove pristojnosti.
(4) S posebnim zakonom ali zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna za posamezno leto, se lahko določi, da se finančni načrti neposrednih uporabnikov iz posameznih točk drugega odstavka tega člena določijo kot skupni finančni načrt le-teh.
20. člen
(Usklajevanje zahtevkov)
(1) Ministrstvo, pristojno za finance, pregleda predloge finančnih načrtov neposrednih uporabnikov in predlaga potrebne uskladitve glede na navodilo za pripravo predloga državnega proračuna.
(2) Če z neposrednimi uporabniki ne doseže soglasja, izdela ministrstvo, pristojno za finance, poročilo za vlado, ki sprejme dokončno odločitev. Če z neposrednimi uporabniki, ki niso državni upravni organi in organizacije, vlada ne doseže soglasja, vključi v predlog proračuna predlog finančnega načrta, ki ga predlaga vlada, in v njegovo obrazložitev predlog finančnega načrta, ki ga predlaga neposredni uporabnik.
21. člen
(Predpisi za pripravo predloga proračuna)
Vlada podrobneje predpiše:
1. vsebino dokumentov razvojnega načrtovanja in postopek njihove priprave na predlog ministra, pristojnega za razvoj, in ministra, pristojnega za finance, in
2. terminski načrt za pripravo državnega proračuna, dokumente in organe, ki so pristojni za njihovo pripravo, na predlog ministra, pristojnega za finance, in ministra, pristojnega za razvoj.
3. 2. Priprava načrta razvojnih programov, načrtov delovnih mest in načrta nabav
22. člen
(Priprava predloga načrta razvojnih programov)
(1) Neposredni uporabniki predložijo predlog načrta razvojnega programa neposrednega uporabnika organu, pooblaščenemu za pripravo skupnega predloga načrta razvojnih programov (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj), ki ga določi vlada oziroma župan.
(2) Pri pripravi skupnega načrta razvojnih programov je treba upoštevati:
1. da mora biti posamezen program ali projekt neposrednega uporabnika usklajen z dokumenti dolgoročnega razvojnega načrtovanja in s proračunskim memorandumom;
2. da mora biti posamezen investicijski projekt ali program neposrednega uporabnika v skladu s predpisano metodologijo za izdelavo investicijske dokumentacije in potrjen najmanj na ravni predinvesticijske zasnove in
3. merila in način uporabe meril za izbiro med konkurenčnimi programi ali projekti.
(3) Predlog načrta razvojnih programov mora biti usklajen s predlogi finančnih načrtov neposrednih uporabnikov.
(4) Če predlog načrta razvojnih programov ni usklajen s proračunom, ga mora predlagatelj v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti s proračunom.
23. člen
(Predpisi za pripravo načrta razvojnih programov)
(1) Minister, pristojen za finance, predpiše način in roke za predložitev predlogov načrtov razvojnih programov neposrednih uporabnikov ter načine in postopke prevzemanja in evidentiranja obveznosti v breme proračuna.
(2) Vlada na predlog ministra, pristojnega za finance, in ministra, pristojnega za razvoj, podrobneje predpiše:
1. pogoje za uvrstitev programov in projektov v načrt razvojnih programov,
2. merila in način uporabe meril za izbiro med konkurenčnimi projekti in programi in
3. enotno metodologijo za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja.
(3) Način in roke za predložitev načrtov razvojnih programov neposrednih uporabnikov občinskega proračuna predpiše župan. Določbe 1. in 2. točke prejšnjega odstavka veljajo za neposredne uporabnike državnega in občinskih proračunov, določbe 3. točke prejšnjega odstavka pa tudi za posredne uporabnike državnega proračuna ter neposredne in posredne uporabnike občinskih proračunov.
24. člen
(Priprava predlogov načrtov delovnih mest in njihov sprejem)
(1) Načrt delovnih mest neposrednega uporabnika zajema sistemizirana in zasedena delovna mesta in funkcije pri neposrednem uporabniku za prihodnji dve leti.
(2) Načrt delovnih mest neposrednega uporabnika državnega proračuna sprejme njegov predstojnik, za neposredne uporabnike občinskega proračuna pa župan.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sprejme načrt delovnih mest:
1. za državne upravne organe in organizacije vlada, na predlog Kadrovske službe Vlade Republike Slovenije, ki je pristojna za pripravo načrta delovnih mest za državne upravne organe in organizacije;
2. vrhovno sodišče za sodišča, v skladu z zakonom o sodiščih;
3. senat za prekrške za samostojne državne organe za postopek o prekrških in
4. državno tožilstvo za tožilstva.
(4) Neposredni uporabniki iz prejšnjega odstavka pripravijo predlog načrta delovnih mest z obrazložitvijo in ga predložijo organu, pristojnemu za sprejem oziroma za pripravo skupnega načrta delovnih mest.
(5) Organi, pristojni za sprejem oziroma za pripravo načrta delovnih mest, morajo uskladiti predloge načrtov delovnih mest s predlogom proračuna.
(6) Pristojni organi sprejmejo načrt delovnih mest, ki je usklajen s proračunom, v 30 dneh po uveljavitvi proračuna.
(7) Minister, pristojen za finance, oziroma župan predpiše roke in način za pripravo in predložitev predlogov načrtov delovnih mest neposrednih uporabnikov.
25. člen
(Priprava predloga načrta nabav in njegov sprejem)
(1) Načrt nabav in gradenj (v nadaljnjem besedilu: načrt nabav) zajema osnovna sredstva, potrebna za delovanje neposrednih uporabnikov. V njem se ločeno po neposrednih uporabnikih izkažejo odplačni način pridobitve lastninske pravice in zakup osnovnih sredstev, investicijsko vzdrževanje in obnova osnovnih sredstev, ločeno po:
1. zgradbah in prostorih;
2. prevoznih sredstvih;
3. informacijski opremi in storitvah;
4. drugi opremi;
5. zemljiščih in naravnem bogastvu in
6. drugih osnovnih sredstvih.
(2) Neposredni uporabniki pripravijo predlog načrta nabav z obrazložitvijo in ga predložijo organu, pristojnemu za sprejem oziroma za pripravo skupnega načrta nabav.
(3) Vlada oziroma župan sprejme načrt nabav, ki vsebuje načrtovane projekte neposrednih uporabnikov, na podlagi predlogov neposrednih uporabnikov. Ministrstvo, pristojno za pravosodje, pripravi predlog skupnega načrta nabav za sodišča, za samostojne državne organe za postopek o prekrških, za državna tožilstva in za državno pravobranilstvo.
(4) Organi, pristojni za sprejem oziroma za pripravo načrta nabav, morajo uskladiti predloge načrtov nabav s predlogom proračuna.
(5) Vlada sprejme načrt nabav, ki je usklajen s proračunom, v 30 dneh po uveljavitvi proračuna.
(6) Minister, pristojen za finance, oziroma župan predpiše roke in način za pripravo in predložitev predlogov načrtov nabav neposrednih uporabnikov.
3. 3. Priprava finančnega načrta posrednega uporabnika proračuna, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije
26. člen
(Priprava in posredovanje finančnega načrta posrednega uporabnika državnega proračuna, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije)
(1) Posredni uporabniki državnega proračuna, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba za obvezni del zavarovanja, morajo pripraviti predloge finančnih načrtov ob pripravi in na podlagi izhodišč, ki veljajo za državni proračun.
(2) Pristojna ministrstva morajo na način in v roku, ki ga predpiše minister, pristojen za finance, zahtevati od posrednih uporabnikov državnega proračuna, da jim pošljejo podatke, potrebne za pripravo finančnih načrtov ministrstev. Minister, pristojen za finance, lahko od neposrednih uporabnikov zahteva podatke, ki se nanašajo na financiranje posrednih uporabnikov in so potrebni za pripravo predloga državnega proračuna.
(3) Predloge finančnih načrtov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba za obvezni del zavarovanja, javnih skladov in agencij morajo pristojna ministrstva predložiti ministrstvu, pristojnemu za finance, ki jih hkrati s predlogom državnega proračuna predloži vladi, ta pa Državnemu zboru.
(4) Finančne načrte posrednih uporabnikov državnega proračuna sprejme pristojni organ po postopku, določenem v posebnem zakonu ali drugem predpisu ali v aktu o ustanovitvi posrednega uporabnika. Če se posredni uporabnik v pretežnem delu financira iz proračunskih sredstev, se njegov finančni načrt sprejme v 60 dneh po sprejetju državnega proračuna.
27. člen
(Priprava in predložitev finančnega načrta posrednega uporabnika občinskega proračuna)
(1) Posredni uporabniki občinskega proračuna morajo pripraviti predloge finančnih načrtov ob pripravi in na podlagi izhodišč, ki veljajo za občinski proračun.
(2) Neposredni uporabniki občinskega proračuna morajo na način in v roku, kot ga predpiše župan, od posrednih uporabnikov zahtevati, da jim pošljejo podatke, potrebne za pripravo finančnih načrtov neposrednih uporabnikov. Župan lahko od neposrednih uporabnikov zahteva podatke, ki se našajo na financiranje posrednih uporabnikov in so potrebni za pripravo predloga občinskega proračuna.
(3) Predloge finančnih načrtov javnih skladov in agencij morajo pristojni organi predložiti za finance pristojnemu organu občinske uprave, ki jih hkrati s predlogom občinskega proračuna predloži županu, ta pa občinskemu svetu.
(4) Finančne načrte posrednih uporabnikov občinskega proračuna sprejme pristojni organ po postopku, določenem v posebnem predpisu ali v aktu o ustanovitvi posrednega uporabnika. Če se pravna oseba v pretežnem delu financira iz proračunskih sredstev, se njen finančni načrt sprejme v 30 dneh po sprejetju občinskega proračuna.
4. SPREJEMANJE PRORAČUNA
4.1. Postopek sprejemanja proračuna
28. člen
(Predložitev predloga proračuna Državnemu zboru oziroma občinskemu svetu)
(1) Minister, pristojen za finance, predloži predlog državnega proračuna za prihodnje leto vladi do 15. septembra tekočega leta. Vlada ga mora sprejeti in predložiti Državnemu zboru skupaj s proračunskim memorandumom do 1. oktobra tekočega leta.
(2) Župan predloži predlog občinskega proračuna za prihodnje leto občinskemu svetu v 30 dneh po predložitvi državnega proračuna Državnemu zboru.
(3) Če se med pripravo predloga proračuna bistveno spremenijo predpostavke gospodarskega razvoja, usmeritve ekonomske in javnofinančne politike, obseg in sestava proračuna, sprejme vlada ob predlogu državnega proračuna tudi spremembe proračunskega memoranduma.
29. člen
(Sprejemanje proračuna)
(1) Državni zbor oziroma občinski svet mora sprejeti proračun v roku, ki omogoča uveljavitev proračuna s 1. januarjem leta, za katero se sprejema proračun.
(2) Postopke sprejemanja proračuna natančneje uredita Državni zbor oziroma občinski svet s poslovnikom.
30. člen
(Omejitve pri sprejemanju proračuna)
Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo obsegati predloge za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov proračuna v isti višini, pri čemer ti ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.
31. člen
(Predložitev občinskih proračunov)
Župan predloži občinski proračun ministrstvu, pristojnemu za finance, v tridesetih dneh po njegovem sprejetju.
4. 2. Sredstva v obdobju začasnega financiranja države oziroma občine
32. člen
(Sredstva v obdobju začasnega financiranja države oziroma občine)
(1) Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje funkcij države in občine ter njihovih nalog in drugih s predpisi določenih namenov (v nadaljnjem besedilu: začasno financiranje) začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu. V obdobju začasnega financiranja neposredni uporabniki ne smejo povečevati števila zaposlenih glede na stanje na dan 31. december preteklega leta.
(2) V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine, sorazmerne s porabljenimi sredstvi v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto.
(3) Po preteku začasnega financiranja se v tem obdobju plačane obveznosti vključijo v proračun tekočega leta.
33. člen
(Odločanje o začasnem financiranju)
(1) Odločitev o začasnem financiranju države sprejme vlada in o tem obvesti Državni zbor.
(2) Odločitev o začasnem financiranju občine sprejeme župan in o tem obvesti občinski svet ter nadzorni odbor. Odločitev o začasnem financiranju se objavi v uradnem glasilu občine.
(3) Obdobje začasnega financiranja lahko traja največ tri mesece. Če proračun ni sprejet v dodatnem roku treh mesecev začasnega financiranja, se začasno financiranje države lahko podaljša na predlog Vlade Republike Slovenije s posebnim sklepom Državnega zbora Republike Slovenije, če je to potrebno za financiranje funkcij države. Začasno financiranje občinskega proračuna se lahko podaljša na predlog župana s sklepom skupščinskega sveta, če je to potrebno za financiranje funkcij občine.
5. IZVRŠEVANJE PRORAČUNA
5. 1. Prejemki proračuna in načrtovanje likvidnosti proračuna
34. člen
(Vplačila v proračun)
(1) Prejemki proračuna se pobirajo in vplačujejo v proračun v skladu z zakonom in drugimi predpisi ne glede na obseg, ki je v proračunu določen za posamezno vrsto prejemka.
(2) Neposredni uporabniki so dolžni zagotavljati popolno in pravočasno pobiranje prejemkov proračuna iz svoje pristojnosti ter izločanje teh prejemkov v proračun.
(3) Določbi prvega in drugega odstavka tega člena veljata tudi v obdobju začasnega financiranja.
35. člen
(Plačila obveznih dajatev v denarju)
Obvezne dajatve se plačujejo v denarju, razen če ni z zakonom določeno drugače.
36. člen
(Določanje obsega izdatkov neposrednih uporabnikov za določeno obdobje)
(1) Neposredni uporabniki smejo plačevati obveznosti samo v obsegu, ki ga za trimesečje ali drugo obdobje neposrednemu uporabniku določi vlada oziroma župan (v nadaljnjem besedilu: kvota).
(2) Pri določanju predloga kvote neposrednemu uporabniku minister, pristojen za finance, oziroma za finance pristojen organ občinske uprave, upošteva v letnem finančnem načrtu neposrednega uporabnika zagotovljena sredstva, prevzete obveznosti neposrednega uporabnika in predlog kvote, ki ga je pripravil neposredni uporabnik, ter likvidnostne možnosti proračuna. Ministrstvo, pristojno za finance, oziroma za finance pristojen organ občinske uprave, mora sporočiti neposrednemu uporabniku kvoto vsaj petnajst delovnih dni pred začetkom obdobja, na katero se nanaša.
(3) Minister, pristojen za finance, določi za državni in občinske proračune postopek in pogoje, ki jih je treba upoštevati pri določanju kvot iz prvega in drugega odstavka tega člena, ter ukrepe ob nespoštovanju predpisanih kvot.
37. člen
(Načrtovanje likvidnosti proračuna)
(1) Ministrstvo, pristojno za finance, oziroma za finance pristojen organ občinske uprave načrtuje likvidnost proračuna z napovedjo denarnega toka proračuna na podlagi mesečnih načrtov za izvrševanje proračuna, ki jih pripravi ministrstvo, pristojno za finance, oziroma za finance pristojen organ občinske uprave na način in v rokih, kot jih predpiše minister, pristojen za finance.
(2) Mesečni načrt za izvrševanje proračuna je pregled načrtovanih prihodkov, povečanih za sredstva vrnjenih posojil in sredstva od prodaje kapitalskih naložb, ter pregled načrtovanih odhodkov, povečanih za dana posojila in sredstva za nakup kapitalskih naložb ter odplačil glavnic dolga.
(3) Največji možni obseg načrtovanih odhodkov, povečanih za dana posojila in sredstva za nakup kapitalskih deležev ter odplačila dolga, v skladu z likvidnostnimi možnostmi proračuna predhodno določi minister, pristojen za finance.
5. 2. Prerazporejanje proračunskih sredstev
38. člen
(Prerazporejanje proračunskih sredstev)
(1) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, ki jih določa ta zakon in zakon o izvrševanju državnega proračuna, oziroma odlok, s katerim se sprejme občinski proračun, upoštevaje strukturo predloga proračuna.
(2) Vlada oziroma župan mora o izvršenih prerazporeditvah šestmesečno poročati Državnemu zboru oziroma občinskemu svetu.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena prerazporejanje sredstev med bilanco prihodkov in odhodkov, računom finančnih terjatev in naložb in računom financiranja ni dovoljeno.
39. člen
(Prerazporejanje sredstev za odplačila dolga, stroškov, povezanih z zadolževanjem, in poroštev)
(1) Obveznosti iz državnega oziroma občinskega dolga, stroškov, povezanih z zadolževanjem, in poroštev se poravnavajo ne glede na sredstva, ki so za ta namen izkazana v posebnem delu proračuna.
(2) Ne glede na določbo tretjega odstavka prejšnjega člena lahko vlada oziroma župan prerazporedi sredstva za pokrivanje obveznosti iz prejšnjega odstavka iz bilance prihodkov in odhodkov.
(3) O prerazporeditvi sredstev iz prejšnjega odstavka vlada obvesti Državni zbor, župan pa občinski svet v 30 dneh.
5. 3. Začasno zadrževanje izvrševanja proračuna in rebalans proračuna
40. člen
(Ukrepi za uravnoteženje proračuna)
(1) Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali spremenjenih gospodarskih gibanj povečajo izdatki ali zmanjšajo prejemki proračuna, lahko vlada na predlog ministrstva, pristojnega za finance, oziroma župan na predlog za finance pristojne službe v občinski upravi največ za 45 dni zadrži izvrševanje posameznih izdatkov (v nadaljnjem besedilu: začasno zadržanje izvrševanja). Z ukrepi začasnega zadržanja izvrševanja lahko vlada oziroma župan:
1. ustavi prevzemanje obveznosti;
2. predlaga podaljšanje pogodbenih rokov plačil in
3. ustavi prerazporejanje proračunskih sredstev, potrebno zaradi prevzemanja obveznosti.
(2) Vlada lahko poleg ukrepov iz prejšnjega odstavka tudi določi, da morajo neposredni uporabniki pridobiti predhodno soglasje ministrstva, pristojnega za finance, za sklenitev pogodbe.
(3) Ministrstvo, pristojno za finance, oziroma za finance pristojen organ občinske uprave pripravi predlog obsega in ukrepov začasnega zadržanja izvrševanja v sodelovanju z neposrednimi uporabniki. Ukrepi začasnega zadržanja izvrševanja se morajo enakomerno nanašati na vse neposredne uporabnike.
(4) O odločitvi iz prvega odstavka tega člena mora vlada obvestiti Državni zbor, župan pa občinski svet takoj po njenem sprejemu.
(5) Če se med izvajanjem ukrepov začasnega zadržanja izvrševanja proračuna proračun ne more uravnovesiti, mora najkasneje 15 dni pred iztekom roka za začasno zadržanje izvrševanja proračuna vlada oziroma župan predlagati rebalans proračuna.
(6) Z rebalansom proračuna, ki ga sprejme Državni zbor oziroma občinski svet na predlog vlade oziroma župana, se prejemki in izdatki proračuna ponovno uravnovesijo.
(7) V obdobju sprejemanja rebalansa proračuna lahko vlada na predlog ministra, pristojnega za finance, oziroma župan ponovno začasno zadrži izvrševanje posameznih izdatkov.
5. 4. Vključevanje nenačrtovanih prejemkov in izdatkov v proračun
41. člen
(Vključevanje novih obveznosti v proračun)
Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, vključi vlada oziroma župan te obveznosti v proračun in določi obseg izdatkov za ta namen v okviru večjih pričakovanih prejemkov in obsega zadolžitve, ki je določen s proračunom, ali s prerazporeditvijo sredstev v okviru možnih prihrankov sredstev.
42. člen
(Splošna proračunska rezervacija)
(1) V proračunu se del predvidenih proračunskih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje.
(2) Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. Sredstva proračunske rezervacije ne smejo presegati 0,5% prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov.
(3) O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča vlada na predlog ministra, pristojnega za finance oziroma župan. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika.
43. člen
(Namenski prejemki in izdatki proračuna)
(1) Namenski prejemki proračuna so donacije, namenski prejemki proračunskega sklada, prihodki od lastne dejavnosti neposrednih uporabnikov, prihodki od prodaje ali zamenjave državnega oziroma občinskega stvarnega premoženja in odškodnine iz naslova zavarovanj. Z zakonom, ki se nanaša na izvrševanje državnega proračuna, oziroma v odloku, s katerim se sprejme občinski proračun, se lahko določijo tudi druge vrste namenskih prejemkov in izdatkov proračuna.
(2) Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov povečata obseg izdatkov finančnega načrta neposrednega uporabnika in proračun.
(3) Če so namenski prejemki vplačani v proračun v nižjem obsegu kot je izkazan v proračunu, lahko uporabnik prevzema in plačuje obveznosti samo v višini dejansko vplačanih oziroma razpoložljivih sredstev.
(4) Minister, pristojen za finance, podrobneje uredi način vključevanja namenskih prejemkov in izdatkov v državni in občinske proračune, za sredstva lastne dejavnosti pa določi tudi namene in pogoje porabe teh sredstev.
44. člen
(Prenos namenskih sredstev)
(1) Namenska sredstva, ki niso bila porabljena v preteklem letu, razen sredstva, ki jih neposredni uporabnik doseže z lastno dejavnostjo, se prenesejo v proračun za tekoče leto.
(2) Za obseg prenesenih sredstev se povečata obseg sredstev v finančnem načrtu uporabnika, na katerega se nanašajo, in proračun.
45. člen
(Vračilo donacij)
Neposredni uporabnik državnega oziroma občinskega proračuna, ki je bil prejemnik donacije, mora v okviru svojega finančnega načrta zagotoviti sredstva za vračilo donacije, ki jo zahteva donator nazaj, ker donacija ni bila porabljena na način in pod pogoji, kot jih je določil donator.
46. člen
(Obveznosti iz preteklih let)
Neposredni uporabniki zagotovijo sredstva za obveznosti iz preteklih let, ki niso predvidene v proračunu za tekoče leto, v okviru sredstev proračuna tekočega leta.
47. člen
(Spremembe neposrednih uporabnikov med letom)
(1) Če se med letom spremeni delovno področje oziroma pristojnost neposrednega uporabnika, se sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje neposrednega uporabnika. O povečanju ali zmanjšanju sredstev odloča vlada oziroma župan.
(2) Če se neposredni uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame drug neposredni uporabnik, se neporabljena sredstva prenesejo v splošno proračunsko rezervacijo.
5. 5. Proračunska rezerva
48. člen
(Oblikovanje in uporaba sredstev proračunske rezerve)
(1) V proračunu se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad.
(2) Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče.
(3) V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine 1,5% prejemkov proračuna. Del sredstev se izloča v rezerve začasno vsak mesec, dokončno pa po zaključnem računu proračuna za preteklo leto.
(4) O uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do višine 2% v proračunu načrtovane proračunske rezerve odloča vlada na predlog ministra, pristojnega za finance. O uporabi sredstev vlada obvešča Državni zbor s pisnimi poročili. O uporabi sredstev proračunske rezerve v znesku, ki presega navedeno višino, odloča Državni zbor s posebnim zakonom.
49. člen
(Proračunska rezerva občine)
(1) V proračunu občine se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad.
(2) Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče.
(3) V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine 1,5% prejemkov proračuna. Del sredstev se izloča v rezerve začasno vsak mesec, dokončno pa po zaključnem računu proračuna za preteklo leto.
(4) O uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do višine, ki jo določa odlok, s katerim se sprejme občinski proračun, odloča župan na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave in o uporabi sredstev obvešča občinski svet s pisnimi poročili. V drugih primerih uporabe sredstev proračunske rezerve, ki presega višino, določeno z odlokom o proračunu, odloča občinski svet občine s posebnim odlokom.
5. 6. Prevzemanje obveznosti v breme proračuna
50. člen
(Prevzemanje obveznosti v breme proračuna tekočega leta)
Neposredni uporabnik prevzema obveznosti s pisno pogodbo, razen če ni z zakonom drugače določeno. Za nalogo, za katero zagotavlja sredstva več neposrednih uporabnikov, je lahko sklenjena le ena večstranska pogodba, v kateri je določen neposredni uporabnik, ki je koordinator nalog.
51. člen
(Prevzemanje obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
(1) Neposredni uporabnik lahko prevzema obveznosti s pogodbami, ki zahtevajo plačilo v prihodnjih letih, če so za ta namen že planirana sredstva v proračunu tekočega leta.
(2) V zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna za posamezno leto, oziroma v odloku, s katerim je sprejet občinski proračun, se za posamezne namene določi največji obseg obveznosti, ki zahtevajo plačilo v prihodnjih letih in jih lahko neposredni uporabnik prevzame v tekočem letu. Minister, pristojen za finance, lahko določi še dodatne pogoje za prevzemanje obveznosti po tem členu.
(3) Omejitve iz prejšnjih odstavkov ne veljajo za obveznosti, povezane z zadolževanjem države oziroma občine in upravljanjem z dolgovi države oziroma občine.
(4) Plačila, ki izhajajo iz obveznosti prevzetih v skladu s tem členom obveznosti, mora neposredni uporabnik vključiti v proračun leta, v katerem zapadejo.
52. člen
(Plačevanje obveznosti)
(1) Obveznosti v breme državnega in občinskih proračunov se plačujejo v rokih, ki se za posamezne namene porabe določijo v zakonu o izvrševanju državnega proračuna.
(2) Neposredni uporabnik uporablja sredstva za plačevanje že opravljenih nabav blaga, storitev in gradbenih del. Dogovarjanje o predplačilih je možno le izjemoma ob primernem zavarovanju predplačil ter na podlagi predhodnega soglasja ministra, pristojnega za finance, oziroma župana. Način zavarovanja predplačil iz državnih in občinskih proračunov predpiše minister, pristojen za finance.
53. člen
(Oddaja javnih naročil)
(1) Pogodba za nabavo blaga, naročilo storitev in oddajo gradenj v breme proračunskih sredstev se lahko sklene samo skladno s predpisi o javnem naročanju.
(2) Sredstva subvencij, posojil in drugih oblik državnih pomoči se dodelijo na podlagi predhodno izvedenega javnega razpisa, objavljenega v Uradnem listu Republike Slovenije, pod pogoji in po postopku, ki ga predpiše minister, pristojen za finance, če s posebnim zakonom ni drugače določeno. Minister za finance mora pri določitvi pogojev pri dodeljevanju sredstev za državne pomoči smiselno upoštevati načela zakona o javnih naročilih.
(3) Podatki o dodeljenih sredstvih iz drugega odstavka tega člena so javni.
5. 7. Izplačila iz proračuna in vračila vanj
54. člen
(Izplačila iz proračuna)
(1) Vsak izdatek iz proračuna mora imeti za podlago verodostojno knjigovodsko listino, s katero se izkazuje obveznost za plačilo.
(2) Pravni temelj in višino obveznosti, ki izhaja iz verodostojne knjigovodske listine, je treba pred izplačilom preveriti in pisno potrditi.
(3) Minister, pristojen za finance, podrobneje uredi načine prevzemanja obveznosti, obveščanja o prevzetih obveznostih in načine izplačil iz državnega in občinskega proračuna.
55. člen
(Vračila v proračun)
(1) Če se naknadno ugotovi, da je bilo izplačilo iz proračuna neupravičeno izvršeno, mora neposredni uporabnik takoj zahtevati vračilo v proračun.
(2) Če se pri proračunskem nadzoru ugotovi, da so bila sredstva uporabljena v nasprotju z zakonom ali proračunom, proračunski inšpektor z odločbo izreče ukrep, s katerim se zahteva vračilo sredstev.
(3) Za sredstva, vrnjena v proračun v istem proračunskem letu, se zniža obremenitev finančnega načrta uporabnika, v breme katerega so bila sredstva plačana.
5. 8. Proračunski sklad
56. člen
(Proračunski sklad)
(1) Proračunski sklad je evidenčni račun v okviru računa proračuna, ki ga odpre država oziroma občina zaradi ločenega vodenja določenih prejemkov in izdatkov in uresničevanja posebnega namena. Proračunski sklad se ustanovi s posebnim zakonom, mednarodno pogodbo ali odlokom občine (v nadaljnjem besedilu: akt o ustanovitvi proračunskega sklada).
(2) Akt o ustanovitvi proračunskega sklada mora določati:
1. namen proračunskega sklada;
2. čas, za katerega je proračunski sklad ustanovljen;
3. ministrstvo oziroma občinski organ, ki je pristojen za upravljanje proračunskega sklada in za razpolaganje s sredstvi proračunskega sklada in
4. vire financiranja proračunskega sklada.
57. člen
(Financiranje proračunskega sklada in odgovornost za obveznosti proračunskega sklada)
(1) Proračunski sklad se financira iz:
1. proračunskih sredstev, zagotovljenih v proračunu za tekoče leto;
2. namenskih prejemkov proračuna, ki so določeni kot namenski prejemki proračunskega sklada,
3. in prejemkov od upravljanja s prostimi denarnimi sredstvi proračunskega sklada.
(2) Obveznosti proračunskega sklada se pokrivajo iz sredstev sklada.
58. člen
(Upravitelj proračunskega sklada)
(1) Upravitelj proračunskega sklada je pristojno ministrstvo, oziroma pristojni organ občine.
(2) S prenehanjem proračunskega sklada prevzame pravice in obveznosti proračunskega sklada upravitelj.
59. člen
(Posebnosti razpolaganja s sredstvi proračunskega sklada)
(1) Izplačila v breme proračunskega sklada se lahko izvajajo do višine razpoložljivih sredstev proračunskega sklada, obveznosti pa se lahko prevzemajo v okviru utemeljeno pričakovanih prejemkov proračunskega sklada.
(2) Neporabljena sredstva na računu proračunskega sklada na koncu tekočega leta se prenesejo v prihodnje leto.
60. člen
(Prenehanje proračunskega sklada)
(1) Proračunski sklad preneha:
1. s potekom časa za katerega je ustanovljen ali
2. če je dosežen namen proračunskega sklada ali
3. če proračunski sklad ne izpolnjuje namena, za katerega je ustanovljen ali
4. če sredstva proračunskega sklada ne zadostujejo za izpolnjevanje njegovega namena.
(2) Pristojno ministrstvo, oziroma pristojni organ občine, mora v 30 dneh po nastopu pogojev za prenehanje proračunskega sklada, po predpisanem postopku predlagati vladi, oziroma županu, spremembo akta o ustanovitvi proračunskega sklada.
5. 9. Sistem enotnega zakladniškega računa
61. člen
(Sistem računov za izvrševanje državnega in občinskih proračunov)
(1) Izvrševanje državnega proračuna se opravlja prek računov, ki jih pri Banki Slovenije odpre minister, pristojen za finance, in ki sestavljajo sistem enotnega zakladniškega računa. V sistem enotnega zakladniškega računa sta s svojimi računi vključena tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba v obveznem delu zavarovanja.
(2) Izvrševanje občinskega proračuna se opravlja prek računov, ki jih pri Banki Slovenije v soglasju z ministrstvom, pristojnim za finance, odpre župan.
(3) Prihodki od upravljanja s prostimi denarnimi sredstvi na računih in stroški, nastali v zvezi z zagotavljanjem likvidnosti v sistemu enotnega zakladniškega računa, so prihodek oziroma odhodek državnega proračuna ali Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
5. 10. Poročanje o doseženih ciljih in rezultatih ter o izvrševanju proračuna in finančnih načrtov posrednih uporabnikov državnega proračuna, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije
62. člen
(Poročanje o doseženih ciljih in rezultatih)
(1) Neposredni uporabniki morajo pripraviti poročilo o doseženih ciljih in rezultatih na področjih iz svoje pristojnosti v preteklem letu do 28. februarja tekočega leta in ga predložiti ministrstvu, pristojnemu za finance, ta pa vladi. Vlada mora poročila predložiti Državnemu zboru skupaj z zaključnim računom proračuna.
(2) Posredni uporabniki državnega proračuna, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba v obveznem delu zavarovanja, morajo pripraviti poročilo o doseženih ciljih in rezultatih na področjih iz svoje pristojnosti v preteklem letu do 28. februarja tekočega leta in ga predložiti ministrstvu, pristojnemu za področje dela posrednega uporabnika ter ministrstvu, pristojnemu za finance, ta pa vladi. Vlada mora poročila, razen poročil javnih zavodov, predložiti Državnemu zboru skupaj z zaključnim računom proračuna.
(3) Župan in posredni uporabniki občinskega proračuna morajo pripraviti poročilo o doseženih ciljih in rezultatih s področja svoje pristojnosti v preteklem letu do 28. februarja tekočega leta in ga predložiti občinskemu svetu skupaj z zaključnim računom proračuna. Poročil javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina ni potrebno posredovati občinskemu svetu, razen če to občina drugače uredi.
(4) Minister, pristojen za finance, predpiše enotno metodologijo za pripravo poročil o doseženih ciljih in rezultatih.
63. člen
(Poročanje o izvrševanju proračuna)
(1) Minister, pristojen za finance, oziroma župan v juliju poroča vladi oziroma občinskemu svetu, o izvrševanju proračuna v prvem polletju tekočega leta. Poročilo vsebuje:
1. poročilo o realizaciji prejemkov, izdatkov, presežku ali primanjkljaju, zadolževanju in oceno realizacije do konca leta;
2. podatke o vključitvi novih obveznosti v proračun, prenosu namenskih sredstev iz proračuna preteklega leta, plačilu neporavnanih obveznosti iz preteklih let, prerazporejanju proračunskih sredstev, spremembi neposrednih uporabnikov med letom, uporabi sredstev proračunske rezerve, izdanih in unovčenih poroštvih ter izterjanih regresnih zahtevkih iz naslova poroštev;
3. razlago glavnih odstopanj v primerjavi s sprejetim proračunom in
4. predlog potrebnih ukrepov.
(2) Vlada mora poročilo iz prejšnjega odstavka predložiti Državnemu zboru.
64. člen
(Poročanje o izvrševanju finančnih načrtov posrednih uporabnikov državnega proračuna, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije)
Posredni uporabniki državnega proračuna, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba v obveznem delu zavarovanja, morajo poročati ministrstvu, pristojnemu za finance, o prejemkih in izdatkih, stanju na računih in naložbah prostih denarnih sredstev, na način in v rokih, ki jih določi minister, pristojen za finance.
5. 11. Pristojnosti predstojnika neposrednega uporabnika
65. člen
(Pristojnost predstojnika neposrednega uporabnika)
(1) Predstojnik neposrednega uporabnika je pristojen za prevzemanje obveznosti, verifikacijo obveznosti, izdajo odredbe za plačilo v breme proračunskih sredstev organa, ki ga vodi, in ugotavljanje pravice izterjave ter izdajanje nalogov za izterjavo v korist proračunskih sredstev.
(2) Predstojnik neposrednega uporabnika odgovarja za zakonitost, namenskost, učinkovitost in gospodarnost razpolaganja s proračunskimi sredstvi.
(3) Predstojnik neposrednega uporabnika lahko s pooblastilom prenese posamezna upravičenja iz prvega odstavka tega člena na druge osebe. Oseba, ki je pooblaščena za izdajo odredb za plačilo, je odredbodajalec.
66. člen
(Razmejitev pristojnosti med odredbodajalci, računovodji in notranjimi nadzorniki)
(1) Izvrševanje proračuna poteka v skladu z načelom razmejitve pristojnosti med odredbodajalci in računovodji ter v skladu s sistemom notranje kontrole.
(2) Funkciji odredbodajalca in računovodje sta nezdružljivi.
6. UPRAVLJANJE Z DRŽAVNIM IN OBČINSKIM PREMOŽENJEM
6. 1. Splošna določba
67. člen
(Državno in občinsko premoženje in njegovo upravljanje)
(1) Državno in občinsko premoženje po tem zakonu je finančno in stvarno premoženje v lasti države in občin. Finančno premoženje po tem zakonu so denarna sredstva, terjatve ter delnice in deleži na kapitalu pravnih oseb in druge naložbe v pravne osebe (v nadaljevnaju: delnice in deleži na kapitalu). Stvarno premoženje so premičnine in nepremičnine.
(2) Za opravljanje javnih služb in dejavnosti v javnem interesu lahko država oziroma občina državno oziroma občinsko premoženje organizirata v obliki javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov, javnih podjetij, javnih skladov in agencij.
6. 2. Upravljanje s finančnim premoženjem
68. člen
(Upravljanje s prostimi denarnimi sredstvi na računih, vključenih v sistem enotnega zakladniškega računa)
(1) S prostimi denarnimi sredstvi na računih, vključenih v sistem enotnega zakladniškega računa, upravlja minister, pristojen za finance. Prosta denarna sredstva se lahko nalagajo v Banko Slovenije in banke ob upoštevanju načela varnosti, likvidnosti in donosnosti naložbe. O obliki naložbe in načinu izbire banke odloča minister, pristojen za finance.
(2) Iz prostih denarnih sredstev na računih državnega proračuna lahko daje minister, pristojen za finance, likvidnostna posojila Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, obema za obvezni del zavarovanja, javnim skladom in agencijam, katerih ustanovitelj je država, in sicer pod pogoji, ki jih določi zakon, ki ureja izvrševanje proračuna za posamezno leto, in po pravilih, ki jih določi minister, pristojen za finance.
69. člen
(Upravljanje s prostimi denarnimi sredstvi občinskih proračunov)
S prostimi denarnimi sredstvi na računih upravlja župan. Prosta denarna sredstva se lahko nalagajo v Banko Slovenije, banke in državne vrednostne papirje ob upoštevanju načela varnosti, likvidnosti in donosnosti naložbe. O obliki naložbe odloča župan skladno s predpisom ministra, pristojnega za finance.
70. člen
(Ponudba prostih denarnih sredstev posrednih uporabnikov državnega oziroma občinskih proračunov)
Ministrstvo, pristojno za finance, oziroma za finance pristojen organ občinske uprave, lahko zahteva, da mu posredni uporabniki državnega proračuna, oziroma posredni uporabniki občinskega proračuna, pred deponiranjem prostih denarnih sredstev pri bankah ali pred nalaganjem teh sredstev v vrednostne papirje ponudijo denarna sredstva, če je to treba zaradi zagotavljanja likvidnostnih sredstev na računih, vključenih v sistem enotnega zakladniškega računa, oziroma za izvrševanje občinskega proračuna.
71. člen
(Upravljanje javnih zavodov, javnih podjetij, skladov in agencij ter uresničevanje pravic iz delnic in deležev na kapitalu pravnih oseb)
(1) Pristojna ministrstva, oziroma za finance pristojen organ občinske uprave, zagotavljajo izvajanje javnih služb in dejavnosti v javnem interesu, če poseben zakon ne določa drugače, tako, da izvajajo naslednje naloge:
1. usklajevanje programov dela in finančnih načrtov javnih zavodov, javnih podjetij, skladov in agencij ter financiranje dejavnosti teh pravnih oseb po potrjenih programih;
2. nadzor nad poslovanjem pravnih oseb;
3. nadzor nad izvajanjem odobrenih programov pravnih oseb;
4. nadzor nad zadolževanjem pravnih oseb in
5. uveljavljanje različnih pravic lastnika kapitalske naložbe (npr. sodelovanje na skupščinah in v nadzornih svetih).
(2) Ministrstvo, pristojno za finance, oziroma za finance pristojen organ občinske uprave vodi centralno evidenco pravnih oseb in premoženja v lasti države.
72. člen
(Obveznost pravnih oseb za poročanje in revidiranje računovodskih izkazov)
(1) Pravne osebe, v katerih ima država oziroma občina najmanj 15-odstotni delež v kapitalu, morajo najpozneje v 180 dneh po koncu poslovnega leta, vendar najmanj 30 dni pred objavo sklica seje skupščine, predložiti ministrstvu, pristojnemu za finance in pristojnemu ministrstvu, oziroma za finance pristojnemu organu občinske uprave, gradivo za sejo skupščine in vsa revizijska poročila ter poročila nadzornih organov za preteklo poslovno leto, če jih gradivo za sejo skupščine ne vsebuje.
(2) Minister, pristojen za finance, oziroma župan lahko v pravnih osebah, v katerih ima država oziroma občina najmanj 15-odstotni delež v kapitalu, zahteva revizijo poslovanja na stroške revidirane osebe.
73. člen
(Ustanavljanje in ukinjanje pravnih oseb javnega sektorja ter pridobivanje in prodaja kapitalskih vlog v gospodarskih družbah)
(1) O ustanavljanju in ukinjanju pravnih oseb, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je država oziroma občina, odloča, vlada na predlog pristojnega ministra, oziroma občinski svet, razen če ni s področnim zakonom ali z zakonom o lokalni samoupravi drugače določeno.
(2) Vlada, oziroma občinski svet, se lahko na predlog pristojnega ministra, oziroma občinskega organa, odločita za nakup delnic ali deleža v gospodarski družbi, če so za nakup zagotovljenja sredstva v proračunu in če se s tem zaščitijo nacionalni oziroma občinski interesi.
(3) V primeru, da preneha javni interes za državno oziromo občinsko lastništvo delnic ali deležev na kapitalu pravnih oseb, lahko vlada oziroma občinski svet na predlog pristojnega ministra ali ministra, pristojnega za finance, oziroma občinskega organa, odločita, da se delnice oziroma delež na kapitalu proda, če to ni v nasprotju s posebnim zakonom.
74. člen
(Kupnina od prodaje kapitalskih naložb in vlog države in občin)
Kupnina od prodaje kapitalskih naložb in vlog se uporabi samo za odplačila dolgov v računu financiranja.
75. člen
(Izterjava regresnih zahtevkov iz naslova poroštev)
Če so bila za izpolnitev obveznosti iz posojilnih pogodb ali drugih obveznosti, za katere je dala država oziroma občina poroštvo, uporabljena sredstva proračuna, se vzpostavi terjatev do glavnega dolžnika, namesto katerega je bila plačana obveznost. Minister, pristojen za finance, oziroma za finance pristojen organ občinske uprave, začne takoj po izpolnitvi obveznosti postopek za poplačilo regresnega zahtevka od glavnega dolžnika na podlagi pogodbe o zavarovanju.
76. člen
(Konverzija terjatve v kapitalsko naložbo)
(1) Država lahko pridobiva kapitalske naložbe v gospodarskih družbah neodplačno, iz sredstev proračuna ali z vplačilom kapitala s stvarnim vložkom.
(2) Pridobitev kapitalskih naložb države v gospodarskih družbah z vplačilom kapitala s stvarnim vložkom se lahko izvede s:
1. konverzijo zapadlih in neplačanih davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev dolžnika do države v postopkih prisilne poravnave v skladu z zakonom o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji;
2. konverzijo terjatev iz naslova danih posojil in plačanih poroštev in
3. z vložitvijo premičnin in nepremičnin, razen nepremičnin, ki se uporabljajo za izvajanje javnih služb.
(3) O pridobivanju kapitalske naložbe države v gospodarskih družbah po prejšnjem odstavku odloča vlada na predlog pristojnega ministrstva, usklajenega z ministrstvom, pristojnim za finance.
77. člen
(Odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje dolga do države oziroma občine)
(1) Pristojni minister v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, oziroma župan, lahko na prošnjo dolžnika ob primernem zavarovanju in obrestovanju odloži plačilo, dovoli obročno plačilo dolga dolžnika ali spremeni predvideno dinamiko plačila dolga, če se s tem bistveno izboljšajo možnosti za plačilo dolga dolžnika, od katerega sicer ne bi bilo mogoče izterjati celotnega dolga. Minister, pristojen za finance, predpiše način zavarovanja in obrestovanja odloga plačila dolga dolžnika države ali občine.
(2) Minister, pristojen za finance, oziroma župan lahko zahteva takojšnje plačilo celotnega dolga, katerega plačilo je odloženo, če eden izmed obrokov ni pravočasno plačan.
(3) Pristojni minister v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, oziroma župan, lahko do višine, določene v zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna za posamezno leto, oziroma v odloku, s katerim se sprejme občinski proračun, odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve.
(4) Kot dolgovi po tem členu se ne štejejo dolgovi do države oziroma občin iz naslova obveznih dajatev.
6. 3. Upravljanje s stvarnim premoženjem
78. člen
(Pridobivanje stvarnega premoženja države in občine)
(1) Stvarno premoženje se lahko pridobiva z nakupom samo v obsegu, ki je potreben za izpolnjevanje nalog neposrednega uporabnika državnega oziroma občinskega proračuna, brez nepotrebnih zalog.
(2) Za brezplačno pridobitev premoženja je treba pridobiti predhodno soglasje vlade, oziroma za finance pristojnega organa občine, ali drugega z občinskim statutom pooblaščenega organa, če bi takšna pridobitev povzročila večje stroške ali če je lastništvo povezano s pogoji, ki bi lahko povzročili obveznosti za državo oziroma občino.
(3) Vlada predpiše načela in standarde za izvajanje določb prvega in drugega odstavka tega člena in mora pri tem upoštevati načela učinkovitosti in gospodarnosti. Načela in standardi, ki jih izda vlada, veljajo tudi za občine.
79. člen
(Načela za upravljanje s stvarnim premoženjem)
(1) Neposredni uporabniki upravljajo s stvarnim premoženjem, ki ga imajo v posesti. Upravljanje stvarnega premoženja po tem zakonu zajema uporabo premoženja, njegovo vzdrževanje in oddajanje v zakup.
(2) Predstojnik neposrednega uporabnika mora upravljati s premoženjem, ki je v upravljanju pri neposrednem uporabniku, s skrbnostjo dobrega gospodarja in voditi evidence o tem premoženju.
(3) Stvarno premoženje se mora zavarovati, če zakon tako določa. O zavarovanju stvarnega premoženja v drugih primerih odloča predstojnik neposrednega uporabnika ob upoštevanju analize stroškov in koristi ter spoštovanju načel učinkovitosti in gospodarnosti razpolaganja s proračunskimi sredstvi. Odškodnina za odpravo škode na stvarnem premoženju, ki ni zavarovano, se izplača iz proračuna.
(4) Minister, pristojen za finance, predpiše skupna merila za izvajanje prejšnjega odstavka za državo in občine.
80. člen
(Sredstva od prodaje in zamenjave državnega oziroma občinskega stvarnega premoženja, odškodnine iz naslova zavarovanj)
Sredstva od prodaje in zamenjave državnega oziroma občinskega stvarnega premoženja in odškodnine iz naslova zavarovanj le-tega, se uporabijo samo za vzdrževanje ali nakup stvarnega premoženja države oziroma občine.
7. ZADOLŽEVANJE, UPRAVLJANJE Z DOLGOVI IN POROŠTVA DRŽAVE IN OBČIN TER ZADOLŽEVANJE JAVNEGA SEKTORJA
7. 1. Zadolževanje in upravljanje z dolgovi
81. člen
(Zadolževanje države)
(1) Država se lahko zadolžuje doma in v tujini v obsegu, ki ga določa zakon.
(2) V obdobju začasnega financiranja se lahko država zadolži do višine, ki je potrebna za odplačilo glavnic državnega dolga v tekočem proračunskem letu.
(3) Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko država likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 5% zadnjega sprejetega proračuna.
82. člen
(Upravljanje z državnim dolgom)
(1) Država lahko s črpanjem posojil in izdajanjem vrednostnih papirjev pridobiva sredstva, potrebna za vračilo državnega dolga pred njegovo dospelostjo ali za odkup lastnih vrednostnih papirjev, če se s tem:
1. podpirajo ukrepi za doseganje gospodarskega ravnotežja;
2. zmanjšajo stroški državnega dolga ali
3. izboljša kakovost zadolžitve in se s tem dolg države ne poveča.
(2) Poleg poslov iz prejšnjega odstavka lahko država za državna, oziroma občina za občinska uravnavanja tečajnih in obrestnih tveganj, sklepa tudi druge posle, povezane z državnim oziroma občinskim dolgom (izvedeni finančni inštrumenti).
83. člen
(Intervencije na trgu vrednostnih papirjev)
(1) Država lahko kupuje in prodaja lastne vrednostne papirje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev ali zunaj njega.
(2) Sredstva za nakupe vrednostnih papirjev iz prejšnjega odstavka se zagotovijo v državnem proračunu.
84. člen
(Sklepanje poslov v zvezi z državnim dolgom)
(1) O sklepanju poslov v zvezi z zadolževanjem države, upravljanjem z državnimi dolgovi in intervencijami na trgu vrednostnih papirjev odloča minister, pristojen za finance, na podlagi letnega programa financiranja proračuna, ki ga sprejme vlada.
(2) Posle iz prejšnjega odstavka sklepa minister, pristojen za finance, ali druga oseba po njegovem pisnem pooblastilu.
(3) O poslih likvidnostnega zadolževanja odloča in jih sklepa minister, pristojen za finance, ali oseba, ki jo minister, pristojen za finance, pisno pooblasti.
85. člen
(Posebnosti zadolževanja občin)
(1) Občina se lahko zadolžuje na podlagi predhodnega soglasja ministra, pristojnega za finance, pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja financiranje občin. Posli zadolžitve, za katere ministrstvo, pristojno za finance, ni izdalo soglasja, so nični.
(2) Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko občina likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 5% zadnjega sprejetega proračuna. Če posebni zakon ne določa drugače, so prihodki od upravljanja s prostimi denarnimi sredstvi prihodek proračuna in stroški v zvezi z zagotavljanjem likvidnosti sredstev proračuna izdatek proračuna.
(3) Občina mora o zadolževanju in odplačilih glavnic dolgov poročati ministrstvu, pristojnemu za finance, na način in v rokih, ki jih predpiše minister, pristojen za finance.
(4) V obdobju začasnega financiranja se lahko občina zadolži do višine, ki je potrebna za odplačilo glavnic občinskega dolga v tekočem proračunskem letu.
7. 2. Izdajanje poroštev
86. člen
(Poroštva države in občin)
(1) Država oziroma občina lahko izdaja poroštva v obsegu in po pogojih, ki jih določa zakon.
(2) Poroštvene pogodbe v imenu države sklepa minister, pristojen za finance, ali oseba, ki jo za to pooblasti vlada.
(3) Poroštvene pogodbe lahko v imenu občine sklepa župan ali oseba, ki jo župan pisno pooblasti.
7. 3. Zadolževanje in izdajanje poroštev javnega sektorja
87. člen
(Zadolževanje in izdajanje poroštev javnega sektorja na ravni države)
(1) Posredni uporabniki državnega proračuna, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba za obvezni del zavarovanja, javni gospodarski zavodi, javna podjetja in pravne osebe, v katerih ima država odločujoč vpliv na upravljanje, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva samo pod pogoji, ki jih določi vlada na predlog ministrstva, pristojnega za finance.
(2) Skupna višina zadolžitve in izdanih poroštev iz prejšnjega odstavka se določi z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna za posamezno leto.
(3) Vlada na predlog ministra, pristojnega za finance, izda seznam pravnih oseb iz prvega odstavka tega člena, pogoje in postopke, ki jih morajo pravne osebe oziroma predstavniki ali pooblaščenci države v organih teh pravnih oseb upoštevati pri zadolževanju in izdajanju poroštev.
88. člen
(Zadolževanje in izdajanje poroštev javnega sektorja na ravni občine)
(1) Posredni uporabniki občinskega proračuna, javni gospodarski zavodi in javna podjetja se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva samo, če je z zakonom, ki ureja financiranje občin to dovoljeno in pod pogoji, ki jih določi občinski svet.
(2) Pravne osebe, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva pod pogoji, ki jih določi občinski svet.
(3) Skupna višina zadolžitve in izdanih poroštev iz prejšnjega odstavka se določi z odlokom, s katerim se sprejme občinski proračun.
(4) Občine morajo o zadolževanju oseb javnega sektorja in izdajanju poroštev po tem členu obveščati ministrstvo, pristojno za finance, na način in v rokih, ki jih predpiše minister, pristojen za finance.
8. RAČUNOVODSTVO
89. člen
(Računovodski sistem)
(1) Za vodenje poslovnih knjig in izdelavo letnih poročil za državni in občinske proračune, neposredne in posredne uporabnike proračuna, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba v obveznem delu zavarovanja, se uporabljajo določbe zakona o računovodstvu, razen če ta zakon ne določa drugače.
(2) Minister, pristojen za finance, predpiše računovodske postopke, kontni načrt, vodenje knjig in izdelavo poročil za državni in občinski proračun, neposredne in posredne uporabnike proračuna, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba v obveznem delu zavarovanja, v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi in zakonom o računovodstvu.
90. člen
(Izjeme pri izkazovanju prejemkov in izdatkov)
(1) Minister, pristojen za finance, predpiše posebnosti pri izkazovanju prejemkov in izdatkov proračuna.
(2) Pri likvidnostnem zadolževanju se v računu financiranja na koncu leta izkaže le razlika med prejetimi in vrnjenimi sredstvi likvidnostnega zadolževanja v tekočem letu.
(3) Spremembe, nastale pri upravljanju z državnim in občinskim dolgom, konverzija terjatve v kapitalsko naložbo, odpis dolga ali terjatve se izkazujejo samo v bilanci stanja.
91. člen
(Pristojnosti računovodske službe)
Računovodstvo državnega oziroma občinskih proračunov, neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba v obveznem delu zavarovanja, opravlja plačila, tekoče ureja, zajema, knjigovodsko evidentira in sporoča podatke, pripravlja obvezne računovodske izkaze, izvaja računovodski nadzor in nadzor nad izpolnjevanjem terjatev in plačilom obveznosti in arhivira izvirnike knjigovodskih listin, če ni s posebnim zakonom drugače določeno.
92. člen
(Pooblaščeni računovodja)
(1) Predstojniki neposrednih in posrednih uporabnikov, ki vodijo računovodstvo, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba v obveznem delu zavarovanja, določijo pooblaščenega računovodjo. Če vodijo računovodstvo za več neposrednih ali posrednih uporabnikov, določijo pooblaščenega računovodjo za posameznega neposrednega ali posrednega uporabnika.
(2) Župan določi enega ali več pooblaščenih računovodij za vodenje poslovnih knjig in izdelavo letnih poročil občinskega proračuna in neposrednih uporabnikov občinskega proračuna.
(3) Pooblaščeni računovodja lahko začasno zadrži izplačilo, če je v nasprotju s tem zakonom ali zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna za posamezno leto, oziroma odlokom, s katerim se sprejme občinski proračun.
93. člen
(Priprava konsolidirane premoženjske bilance države in občin)
(1) Konsolidirana premoženjska bilanca države in občin je akt vlade, v katerem se prikaže konsolidirano stanje premoženja države in občin po stanju na dan 31. decembra tekočega leta.
(2) Neposredni uporabniki državnega proračuna pripravijo premoženjsko bilanco in jo do 30. aprila v prihodnjem letu predložijo ministrstvu, pristojnemu za finance.
(3) Neposredni uporabniki občinskega proračuna pripravijo premoženjsko bilanco in jo do 30. marca v prihodnjem letu predložijo za finance pristojnemu organu občinske uprave, ki jo do 30. aprila v prihodnjem letu predloži ministrstvu, pristojnemu za finance. Občine v premoženjsko bilanco občine vključijo tudi premoženjsko bilanco posrednih uporabnikov občinskega proračuna in ožjih delov občin iz petega odstavka tega člena.
(4) Posredni uporabniki državnega proračuna, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba za obvezni del zavarovanja, sestavijo premoženjsko bilanco in jo do 30. aprila v prihodnjem letu predložijo ministrstvu, pristojnemu za finance.
(5) Posredni uporabniki občinskega proračuna in ožji deli občin sestavijo premoženjsko bilanco in jo do 30. marca v prihodnjem letu predložijo za finance pristojnemu organu občine.
(6) Na podlagi premoženjskih bilanc iz drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena pripravi ministrstvo, pristojno za finance, konsolidirano premoženjsko bilanco države in občin in jo do 31. maja v prihodnjem letu predloži vladi v sprejem.
94. člen
(Predložitev konsolidirane premoženjske bilance države in občin)
Vlada vsaki dve leti ob zaključnem računu državnega proračuna predloži državnemu zboru tudi konsolidirano premoženjsko bilanco države in občin.
95. člen
(Navodila ministra, pristojnega za finance)
(1) Minister, pristojen za finance, izda podrobnejša navodila o zaključku leta do 30. septembra tekočega leta za državne in občinske proračune.
(2) Minister, pristojen za finance, izda za državo in občine podrobnejša navodila o:
1. pripravi in predložitvi zaključnih računov;
2. pripravi in predložitvi premoženjskih bilanc in
3. pogojih, ki morajo biti zagotovljeni zaradi uporabe informacijske tehnologije pri vodenju računovodstva.
9. ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA
96. člen
(Vsebina zaključnega računa proračuna)
(1) Zaključni račun proračuna (v nadaljnjem besedilu: zaključni račun) je akt države oziroma občine, v katerem so prikazani predvideni in realizirani prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugih izdatki države oziroma občine za preteklo leto.
(2) Pri sestavi zaključnega računa se upošteva členitev, ki je predpisana za sestavo proračuna. Zaključni račun zajema tudi obrazložitev zaključnega računa, katere sestavni del so podatki iz bilance stanja ter pojasnilo odstopanj.
(3) Minister, pristojen za finance, predpiše podrobnejšo vsebino in strukturo zaključnega računa državnega in občinskega proračuna.
97. člen
(Priprava in sprejem zaključnega računa državnega proračuna)
(1) Neposredni uporabnik pripravi zaključni račun svojega finančnega načrta in letno poročilo za preteklo leto in ga predloži ministrstvu, pristojnemu za finance, do 28. februarja tekočega leta.
(2) Ministrstvo, pristojno za finance, pripravi predlog zaključnega računa državnega proračuna in ga predloži računskemu sodišču do 31. marca tekočega leta.
(3) Ministrstvo, pristojno za finance, predloži vladi predlog zaključnega računa državnega proračuna skupaj z dokončnim poročilom računskega sodišča v tridesetih dneh po predložitvi dokončnega poročila računskega sodišča.
(4) Vlada določi predlog zaključnega računa državnega proračuna in ga skupaj z dokončnim poročilom računskega sodišča najpozneje do 1. oktobra tekočega leta predloži Državnemu zboru v sprejem.
98. člen
(Priprava in sprejem zaključnega računa občinskega proračuna)
(1) Neposredni uporabnik pripravi zaključni račun svojega finančnega načrta in letno poročilo za preteklo leto in ga predloži županu do 28. februarja tekočega leta.
(2) Župan pripravi predlog zaključnega računa občinskega proračuna za preteklo leto in ga predloži ministrstvu, pristojemu za finance, do 31. marca tekočega leta.
(3) Župan predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna občinskemu svetu v sprejem.
(4) Župan o sprejetem zaključnem računu občinskega proračuna obvesti ministrstvo, pristojno za finance, v tridesetih dneh po njegovem sprejemu.
99. člen
(Predložitev letnih poročil posrednih uporabnikov proračuna, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije)
(1) Posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba v obveznem delu zavarovanja, morajo pripraviti letno poročilo skladno z določili zakona o računovodstvu.
(2) Posredni uporabniki državnega proračuna, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba v obveznem delu zavarovanja, morajo predložiti letno poročilo za preteklo leto skupaj z obrazložitvami pristojnemu ministrstvu najpozneje do 28. februarja tekočega leta. Letna poročila skladov in agencij, katerih ustanovitelj je država ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba v obveznem delu zavarovanja, mora vlada predložiti tudi Državemu zboru.
(3) Posredni uporabniki občinskega proračuna morajo predložiti letno poročilo za preteklo leto skupaj z obrazložitvami županu najpozneje do 28. februarja tekočega leta. Letna poročila skladov in agencij, katerih ustanovitelj je občina, mora župan predložiti tudi občinskemu svetu.
10. PRORAČUNSKI NADZOR
10.1. Finančni nadzor pri neposrednih uporabnikih državnega in občinskih proračunov
100. člen
(Finančni nadzor)
(1) Finančni nadzor pri neposrednih uporabnikih državnega proračuna je sistem notranjih kontrol in notranje revizije. Neposredni uporabniki našteti v drugem odstavku 19. člena tega zakona, organizirajo ustrezne oblike finančnega nadzora za vse državne organe in organizacije iz njihove pristojnosti.
(2) Sistem notranjih kontrol se organizira kot sistem postopkov in odgovornosti zaposlenih v neposredem uporabniku.
(3) Notranja revizija je naknadna računovodsko-finančna revizija in revizija učinkovitosti, gospodarnosti in uspešnosti.
(4) Sistem notranjih kontrol in notranje revizije se lahko dopolni z organiziranjem službe notranjih revizorjev, ki deluje v okviru neposrednega uporabnika državnega proračuna.
(5) Minister pristojen za finance predpiše skupne kriterije za organizacijo in postopke finančnega nadzora na podlagi katerih lahko neposredni uporabniki našteti v drugem odstavku 19. člena tega zakona podrobneje uredijo organizacijo in postopke za izvajanje finančnega nadzora ter poslovanja.
(6) Občine organizirajo ustrezne oblike finančnega nadzora na podlagi podrobnejših navodil, ki jih občinam predpiše minister, pristojen za finance.
10. 2. Finančni nadzor pri organu za nadzor proračuna
101. člen
(Pristojnosti organa za nadzor proračuna)
(1) Organ za nadzor državnega proračuna je ministrstvo, pristojno za finance.
(2) Ministrstvo, pristojno za finance, ima pri nadziranju naslednje pristojnosti:
1. opravlja inšpiciranje porabe proračunskih sredstev;
2. opravlja naknadno računovodsko-finančno revizijo in revizijo učinkovitosti, gospodarnosti in uspešnosti skupnih projektov različnih neposrednih uporabnikov državnega proračuna in
3. pripravlja skupne usmeritve za izvajanja notranje revizije pri neposrednih uporabnikih državnega in občinskih proračunov.
(3) Minister, pristojen za finance, podrobneje uredi izvajanje druge in tretje točke prejšnjega odstavka.
(4) Ugotovitve in revizijska mnenja, ki jih izda ministrstvo, pristojno za finance, pri izvajanju revizije iz 2. točke drugega odstavka tega člena, morajo obravnavati neposredni uporabniki. V primerih negativnega revizijskega mnenja se o tem obvesti vlado.
10. 3. Proračunsko inšpiciranje
102. člen
(Inšpekcijske pristojnosti ministrstva, pristojnega za finance)
(1) Nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisov, ki urejajo finančno, materialno in računovodsko poslovanje neposrednih in posrednih uporabnikov državnega proračuna, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba v obveznem delu zavarovanja, ter nad zakonitostjo in namenskostjo uporabe sredstev iz javnih financ in upravljanem z državnim premoženjem, opravlja ministrstvo, pristojno za finance.
(2) Če ni s tem zakonom drugače določeno, se za proračunske inšpektorje in za izvrševanje proračunskega nadzora uporabljajo določbe zakona o upravi in zakona o splošnem upravnem postopku.
(3) Proračunski inšpektor mora vsako tretje leto opravljati preizkus strokovne usposobljenosti.
103. člen
(Opravljanje nadzora)
(1) Neposredni in posredni uporabniki državnega proračuna, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba za obvezni del zavarovanja, morajo proračunskim inšpektorjem omogočiti opravljanje nadzora in dati vse zahtevane podatke, listine, poročila, ki se nanašajo na nadzor, in omogočiti računalniško obdelavo teh podatkov.
(2) Če je za opravljanje nadzora iz prejšnjega člena potrebno, vključuje nadzor tudi nadzor nad porabo nakazanih sredstev državnega proračuna občinam in drugim prejemnikom proračunskih sredstev.
(3) Proračunski inšpektorji so pri opravljanju nadzora dolžni čuvati državno, vojaško, uradno in poslovno skrivnost.
104. člen
(Posebna pooblastila)
(1) Če proračunski inšpektor pri opravljanju nadzora ugotovi, da je bil kršen zakon, drug predpis ali akt, z odločbo naloži dejanja za odpravo ugotovljenih nepravilnosti v določenem roku.
(2) Če se pri opravljanju proračunskega nadzora ugotovi, da se sredstva uporabljajo v nasprotju z zakonom ali proračunom, lahko proračunski inšpektor z odločbo ustavi tovrstna izplačila iz proračuna oziroma zahteva, da se sredstva vrnejo v proračun.
(3) Zoper odločbo proračunskega inšpektorja je možna pritožba v roku 10 dni od vročitve odločbe. Pritožba zoper odločbo, s katero se začasno ustavi izplačevanje sredstev, ne zadrži njene izvršitve.
(4) Proračunski inšpektorji lahko predlagajo neposrednim in posrednim uporabnikom, Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije spremembe in dopolnitve njihovega poslovanja.
105. člen
(Organ, pristojen za odločanje o pritožbi)
O pritožbi zoper odločbo, ki jo izda na prvi stopnji ministrstvo, pristojno za finance, odloča na drugi stopnji vlada.
106. člen
(Poročanje)
O opravljenem nadzoru, ugotovitvah in odločitvah ministrstvo, pristojno za finance, obvešča vlado in računsko sodišče, vlada pa polletno Državni zbor.
11. KAZENSKE DOLOČBE
107. člen
(Hujše kršitve)
Z denarno kaznijo od 500.000 tolarjev do 1,500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba:
1. neposrednega uporabnika, če prevzame obveznost ali izplača sredstva proračuna za namene, ki niso predvideni v proračunu (deseti odstavek 2. člena);
2. neposrednega uporabnika, če v nasprotju z določili tega zakona prevzame obveznost ali izplača sredstva proračuna v višini, ki presega v proračunu zagotovljena sredstva (deseti odstavek 2. člena), in
3. posrednega uporabnika proračuna, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba v obveznem delu zavarovanja, če se zadolži ali izda poroštvo brez upoštevanja pogojev, ki jih predpiše vlada oziroma občinski svet (prvi odstavek 84. člena in prvi odstavek 85. člena).
108. člen
(Lažje kršitve)
Z denarno kaznijo od 100.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba:
1. neposrednega uporabnika državnega oziroma občinskega proračuna, če ne pripravi investicijskega programa v skladu s predpisano metodologijo za pripravo investicijskih programov (druga točka drugega odstavka 22. člena);
2. neposrednega uporabnika državnega oziroma občinskega proračuna, če ne pobira prejemkov proračuna popolno in pravočasno v skladu s predpisi ali če jih ne izloča v proračun (drugi odstavek 34. člena);
3. neposrednega uporabnika državnega oziroma občinskega proračuna, če v pogodbi ne upošteva predpisanih rokov plačil (prvi odstavek 52. člena) ali dogovarja predplačila brez soglasja ministra, pristojnega za finance, oziroma župana (drugi odstavek 52. člena);
4. neposrednega uporabnika državnega oziroma občinskega proračuna, ki brez soglasja ministrstva, pristojnega za finance, odpira račune (prvi odstavek 61. člena);
5. neposrednega in posrednega uporabnika državnega oziroma občinskega proračuna, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba za obvezni del zavarovanja, če v predpisanem roku ne predloži premoženjske bilance (drugi, tretji, četrti in peti odstavek 93. člena);
6. neposrednega uporabnika državnega oziroma občinskega proračuna, če ne organizira finančnega nadzora (100. člen);
7. neposrednega uporabnika državnega oziroma občinskega proračuna, če v predpisanem roku ne predloži letnega poročila pristojnim organom (prvi odstavek 97. člena oziroma prvi odstavek 98. člena);
8. posrednega uporabnika državnega oziroma občinskega proračuna, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba za obvezni del zavarovanja, če v predpisanem roku ne predloži letnega poročila pristojnim organom (99. člen);
9. neposrednega in posrednega uporabnika državnega proračuna, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, če proračunskemu inšpektorju ne da zahtevanih podatkov, listin in poročil, ki se nanašajo na inšpekcijski pregled (prvi odstavek 103. člena), in
10. občine, ki v predpisanem roku ne odpre računa pri Banki Slovenije (109. člen).
12. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
109. člen
(Odpiranje računov občin pri Banki Slovenije)
V dveh letih po uveljavitvi tega zakona morajo občine odpreti račune pri Banki Slovenije.
110. člen
(Prehodno stanje do vzpostavitve sistema enotnega zakladniškega računa)
Do vzpostavitve sistema enotnega zakladniškega računa:
1. s prostimi denarnimi sredstvi na računih državnega proračuna upravlja minister, pristojen za finance;
2. lahko neposredni uporabniki državnega proračuna odpirajo in zapirajo račune le s soglasjem ministra, pristojnega za finance. Na predlog ministra, pristojnega za finance, se računi neposrednih uporabnikov zaprejo po uradni dolžnosti;
3. morata Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba v obveznem delu zavarovanja, pred deponiranjem svojih denarnih sredstev pri bankah ali pred nalaganjem prostih denarnih sredstev v vrednostne papirje ponuditi sredstva ministrstvu, pristojnemu za finance, na njegovo zahtevo kot kratkoročno zadolžitev države, če je to potrebno zaradi zagotavljanja likvidnostnih sredstev za izvrševanje državnega proračuna, in
4. je računovodstvo pristojno za opravljanje plačil prek obstoječih računov.
111. člen
(Roki za izdajo podzakonskih predpisov)
(1) Vlada izda predpise iz 21., 23., 78. in 87. člena tega zakona v 120 dneh po uveljavitvi tega zakona.
(2) Minister, pristojen za finance, izda predpise iz 3., 8., 10., 11., 12., 23., 36., 37., 43., 52., 53., 54., 62., 64., 68., 77., 79., 85., 88., 90., drugega odstavka 95., 97., 100. in 101. člena tega zakona v 120 dneh po uveljavitvi tega zakona.
(3) Minister, pristojen za finance, v sodelovanju z ministrom, pristojnim za razvoj, izda predpis iz 23. člena v 120 dneh po uveljavitvi tega zakona.
112. člen
(Prenehanje veljavnosti zakonov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
1. zakon o financiranju javne porabe (Uradni list RS, št. 48/90, 34/91-I, 30/92, 52/92 – odločba US, 7/93 in 43 /93 – odločba US);
2. členi 3, 4, 5, 7, 8, 10, 11, 12, 13 in 14 zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94, 45/97 – odločba US, 67/97 – odločba US, 56/98 in 61/99 – odločba US);
3. zakon o strukturi nekaterih naložb določenih javnih zavodov, skladov in zavarovalnih organizacij (Uradni list RS, št. 71/93);
4. zakon o začasni prepovedi privatizacije pravnih oseb in premoženja v lasti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 20/95 in 37/95);
5. zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 5/96, 76/97, 87/97, 34/98, 91/98 in 63/99) in podzakonski predpisi izdani na njegovi podlagi, razen:
– pravilnika o postopkih za izplačila iz proračuna (Uradni list RS, št. 91/98 in 9/99-popravek),
– pravilnika o določanju trimesečnih kvot in mesečnih likvidnostnih načrtov uporabnikov proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 55/99),
– odredbe o ekonomski klasifikaciji javnofinančnih prihodkov in odhodkov, danih in vrnjenih posojil ter zadolževanja in odplačil dolga (Uradni list RS, št. 75/98, 16/99 in 48/99),
– odredbe o evidentiranju in izkazovanju javnofinančnih prihodkov in drugih prejemkov in odhodkov in drugih izdatkov, sredstev in obveznosti do virov sredstev (Uradni list RS, št. 1/98, 16/99 in 48/99),
– navodila o donacijah, ki so prihodek proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 51/98),
– navodila o uporabi sredstev od prodaje in zamenjave nepremičnin in premičnin, ki so v lasti Republike Slovenije in odškodnin iz naslova zavarovanj (Uradni list RS, št. 51/98),
– navodila o uporabi sredstev proračuna Republike Slovenije za nakup opreme manjše vrednosti (Uradni list RS, št. 26/99),
– navodila o finančnem poslovanju upravnih enot ter uprav, uradov in inšpektoratov, ki so upravni organi in organizacije v sestavi ministrstev in imajo svoje enote na lokalnih ravneh (Uradni list RS, št. 65/97 in 20/98),
– navodila o finančnem poslovanju organov, ki vodijo postopek o prekršku (Uradni list RS, št. 65/97),
– navodila o izvedbi 35. člena zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 56/98),
– navodila o načinu vpisovanja podatkov, potrebnih za spremljanje izvrševanja proračuna v plačilne naloge Slovenije (Uradni list RS, št. 2/99),
– navodila o plačevanju skupnih obveznosti proračunskih uporabnikov (Uradni list RS, št. 55/99),
– odredbe o poročanju Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o prihodkih in odhodkih, danih in vrnjenih posojilih, spremembah finančnih terjatev in naložb ter zadolževanju in odplačilih dolga (Uradni list RS, št. 16/99),
– uredbe o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja (Uradni list RS, št. 82/98, 86/98 in 43/99),
– odredbe o načinu oddajanja subvencij, dotacij in drugih transferov iz sredstev proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 5/98),
– navodila o vrsti in načinu pošiljanja podatkov o stanju in spremembah dolgov in izdanih jamstev oseb javnega prava v skladu s 48.a členom zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 52/98 in 65/98),
– uredbe o postopkih zadolževanja in prevzemanja obveznosti pravnih oseb v lasti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 52/98 in 67/98),
– uredbe o odprodaji, oddaji ali zamenjavi nepremičnin in premičnin v lasti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 52/98 in 61/99),
– uredbe o načinu prodaje terjatev Republike Slovenije v postopkih prisilnih poravnav ali stečajev (Uradni list RS, št. 60/99),
– odloka o enotnih izhodiščih za pridobitev soglasja k povečani delovni uspešnosti v javnih zavodih (Uradni list RS, št. 2/99) in
– uredbe o uporabi službenih avtomobilov v organih državne uprave (Uradni list RS, št. 60/99).
(2) Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije se uporablja še do 31. decembra 1999, ko se prične uporabljati ta zakon, razen določb tretjega stavka prvega odstavka 85. člena zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 5/96, 78/97, 87/97, 34/98 in 91/98) in 43. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 91/98), katere se uporabljajo še do 31. januarja 2000.
113. člen
(Začetek veljavnosti zakona)
(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Določbe, ki se nanašajo na načrt razvojnih programov, se prvič uporabljajo za pripravo državnega in občinskih proračunov za leto 2001.
(3) Neposredni uporabniki državnega in občinskih proračunov morajo ustanoviti ustrezne oblike notranje kontrole in revizije do 1. januarja leta 2001.
Št. 411-01/99-56/4
Ljubljana, dne 16. septembra 1999.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med. l. r.