Uradni list

Številka 73
Uradni list RS, št. 73/1999 z dne 9. 9. 1999
Uradni list

Uradni list RS, št. 73/1999 z dne 9. 9. 1999

Kazalo

3583. Pravilnik o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih snovi, stran 9424.

Na podlagi 28. in 30. člena zakona o kemikalijah (Uradni list RS, št. 36/99) izdaja minister za zdravstvo
P R A V I L N I K
o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih snovi
1. člen
(splošne določbe)
Ta pravilnik ureja razvrščanje, pakiranje in označevanje nevarnih snovi, ki se dajejo v promet v Republiki Sloveniji.
Ta pravilnik se uporablja tudi za nevarne pripravke, če ni s posebnim predpisom drugače določeno.
Določbe tega pravilnika se uporabljajo tudi za razvrščanje, pakiranje in označevanje fitofarmacevtskih sredstev in predmetov splošne uporabe, če imajo katero od nevarnih lastnosti iz 10. točke 2. člena zakona o kemikalijah.
2. člen
(definicije izrazov in seznam prilog)
EC število je po tem pravilniku identifikacijsko število snovi iz seznama EINECS ali ELINCS.
Priloge, ki so sestavni del tega pravilnika, so:
(a) Priloga I je seznam nevarnih snovi, ki so enotno razvrščene in označene na ravni Evropske skupnosti.
(b) Priloga II so grafični znaki (simboli), pripadajoči črkovni znaki in napisi za opozarjanje na nevarnost za nevarne snovi in pripravke.
(c) Priloga III so standardna opozorila R (stavki R) za označevanje nevarnih snovi in pripravkov.
(d) Priloga IV so standardna obvestila S (stavki S) za snovi in pripravke.
(e) Priloga V so standardne preskusne metode za ugotavljanje fizikalno-kemijskih, toksikoloških in ekotoksikoloških lastnosti snovi oziroma pripravkov.
(f) Priloga VI so splošne zahteve in merila za razvrščanje in označevanje nevarnih snovi in pripravkov.
(g) Priloga VII so posebne zahteve za zapirala, varna za otroke in otipna opozorila na nevarnost.
(j) Priloga VIII sta vsebina in oblika varnostnega lista za nevarne snovi in pripravke.
(k) Priloga IX je seznam direktiv Evropske skupnosti, ki so bile upoštevane v pravilniku o nevarnih snoveh in v pravilniku o nevarnih pripravkih in seznam uporabljenih kratic.
I. RAZVRŠČANJE
3. člen
(pogoji za dajanje v promet)
Nevarna snov se lahko da v promet v Republiki Sloveniji kot taka ali v obliki pripravka le pod pogojem, da je na seznamu EINECS ali ELINCS oziroma, da je prijavljena v skladu s postopkom za prijavo nove snovi, da je razvrščena, pakirana in označena v skladu s tem pravilnikom, če ni določeno drugače, ter da je zanjo izdelan ustrezen varnostni list.
4. člen
(ugotavljanje nevarnih lastnosti in obveznost izvajanja poizvedb)
Nevarne fizikalno-kemijske, toksikološke in ekotoksikološke lastnosti snovi se ugotavljajo po preskusnih metodah iz priloge V tega pravilnika.
Nevarne lastnosti pripravka se ugotavljajo po preskusnih metodah iz priloge V tega pravilnika in v skladu s pravilnikom o razvrščanju nevarnih pripravkov.
Fizikalno-kemijske, toksikološke in ekotoksikološke študije morajo biti izvedene v skladu s predpisi o načelih dobre laboratorijske prakse (v nadaljnjem besedilu: DLP).
Pravne ali fizične osebe, ki opravljajo proizvodnjo ali promet z nevarnimi snovmi iz seznama EINECS, ki pa še niso uvrščene v prilogo I tega pravilnika, so dolžne izvesti ustrezne poizvedbe, s katerimi pridobijo že obstoječe podatke o lastnostih teh snovi in o njihovem vplivu na človeka in na okolje. Ko je snov uvrščena v prilogo I tega pravilnika, se uporabi razvrstitev in označitev, kot je določena v tej prilogi.
Za snovi iz seznama EINECS, za katere podatkov še ni ali pa le-ti niso bili pridobljeni po metodah iz priloge V tega pravilnika, se oceni za vsak primer posebej potreba po dodatnem preskušanju s ciljem zmanjšati število preskusov na vretenčarjih. V izogib podvajanju preskusov na vretenčarjih, se pravne ali fizične osebe, ki proizvajajo ali dajejo v promet isto snov, med seboj pisno dogovorijo o souporabi že pridobljenih toksikoloških in ekotoksikoloških podatkov, če je snov identična tudi glede na vrste in količine nečistot oziroma dodatkov, ki jih vsebuje.
Na podlagi zbranih podatkov pravna ali fizična oseba, ki proizvaja ali daje nevarno snov v promet, razvrsti, pakira in označi nevarno snov v skladu s tem pravilnikom in prilogo VI, ki je sestavni del pravilnika.
Pravna ali fizična oseba, ki proizvaja ali daje nevarno snov v promet, mora nenehno spremljati razvoj vedenja in znanja in mora takoj, ko izve za nove podatke o lastnostih oziroma učinkih že razvrščene snovi, snov oziroma pripravek, ki to snov vsebuje, temu ustrezno prerazvrstiti, pakirati in označiti.
Tveganje, dejanski oziroma možni učinek snovi na človeka ali na okolje se oceni na podlagi mednarodno priznanih postopkov za oceno tveganja.
5. člen
(razvrščanje)
Pri razvrščanju snovi in pripravkov na podlagi njihovih nevarnih lastnosti se kot osnova uporabljajo splošne zahteve in merila za razvrščanje, ki jih določa priloga VI tega pravilnika, kolikor priloga I tega pravilnika oziroma prilogi I in III pravilnika o nevarnih pripravkih ne določajo drugače.
Nevarna snov ali pripravek morata biti razvrščena glede na največjo stopnjo nevarnosti, ki jo predstavljata, pri čemer morajo biti, poleg rezultatov laboratorijskih preskusov na živalih oziroma drugih sistemih, upoštevani tudi v praksi ugotovljeni dejanski učinki na človeka oziroma na okolje.
Na podlagi svojih specifičnih nevarnih lastnosti ter v skladu s prilogo VI tega pravilnika, se nevarne snovi in pripravki razvrščajo v skupine iz 10. točke 2. člena zakona o kemikalijah.
Nekatere nevarne snovi iz priloge I tega pravilnika so po potrebi označene tudi z mejnimi koncentracijami ali z drugimi parametri. To omogoča ocenjevanje nevarnosti za človeka ali okolje pri pripravkih, ki vsebujejo te nevarne snovi oziroma pri snoveh, kjer te snovi nastopajo kot nečistote.
6. člen
(nečistote, dodatki in posamezne sestavine v manjših koncentracijah)
Pri razvrščanju snovi in pripravkov v skupine iz tretjega odstavka prejšnjega člena se upoštevajo tudi nečistote, dodatki ali posamezne sestavine, če je utežna odstotna koncentracija posamezne izmed njih enaka ali presega:
– 0,1%, če je snov kot nečistota, dodatek ali posamezna sestavina razvrščena kot zelo strupena (T(+)) ali strupena (T) (tudi rakotvorne snovi iz skupine 1 ali 2, mutagene snovi iz skupine 1 ali 2 ter snovi, strupene za razmnoževanje iz skupine 1 ali 2);
– 1,0%, če je snov kot nečistota, dodatek ali posamezna sestavina razvrščena kot zdravju škodljiva (X(n)), jedka (C) ali dražilna (X(i)) (tudi snovi, ki povzročajo preobčutljivost, rakotvorne snovi iz skupine 3, mutagene snovi iz skupine 3 ter snovi, strupene za razmnoževanje iz skupine 3).
V primeru, da priloga I tega pravilnika oziroma pravilnik o nevarnih pripravkih določa še nižje mejne koncentracije posamezne nevarne snovi kot nečistote, dodatka ali sestavine, se upoštevajo te (nižje) mejne koncentracije.
II. OZNAČEVANJE
7. člen
(označevanje)
Nevarne snovi se lahko dajejo v promet le, če so označene v skladu s pogoji, ki jih določa ta pravilnik.
8. člen
(podatki na etiketi)
Na vsaki embalažni enoti morajo biti jasno, čitljivo in neizbrisno natisnjeni podatki o pravni ali fizični osebi, ki daje snov v promet, podatki o nevarni snovi, o grafičnih znakih za nevarnost, o standardnih opozorilih, o standardnih obvestilih in o nominalni količini snovi v embalažni enoti (kadar je snov namenjena splošni uporabi), in sicer:
(a) ime, polni naslov in telefon pravne ali fizične osebe, ki daje nevarno snov v promet v Republiki Sloveniji;
(b)
– ime nevarne snovi, ki mora biti enako imenu iz priloge I tega pravilnika. Če snov še ni uvrščena v prilogo I, mora biti podano ime po seznamu EINECS ali ELINCS oziroma ime po eni izmed mednarodno priznanih kemijskih nomenklatur (npr. IUPAC);
– pripadajoče EC število iz seznama EINECS ali ELINCS.
Snovi, ki so navedene v prilogi I tega pravilnika, morajo biti označene v skladu s prilogo I, na etiketi pa mora biti dodatno izpisano besedilo: “Označeno po EC.“
(c) grafični znaki za nevarnost (simboli), pripadajoči črkovni znaki in napisi za opozarjanje na nevarnosti pri uporabi ali ravnanju z nevarno snovjo.
Simboli so črne barve na oranžnorumenem ozadju v kvadratnem, črnem okviru. Črkovni znak za nevarnost, ki je napisan v sredini tik nad simbolom, ni obvezen, je pa priporočljiv. Napis za opozarjanje na nevarnost, ki je tik pod simbolom, pojasnjuje pomen simbola in je obvezen. Uporabljati se smejo le standardni simboli, pripadajoči črkovni znaki in napisi za opozarjanje na nevarnosti iz priloge II tega pravilnika. Za označevanje snovi, navedenih v seznamu iz priloge I tega pravilnika, se smejo uporabljati le simboli, pripadajoči črkovni znaki in napisi za opozarjanje na nevarnosti iz te priloge, ki pripadajo posamezni snovi pri določeni koncentraciji. Za tiste nevarne snovi, ki še niso vpisane v prilogo I tega pravilnika, se simboli in ustrezno besedilo določijo v skladu z merili iz priloge VI tega pravilnika. Izbor simbolov in pripadajočih črkovnih znakov ter napisov za opozarjanje na nevarnosti v tem primeru opravi pravna ali fizična oseba, ki proizvaja ali daje nevarno snov v promet.
Kadar je treba nevarno snov označiti z več simboli, veljajo naslednja izločitvena pravila:
– pri obvezni uporabi simbola T sta simbola C in X neobvezna,
– pri obvezni uporabi simbola C je simbol X neobvezen,
– pri obvezni uporabi simbola E sta simbola F in O neobvezna.
Za označevanje nevarne snovi se lahko uporabita več kot dva simbola le v primeru, če je le tako mogoče opozoriti na vse glavne nevarnosti.
(d) standardna opozorila R (stavki R), ki opozarjajo na posebna tveganja pri uporabi in ravnanju in ki izhajajo iz ugotovljenih nevarnih lastnosti snovi.
Uporabljati se smejo le stavki R iz priloge III tega pravilnika. Stavke R je treba navesti na etiketi na embalaži in v navodilu za uporabo snovi skupaj s celotnim pripadajočim in nespremenjenim besedilom. Za označevanje snovi, ki so navedene v prilogi I tega pravilnika, so lahko uporabljeni le stavki R, ki pripadajo posamezni snovi pri določeni koncentraciji po prilogi I. Za tiste nevarne snovi, ki še niso vpisane v prilogo I tega pravilnika, se ustrezni stavki R določijo v skladu z merili iz priloge VI tega pravilnika. Izbor stavkov R v tem primeru opravi pravna ali fizična oseba, ki proizvaja ali daje nevarno snov v promet.
Praviloma zadostujejo največ štirje stavki R za pojasnitev vseh bistvenih nevarnosti. Posamezni sestavljeni stavek R iz priloge III tega pravilnika velja kot en stavek. Večje število stavkov R se uporabi le, če je to nujno zaradi opozarjanja na dodatne nevarnosti za zdravje človeka ali za okolje. Če je snov označena z več skupinami nevarnosti, morajo uporabljeni stavki R opozarjati na vse bistvene vrste teh nevarnosti. Pri tem velja izločitveno pravilo, da je treba obdržati strožje stavke (npr. če je snov razvrščena hkrati kot zdravju škodljiva (X(n)) in kot dražilna (X(i)), se jo označi kot zdravju škodljivo, z ustrezno izbiro stavkov R pa se poudari obe skupini nevarnosti).
Stavkov R za “zelo lahko vnetljivo“ in “lahko vnetljivo“ (R12, R11) ni treba posebej navajati, če je embalažna enota manjša od 125 ml, ker ju ponazarja že izbrani simbol in napis ob njem.
(e) standardna obvestila S (stavki S), ki določajo varnostne ukrepe pri uporabi ali ravnanju z nevarno snovjo:
Uporabljati se smejo le standardni stavki S iz priloge IV tega pravilnika v celotnem in nespremenjenem besedilu. Za označevanje snovi, ki so navedene v prilogi I tega pravilnika, so lahko uporabljeni le stavki S, ki pripadajo posamezni snovi pri določeni koncentraciji po prilogi I. Za tiste nevarne snovi, ki še niso vpisane v prilogo I tega pravilnika, se stavki S določijo v skladu s pravili iz priloge VI tega pravilnika. Izbor stavkov S v tem primeru opravi pravna ali fizična oseba, ki proizvaja ali daje nevarno snov v promet.
Praviloma zadostujejo največ štirje stavki S za vsa pomembna obvestila o varni uporabi in ravnanju z nevarno snovjo. Standardni sestavljeni stavek S iz priloge IV tega pravilnika velja kot en stavek S. Kjer fizično ni mogoče navesti stavkov S na etiketi ali na predvidenem polju na embalaži nevarne snovi, morajo biti le-ti obvezno navedeni v navodilu za uporabo nevarne snovi.
Dražilnih, razen tistih, ki povzročajo preobčutljivost, lahko vnetljivih, vnetljivih ali oksidativnih snovi, ki so pakirane v posamezne enote, manjše od 125 ml, ni treba označiti s pripadajočimi stavki R in S, saj na te nevarnosti že opozarjajo izbrani simboli in napisi ob njih. Enako velja tudi za zdravju škodljive snovi, ki niso v splošni uporabi.
(f) nominalna količina (nominalna masa ali nominalni volumen) snovi v embalažni enoti, kadar je snov namenjena splošni uporabi.
Snovi, ki še niso popolnoma preskušene, se smejo dajati v promet le izjemoma in morajo imeti na embalaži in v navodilu za uporabo dobro viden in neizbrisen napis: “Pozor – snov še ni popolnoma preskušena.“ Take snovi se smejo dati v promet le pod posebnimi pogoji, določenimi v predpisu o prijavi nove snovi.
9. člen
(prepoved pri označevanju)
Prepovedano je vsako označevanje nevarnih snovi z napisi “nenevarno“, “nestrupeno“, “neškodljivo“ in s podobnimi izrazi.
10. člen
(izvedba označevanja)
Kadar se podatki iz 8. člena tega pravilnika navajajo na etiketi na embalaži, mora biti le-ta trdno pričvrščena na eno ali več strani embalaže tako, da so podatki neizbrisni in čitljivi v vodoravni legi, ko je embalaža normalno postavljena. Etiketa kot del celotne informacije na embalaži mora imeti naslednje mere: 
----------------------------------------------------------------
       Vsebnost embalaže         Mere etikete (v mm)
----------------------------------------------------------------
       do 3 litre                najmanj 52 x 74
       od 3 do 50 litrov         najmanj 74 x l05
       od 50 do 500 litrov       najmanj l05 x l48
       nad 500 litrov            najmanj l48 x 2l0
---------------------------------------------------------------
Vsak simbol mora pokrivati najmanj eno desetino površine etikete, ne sme pa biti manjši od 1cm2. Celotna etiketa mora biti na površino embalaže trdno pričvrščena takoj, ko je bila embalaža napolnjena.
Etikete z zgoraj navedenimi merami so namenjene predstavitvi samo tistih podatkov, ki jih predpisuje ta pravilnik, če je treba, pa tudi dodatnih podatkov o varovanju zdravja človeka in okolja. Ostale informacije in druga pojasnila, ki jih je treba navesti na embalaži v skladu z drugimi predpisi, se navedejo izven dela površine, določene v prvem odstavku tega člena.
Etikete niso potrebne, če so predpisani podatki na embalažo natisnjeni na način iz prvega odstavka tega člena.
Barva podlage in grafična izvedba etikete (ali površine na embalaži), morata biti taki, da črna in oranžnorumena barva simbola in ostalega besedila jasno izstopata iz ozadja.
Vsi pisni podatki, ki morajo biti na etiketi oziroma na embalaži v skladu z 8. členom tega pravilnika, morajo biti take barve, da jasno izstopajo iz barve podlage. Velikost črk mora biti najmanj 2 mm, njihova širina in razmaki med njimi pa taki, da so napisi čitljivi brez težav. Izgled in dimenzije podatkov na etiketi oziroma na površini embalaže določa priloga VI tega pravilnika, za nevarne pripravke pa tudi priloga II pravilnika o nevarnih pripravkih.
Kadar se daje nevarna snov v promet v Republiki Sloveniji, morajo biti podatki iz 8. člena tega pravilnika v slovenskem jeziku.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so nevarne snovi in pripravki za industrijsko in laboratorijsko uporabo lahko izjemoma opremljeni le z napisi v tujem jeziku, če so vsi, ki z njimi ravnajo, seznanjeni z njihovimi nevarnostmi.
11. člen
(označevanje zunanje embalaže)
Šteje se, da so določbe tega pravilnika glede označevanja izpolnjene, če je:
(a) zunanja ovojna oziroma transportna embalaža nevarne snovi, v kateri je ena ali več enakih podenot, označena v skladu z mednarodnimi predpisi, ki veljajo za prevoz nevarnega blaga in, ko so notranje podenote označene v skladu s tem pravilnikom, ali
(b) v primeru ene same (samostojne) embalažne enote:
– le-ta označena v skladu z mednarodnimi predpisi, ki veljajo za prevoz nevarnega blaga in v skladu s točkami (a), (b), (d), (e) in (f) prvega odstavka 8. člena tega pravilnika, in če je
– le-ta označena v skladu s prilogo VI tega pravilnika (npr. za posebne načine pakiranja kot so premične plinske posode).
Kadar se snov ali pripravek uvaža in ima na embalaži napise v tujem jeziku, je treba slovensko etiketo prilepiti na embalažo tako, da prekrije samo tisto besedilo, ki ga enakovredno nadomešča (razen za primere iz osmega odstavka 10. člena tega pravilnika). Lepljenje deklaracij, cen in podobnega na dele embalaže, kjer so navodila za uporabo in pomembne informacije za varovanje zdravja človeka in okolja, ni dovoljeno.
III. PAKIRANJE
12. člen
(pakiranje)
Nevarne snovi se smejo dati v promet le, če so pakirane v skladu z naslednjimi pogoji:
(a) embalaža mora biti take oblike in konstrukcije, da onemogoča nehoteno izhajanje vsebine,
(b) material, iz katerega je embalaža in zapiralo, ne sme biti občutljiv na vsebino in z njo ne sme reagirati oziroma tvoriti nevarnih snovi,
(c) embalaža in zapirala morajo biti dovolj močna in trdna, da pri pričakovanih napetostih in silah med prevozom in ravnanjem ne popustijo,
(d) embalažne enote, ki se lahko ponovno zaprejo oziroma se zapirajo z zamenljivimi zapirali in pripadajoča zapirala morajo biti tako konstruirana, da se lahko vsakokrat ponovno tesno zaprejo,
(e) vsaka embalažna enota, ne glede na njeno kapaciteto, ki vsebuje snov, ki je v splošni uporabi in ki je v skladu s tem pravilnikom razvrščena kot zelo strupena (T(+)), strupena (T) ali jedka (C), mora biti zaprta s posebnim, za otroke varnim zapiralom v skladu s prilogo VII.A ter mora nositi posebno otipno opozorilo na nevarnost v skladu z zahtevami iz priloge VII.B tega pravilnika,
(f) vsaka embalažna enota, ne glede na njeno kapaciteto, ki vsebuje snov, ki je v splošni uporabi in ki je v skladu s tem pravilnikom razvrščen kot zdravju škodljiv (X(n)), zelo lahko vnetljiva (F(+)) ali lahko vnetljiva (F), mora nositi posebno otipno opozorilo na nevarnost v skladu z zahtevami iz priloge VII.B tega pravilnika,
(g) embalažne enote z nevarno snovjo, ki je v splošni uporabi, ne smejo imeti:
– oblike in grafičnih dekoracij, ki bi utegnile privabljati ali vzbujati dejavno radovednost otrok ali zavajati uporabnika, ali
– oblike, grafičnih dekoracij in označb, ki se navadno uporabljajo za živila, krmila, zdravila, kozmetiko ipd., ali nanje spominjajo.
Ne glede na prejšnje določbe, lahko Urad za kemikalije Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: urad) določi, da je embalaža že ob polnenju opremljena s takim zapiralom ali pečatom, ki se ob prvem odpiranju nepopravljivo poškoduje oziroma zlomi in s tem vidno opozarja na to, da je bila embalaža že odprta.
13. člen
(izjeme pri pakiranju in označevanju)
Ne glede na 7., 8. in 10. člen tega pravilnika urad lahko:
a) odobri, da se označevanje, izvede na drug primeren način na embalaži, ki je ali premajhna ali kako drugače neprimerna za označevanje v skladu z 8. členom in s prvim, drugim, tretjim in četrtim odstavkom 10. člena tega pravilnika,
b) odobri izjemoma celo opustitev označevanja na embalaži v skladu z 8. in 10. členom tega pravilnika, če gre za snovi, ki niso niti eksplozivne, niti zelo strupene, niti strupene, pod pogojem, da je količina snovi v posamezni embalažni enoti tako majhna, da ne predstavlja nobene realne nevarnosti za osebe, ki z njo ravnajo, jo uporabljajo ali kako drugače pridejo v stik z njo,
(c) odobri izjemoma drug primeren način označevanja tudi za eksplozivne, zelo strupene in strupene snovi, če so embalažne enote premajhne za izvajanje zahtev iz 8. in 10. člena tega pravilnika in če snov ne predstavlja nobene realne nevarnosti za osebe, ki z njo ravnajo, jo uporabljajo ali kako drugače pridejo v stik z njo.
Simboli, črkovni znaki, napisi za opozarjanje na nevarnost, stavki R ter stavki S, drugačni od tistih, ki so določeni s tem pravilnikom, se tudi izjemoma ne smejo uporabljati.
14. člen
(varnostni list)
Pravna ali fizična oseba, ki proizvaja oziroma daje nevarno snov v promet, je dolžna zaradi varovanja zdravja človeka in okolja ter varnosti in zdravja na delovnem mestu najkasneje ob dobavi nevarne snovi poklicnemu uporabniku ali distributerju (npr. v proizvodnji, trgovini ali obrti), posredovati varnostni list o nevarni snovi v skladu s prilogo VIII tega pravilnika.
Varnostni list se lahko prejemniku posreduje v pisni obliki ali z ustreznimi elektronskimi mediji. Pravna ali fizična oseba, ki proizvaja oziroma daje nevarno snov v promet je dolžna nenehno spremljati razvoj vedenja in znanja, pridobivati nove podatke ter sporočiti vsem, ki so v zadnjih 12 mesecih snov vsaj enkrat prejeli, vsako spremembo (nov varnostni list), ki pomembno vpliva na vsebino varnostnega lista in jih nanjo dodatno opozoriti.
Za nevarne snovi, ki se dajejo v promet na slovenskem trgu, mora biti varnostni list v slovenskem jeziku.
IV. PREHODNE KONČNE DOLOČBE
15. člen
Pravna ali fizična oseba, ki proizvaja ali na ozemlju Republike Slovenije daje v promet nevarno snov ali pripravek, mora razvrstitev, pakiranje in označevanje te snovi oziroma pripravka uskladiti s tem pravilnikom do 29. maja leta 2000.
16. člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, se prenehajo uporabljati:
– pravilnik o označevanju strupov, ki se dajejo v promet na domačem trgu (Uradni list SFRJ, št. 32/86),
– 1., 15., 16. in 17. člen pravilnika o natančnejših merilih za razvrščanje strupov v skupine in o metodah za določanje stopnje strupenosti posameznih strupov (Uradni list SFRJ, št. 1/83),
– odločba o seznamu strupov, ki se smejo dajati v promet (Uradni list SFRJ, št. 59/82, 7/84, 9/86, 17/87, 33/88).
17. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 022-24/99
Ljubljana, dne 30. julija 1999.
dr. Marjan Jereb l. r.
Minister
za zdravstvo 
                            PRILOGA I

               SEZNAM NEVARNIH SNOVI, KI SO ENOTNO
            RAZVRŠČENE IN OZNAČENE NA RAVNI EVROPSKE
                            SKUPNOSTI

UVOD:

Priloga I je seznam nevarnih snovi, za katere je skladno s točko
(a) drugega odstavka 2. člena pravilnika o nevarnih snoveh na
ravni Evropske skupnosti dogovorjeno enotno razvrščanje in
označevanje. Priloga I se stalno dopolnjuje z objavami v Uradnem
listu Republike Slovenije.

SISTEM OŠTEVILČEVANJA VPISOV NEVARNIH SNOVI V PRILOGI I

Vpis nevarne snovi v prilogo I se izvede na podlagi atomskega
števila za dano snov najbolj značilnega elementa. Seznam
kemijskih elementov, ki so razvrščeni po naraščajočih atomskih
številih, je podan v razpredelnici A. Organske snovi se zaradi
njihove raznovrstnosti razvrščajo posebej v značilne razrede iz
razpredelnice B.

Vsaka, na ravni Evropske skupnosti razvrščena nevarna snov, je
označena s svojim imenom in z Indeks številom, ki je vedno
devetštevilčno in se ga da ponazoriti s splošnim zapisom ABC-RST-
VW-Y, kjer pomeni:

ABC  trištevilčni zapis atomskega števila najbolj značilnega
     elementa snovi iz razpredelnice A (od 001 do 103), ali
     trištevilčno število značilnega razreda organske snovi iz
     razpredelnice B,

RST  zaporedno število snovi v seriji ABC,

VW   določa obliko, v kateri se snov proizvaja ali daje v promet,

Y    kontrolno število, izračunano v skladu z metodo ISBN
     (International Standard Book Number)

Npr.: Indeks število za natrijev klorat je 017-005-00-9.

V prilogi I je vsaki vpisani nevarni snovi pripisano tudi:

- njeno EC število iz seznama EINECS (glej definicijo pojma v 2.
členu pravilnika o nevarnih snoveh) in sicer kot sedemmestno
število tipa xxx-xxx-x, ki se v seznamu EINECS začenja z 200-001-
8, ali

- njeno EC število iz seznama ELINCS, če je snov nova in
prijavljena skladno s posebnim pravilnikom o prijavljanju novih
snovi ter vpisana v seznam kot sedemmestno število tipa xxx-xxx-
x, ki se v seznamu ELINCS začenja s 400-0l0-9, ali

- njeno EC število iz seznama polimerov kratke verige (seznam je
objavljen kot dokument Urada za uradne publikacije Evropske
skupnosti, 1997, ISBN 92-827-8995-0) kot sedemmestno število tipa
xxx-xxx-x, ki se v citiranem seznamu začenja s 500-001-0 in

- njeno CAS število;

Opomba: EC število po seznamu EINECS vključuje obe obliki snovi
(obenem hidratizirano in nehidratizirano), medtem ko CAS število
pogosto obe obliki razločuje. V prilogi I je navedeno vedno le
CAS število za nehidratizirano obliko, tako da CAS število ne
opisuje vpisa tako natančno kot EC število iz seznama EINECS. Vsa
zgoraj navedena dodatna števila se ne navajajo pri vpisih, ki
obsegajo več kot štiri individualne snovi znotraj vpisane snovi.

NOMENKLATURA

Kjer je le mogoče, so nevarne snovi v prilogi I poimenovane z
imeni iz seznamov EINECS, ELINCS ali seznama "polimerov kratke
verige". Snovi, ki niso zajete v teh seznamih, se poimenujejo z
mednarodno priznanimi kemijskimi imeni (po ISO, IUPAC). V
nekaterih primerih se snovi poimenujejo tudi s trivialnim imenom.

Nečistote, dodatki in sestavine, prisotni v nizkih
koncentracijah, se ne omenjajo, razen če bistveno ne doprinesejo
k razvrstitvi snovi.

Nekatere snovi so v prilogi I opisane kot mešanice A in B. Taki
vpisi se nanašajo na neko povsem specifično mešanico. V primerih,
ko je treba okarakterizirati povsem določeno snov, ki se daje v
promet, so deleži glavnih snovi v mešanici vedno posebej
navedeni.

Nekatere snovi so v prilogi I opisane s specifično stopnjo
čistote. Snovi, ki vsebujejo višjo koncentracijo aktivne snovi
(npr. organskega peroksida), niso vključene v prilogo I in imajo
zato lahko drugačno nevarno lastnost (so npr. eksplozivne). Kadar
so v prilogi I navedene specifične mejne koncentracije, se te
nanašajo na snov, ki je predmet vpisa. V primeru vpisov za
mešanice snovi ali pa za snovi s specifičnim odstotkom čistote,
se mejne koncentracije nanašajo na snov, ki je predmet vpisa v
prilogo I, in ne na čisto snov.

Pravilnik o nevarnih snoveh zahteva, da se snovi, ki so navedene
v prilogi I, na etiketi in na varnostnem listu poimenujejo z
imeni iz te priloge. V primeru določenih snovi je v oklepaju
vpisa podana dodatna informacija z namenom, da pripomore k
identifikaciji snovi. Seveda pa te dodatne informacije ni treba
napisati na etiketo ali v varnostni list.

Nekateri vpisi se nanašajo na povsem določene nečistote.

Primer: Indeks število 607-190-00-X "metil-akril-amido-
metoksiacetat (ki vsebuje 0,1% akrilamida)". V takih primerih
referenca v oklepaju tvori del imena in mora biti zato vključena
v ime na etiketi in varnostnem listu. Določeni vpisi se nanašajo
na skupino snovi. Npr. Indeks število 006-007-00-5 "vodikov
cianid (soli...) razen kompleksnih cianidov kot so ferocianidi,
fericianidi in živosrebrov oksicianid". Za individualne snovi, ki
jih zajema ta vpis, se mora uporabiti ime po EINECS ali drugo
mednarodno priznano ime.

OBLIKA VPISA V PRILOGI I

Za vsako nevarno snov, ki je vpisana v prilogi I, so podane
naslednje informacije:

a) razvrstitev:

(i) Postopek razvrščanja pomeni uvrstitev snovi v eno ali več
skupin nevarnosti v skladu 5. členom pravilnika o nevarnih
snoveh, ter označitev z ustreznimi grafičnimi znaki (simboli) ter
pripadajočimi črkovnimi znaki in napisi za opozarjanje na
nevarnost, kakor tudi z enim ali večimi stavki R, ki podrobneje
označujejo te nevarnosti. Razvrstitev ni samo podlaga za
označevanje, temveč tudi podlaga za izvajanje drugih predpisov in
ukrepov v zvezi z nevarnimi snovmi.

(ii) Razvrstitev je za vsako od možnih vrst nevarnosti vpisana
posebej. Razvrstitev je navadno podana z okrajšavo, ki ponazarja
vrsto nevarnosti, skupaj s predpisanimi okrajšavami za
pripadajoče stavke R. V nekaterih primerih, npr. pri snoveh, ki
so vnetljive, ni podan pripadajoč črkovni znak, temveč so
označene samo s stavkom R10.

(iii) Okrajšave za posamezne vrste nevarnosti so naslednje:

- eksplozivno: E

- oksidativno: O

- zelo lahko vnetljivo: F+

- lahko vnetljivo: F

- vnetljivo: R10

- zelo strupeno: T+

- strupeno: T

- zdravju škodljivo: Xn

- jedko: C

- dražilno: Xi

- povzroča preobčutljivost: R42 ali R43

- rakotvorno: Sk. rakot.(1)

- mutageno: Sk. mutag.(1)

- strupeno za razmnoževanje: Sk. razmn.(1)

- okolju nevarno: N in/ali R50, R51, R52, R53, R54, R55, R56,
R57, R58, R59

------------
opomba: (1) navedena je kategorija (skupina) 1, 2 ali 3

(iv) dodatni obvezni stavki R, ki opisujejo druge lastnosti (glej
poglavje 2.2.6 in 3.2.8 v prilogi VI pravilnika o nevarnih
snoveh), so v vpisu podani posebej, čeprav formalno niso del
razvrstitve.

b) označitev, ki vključuje:

(i) črkovni znak za nevarnost, ki se pripisuje snovi v skladu s
prilogo II pravilnika o nevarnih snoveh in ki služi kot okrajšava
za izbrani simbol (če je snovi predpisan), skupaj s pripadajočim
napisom za opozarjanje na nevarnost.

(ii) standardna opozorila R (stavke R), označene kot zaporedje
števil, začenši s črko R, ki opozarjajo na posebna tveganja pri
uporabi in ravnanju in ki izhajajo iz ugotovljenih nevarnih
lastnosti snovi, v skladu s prilogo III k pravilniku o nevarnih
snoveh. Števila so ločena ena od drugega z naslednjimi znaki:

- posamezni stavki R so ločeni med seboj z znakom (-), ali

- C posamezni stavki znotraj sestavljenega stavka R iz priloge
III so med seboj ločeni z znakom (/) kot je prikazano v prilogi
III pravilnika o nevarnih snoveh;

(iii) standardna obvestila S (stavke S), določena kot zaporedje
števil, začenši s črko S, ki priporočajo varnostne ukrepe, v
skladu s prilogo IV k pravilniku o nevarnih snoveh. Števila so
ločena ena od drugega z naslednjimi znaki:

- posamezni stavki S so ločeni med seboj z znakom (-),

- posamezni stavki znotraj enega sestavljenega stavka S iz
priloge IV so med seboj ločeni z znakom (/) kot je prikazano v
prilogi IV;

Stavki S, navedeni v prilogi I pri posamezni snovi, veljajo le za
vsako posamezno snov, ne pa tudi za pripravke. Stavki S za
pripravke se določajo v skladu s pravilnikom o nevarnih
pripravkih.

Nevarne snovi in pripravki, ki so namenjeni splošni uporabi,
morajo biti dodatno označeni s posebnimi stavki S.

Stavki S1, S2 in S45 so obvezni za označevanje zelo strupenih,
strupenih in jedkih snovi in pripravkov, če so namenjeni splošni
uporabi.

Stavka S2 in S46 sta obvezna za vse druge nevarne snovi in
pripravke, če so namenjeni splošni uporabi, razen za tiste, ki so
razvrščeni samo kot okolju nevarni.

Obvestilna stavka S1 in S2 sta prikazana v prilogi I v oklepajih,
kar pomeni, da se njuna označitev lahko izpusti, če je snov ali
pripravek namenjen izključno za uporabo v industriji;

c) mejne koncentracije (s pripadajočimi razvrstitvami), ki so
potrebne za razvrščanje nevarnih pripravkov, ki vsebujejo vpisano
snov, v skladu s pravilnikom o nevarnih pripravkih.

Če ni določeno drugače, so mejne koncentracije utežni odstotki
snovi, ki so izračunani glede na skupno maso pripravka.

Kjer mejne koncentracije v prilogi I k pravilniku o nevarnih
snoveh niso podane, se za razvrščanje pripravkov glede na njihovo
nevarnost za zdravje uporabljajo mejne koncentracije iz priloge I
pravilnika o nevarnih pripravkih.

SPLOŠNA POJASNILA

Skupine snovi

Priloga I vsebuje določeno število skupinskih vpisov. V teh
primerih velja razvrstitev in označitev za vse snovi, ki so v
vpisu zajete, če so le na seznamu EINECS oziroma ELINCS. Kadar
nastopa snov, ki je zajeta samo v skupinskem zapisu, kot
nečistota v drugi snovi, se pri označevanju druge snovi upošteva
njena razvrstitev iz podatkov skupinskega zapisa.

V nekaterih primerih, ko posamezna snov po logiki sicer spada v
skupinski zapis, vendar je obravnavana posebej in zanjo v prilogi
I obstaja poseben zapis, je pri skupinskem zapisu to nakazano z
besedo "z izjemo tistih, ki so določeni drugje v tej prilogi".

V nekaterih primerih, so lahko posamezne snovi pokrite z več kot
enim samim skupinskim zapisom. Svinčev oksalat (EC število 212-
413-5) na primer pokriva zapis za svinčeve spojine (Indeks št.
082-001-00-6) prav tako kot zapis za soli oksalne kisline (EC
število 607-007-00-3). V teh primerih mora končno označevanje
snovi odraziti označitev vsakega od obeh skupinskih zapisov. V
primerih, kjer so za različne razvrstitve dane za isto snov, se
za oznako na etiketi za posamezno snov uporabi strožja
razvrstitev (glej tudi opombo A v nadaljevanju).

Vpisi za soli (pod katerimkoli imenom) v prilogi I zajemajo
anhidridno in hidratizirano obliko, razen če je navedeno drugače.

Snovi iz seznama ELINCS

Snovi, ki so v prilogi I in so opremljene z EC številom na
podlagi seznama ELINCS, morajo biti predhodno prijavljene v
skladu s predpisom o prijavljanju novih snovi. Zato mora vsaka
pravna ali fizična oseba, ki ni prijavitelj, še pred dajanjem
nove snovi v promet ugotoviti ali za to izpolnjuje v citiranem
predpisu zahtevane pogoje.


            OBRAZLOŽITEV POMENA OPOMB, KI SE NANAŠAJO
          NA IDENTIFIKACIJO, RAZVRSTITEV IN OZNAČEVANJE
                        SNOVI V PRILOGI I

Opombe, ki nastopajo v nekaterih vpisih v prilogi I, imajo
naslednji pomen:

Opomba A:

Na etiketi mora biti ime snovi navedeno v obliki enega od
poimenovanj, ki jih navaja priloga I k pravilniku o nevarnih
snoveh.

V prilogi I je v nekaterih primerih za identifikacijo snovi
uporabljen splošen opis kot npr. "...spojine" ali "... soli". V
tem primeru mora proizvajalec oziroma pravna ali fizična oseba,
ki daje snov v promet, na etiketi te snovi navesti njeno pravilno
kemijsko ime.

Primer: za BeCl2 (EC število 232-116-4): berilijev klorid

Pravilnik o nevarnih snoveh v 8. členu zahteva, da se pri
označevanju snovi obvezno uporabijo tisti simboli, ki
pojasnjujejo nevarnost, ter R in S stavki, ki so nevedeni v
prilogi I.

Snovi, ki spadajo v več kot eno skupino snovi, vpisanih v prilogo
I, se morajo označiti s simboli in napisi za opozarjanje na
nevarnosti ter s stavki R in S, ki so kombinacija vsake od
nastopajočih skupin v prilogi I. V primerih, ko sta podani dve
različni razvrstitvi v dveh vpisih za isto nevarnost, se za
dokončno razvrstitev uporabi tista, ki je strožja.

Primer: Razvrstitev

-----------------------------------------------------------------
Razvrstitev      Sk. razmn. 1;     Sk. razmn. 3;    Xn; R20/22
skupinskega      R61               R62
vpisa št. 1      R33 N;            R50-53
kot je navedeno
v prilogi I
-----------------------------------------------------------------

Razvrstitev      Sk. rakot. 1;     T; R23/25 N;     R51-53
skupinskega      R45
vpisa št. 2
kot je navedeno
v prilogi I
-----------------------------------------------------------------

Rezultat:        Sk. rakot. 1;     Sk. razmn. 1;    Sk. razmn. 3;

Razvrstitev
snovi            R45               R61              R62
                 T; R23/25         R33 N;           R50-53
-----------------------------------------------------------------

Opomba B:

Nekatere snovi (kisline, baze itd.) se dajejo v promet kot vodne
raztopine z različnimi koncentracijami in zaradi tega zahtevajo
različno označitev, ker se nevarnost spreminja z različnimi
koncentracijami.

V prilogi I imajo vpisi z opombo B splošno označitev naslednjega
tipa:

"...% dušikova kislina"

V tem primeru mora proizvajalec oziroma pravna ali fizična oseba,
ki daje snov v promet, na etiketi te snovi navesti odstotno
koncentracijo raztopine.

Primer: 45% dušikova kislina

Če ni drugače navedeno, se koncentracija izraža v utežnih
odstotkih.

Dovoljena je uporaba tudi dodatnih podatkov (npr. specifična
teža, Baumejeve stopinje) ali opisnih izrazov (npr. kadeča se).

Opomba C:

Nekatere organske snovi se lahko dajejo v promet v specifični
izomerni obliki ali kot zmes večih izomer. V prilogi I se včasih
uporablja v splošni označitvi naslednji tip poimenovanja:
"ksilenol".

V tem primeru mora proizvajalec oziroma pravna ali fizična oseba,
ki daje snov v promet, na etiketi navesti ali je snov specifična
izomera (a) ali zmes izomer (b).

Primer: (a) 2,4- dimetilfenol

(b) ksilenol (mešanica izomer)

Opomba D:

Določene snovi, ki lahko spontano polimerizirajo oziroma se hitro
razgradijo, so v prometu navadno v stabilizirani obliki. V takšni
obliki so navedene tudi v prilogi I k pravilniku o nevarnih
snoveh. Če se te snovi dajo v promet v nestabilizirani obliki,
mora proizvajalec oziroma pravna ali fizična oseba, ki daje snov
v promet, za imenom snovi na etiketi navesti še besedo
"nestabilizirano".

Primer: metakrilna kislina (nestabilizirana)

Opomba E:

Snovem s posebnimi učinki na zdravje ljudi (glej poglavje 4
priloge VI pravilnika o nevarnih snoveh), ki so razvrščene kot
rakotvorne, mutagene in/ali strupene za razmnoževanje skupine 1
ali 2, je pripisana opomba E, če so hkrati označene tudi kot zelo
strupene (T+), strupene (T) ali zdravju škodljive (Xn). Pri teh
snoveh se pred opozorilnimi stavki R20, R21, R22, R23, R24, R25,
R26, R27, R28, R39, R40, R48 in R65 vključno z vsemi
kombinacijami teh stavkov pripiše beseda "tudi".

Primeri:

R45-23 "Lahko povzroči raka. Strupeno tudi pri vdihavanju"

R46-27/28 ''Lahko povzroči dedne genetske okvare. Zelo strupeno
tudi v stiku s kožo ali pri zaužitju"

Opomba F:

Ta snov lahko vsebuje stabilizator. Če stabilizator spremeni
nevarne lastnosti snovi glede na njeno razvrstitev po prilogi I,
mora biti snov označena v skladu s 6. členom pravilnika o
nevarnih snoveh oziroma v skladu s 6. členom pravilnika o
nevarnih pripravkih.

Opomba G:

Snov je lahko dana v promet v eksplozivni obliki. V tem primeru
morajo biti te lastnosti ovrednotene po odgovarjajoči preskusni
metodi, oznake na etiketi pa morajo opozarjati na nevarnost
zaradi eksplozivnosti.

Opomba H:

Razvrstitev in označitev snovi z opombo H ustreza nevarnim
lastnostim, ki so prikazane s standardnimi opozorilnimi stavki v
kombinaciji z navedeno skupino nevarnosti. Zahteve 5. člena
pravilnika o nevarnih snoveh glede proizvajalcev, uvoznikov in
distributerjev snovi se tičejo vseh ostalih vidikov razvrščanja
in označevanja. Končna oznaka naj bi sledila zahtevam 7. poglavja
priloge VI pravilnika o nevarnih snoveh. Ta opomba velja samo za
določene kompleksne snovi v prilogi I, ki izvirajo iz premoga in
nafte

Opomba J:

Snovi ni treba razvrstiti med rakotvorne, če je razvidno, da je
masni delež benzena v snovi manjši od 0,1% (EC število 200-753-
7). Ta opomba velja samo za določene kompleksne snovi v prilogi
I, ki izvirajo iz nafte ali premoga.

Opomba K:

Snovi ni treba razvrstiti med rakotvorne, če je razvidno, da je
masni delež 1,3-butadiena v snovi manjši od 0,1% (EINECS št. 203-
450-8). V primeru, da snov ni razvrščena kot rakotvorna, je treba
uporabiti vsaj standardne obvestilne stavke S(2-)9-16. Ta opomba
velja samo za določene kompleksne snovi v prilogi I, ki izvirajo
iz nafte.

Opomba L:

Snovi ni treba razvrstiti med rakotvorne, če je razvidno, je
utežni delež izvlečka DMSO manjši od 3%, izmerjeno z IP 346. Ta
opomba velja samo za določene kompleksne snovi v prilogi I, ki
izvirajo iz nafte.

Opomba M:

Snovi ni treba razvrstiti med rakotvorne, če je razvidno da je
utežni delež benzo-a-pirena v snovi manjši od 0,005% (EC število
200-028-5). Ta opomba velja samo za določene kompleksne snovi v
prilogi I, ki izvirajo iz premoga.

Opomba N:

Snovi ni treba razvrstiti med rakotvorne, če je poznan celoten
predhoden postopek prečiščevanja in je razvidno, da izhodiščna
snov, iz katere je ta snov proizvedena, ni rakotvorna. Ta opomba
velja samo za določene kompleksne snovi v prilogi I, ki izvirajo
iz nafte.

Opomba P:

Snovi ni treba razvrstiti med rakotvorne, če je dokazano, da je
utežni odstotek benzena v snovi manjši od 0,1% (EC število 200-
753-7). V primeru, da je snov razvrščena kot rakotvorna, je treba
uporabiti tudi opombo E najmanj naslednje obvestilne stavke S (2-
)23-24-62. Ta opomba velja samo za določene kompleksne snovi v
prilogi I, ki izvirajo iz nafte.

Opomba Q:

Snovi ni treba razvrstiti med rakotvorne, če:

- je kratkotrajni preskus bioperzistence pri vdihavanju pokazal,
da imajo vlakna, daljša od 20 mm izmerjeno razpolovno dobo manj
kot 10 dni, ali

- je kratkotrajni preskus biološkega trajanja učinka narejen
znotraj sapnika pokazal, da imajo vlakna daljša od 20 mm
izmerjeno razpolovno dobo manj kot 40 dni, ali

- ustrezen intraperitonealni preskus ni evidentiral pojava raka,
ali

- v dolgotrajnih preskusih z vdihavanjem ni bilo ustreznih
patogenih in neoplastičnih sprememb.

Opomba R:

Snovi ni treba razvrstiti med rakotvorne, če so vlakna, katerih
vzdolžno ponderirana (merjena in rangirana) geometrična sredina
premera, zmanjšana za dva standardna odmika, je večja od 6 mm.

Opomba S:

Ta snov ne zahteva označitve v skladu z 8. členom pravilnika o
nevarnih snoveh (glej poglavje 8 v prilogi VI pravilnika o
nevarnih snoveh).


RAZLAGA OPOMB, KI SE NANAŠAJO NA OZNAČEVANJE PRIPRAVKOV

Pomen opomb, ki nastopajo poleg mejnih koncentracij, je
naslednji:

Opomba 1:

Navedena koncentracija je utežni odstotek kovinskega elementa,
izračunana glede na skupno maso pripravka.

Opomba 2:

Navedena koncentracija izocianata je utežni odstotek prostega
monomera, izračunan glede na skupno maso pripravka.

Opomba 3:

Navedena koncentracija je utežni odstotek v vodi raztopljenih
kromatnih ionov, izračunan glede na skupno maso pripravka.

Opomba 4:

Pripravki, ki vsebujejo te snovi morajo biti razvrščeni kot
zdravju škodljivi z R65, če ustrezajo merilom iz poglavja 3.2.3
priloge VI pravilnika o nevarnih snoveh;

Opomba 5:

Mejne koncentracije za plinaste pripravke so izražene v volumskih
odstotkih;

Opomba 6:

Pripravki, ki vsebujejo te snovi, morajo biti označeni z R67, če
ustrezajo merilom iz poglavja 3.2.8 priloge VI pravilnika o
nevarnih snoveh.

RAZPREDELNICA A: Seznam kemijskih elementov, razvrščenih po
atomskem številu (Z)

-----------------------------------------------------------------
Z        Simbol        Kem. element
-----------------------------------------------------------------

001      H             Vodik

002      He            Helij

003      Li            Litij

004      Be            Berilij

005      B             Bor

006      C             Ogljik

007      N             Dušik

008      O             Kisik

009      F             Fluor

010      Ne            Neon

011      Na            Natrij

012      Mg            Magnezij

013      Al            Aluminij

014      Si            Silicij

015      P             Fosfor

016      S             Žveplo

017      Cl            Klor

018      Ar            Argon

019      K             Kalij

020      Ca            Kalcij

021      Sc            Skandij

022      Ti            Titan

023      V             Vanadij

024      Cr            Krom

025      Mn            Mangan

026      Fe            Železo

027      Co            Cobalt

028      Ni            Nikelj srebro

029      Cu            Baker

030      Zn            Cink

031      Ga            Galij

032      Ge            Germanij

033      As            Arzen

034      Se            Selen

035      Br            Brom

036      Kr            Kripton

037      Rb            Rubidij

038      Sr            Stroncij

039      Y             Itrij

040      Zr            Cirkonij

041      Nb            Niobij

042      Mo            Molibden

043      Tc            Tehnecij

044      Ru            Rutenij

045      Rh            Rodij

046      Pd            Paladij

047      Ag            Srebro

048      Cd            Kadmij

049      In            Indij

050      Sn            Kositer

051      Sb            Antimon

052      Te            Telur

053      I             Jod

054      Xe            Ksenon

055      Cs            Cezij

056      Ba            Barij

057      La            Lantan

058      Ce            Cerij

059      Pr            Prazeodim

060      Nd            Neodim

061      Pr            Prometij

062      Sm            Samarij

063      Eu            Evropij

064      Gd            Gadolinij

065      Tb            Terbij

066      Dy            Dispozij

067      Ho            Holmij

068      Er            Erbij

069      Tm            Tulij

070      Yt            Iterbij

071      Lu            Lutecij

072      Hf            Hafnij

073      Ta            Tantal

074      W             Volfram

075      Re            Renij

076      Os            Osmij

077      Ir            Iridij

078      Pt            Platina

079      Au            Zlato

080      Hg            Živo

081      Tl            Talij

082      Pb            Svinec

083      Bi            Bizmut

084      Po            Polonij

085      At            Astat

086      Rn            Radon

087      Fr            Francij

088      Ra            Radij

089      Ac            Aktinij

090      To            Torij

091      Pa            Protaktinij

092      U             Uran

093      Np            Neptunij

094      Pu            Plutonij

095      Am            Amercij

096      Cm            Kurij

097      Bk            Berkelij

098      Cf            Kalifornij

099      Es            Einsteinij

100      Fm            Fermij

101      Md            Mendelevij

102      No            Nobelij

103      Lw            Lavrecij


RAZPREDELNICA B: Posebna razvrstitev organskih snovi v skupine

601      Ogljikovodiki

602      Halogenirani ogljikovodiki

603      Alkoholi in njihovi derivati

604      Fenoli in njihovi derivati

605      Aldehidi in njihovi derivati

606      Ketoni in njihovi derivati

607      Organske kisline in njihovi derivati

608      Nitrili

609      Nitro spojine

610      Kloro-nitro spojine

611      Azoksi- in azo-spojine

612      Amino-spojine

613      Heterociklične baze in njihovi derivati

614      Glikozidi in alkaloidi

615      Cianati in izocianati

616      Amidi in njihovi derivati

617      Organski peroksidi

647      Encimi

648      Kompleksne snovi, pridobljene iz premoga

649      Nafta in produkti njene destilacije

650      Ostale snovi (tudi azbest in podobno)
Priloga I: Seznam nevarnih snovi, ki so enotno razvrščene in označene na ravni evropske skupnosti - 2. del

 

 

 

IDENTIFIKACIJA SNOVI

 

SNOV

 

PRIPRAVEK

 

OZNAKA SNOVI

INDEKS ŠT.

EEC ŠT.

CAS ŠT.

Razvstitev

Označitev

Koncentac.

meja

Razvstitev/

Označitev

1

2

3

4

5

6

Absorbcijska olja, biciklo-aromatična in heterociklična ogljikovodikova frakcija; Redestilat pralnega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljenih kot redestilat iz destilacije pralnega olja. Pretežno sestoji iz dvo-obročnih aromatskih in heterocikličnih ogljikovodikov z vreliščem v območju od 260°C do 290°C.)

Op.H

Op.M

 

648-041-00-9

309-851-5

101316-45-4

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Alkani C1, C2; Plin iz predelave zemeljskega  olja

Op.H

Op.K

 

 

 

649-193-00-9

270-651-5

68475-57-0

Sk.rakot.2

R45

 

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Alkani C2, C3; Plin iz predelave zemeljskega olja

Op.H

Op.K

649-194-00-4

270-652-0

68475-58-1

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Alkani C3, C4; Plin iz predelave zemeljskega olja

Op.H

Op.K

 

649-195-00-X

270-653-6

68475-59-2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Alkani C4, C5; Plin iz predelave zemeljskega olja

Op.H

Op.K

 

649-196-00-5

270-654-1

68475-60-5

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Alkani, C1 do C4, bogati na C3; Plin iz predelave zemeljskega olja

Op.H

Op.K

 

649-114-00-8

292-456-4

90622-55-2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Alkani, C12-26, razvejani in linearni

Op.H

Op.N

 

649-242-00-4

292-454-3

90622-53-0

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

1

2

3

4

5

6

Antracensko olje; Antracensko olje

(Kompleksna kombinacija policikličnih aromatičnih ogljikovodikov dobljenih iz premogovega katrana, ki imajo približno destilacijsko območje v mejah od 300°C do 400°C. Sestoji primarno iz fenantrena, antracena in karbazola.)

Op.H

Op.M

 

648-079-00-6

292-602-7

90640-80-5

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Antracensko olje, antracenska pasta; Frakcija antracenskega olja

(Z antracenom bogata trdna snov dobljena s kristalizacijo in centrifugiranjem antracenskega olja. Sestoji primarno iz antracena, karbazola in fenantrena.)

648-103-00-5

292-603-2

90640-81-6

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Antracensko olje, antracenska pasta, antracenska frakcija; Frakcija antracenskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije antracena, ki jo   dobimo s kristalizacijo antracenskega olja iz bitumenskega visoko-temperaturnega katrana. Vrelišče ima v območju 330°C do 350°C. V glavnem vsebuje antracen, karbazol in fenantren.)

Op.H

Op.J

Op.M

 

648-106-00-1

295-275-9

91995-15-2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Antracensko olje, antracenska pasta, karbazolna frakcija; Frakcija antracenskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije antracena, ki jo dobimo s kristalizacijo antracenskega olja iz bitumenskega visoko-temperaturnega premogovega katrana. Vrelišče ima v približnem območju 350°C do 360°C. V glavnem vsebuje antracen, karbazol in fenantren.)

Op.H

Op.J

Op.M

 

648-107-00-7

295-276-4

91995-16-3

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 Antracensko olje, antracenska pasta, lahki destilati; Frakcija antracenskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije antracena, ki jo pridobimo s kristalizacijo antracenskega olja iz bitumenskega nizko-temperaturnega katrana. Vrelišče ima v približnem območju 290°C do 340°C. V glavnem vsebuje triciklične aromate in njihove dihidro-derivate.)

Op.H

Op.J

Op.M

 

648-108-00-2

295-278-5

91995-17-4

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Antracensko olje, nizka vsebnost antracena; Frakcija antracenskega olja

(Olje, ki ostane po odstranitvi z antracenom bogate trdne snovi (antracenske paste) iz antracenskega olja s procesom kristalizacije. Sestoji primarno iz dva-,tri- in štiri-členskih aromatskih spojin.)

Op.H

Op.J

Op.M

 

648-104-00-0

292-604-8

90640-82-7

 

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Antracensko olje, kisli ekstrakt; Ekstraktni ostanek antracenskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz frakcije, ki je očiščena baz in dobljena z destilacijo katranskega premoga z vreliščem v približnem območju od 325°C do 365°C. Vsebuje pretežno antracen in fenantren in njihove alkilne derivate.)

Op.H

Op.M

648-046-00-6

295-274-3

91995-14-1

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Aromatski ogljikovodiki C6-C10; bogati na C8; redestilat lahkega olja, nizko vrelišče

Op.H

Op.J

 

648-005-00-2

292-697-5

90989-41-6

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R45

S53-45

 

 

 

1

2

3

4

5

6

Aromatski ogljikovodiki, C20-28, policiklični, mešanica smole premogovega katrana (polietilen-polipropilen) pridobljena s pirolizo; Pirolizni produkti

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena iz mešane smole premogovega katrana (polietilen-polipropilen) s pirolizo. Sestavljena je primarno iz policikličnih aromatskih ogljikovodikov, ki imajo število ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C28 in s točko      zmehčišča od 100°C do 220°C v skladu z DIN 52025.)

Op.H

Op.M

 

 

648-073-00-3

309-956-6

101794-74-5

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Aromatski ogljikovodiki, C20-28, policiklični, pridobljeni s pirolizo mešane polietilenske smole premogovega katrana; Pirolizni produkti

(Kompleksna kombinacija oglikovodikov dobljenih s pirolizo mešane polietilenske smole premogovega katrana. Sestavljena je primarno iz policikličnih aromatskih ogljikovodikov, ki imajo število ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C28 in imajo točko zmehčišča od 100°C do 220°C. V skladu z DIN 52025.)

Op.H

Op.M

 

648-074-00-9

309-957-1

101794-75-6

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Aromatski ogljikovodiki, C20-28, policiklični, pridobljeni s pirolizo mešane polistirenske smole premogovega katrana; Pirolizni produkti

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljenih s pirolizo mešane polistirenske smole premogovega katrana. Sestavljena je primarno iz policikličnih aromatskih ogljikovodikov, ki imajo število ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C28 in imajo točko zmehčišča od 100°C do 220°C. V skladu z DIN 52025.)

Op.H

Op.M

 

648-075-00-4

309-958-7

101794-76-7

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Aromatski ogljikovodiki, C6-10, kislinsko obdelani, nevtralizirani; Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

Op.H

Op.P

 

649-357-00-X

268-618-5

68131-49-7

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

1

2

3

4

5

6

 

Aromatski ogljikovodiki, C6-8, derivati pirolizata nafte in rafinata; Termokrekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena s frakcionirno pirolizo nafte in rafinata pri 816°C. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C6 do C8, vključno benzen.)

Op.H

Op.P

 

649-321-00-3

270-658-3

68475-70-7

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

AromatskiOgljikovodiki, C7-12, bogati na C8; Katalitsko reformirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z ločevanjem frakcije, ki vsebuje bencin iz Platforming-procesa. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov  pretežno v območju od C7 do C12 (primarno C8) ter verjetno vsebujejo nearomatske ogljikovodike. Oboji imajo vrelišče v območju od približno 130°C do 200°C.)

Op.H

Op.P

 

649-311-00-9

297-401-8

93571-75-6

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Aromatski ogljikovodiki, C7-8, produkti dealkilacije, destilacijski ostanki; Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

Op.H

Op.P

 

649-379-00-X

292-698-0

90989-42-7

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Aromatski ogljikovodiki, C8, pridobljeni s katalitskim reformingom; Katalitsko reformirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

Op.H

Op.P

 

 

649-310-00-3

295-279-0

91995-18-5

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Aromatski ogljikovodiki, C8-10; Redestilat lahkega olja, visoko vrelišče

Op.H

Op.P

 

649-403-00-9

292-695-4

90989-39-2

Karc.kat:2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

Aromatski ogljikovodiki, C8-10; Redestilat lahkega olja, visoko vrelišče

648-011-00-5

292-695-4

90989 -39- 2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

1

2

3

4

5

6

Aromatski ogljikovodiki, C8-9, stranski produkt polimerizacije ogljikovodikovih smol; Redestilat lahkega olja, visoko vrelišče

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljenih z izparevanjem topila v vakumu iz nepolimerizirane ogljikovodikove smole. Sestavljajo jo pretežno aromatskiOgljikovodiki, ki imajo število ogljikov pretežno v območju C8 in C9 ter vrelišče v območju 120°C do 215°C.)

Op.H

Op.J

 

 

 648-012-00-0

295-281-1

91995-20-9

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Aromatski ogljikovodiki, C8; Redestilat lahkega olja, visoko vrelišče

Op.H

Op.J

648-010-00-X

292-694-9

90989-38-1

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R45

S53-45

 

 

 

Aromatski ogljikovodiki, C9-12, destilacija benzena; Redestilat lahkega olja, visoko vrelišče

Op.H

Op.J

 

648-013-00-6

295-551-9

92062-36-7

 

Karc. kat.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Aromatski ogljikovodiki, večji od C10, parni kreking, obdelani z vodikom; Krekirani kerozen

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena z destilacijo produktov iz parnega kreking procesa in obdelana z vodikom v prisotnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov  pretežno večjim od C10 ter z vreliščem v območju od približno 150°C do 320°C.)

Op.H

649-413-00-3

292-621-0

90640-98-5

Xn;R22

 

Simb.:Xn

R:22

S:(2-)23-24-62

C³10%

 

Xn;R22

Op.4

 

Bencin; Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, ki sestoji primarno iz parafinov, cikloparafinov, aromatskih in olefinskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov  pretežno večjim od C3 in z vreliščem v območju od 30°C do 260°C.)

Op.H

Op.P

 

 

649-378-00-4

289-220-8

86290-81-5

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

 

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

1

2

3

4

5

6

 

Bencin, direktna destilacija, kolona za frakcioniranje; Nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena z destilacijo surovega olja na koloni za frakcioniranje. Vrelišče ima v  območju od približno 36,1°C do 193,3°C.)

Op.H

Op.P

 

649-270-00-7

271-727-00-7

68606-11-1

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.;T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;45

Op.4

 

Bencin, naravni; Nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov izločena iz naravnega plina s procesi kot so ohlajanje ali absorbcija. Sestoji pretežno iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C8 ter z vreliščem v območju od približno -20°C do 120°C.)

Op.H

Op.P

 

649-261-00-8

232-349-1

8006-61-9

Sk.rakot.2

R45

Xn; R 22

 

 

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Bencin, piroliza, obdelan z vodikom; Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Destilacijska frakcija iz hidrogenacije piroliznega bencina z vreliščem v območju od približno 20°C do 200°C.)

Op.H

Op.P

649-389-00-4

302-639-3

94114-03-1

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

 

Bencin, piroliza, produkti dna debutanizerja; Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena s frakcionacijo produktov dna depropanizerja. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov  pretežno v območju večjem od C5.)

Op.H

Op.P

 

649-373-00-7

271-726-5

68606-10-0

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Bencin, ponovno pridobivanje hlapov;  Nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov izločena iz plinov iz sistema za ponovno pridobivanje hlapov z ohlajevanjem. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov  pretežno v območju od C4 do C11 ter z vreliščem v območju od približno -20°C do 196°C.)

Op.H , Op.P

649-269-00-1

271-025-4

68514-15-8

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;45

Op.4

1

2

3

4

5

6

Bencin, solventna ekstrakcija premoga, nafta iz hidrokrekinga; Motorno gorivo  proizvedeno z rafinirano naftno frakcijo produktov hidrokrekinga premogovega ekstrakta ali raztopine proizvedene z ekstrakcijo s tekočim topilom ali z ekstrakcijo s superkritičnim plinom. Gorivo vre v območju približno 30°C do 180°C. Sestoji primarno iz aromatskih in naftenskih ogljikovodikov, njihovih alkilnih derivatov in alkilnih ogljikovodikov, ki imajo število ogljikovih atomov v območju od C4 doC9.

Op.H

Op.J

 

648-151-00-7

302-691-7

94114-55-3

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Bencin,C5-11, reformiran in stabiliziran z  visokim deležem oktana; Katalitsko reformirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna visoko-oktanska kombinacija dobljena s katalitsko dehidrogenacijo pretežno naftenske nafte. Sestoji pretežno iz aromatov in nearomatov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C11 ter z vreliščem v območju približno od 45°C do 185°C.)

Op.H

Op.P

649-312-00-4

297-458-9

93572-29-3

 

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Destilati  (zemeljsko olje), parno krekirani, C5-10 frakcija, mešani z lahko parno krekirano C5 frakcijo nafte iz zemeljskega olja; Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

Op.H

Op.P

 

649-361-00-1

270-738-8

68477-55-4

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

 

Op.4

 

Destilati  (zemeljsko olje), težka frakcija , kompleksna,  razvoščena; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z razvoščenjem težkega parafinskega destilata. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od  C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 cSt pri 40°C. Vsebuje relativno malo normalnih parafinov.)

Op.H

Op.L 

 

 

649-485-00-6

292-613-7

90640-91-8

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

Destilati  (zemeljsko olje), lahki vakuum; Težko gorivno olje

(Kompleksna  kombinacija ogljikovodikov pridobljenih z  vakuumsko destilacijo ostanka atmosferske destilacije surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno  v območju od C11 do C35 in z vreliščem v območju približno 250°C do 545°C.)

Op.H

 

649-037-00-X

274-684-6

70592-77-7

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Destilati (katranska smola), težka olja, pirenska frakcija; Redestilat težkega antracenskega olja

(Redestilat je pridobljen iz frakcionirane destilacije smolnega destilata z vreliščem v območju 350°C do 400°C. Pretežno sestoji iz tri- in poliobročnih aromatov in heterocikličnih ogljikovodikov.)

Op.H

Op.M

648-050-00-8

295-304-5

91995-42-5

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 Destilati (zemeljsko olje), pirolizno olje iz proizvodnje alkin-alkina, v zmesi z visoko-temperaturnim premogovim katranom, indenska frakcija; Redestilati

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljenih kot redestilat pri frakcionirani destilaciji visoko-temperaturnega katrana bituminoznega premoga in ostankov olj dobljenih s pirolitsko proizvodnjo alkenov in alkinov iz petrolejnih produktov ali zemeljskega plina. Pretežno sestoji iz indena in ima vrelišče v približnem območju 160°C do 190°C.)

Op.H

Op.J

648-036-00-1

295-292-1

91995-31-2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Destilati (zemeljsko olje), težke frakcije iz termo-krekinga; Težko gorivno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije produktov termo-krekinga. Sestoji pretežno iz nenasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C36 in ima vrelišče v območju približno 260°C do 480°C. Ta tok destilata vsebuje verjetno 5- ali več utežnih% 4- do 6-členskih kondenziranih obročev aromatskih ogljikovodikov.)

Op.H

 

649-014-00-4

265-082-4

64741-81-7

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

1

2

3

4

5

6

Destilati (zemeljsko olje), težki, katalitsko-krekirani; Težko gorivno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov proizvedena z destilacijo proizvodov iz katalitskega kreking procesa. Sestoji iz ogljikovodikov, ki imajo število ogljikovih atomov pretežno v  območju C15 do C35 in z vreliščem v območju približno 260°C do 500°C. Tok destilata vsebuje verjetno 5- ali več utežnih % 4- do 6-členskih kondenziranih obročev ogljikovodikov.)

Op.H

 

649-010-00-2

265-063-0

64741-61-3

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Destilati (zemeljsko olje), vmesna frakcija po katalitičnem krekingu, termično degradirani; Težko gorivno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov proizvedenih z destilacijo produktov katalitičnega krekinga, ki je bila uporabljena kot tekočina za prenos toplote. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov in vre v območju od  220°C do 450°C. Ta tok destilata verjetno vsebuje žveplove organožveplove sestavine)

Op.H

649-044-00-8

295-990-6

92201-59-7

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Destilati (premog), ekstrakcija s tekočim topilom, primarni ;

(Tekočina pridobljena s kondenzacijo hlapov sproščenih pri razgradnji premoga v tekočem topilu in z vreliščem v območju 30°C do 300°C. Sestoji primarno iz delno hidrogeniranih aromatskih ogljikovodikov s kondenziranimi obroči, aromatskih spojin, ki vsebujejo dušik, kisik in žveplo ter njihovih alkilnih derivatov, ki imajo ogljikovo število pretežno v območju od C4 do C14.)

Op.H

Op.J

648-148-00-0

302-688-0

94114-52-0

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Destilati (premog), lahko olje iz koksne peči, naftalenska frakcija; Naftalensko olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljenih s predfrakcionacijo (kontinuirna destilacija) lahkega olja iz koksne peči. Sestoji pretežno iz naftalena, kumarona in indena in vre nad 148°C.)

Op.H

Op.J

Op.M

 

648-084-00-3

285-076-5

85029-51-2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

1

2

3

4

5

6

Destilati (premog), oljni ostanki pirolize premogovega katrana, naftalenska olja; Redestilati

(Redestilat je dobljen pri frakcionirni destilaciji visoko-temperaturnega katrana bituminoznega premoga in oljnih ostankov pirolize s temperaturo vrelišča v intervalu približno 190°C do 270°C. Primarno ga sestavljajo dvo-obročni aromati.)

Op.H

Op.J

 

648-037-00-7

295-295-8

91995-35-6

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Destilati (premog), solventna ekstrakcija srednje frakcije iz krekinga

(Destilat pridobljen s hidrokrekingom premogovega  ekstrakta ali raztopine proizvedene  s solventno ekstrakcijo ali superkritično ekstrakcijo. Destilat vre v območju približno 180°C do 300°C. Sestoji primarno iz dvo-obročnih aromatskih, hidrogeniranih aromatskih in naftenskih spojin, njihovih alkilnih derivatov in alkanov, ki imajo število ogljikovih atomov pretežno v območju od C9 do C14. Prisotne so tudi spojine, ki vsebujejo dušik, žveplo in kisik.)

Op.H

Op.J

 

648-152-00-2

302-692-2

94114-56-4

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Destilati (premog), solventna ekstrakcija, hidrogenirana srednja frakcija iz hidrokrekinga;

(Destilat pridobljen s hidrogenacijo srednje frakcije iz hidrokrekinga premogovega ekstrakta ali raztopine proizvedene s solventno ekstrakcijo ali s superkritično ekstrakcijo. Destilat  vre  v območju 180°C do 280°C. Sestoji primarno iz hidrogeniranih dvo-obročnih ogljikovih spojin in njihovih alkilnih  derivatov, ki imajo število ogljikovih atomov pretežno v območju  C9 do C14.)

Op.H

Op.J

 

648-153-00-8

302-693-8

94114-57-5

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Destilati (premogov katran); Težko antracensko olje

(Destilat katranske smole s približnim območjem destilacije 100°C do 450°C. Sestavljen je primarno iz dva- do štiri-členskih kondenziranih cikloaromatičnih ogljikovodikov, fenolnih komponent in aromatskih dušikovih baz.)

Op.H, Op.M

648-047-00-1266-027-7

65996-92-1

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

1

2

3

4

5

6

Destilati (premogov katran), benzenska frakcija, bogati z benzenom, toluenom in ksileni; Redestilat lahkega olja, nizko vrelišče

(Ostanek destilacije surovega benzena po ločitvi lahko hlapnih sestavin. Sestavljajo ga pretežno benzen, toluen in ksileni, ki imajo vrelišče je v območju med 75°C do 200°C.)

Op.H

Op.J

 

 

648-004-00-7

309-984-9

101896-26-8

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R45

S53-45

 

 

Destilati (premogov katran), benzenska frakcija; lahko olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljenih z destilacijo premogovega katrana. Sestavljajo jo ogljikovodiki, ki imajo število ogljikovih atomov pretežno v območju od C4  do C10 in destilirajo približno v  območju od  80°C do 160°C.)

Op.H

 

648-001-00-0

283-482-7

84650-02-2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Destilati (premogov katran), benzolska frakcija, ostanki destilacije; Pralno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljenih z destilacijo surovega benzola (visoko-temperaturni premogov katran). Lahko je tekočina s približnim območjem destilacije od 150°C do 300°C ali poltrdna ali trdna snov s točko tališča do 70°C. Sestoji primarno iz naftalena in alkilnaftalenov.)

Op.H

Op.J

Op.M

 

648-097-00-4

310-165-3

121620-46-0

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Destilati (premogov katran), lahka frakcija; Težko antracensko olje

(Destilat iz premogovega katrana s približnim območjem destilacije 220°C do 450°C. Sestoji primarrno iz tri- do štiri-členskih kondenziranih cikloaromatičnih ogljikovodikov in drugih ogljikovodikov.)

Op.H

Op.M

 

 

648-045-00-0

266-026-1

65996-91-0

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

1

2

3

4

5

6

Destilati (premogov katran), lahka frakcija, bogat s fluorjem; Redestilat pralnega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljenih s kristalizacijo katranskega olja. Sestoji iz aromatskih in policikličnih ogljikovodikov, primarno fluorena in nekaj acenaftena.)

Op.H

Op.M

 

648-042-00-4

284-900-0

84989-11-7

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Destilati (premogov katran), lahka olja, alkalni ekstrakt; Alkalni ekstrakt

(Vodni ekstrakt iz karbolnega olja pridobljen z alkalnim pranjem kot je vodni natrijev hidroksid. Sestoji primarno iz  alkalnih soli različnih fenolnih spojin.)

Op.H

Op.J

Op.M

 

 

648-112-00-4

292-610-0

90640-88-3

Sk.rakot.2

R45

Simb..T

R:45

S:53-45

 

 

Destilati (premogov katran), lahka olja, fenolno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, ki nastane pri destilaciji premogovega katrana. Sestavljajo jo aromatski in drugi ogljikovodiki, fenolne spojine in aromatske dušikove spojine ter destilira približno v območju od 150°C do 210°C.)

Op.H

Op.J

 

 

648-023-00-0

283-483-2

84650-03-3

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Destilati (premogov katran), lahka olja, kisli ekstrakti; ostanki ekstraktov lahkih olj, visoko vrelišče

To olje je kompleksna mešanica  aromatskih ogljikovodikov, pretežno indena, naftalena, kumarona, fenola in o-, m- in p-kresola ter vre v območju od 140°C do 215°C.)

Op.H

Op.J

 

 

648-022-00-5

292-609-5

90640-87-2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

1

2

3

4

5

6

Destilati (premogov katran), lahka olja, nevtralna frakcija; ostanki ekstrakta lahkega olja, visoko vrelišče

(Destilat iz frakcionirane destilacije visokotemperaturnega premogovega katrana. Sestavljajo ga pretežno alkilno substituirani aromatski ogljikovodiki z enim obročem in z vreliščem približno v območju od 135°C do  210°C. Vsebuje lahko tudi nenasičene ogljikovodike kot sta inden in kumaron.)

Op.H

Op.J

648-021-00-X

309-971-8

101794-90-5

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Destilati (premogov katran), matična lužina iz kristalizacije naftalenskega olja; Redestilat naftalenskega olja

(Kompleksna kombinacija organskih spojin dobljena kot filtrat iz kristalizacije naftalenske frakcije iz premogovega katrana z vreliščem v območju približno 200°C do 230°C. V glavnem vsebuje naftalen, tionaften in alkilnaftalene.)

Op.H

Op.J

Op.M

 

648-087-00-X

295-310-8

91995-49-2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Destilati (premogov katran), naftalenska olja; Naftalensko olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljenih z destilacijo premogovega katrana. Sestoji primarno iz aromatskih in ostalih ogljikovodikov, fenolnih spojin in aromatskih dušikovih spojin in destilira v približnem območju 200°C do 250°C.)

Op.H

Op.J

Op.M

 

648-085-00-9

283-484-8

84650-04-4

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

Destilati (premogov katran), naftalenska olja, brez naftalena, alkalni ekstrakti; Ostanek ekstrakta naftalenskega olja

(Olje, ki ostane po odstranitvi fenolnih spojin (smolnih kislin) iz odtočenega naftalenskega olja pri alkalnem pranju. Sestoji primarno iz naftalena in alkilnaftalenov.)

Op.H

Op.J

Op.M

 

648-090-00-6

292-612-1

90640-90-7

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Destilati (premogov katran), naftalenska olja, indol-metilnaftalenska frakcija; Metilnaftalensko olje

(Destilat iz frakcionirane destilacije visoko-temperaturnega premogovega katrana. Sestoji primarno iz indola in metilnaftalena z vreliščem v območju približno od 235°C do 255°C.)

Op.H

Op.J

Op.M

648-093-00-2

309-972-3

101794-91-6

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Destilati (premogov katran), naftalenska olja, kisli ekstrakti; Ostanek ekstrakta metilnaftalenskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z odstranitvijo baz iz metilnaftalenske frakcije dobljene z destilacijo premogovega katrana in z vreliščem v območju približno od 230°C do 255°C. Sestoji v glavnem iz 1(2)-metilnaftalena, naftalena, dimetilnaftalena in difenila.)

Op.H

Op.J

Op.M

 

648-094-00-8

295-309-2

91995-48-1

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Destilati (premogov katran), naftalenska olja, nizka vsebnost naftalena; Redestilat naftalenskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljenih s kristalizacijo naftalenskega olja. Sestoji primarno iz naftalena, alkilnaftalenov in fenolnih spojin.)

Op.H

Op.J

Op.M

 

648-086-00-4

284-898-1

84989-09-3

 

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

1

2

3

4

5

6

Destilati (premogov katran), naftalenskega olja, metilnaftalenska frakcija; Metilnaftalensko olje

(Destilat iz frakcionirane destilacije visoko-temperaturnega premogovega katrana. Sestoji primarno iz substituiranih dvo-obročnih aromatskih ogljikovodikov in aromatskih dušikovih baz z vreliščem v območju približno 225°C do 255°C.)

Op.H

Op.J

Op.M

 

648-092-00-7

309-985-4

101896-27-9

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Destilati (premogov katran), smola; Težko antracensko olje

(Olje dobljeno s kondenzacijo hlapov, ki nastanejo pri obdelavi smole. Sestavljeno je primarno iz dva- do štiri-cikličnih aromatskih spojin z vreliščem v območju od 200°C do več kot 400°C.)

Op.H

Op.M

 

 

648-049-00-2

309-855-7

101316-49-8

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Destilati (premogov katran), smola, pirenska frakcija; Redestilat težkega antracenskega olja

(Redestilat je dobljen s frakcionirano destilacijo smolnega destilata, ki vre v območju približno 380°C do 410°C. Sestavljen je primarno iz tri- in poli-cikličnih aromatskih ogljikovodikov in heterocikličnih spojin.)

Op.H

Op.M

648-051-00-3

295-313-4

91995-52-7

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Destilati (premogov katran), smola, težka olja; Težko antracensko olje

(Destilat destilacije smole dobljene iz bitumenoznega visoko-temperaturnega katrana. Sestavljen je primarno iz tri- in poli-cikličnih obročov aromatskih ogljikovodikov v območju vrelišča približno 300°C do 470°C. Produkt verjetno vsebuje tudi heteroatome.)

Op.H

Op.M

 

 

648-048-00-7

295-312-9

91995-51-6

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

Destilati (premogov katran), težka olja; Težko antracensko olje

(Destilat iz frakcionirane destilacije katrana iz bituminoznega premoga z vreliščem v območju 240°C do 400°C. Sestavljajo ga pretežno tri- in poli-cikličniOgljikovodiki in heterociklične spojine.)

Op.H

 

 

 

648-044-00-5

292-607-4

90640-86-1

Sk.rakot.2

R45

Simb.T

R:53-45

 

 

Destilati (premogov katran), zgornja frakcija, brez fluorena; Redestilat pralnega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena s kristalizacijo katranskega olja. Sestoji  iz aromatičnih policikličnih ogljikovodikov, primarno difenila, dibenzofurana in acenaftena.)

Op.H

Op.M

 

 

648-078-00-0

284-899-7

84989-10-6

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Destilati (premogovo zemeljsko olje), Kondenzirani aromatski obroči; Destilati

(Destilat iz mešanice premogove smole in aromatskih petrolejskih tokov z destilacijskim območjem približno 220°C do 450°C. Sestoji v glavnem iz aromatskih ogljikovodikov s tri- ali štiri-členskimi kondenziranimi obroči.)

Op.H

Op.M

 

 

648-072-00-8

269-159-3

68188-48-7

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R.45

S:53-45

 

 

 

Destilati (zemeljsko olje),  z vodikom obdelana srednja frakcija; Nespecificirano plinsko olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo petrolejske frakcije z vodikom v prisotnosti katalizatorja. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C11 do C25 ter ima vrelišče v območju od 205°C do 400°C.)

Op.H

Op.N

 

649-221-00-X

265-148-2

64742-46-7

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Destilati (zemeljsko olje), alkilat; Nespecificiran kerozen

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena z destilacijo reakcijskih produktov izobutana z monoolefinskimiOgljikovodiki, običajno v območju ogljikov od C3 do C5. Sestoji pretežno iz razvejanih nasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C11 do C17 ter z vreliščem od približno 205°C do 320°C.)

Op.H

 

649-419-00-6

265-074-0

64741-73-7

Xn;R22

Simb.:Xn

R:22

S:(2-)-23-24-62

C³10%

 

Xn;R22

Op.4

 

Destilati (zemeljsko olje), bogati na C6; Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z destilacijao napajalne zmesi zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C7, bogati na C6 ter z vreliščem v območju od 60°C do 70°C.)

Op.H

Op.P

 

 

649-388-00-9

296-903-4

93165-19-6

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Destilati (zemeljsko olje), C3-5, bogati na 2-metil-2-butenu; Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena z destilacijo ogljikovodikov običajno v območju ogljikov od C3 do C5, pretežno izopentan in 3-metil-1-buten. Sestoji iz nasičenih in nenasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov v območju od C3 do C5, pretežno

2-metil-2-buten.)

Op.H

Op.P

 

 

649-358-00-5

270-725-7

68477-34-9

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

1

2

3

4

5

6

 

Destilati (zemeljsko olje), C7-9, bogati na C8, dearomatizirani, razžvepljeni z vodikom; Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z destilacijo lahke  frakcije zemeljskega olja razžvepljene z vodikom in dearomatizirane. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov v območju od C7 do C9, pretežno C8 parafinov in cikloparafinov. Temperaturo vrelišča ima v območju od približno 120°C do 130°C.)

Op.H

Op.P

649-394-00-1

309-862-5

101316-56-7

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Destilati (zemeljsko olje), depentanizator za katalitski  reforming; Katalitsko reformirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena  z destilacijo produktov katalitskega reforminga. Sestoji pretežno iz alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C6 ter vre v območju od približno -49°C do 63°C.)

Op.H

Op.P

 

 

649-301-00-4

270-660-4

68475-79-6

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

Destilati (zemeljsko olje), derivati parnega krekinga nafte, lahki aromatski obdelani z vodikom; Katalitsko krekirana z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo lahkega destilata parno-krekirane nafte. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov.)

Op.H

Op.P

 

 

649-293-00-2

295-311-3

91995-50-5

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

Destilati (zemeljsko olje), derivati pirolizata nafte in rafinata, zmes bencina;  Termokrekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena s pirolizno frakcionacijo nafte in rafinata pri temperaturi 816°C. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno C9 in z vreliščem pri približno 204°C.)

Op.H

Op.P

649-320-00-8

270-344-6

68425-29-6

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

1

2

3

4

5

6

 

Destilati (zemeljsko olje), frakcija z vrha depentanizerja; Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena iz katalitsko krekiranega plinskega toka. Sestoji iz alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C6.)

Op.H

Op.P

 

649-363-00-2

270-771-8

684477-89-4

 

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

 

Destilati (zemeljsko olje), frakcija z vrha katalitsko reformirane nafte iz  direktne destilacije; Katalitsko reformirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena s katalitskim reformingom direktnega destilata nafte, ki mu sledi frakcionacija celotnega iztoka. Sestoji iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C6.)

Op.H

Op.P

 

 

649-305-00-6

271-008-1

68513-63-3

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Destilati (zemeljsko olje), hidrogenirana težka frakcija, rafinirana s topilom;  Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo hidrogeniranega destilata zemeljskega olja s topilom. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C19 do C40 ter z vreliščem v območju od približno 390°C do 550°C.)

Op.H

Op.L

649-513-00-7

307-011-2

97488-74-9

Sk.rakot.2

R45

 

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Destilati (zemeljsko olje), hidrokrekirana  lahka frakcija, rafinirana s topilom; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena  s solventno dearomatizacijo ostanka hidrokrekiranega zemeljskega olja. Sestoji  pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C18 do C27 ter z  vreliščem v območju od približno 370°C do 450°C.)

Op.H

Op.L

 

649-505-00-3

305-589-0

94733-09-2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Destilati (zemeljsko olje), hidrokrekirana lahka frakcija rafinirana s topilom; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo destilata s topilom. Destilat je pridobljen iz destilata hidrokrekiranega zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C18 do C27 ter z vreliščem v območju od približno 370°C do 450°C.)

Op.H

Op.L

 

 

649-512-00-1

307-010-7

97488-73-8

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Destilati (zemeljsko olje), hidrokrekirani, rafinirani s topilom, razvoščeni; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija tekočih ogljikovodikov dobljena z rekristalizacijo razvoščenih hidrokrekiranih s topilom rafiniranih destilatov zemeljskega olja.)

Op.H

Op.L

 

 

649-495-00-0

295-306-6

91995-45-8

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Destilati (zemeljsko olje), katalitski reforming, težki aromatski koncentrat; Nespecificirano plinsko olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z destilacijo katalitsko reformirane petrolejske frakcije. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C10 do C16 ter vre v območju približno 200°C do 300°C.)

Op.H

Op.N

 

649-232-00-X

295-294-2

91995-34-5

Sk.rakot.2

R:45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Destilati (zemeljsko olje), katalitsko reformirani z vodikom obdelani, lahki, C8-12 aromatska frakcija; Katalitsko reformirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija alkilbenzenov dobljena  s katalitskim reformingom nafte iz zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz  alkilbenzenov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C8 do C10 in vrelišče v območju od približno 160°C  do 180°C.)

 Op.H, Op.P

649-309-00-8

285-509-8

85116-58-1

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

1

2

3

4

5

6

 

Destilati (zemeljsko olje), kemijsko nevtralizirana srednja frakcija; Nespecificirano plinsko olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov proizvedena v procesu za odstranitev kislih sestavin. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C11 do C20 ter vre v območju približno od 205°C do 345°C.)

Op.H

Op.N

 

649-219-00-9

265-130-4

64742-30-9

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Destilati (zemeljsko olje), kislinsko obdelana lahka frakcija; Nespecificirano plinsko olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena kot rafinat iz procesa obdelave z žveplovo kislino. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C9 doC16 ter vre v območju približno 150°C  do 290°C.)

Op.H

Op.N

 

 

649-217-00-8

265-114-7

64742-14-9

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Destilati (zemeljsko olje), kislinsko obdelana srednja frakcija; Nespecificirano plinsko olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena kot rafinat iz procesa obdelave z žveplovo kislino. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C11 do C20 ter vre v območju od približno 205°C do 345°C.)

Op.H

Op.N

 

 

649-216-00-2

265-113-1

64742-13-8

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Destilati (zemeljsko olje), krekirani  parno-krekirani destilati zemeljskega olja; Krekirano plinsko olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z destilacijo krekiranega  parno-krekiranega destilata in/ali njegovih frakcioniranih produktov. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C10 do polimerov z nizko molekulsko maso.)

Op.H

 

649-441-00-6

270-727-8

68477-38-3

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Destilati (zemeljsko olje), krekirani stripirani parno-krekirani destilati zemeljskega olja, frakcija C8-10; Krekirani kerozen

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z destilacijo krekiranih stripiranih parno krekiranih destilatov. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov v območju od C8 do C10 z vreliščem v območju od približno 129°C do 194°C.)

Op.H

649-409-00-1

270-728-3

68477-39-4

Xn;R22

Simb.:Xn

R:22

S:(2-)23-24-62

C³10%

 

Xn;R22

Op.4

 

Destilati (zemeljsko olje), krekirani stripirani parno-krekirani destilati zemeljskega olja, frakcija C10-12; Krekirani kerozen

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z destilacijo krekiranih stripiranih parno krekiranih destilatov. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov v območju od C10 do C12.)

Op.H

 

649-410-00-7

270-729-9

68477-40-7

Xn;R22

Simb.:Xn

R:22

S:(2-)23-24-62

C³10%

 

Xn;R22

Op.4

Destilati (zemeljsko olje), lahek direkten  s frakcionirno destilacijo pridobljen bencin, frakcija z vrha frakcionirnega stabilizatorja; Nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov  s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C6.)

Op.H

Op.P

 

 

649-272-00-8

272-931-2

68921-08-4

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;45

Op.4

Destilati (zemeljsko olje), lahka frakcija , kompleksna,  razvoščena; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z razvoščenjem lahkega parafinskega destilata. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od  C12 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 cSt pri 40°C. Vsebuje relativno malo normalnih parafinov.)

Op.H

Op.L

 

 

649-486-00-1

292-614-2

90640-92-9

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Destilati (zemeljsko olje), lahka naftenska frakcija , razvoščena s topilom; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z odstranitvijo normalnih parafinov s procesom solventne kristalizacije. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od  C15 do C30 in daje končno olje z najmanj 19 cSt pri 40°C. Vsebuje relativno malo normalnih parafinov.)

Op.H

Op.L

 

649-473-00-0

265-168-1

64742-64-9

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Destilati (zemeljsko olje), lahka naftenska frakcija, obdelana z glino; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo frakcije zemeljskega olja z naravno ali modificirano glino v kontaktnem ali perkolacijskem procesu za odstranitev sledov polarnih spojin in prisotnih nečistoč. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo manj kot 19 cSt pri 40°C. Vsebuje relativno malo normalnih parafinov.)

Op.H

Op.L

649-464-00-1

265-147-7

64742-45-6

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Destilati (zemeljsko olje), lahka naftenska frakcija, obdelana z vodikom; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo frakcije zemeljskega olja z vodikom v prisotnosti  katalizatorja. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 cSt pri 40°C. Vsebuje relativno malo normalnih parafinov.)

Op.H, Op.L

649-466-00-2

265-156-6

64742-53-6

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 

Destilati (zemeljsko olje), lahka naftenska frakcija, rafinirana s topilom;  Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena kot rafinat v procesu solventne ekstrakcije. Sestoji iz  ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30. Daje končno olje z viskoznostjo manj kot 19 cSt pri 40°C. Vsebuje relativno malo normalnih parafinov.)

Op.H

 Op.L

649-458-00-9

265-098-1

64741-97-5

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Destilati (zemeljsko olje), lahka naftenska frakcija, rafinirana s topilom, obdelana z vodikom; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo zemeljskega olja z vodikom v prisotnosti katalizatorja in z odstranitvijo aromatskih ogljikovodikov s solventno ekstrakcijo. Sestoji pretežno iz naftenskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo 13-15 cSt  pri 40°C.)

Op.H

Op.L

 

649-496-00-6

295-316-0

91995-54-9

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Destilati (zemeljsko olje), lahka parafinska frakcija, obdelana z glino; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo frakcije zemeljskega olja z naravno ali modificirano glino v kontaktnem ali perkolacijskem procesu za odstranitev polarnih spojin in prisotnih nečistoč. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno  v območju od C15 do C30 ter daje končno olje z viskoznostjo manj kot 19 cSt pri 40°C. Vsebuje relativno veliko množino nasičenih ogljikovodikov.)

Op.H

Op.L

649-461-00-5

265-138-8

64742-37-6

Sk.rakot.2

R45

Simb:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Destilati (zemeljsko olje), lahka parafinska frakcija, razvoščena s topilom; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z odstanitvijo normalnih parafinov iz frakcije zemeljskega olja s kristalizacijo s topilom.  Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo manj kot 19 cSt pri 40°C.)

Op.H

Op.L

 

649-469-00-9

265-159-2

647422-56-9

 

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Destilati (zemeljsko olje), lahka parafinska frakcija, razvoščena s topilom, obdelana z glino; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo razvoščenega lahkega parafinskega destilata z nevtralno ali modificirano glino v kontaktnem ali perkolacijskem procesu. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov v območju od C15 do C30.)

Op.H, Op.L

649-489-00-8

292-618-4

90640-96-3

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Destilati (zemeljsko olje), lahka parafinska frakcija, razvoščena s topilom, obdelana z vodikom; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo razvoščenega lahkega parafinsekga destilata z vodikom v prisotnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov v območju od C15 do C30.)

Op.H

Op.L

 

649-490-00-3

292-620-5

90640-97-4

Sk.rakot.2

R45

 

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Destilati (zemeljsko olje), lahka parafinska frakcija, razvoščena, obdelana z  vodikom; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z intenzivno obdelavo razvoščenega destilata s hidrogenacijo v prisotnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od  C21 do C29 in daje končno olje z viskoznostjo približno 13 cSt pri 50°C.)

Op.H

Op.L

 

649-494-00-5

295-301-9

91995-40-3

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Destilati (zemeljsko olje), lahka parno krekirana nafta; Krekirano plinsko olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z večkratno destilacijo produktov iz parnega krekinga. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C10 do C18.)

Op.H

 

649-440-00-0

270-662-5

68475-80-9

Sk.rakot.2

R45

 

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Destilati (zemeljsko olje), lahki aromatski; Termokrekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z destilacijo produktov termokrekinga etana in propana. Frakcija z nizko temperaturo vrelišča sestoji pretežno iz C5 do C7 aromatskih ogljikovodikov z nekaj nenasičenimi alifatskimiOgljikovodiki s številom ogljikovih atomov pretežno C5. Tok verjetno vsebuje benzen.)

Op.H

Op.P

 

649-319-00-2

267-565-5

67891-80-9

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

1

2

3

4

5

6

 

Destilati (zemeljsko olje), lahki destilati iz procesa obdelave z vodikom, nizka temperatura vrelišča; Z vodikom obdelana nafta z nizko temperaturo  vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z destilacijo produktov iz procesa obdelave lahkega destilata z vodikom. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C6 do C9 ter ima vrelišče v območju od približno 3°C do 194°C.)

Op.H

Op.P

 

649-332-00-3

270-093-2

68410-97-9

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Destilati (zemeljsko olje), lahki iz direktne destilacije; Nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z  destilacijo surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C7 ter vre v območju  od približno -88°C do 99°C.)

Op.H

Op.P

 

649-268-00-6

270-077-5

68410-05-9

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;45

Op.4

 

Destilati (zemeljsko olje), lahki kemijsko nevtralizirani; Nespecificiran kerozen

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena s procesom obdelave za odstranitev kislinskih snovi. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C9 do C16 ter z vreliščem v območju od približno 150°C do 290°C.)

Op.H

 

649-421-00-7

265-132-5

64742-31-0

Xn;R22

Simb.:Xn

R:22

S:(2-)-23-24-62

C³10%

 

Xn;R22

Op.4

 

Destilati (zemeljsko olje), lahki parafinski, rafinirani s topilom; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena kot rafinat iz procesa solventne ekstrakcije. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo manj kot 19 cSt pri 40°C.)

Op.H

Op.L

 

649-455-00-2

265-091-3

64741-89-5

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Destilati (zemeljsko olje), lahki termokrekirani, debutanizirani aromatski; Termokrekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna  kombinacija ogljikovodikov pridobljena z destilacijo produktov termokreking procesa. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov, primarno benzena.)

Op.H

Op.P

 

649-325-00-5

273-266-0

68955-29-3

 

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Destilati (zemeljsko olje), lahki, katalitsko krekirani; Krekirano plinsko olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena z destilacijo produktov katalitskega kreking procesa. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C9 do C25 ter z vreliščem v območju od približno 150°C do 400°C. Vsebuje relativno velik delež bicikličnih aromatskih ogljikovodikov.)

Op.H

 

649-435-00-3

265-060-4

64741-59-9

 

Xn;R22

Simb.:Xn

R:22

S:(2-)23-24-62

C³10%

 

Xn;R22

 

 

Destilati (zemeljsko olje), lahki, katalitsko krekirani težki katran; Krekirani kerozen

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z destilacijo katalitsko krekiranih težkih katranov. Sestoji pretežno iz visoko alkiliranih aromatskih ogljikovodikov z vreliščem v območju od približno 100°C do 250°C.)

Op.H

 

649-416-00-X

309-938-8

101631-13-4

Xn;R22

Simb.:Xn

R:22

S:(2-)-23-24-62

C³10%

 

Xn;R22

Op.4

 

Destilati (zemeljsko olje), lahki, katalitsko krekirani, razžvepljeni z vodikom; Krekirano plinsko olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo lahkih katalitsko krekiranih destilatov z vodikom za pretvorbo organskega žvepla v žveplov vodik, ki se odstrani. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C9 do C25 ter z vreliščem v območju od približno 150°C do 400°C. Vsebuje relativno velik delež bicikličnih aromatskih ogljikovodikov.)

Op.H

 

649-439-00-5

269-781-5

68333-25-5

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Destilati (zemeljsko olje), lahki, katalitsko krekirani, termično degradirani; Krekirano plinsko olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena z destilacijo produktov iz katalitskega  kreking procesa, ki je bil porabljen kot tekočina za prenos toplote. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov z vreliščem v območju od približno 190°C do 340°C. Ta tok verjetno vsebuje organske spojine žvepla.)

Op.H

649-447-00-9

295-991-1

92201-60-0

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Destilati (zemeljsko olje), lahki, obdelani z vodikom; Nespecificirani kerozen

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo frakcije zemeljskega olja z vodikom v prisotnosti katalizatorja. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C9 do C16 in z vreliščem v območju od približno 150°C do 290°C.)

Op.H

 

649-422-00-2

265-149-8

64742-47-8

Xn;R22

Simb.:Xn

R:22

S:(2-)-23-24-62

C³10%

 

Xn;R22

Op.4

Destilati (zemeljsko olje), lahki, termokrekirani; Krekirano plinsko olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z destilacijo produktov iz termokrekinga. Sestoji pretežno iz nenasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C10 do C22 ter z vreliščem v območju od približno 160°C do 370°C.)

Op.H

 

649-438-00-X

265-084-5

64741-82-8

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Destilati (zemeljsko olje), nafta pridobljena s parnim krekingom, lahka s topilom rafinirana, z vodikom obdelana; Modificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena kot rafinati iz procesa solventne ekstrakcije z vodikom obdelanega lahkega destilata nafte pridobljene s parnim krekingom.)

Op.H

Op.P

 

 

649-283-00-8

295-315-5

91995-53-8

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;45-22

T;R45

Op.4

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Destilati (zemeljsko olje), ostanek iz frakcionirne kolone za katalitski reforming, frakcija z visokim vreliščem; Nespecificirano plinsko olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z destilacijo ostanka iz frakcionirne kolone za  katalitski reforming. Vre v območju približno od 343°C do 399°C.)

Op.H

Op.N

 

649-228-00-8

270-719-4

68477-29-2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Destilati (zemeljsko olje), ostanek iz frakcionirne kolone za katalitski reforming, srednja frakcija; Nespecificirano plinsko olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z  destilacijo ostanka iz frakcionirne kolone za katalitski reforming. Vre v območju od 288°C do 371°C.)

Op.H

Op.N

 

649-229-00-3

270-721-5

68477-30-5

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Destilati (zemeljsko olje), ostanek iz frakcionirne kolone za katalitski reforming, frakcija z nizkim vreliščem; Nespecificirano plinsko olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z destilacijo ostanka frakcionirne kolone za katalitski reforming. Vrelišče ima približno pod 288°C.)

Op.H

Op.N

649-230-00-9

270-722-0

68477-31-6

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Destilati (zemeljsko olje), parafinska frakcija z glino; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo  frakcije zemeljskega olja z naravno ali modificirano glino v kontaktnem ali perkolacijskem procesu za odstranitev sledov polarnih komponent in prisotnih nečistoč. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju opd C20 do C50 ter daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 cSt pri 40°C.  Vsebuje relativno velik delež nasičenih ogljikovodikov.)

Op.H

Op.L

 

 

649-460-00-X

265-137-2

64742-36-5

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Destilati (zemeljsko olje), parafinski intermediati, obdelani z ogljikom; Nespecificirano plinsko olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo zemeljskega olja z aktivnim ogljem za odstranitev sledov polarnih sestavin in nečistoč. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od  C16 do C36.)

Op.H

Op.N

 

649-240-00-3

309-668-0

100683-98-5

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Destilati (zemeljsko olje), parafinski intermediati, z glino obdelani; Nespecificirano plinsko olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo zemeljskega olja z belilno zemljo za odstranitev sledov polarnih sestavin in nečistoč. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C16 do C36.)

Op.H

Op.N

 

649-241-00-9

309-669-6

100683-99-6

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Destilati (zemeljsko olje), parno krekirani; Krekirani kerozen

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z destilacijo produktov iz parnega kreking procesa. Sestoji pretežno iz nenasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C7 do C16 ter z vreliščem v območju od približno 90°C do 290°C.)

Op.H

 

649-408-00-6

265-194-3

64742-91-2

Xn;R22

 

Simb.:Xn

R:22

S:(2-)23-24-62

C³10%

 

Xn;R22

Op.4

 

Destilati (zemeljsko olje), parno krekirani, C5-12 frakcija; Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija organskih spojin dobljena z destilacijo produktov iz parnega kreking procesa. Sestoji iz nenasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C5  do C12.)

Op.H

Op.P

649-360-00-6

270-736-7

68477-53-2

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

 

Op.4

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

                                                                               

1

2

3

4

5

6

 

Destilati (zemeljsko olje), parno krekirani, frakcija C8-12, lahki polimerizirani destilati; Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z destilacijo polimeriziranih frakcij od C8 do C12 iz parno krekiranih destilatov zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C8 do C12.)

Op.H

Op.P

 

649-390-00-X

305-750-5

95009-23-7

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Destilati (zemeljsko olje), parno-krekirani težki katran, lahki; Krekirani kerozen

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z destilacijo parno krekiranega težkega katrana. Sestoji pretežno iz visoko alkiliranih aromatskih ogljikovodikov z vreliščem v območju od približno 100°C do 250°C.)

Op.H

 

649-418-00-0

309-940-9

101631-15-6

Xn;R22

Simb.:Xn

R:22

S:(2-)-23-24-62

C³10%

 

Xn;R22

 

Destilati (zemeljsko olje), parno-krekirani, frakcija C8-12; Krekirani kerozen

(Kompleksna kombinacija organskih spojin dobljena z destilacijo produktov parnega kreking procesa. Sestoji pretežno iz nenasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C8 do C12.)

Op.H

 

649-411-00-2

270-737-2

68477-54-3

Xn;R22

Simb.:Xn

R:22

S:(2-)23-24-62

C³10%

 

Xn;R22

Op.4

 

Destilati (zemeljsko olje), polimerizirani  parno krekirani destilati zemeljskega olja, C5-12 frakcija; Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena iz polimeriziranega parno krekiranega destilata zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C12.)

Op.H

Op.P

 

649-359-00-0

270-735-1

68477-50-9

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Destilati (zemeljsko olje), razžvepljeni z vodikom, s širokim območjem temperature vrelišča, srednja frakcija iz koksarniške peči; Nespecificirani kerozen

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena s frakcionacijo destilata razžvepljenega z vodikom. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C8 do C16 ter z vreliščem v območju od približno 120°C do 283°C.)

Op.H

649-431-00-1

309-864-6

101316-58-9

Xn;R22

Simb.:Xn

R:22

S:(2-)23-24-62

C³10%

 

Xn;R22

Op.4

 

Destilati (zemeljsko olje), s pregreto paro krekirana nafta, bogata s C5; Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z destilacijo s pregreto paro krekirane nafte. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom  ogljikov od C4 do C6, pretežno C5.)

Op.H

Op.P

 

649-381-00-0

295-302-4

91995-41-4

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R54-22

T;R45

Op.4

Destilati (zemeljsko olje), s topilom rafinirana srednja frakcija; Nespecificirano plinsko olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena kot rafinat iz procesa solventne ekstrakcije. Sestoji pretežno iz alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov v območju od C9 do C20  ter ima vrelišče v območju približno od 150°C do 345°C.)

Op.H

Op.N

 

649-214-00-1

265-093-4

64741-91-9

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Destilati (zemeljsko olje), sladkana srednja frakcija; Nespecificirano plinsko olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z izpostavitvijo destilata zemeljskega olja procesu sladkanja za pretvorbo merkaptanov ali za  odstranitev kislih nečistoč. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C9 do C20  ter ima vrelišče v območju približno od 150°C do 345°C.)

Op.H

Op.N

 

649-212-00.0

265-088-7

64741-86-2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Destilati (zemeljsko olje), srednja frakcija iz koksarniške peči, razžvepljena z vodikom; Krekirano plinsko olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena s frakcionacijo hidrodesulfuriranega destilata izstopnega toka iz koksarniške peči. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C12 do C21 ter z vreliščem v območju od približno 200°C do 360°C.)

Op.H

 

649-451-00-0

309-865-1

101316-59-0

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Destilati (zemeljsko olje), srednja frakcija obdelana z vodikom, frakcija s srednjo temperaturo vrelišča; Z vodikom obdelana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z destilacijo produktov  iz procesa obdelave srednje frakcije destilata z vodikom. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C10 ter ima vrelišče v območju od približno 127°C do 188°C.)

Op.H

Op.P

649-331-00-8

270-092-7

68410-96-8

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Destilati (zemeljsko olje), srednja frakcija razžvepljena z vodikom; Nespecificirano plinsko olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena iz zemeljskega olja (surovine) z obdelavo z vodikom za pretvorbo organskega žvepla v vodikov sulfid, ki  se odstrani. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C11 do C25 ter ima vrelišče  v območju od 205°C do 400°C.)

Op.H

Op.N

 

649-223-00-0

265-183-3

64742-80-9

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Destilati (zemeljsko olje), srednja frakcija, katalitsko krekirani; Krekirano plinsko olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov proizvedenih z destilacijo produktov katalitskega kreking procesa. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C11 do C30 ter z vreliščem v območju od približno 205°C do 450°C. Vsebuje relativno velik delež tricikličnih aromatskih ogljikovodikov. )

Op.H

 

649-436-00-9

265-062-5

64741-60-2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Destilati (zemeljsko olje), stripping, "Unifining" obdelava nafte; Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena s strippingom (desorbcijo) proizvodov iz "Unifining" obdelave nafte. Sestoji iz alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C6.)

Op.H

Op.P

 

649-376-00-3

272-932-8

68921-09-5

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Destilati (zemeljsko olje), termokrekirana  nafta in plinsko olje; Termokrekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena z destilacijo termično krekirane nafte in/ali plinskega olja. Sestoji pretežno iz olefinskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov C5 in ima vrelišče v območju od približno 33°C do 60°C.)

Op.H

Op.P

 

649-322-00-9

271-631-9

68603-00-9

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Destilati (zemeljsko olje), termokrekirana nafta in plinsko olje, vsebuje C5-dimer; termokrekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena z ekstraktivno destilacijo termokrekirane nafte in/ali plinskega olja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov C5 z nekaj dimeriziranimi C5-olefini ter  ima vrelišče v območju od približno 33°Cdo 184°C.)

Op.H

Op.P

649-323-00-4

271-632-4

68603-01-0

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-345

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Destilati (zemeljsko olje), termokrekirana nafta in plinsko olje, ekstraktivni; Termokrekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena z ekstraktivno destilacijo termokrekirane nafte in/ali plinskega  olja. Sestoji iz parafinskih in olefinskih ogljikovodikov, pretežno iz amilenov kot 2-metil-1-buten in 2-metil-2-buten. Vrelišče ima v območju od približno 31°C do 40°C.)

Op.H

Op.P

649-324-00-X

271-634-5

68603-03-2

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Destilati (zemeljsko olje), termokrekirani, alkil-aromatski, bogati naOgljikovodikih; Krekirani kerozen

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljenih z destilacijo termokrekiranih težkih katranov. Sestoji pretežno iz visoko alkiliranih aromatskih ogljikovodikov s temperaturo vrelišča v območju približno od 100°C do 250°C.)

Op.H

 

649-415-00-4

309-866-7

101316-61-4

Xn;R22

Simb.:Xn

R:22

C³10%

 

Xn;R22

Op.4

 

Destilati (zemeljsko olje), termokrekirani, razžvepljeni z vodikom, srednja frakcija; Krekirano plinsko olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena s frakcionacijo termokrekiranega z vodikom razžvepljenega destilata. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C11 do C25 ter z vreliščem v območju od približno 205°C do 400°C.)

Op.H

 

649-443-00-7

285-505-6

85116-53-6

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Destilati (zemeljsko olje), težka frakcija, obdelana z vodikom, rafinirana s topilom; Nespecificirano bazno olje

Op.H

Op.L

 

649-504-00-8

305-588-5

94733-08-1

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Destilati (zemeljsko olje), težka naftenska frakcija , razvoščena s topilom; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z odstranitvijo normalnih parafinov s procesom solventne kristalizacije. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od  C25 do C50 in daje končno olje z najmanj 19 cSt pri 40°C. Vsebuje relativno malo normalnih parafinov.)

Op.H

Op.L

649-472-00-5

265-167-6

64742-63-8

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 

Destilati (zemeljsko olje), težka naftenska frakcija rafinirana s topilom; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena kot rafinat iz procesa solventne ekstrakcije. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 cSt pri 40°C. Vsebuje relativno malo normalnih parafinov.)

Op.H, Op.L

649-457-00-3

265-097-6

64741-96-4

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Destilati (zemeljsko olje), težka naftenska frakcija, obdelana z glino; Nespecificirano  bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov  dobljena z obdelavo frakcije zemeljskega olja z naravno ali modificirano glino v kontaktnem ali perkolacijskem procesu za odstranitev sledov polarnih spojin in prisotnih nečistoč. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 cSt pri 40°C. Vsebuje relativno malo normalnih parafinov.)

Op.H

Op.L

 

649-463-00-6

265-146-1

64742-44-5

Sk.rakot.2

R45

 

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Destilati (zemeljsko olje), težka naftenska frakcija, obdelana z vodikom; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo frakcije zemeljskega olja z vodikom v prisotnosti  katalizatorja. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 cSt pri 40°C. Vsebuje relativno malo normalnih parafinov.)

Op.H

Op.L

 

649-465-00-7

265-155-0

64742-52-5

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Destilati (zemeljsko olje), težka naftenska frakcija, obdelana z vodikom; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo frakcije zemeljskega olja z vodikom v prisotnosti  katalizatorja. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 cSt pri 40°C. Vsebuje relativno velik delež nasičenih ogljikovodikov.)

Op.H

Op.L

649-467-00-8

265-157-1

64742-54-7

 

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Destilati (zemeljsko olje), lahka naftenska frakcija, obdelana z vodikom; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo frakcije zemeljskega olja z vodikom v prisotnosti  katalizatorja. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 cSt pri 40°C. Vsebuje relativno velik delež ogljikovodikov.)

Op.H

Op.L

 

649-468-00-3

265-158-7

64742-55-8

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Destilati (zemeljsko olje), težka parafinska frakcija , razvoščena s topilom; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z odstranitvijo normalnih parafinov s procesom solventne kristalizacije. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od  C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 cSt pri 40°C.)

Op.H

Op.L

 

649-474-00-6

265-169-7

64742-65-0

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 

Destilati (zemeljsko olje), težka parafinska frakcija, razvoščena s topilom, obdelana z glino; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo razvoščenega težkega parafinsekga destilata z nevtralno ali modificirano glino v kontaktnem ali perkolacijskem procesu. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov v območju pretežno od C20 do C50.)

Op.H

Op.L

 

649-487-00-7

292-616-3

90640-94-1

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Destilati (zemeljsko olje), težka parafinska frakcija, razvoščena, obdelana z  vodikom; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z intenzivno obdelavo razvoščenega destilata s hidrogenacijo v prisotnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od  C25 do C39 in daje končno olje z viskoznostjo približno 44 cSt pri 50°C.)

Op.H

Op.L

649-493-00-X

295-300-3

91995-39-0

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Destilati (zemeljsko olje), težki aromatski; Termokrekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov  dobljena z destilacijo produktov termokrekinga etana in propana. Frakcija z visoko temperaturo vrelišča sestoji pretežno iz C5 do C7 aromatskih ogljikovodikov z nekaj nenasičenimi alifatskimiOgljikovodiki s številom ogljikovih atomov pretežno C5. Ta  frakcija verjetno vsebuje tudi benzen.)

Op.H

Op.P

649-318-00-7

267-563-4

67891-79-6

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Destilati (zemeljsko olje), težki hidrokrekirani; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z destilacijo produktov v procesu hidrokrekinga. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov v območju od C15 do C39 in z vreliščem v območju od približno 260°C do 600°C.)

Op.H

Op.L

 

649-453-00-1

265-077-7

64741-76-0

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Destilati (zemeljsko olje), težki parafinski, rafinirani s topilom; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena kot rafinat iz procesa solventne ekstrakcije. Sestoji pretežno iz  nasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 cSt pri 40°C.)

Op.H

Op.L

 

649-454-00-7

265-090-8

64741-88-4

 

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Destilati (zemeljsko olje), težki parno-krekirani; Krekirano plinsko olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z destilacijo parno krekiranih težkih ostankov. Sestoji pretežno iz visoko alkiliranih težkih aromatskih ogljikovodikov z vreliščem v območju od približno 250°C do 400°C.)

Op.H

 

649-452-00-6

309-939-3

101631-14-5

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Destilati (zemeljsko olje), visoko  rafinirana srednja frakcija; Plinsko olje -  nespecificirano

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z izpostavitvijo petrolejske frakcije številnim od naslednjih stopenj : filtracija, centrifugiranje, atmosferska destilacija, vakuumska destilacija, obdelava s kislino, nevtralizacija in obdelava z glino. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C10 do C20.)

Op.H

Op.N

 

649-231-00-4

292-615-8

90640-93-0

Sk.rakot.2

R:45

 

 

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Destilati (zemeljsko olje), z glino obdelana srednja frakcija; Nespecificirano plinsko olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena v procesu obdelave petrolejske frakcije z naravno ali modificirano  glino, običajno v perkolacijskem procesu za odstranitev sestavin v sledovih, polarnih spojin in prisotnih nečistoč. Sestoji iz ogljikovodikov s  številom ogljikov pretežno v območju od C9 do C20 ter ima vrelišče  v območju približno 150°C do 345°C.)

Op.H

Op.N

649-220-00-4

265-139-3

64742-38-7

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Destilati (zemeljsko olje), z ogljikom obdelani lahki parafinski; Nespecificirano plinsko olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo frakcije zemeljskega olja z aktivnim ogljem za odstranitev sledov polarnih sestavin in nečistoč. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C12 do C28.)

Op.H

Op.N

 

649-239-00-8

309-667-5

100683-97-4

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Destilati (zemeljsko olje), z vodikom obdelana  težka nafta, frakcije z vrha deizoheksanizatorja; Z vodikom obdelana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z destilacijo produktov iz procesa obdelave težke nafte z vodikom. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C6 ter ima vrelišče v območju od približno -49°C do 68°C.)

Op.H

Op.P

 

649-333-00-9

270-094-8

68410-98-0

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Destilati (zemeljsko olje),lahki, krekirani z vodikom; Krekirano plinsko olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z destilacijo produktov hidrokrekinga. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C10 do C18 ter z vreliščem v območju od približno 160°C do 320°C.)

Op.H

 

649-437-00-4

265-078-2

64741-77-1

Sk.rakot.3

R40

Simb.:T

R:40

S:(2-)36/37

 

 

Destilati (zemeljsko olje, petrolej), vakuum; Težko gorivno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov  proizvedenih z vakuumsko destilacijo ostanka atmosferske destilacije surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s številom  ogljikov pretežno v območju od C15 do C50 in ima  vrelišče v območju približno 270°C do 600°C. Ta tok tekočine vsebuje lahko 5-ali  več utežnih % ogljikovodikov s 4- do 6-členskimi kondenziranimi obroči.)

Op.H

 

649-038-00-5

274-685-1

70592-78-8

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Destilati (zemeljsko olje, petrolej), z  vodikom obdelana katalitsko-krekirana vmesna frakcija; Težko gorivno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljenih z obdelavo katalitsko-krekiranih vmesnih destilacijskih frakcij z vodikom z namenom konverzije organskega žvepla v vodikov sulfid in njegovo odstranitev. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežnov območju C11 do C30 in ima vrelišče v območju približno 205°C do 450°C. Vsebuje relativno visok delež tri-cikličnih  aromatskih ogljikovodikov.)

Op.H

 

649-021-00-2

269-783-6

68333-27-7

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 Destilati (zemeljsko olje, petrolej), z vakuumom pridobljeni petrolejski ostanki; Težko gorivno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena z vakuumsko destilacijo ostanka atmosferske destilacije surovega olja.)

Op.H

 

649-034-00-3

273-263-4

68955-27-1

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Destilati (zemeljsko olje, petrolej), z vodikom obdelana katalitsko-krekirana težka frakcija; Težko gorivno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljenih z obdelavo katalitsko-krekiranih težkih destilatov z vodikom za  konverzijo organskega žvepla v vodikov sulfid  in njegovo odstranitev. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C35 in ima vrelišče v območju približno 260°C do 500°C. Ta tok tekočine vsebuje lahko 5- ali več utežnih % aromatskih ogljikovodikov s 4- do 6-členskimi obroči.)

Op.H

 

649-022-00-8

269-784-1

68333-28-8

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Destilati iz hidrokrekinga (premog), ekstrakcija s topilom;

(Destilat dobljen po hidrokrekingu premogovega ekstrakta ali raztopine proizvedene z ekstrakcijo s tekočim topilom ali  superkritičnim plinom in z vreliščem v območju približno 30°C do 300°C. Sestoji primarno iz aromatskih, hidrogeniranih aromatskih in naftenskih spojin, njihovih alkilnih derivatov in alkanov z ogljikovim številom pretežno v območju od C4 do C14. Prisotne so tudi aromatske in hidrogenirane aromatske spojine, ki vsebujejo dušik, žveplo in kisik.)

Op.H

Op.J

 

648-149-00-6

302-689-6

94114-53-1

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Ekstrakti (zemeljsko olje), hladno kisli, C4-6 frakcija; Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija organskih spojin dobljena s hladno kislinsko ekstrakcijo nasičenih in nenasičenih ogljikovodikov običajno v območju od C3 do C6, pretežno pentanov in amilenov. Sestoji pretežno iz nasičenih in nenasičenih ogljikovodikov  s številom ogljikovih atomov  v območju od C4 do C6, pretežno C5.)

Op.H

Op.P

649-362-00-7

270-741-4

68477-61-2

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

 

Op.4

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Ekstrakti (zemeljsko olje), katalitsko reformirano lahko naftno topilo; Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena kot ekstrakt v procesu solventne ekstrakcije katalitsko reformirane frakcije zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C7 do C8 ter z vreliščem v območju od približno  100°C do 200°C.)

Op.H

Op.P

649-382-00-6

295-331-2

91995-68-5

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

 

Ekstrakti (zemeljsko olje), lahki vakuumski, solventni ekstrakt plinskega olja, obdelan z ogljikom; Ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan)

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena s solventno ekstrakcijo lahkega vakuumskega plinskega olja obdelanega z aktivnim ogljem za odstranitev polarnih sestavin v sledovih in prisotnih nečistoč.  Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno  v območju od C13 do C30.)

Op.H

Op.L

 

649-547-00-2

309-647-3

100684-04-6

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Ekstrakti (zemeljsko olje), lahki vakuumski, solventni ekstrakt plinskega olja, obdelan z glino; Ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan)

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena s solventno ekstrakcijo lahkega vakuumskega plinskega olja obdelanega z belilno zemljo za odstranitev polarnih sestavin v sledovih in prisotnih nečistoč.  Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno  v območju od C13 do C30.)

Op.H, Op.L

 

649-548-00-8

309-675-9

100684-05-7

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Ekstrakti (zemeljsko olje), solventni ekstrakt lahkega naftenskega destilata, razžvepljen z vodikom; Ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan)

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo ekstrakta, dobljenega v procesu solventne ekstrakcije, z vodikom v prisotnosti katalizatorja pod pogoji primarno  za odstranitev žveplovih spojin. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30. Ta tok verjetno vsebuje 5- ali več  ut.%  4-6 členskih kondenziranih obročev aromatskih ogljikovodikov.)

Op.H, Op.L

649-538-00-3

295-338-0

91995-75-4

 

 

 

 

 

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Ekstrakti (zemeljsko olje), solventni ekstrakt lahkega parafinskega destilata, obdelan z vodikom; Ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan)

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo lahkega parafinskega  destiliranega  solventnega ekstrakta z  vodikom  v prisotnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C17  do C26  in z vreliščem v območju od približno 280°C do 400°C.)

Op.H

Op.L

649-536-00-2

292-633-6

90641-09-1

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 

Ekstrakti (zemeljsko olje), solventni ekstrakt lahkega parafinskega destilata, obdelan z vodikom; Ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan)

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena kot ekstrakt  solventne ekstrakcije destilata topila iz srednje parafinske frakcije vrha kolone. Destilat je bil obdelan z vodikom v prisotnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz  aromatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C16  do C36.)

Op.H

Op.L

 

649-537-00-8

295-335-4

91995-73-2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Ekstrakti (zemeljsko olje), solventni ekstrakt lahkega parafinskega destilata, obdelan s kislino; Ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan)

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena kot frakcija destilacije ekstrakta iz  solventne ekstrakcije lahkih parafinskih  frakcij destilacije zemeljskega olja. Destilat je izpostavljen rafinaciji z žveplovo kislino. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno  v območju od C16 do C32.)

Op.H

Op.L

 

649-539-00-9

295-339-6

91995-76-5

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Ekstrakti (zemeljsko olje), solventni ekstrakt lahkega parafinskega destilata, razžvepljen z vodikom; Ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan)

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena s solventno ekstrakcijo lahkega parafinskega destilata ter obdelavo z vodikom za pretvorbo organskih spojin v žveplov vodik, ki se odstrani. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno  v območju od C15 do C40 in daje končno olje z viskoznostjo večjo od 10 cSt pri 40°C.)

Op.H, Op.L

649-540-00-4

295-340-1

91995-77-6

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Ekstrakti (zemeljsko olje), solventni ekstrakt lahkega parafinskega destilata, obdelan z ogljikom; Ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan)

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena kot frakcija destilacije ekstrakta dobljenega s solventno ekstrakcijo lahkega parafinskega destilata zemeljskega olja obdelanega z aktivnim ogljem za odstranitev  polarnih sestavin v sledovih in prisotnih nečistoč.  Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno  v območju od C16 do C32.)

Op.H, Op.L

 

649-545-00-1

309-672-2

100684-02-4

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Ekstrakti (zemeljsko olje), solventni ekstrakt lahkega parafinskega destilata, obdelan z glino; Ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan)

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena kot frakcija destilacije ekstrakta dobljenega s solventno ekstrakcijo lahkega parafinskega destilata zemeljskega olja obdelanega z belilno zemljo za odstranitev  polarnih sestavin v sledovih in prisotnih nečistoč.  Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno  v območju od C16 do C32.)

Op.H, Op.L

649-546-00-7

309-673-8

100684-03-5

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 

Ekstrakti (zemeljsko olje), solventni ekstrakt lahkega vakuumskega plinskega olja; Ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan)

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena s solventno ekstrakcijo lahkega vakuumskega plinskega olja in obdelavo z vodikom v prisotnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz aromatskih  ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno  v območju od C13 do C30.)

Op.H

Op.L

 

649-541-00-X

295-342-2

91995-79-8

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Ekstrakti (zemeljsko olje), solventni ekstrakt s topilom razvoščenega težkega parafinskega destilata, razžvepljen z vodikom; Ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan)

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena iz s topilom razvoščene  napajalne zmesi zemeljskega olja z obdelavo z vodikom za  pretvorbo organskega žvepla v žveplov vodik, ki se odstrani. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno  v območju od C15 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo večjo od 19 cSt pri 40°C.)

Op.H, Op.L

649-544-00-6

297-829-5

93763-11-2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Ekstrakti (zemeljsko olje), solventni ekstrakt težkega  naftenskega destilata, razžvepljen z vodikom; Ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan)

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena iz napajalne zmesi zemeljskega olja z obdelavo z vodikom za  pretvorbo organskega žvepla v žveplov vodik, ki se odstrani. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno  v območju od C15 do C50 in daje končno olje  z visoznostjo večjo od 19 cSt pri 40°C.)

Op.H

Op.L

 

649-543-00-0

297-827-4

93763-10-1

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Ekstrakti (zemeljsko olje), solventni ekstrakt težkega naftenskega destilata, obdelan z vodikom; Ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan)

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo težkega naftenskega  destiliranega  solventnega ekstrakta z  vodikom  v prisotnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C20  do C50  in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 cSt pri 40°C.)

Op.H

Op.L

649-534-00-1

292-631-5

90641-07-9

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Ekstrakti (zemeljsko olje), solventni ekstrakt težkega parafinskega destilata, obdelan z vodikom; Ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan)

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo težkega parafinskega  destiliranega  solventnega ekstrakta z  vodikom  v prisotnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C21  do C33  in z vreliščem v območju od približno 350°C do 480°C.)

Op.H, Op.L

 

649-535-00-7

292-632-0

90641-08-0

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Ekstrakti (zemeljsko olje), solventni ekstrakt težkega parafinskega destilata, obdelan z glino; Ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan)

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo frakcije zemeljskega olja z naravno ali modificirano glino v kontaktnem ali perkolacijskem procesu, da se odstranijo polarne komponente v sledovih in prisotne nečistoče. Sestoji pretežno iz aromatskih  ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno  v območju od C20 do C50. Ta tok verjetno vsebuje 5- ali več ut.% 4-6 členskih obročev aromatskih ogljikovodikov.)

Op.H, Op.L

649-542-00-5

296-437-1

92704-08-0

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Ekstrakti (zemeljsko olje), težko naftno topilo; Nespecificirani kerozen

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena kot ekstrakt v procesu solventne ekstrakcije. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C7 do C12 ter z vreliščem v območju od približno 90°C do 220°C.)

Op.H

 

649-420-00-1

265-099-7

64741-98-6

Xn;R22

Simb.:Xn

R:22

S:(2-)-23-24-62

C³10%

 

Xn;R22

Op.4

 

Ekstrakti (zemeljsko olje), težki naftenski destilat ekstrahiran s topilom, koncentriran z aromati; Ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan)

(Aromatski koncentrat pridobljen z dodatkom vode ekstraktu topila težkega naftenskega destilata in topila ekstrakcije.)

Op.H

Op.L

 

649-531-00-5

272-175-3

68783-00-6

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Ekstrakti (zemeljsko olje), težki parafinski destilat ekstrahiran s topilom, rafiniran s topilom; Ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan)

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena kot ekstrakt iz reekstrakcije s topilom rafiniranega težkega parafinskega destilata. Sestoji iz nasičenih in aromatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50.)

Op.H

Op.L

649-532-00-0

272-180-0

68783-04-0

Sk.rakot.2

R45

 

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 

Ekstrakti (zemeljsko olje), težki parafinski destilati deasfaltirani s topilom; Ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan)

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena kot ekstrakt pri solventni ekstrakciji težkega parafinskega destilata.)

Op.H

Op.L

 

649-533-00-6

272-342-0

68814-89-1

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Ekstrakti (zemeljsko olje), težko naftno topilo, obdelano z glino; Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo težkega naftnega topilnega ekstrakta z belilno zemljo. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C6 do C18 in z vreliščem v območju od približno 80°C do 180°C.)

Op.H, Op.P

649-391-00-5

308-261-5

97926-43-7

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

1

2

3

4

5

6

Ekstrakti, alkalno premogovo katransko olje; Alkalni ekstrakt

(Ekstrakt iz premogovega katranskega olja pridobljen z alkalno pralno raztopino kot je vodna raztopina natrijevega hidroksida. Sestoji primarno iz alkalnih soli različnih fenolnih spojin.)

Op.H

Op.J

Op.M

 

648-113-00-X

266-017-2

65996-83-0

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Ekstraktna olja (premog), lahko olje; Kislinski ekstrakt

(Vodni ekstrakt je pridobljen s kislinskim pranjem iz alkalno opranega karbolnega olja. Sestavljajo ga primarno kislinske snovi različnih aromatskih dušikovih baz vključno piridina, kinolina in njihovih alkilnih derivatov.)

Op.H

Op.J

 

648-028-00-8

292-622-6

90640-99-6

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Ekstraktna olja (premog), katranska baza; Kisli ekstrakt

(Ekstrakt iz alkalnega ekstraktnega ostanka olja premogovega katrana pridobljenega s kislo pralno raztopino, kot je vodna žveplova kislina, po destilaciji za odstranitev naftalena. Sestoji primarno iz kislih soli različnih aromatskih dušikovih baz vključno piridina, kinolina in njihovih alkilnih derivatov.)

Op.H

Op.J

Op.M

 

648-140-00-7

266-020-9

65996-86-3

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Ekstraktna olja (premog), katranska baza, kolidinska frakcija; Destilirane katranske baze

(Ekstrakt je pridobljen s kislo ekstrakcijo baz iz aromatskega olja surovega premogovega katrana, nevtralizacijo in destilacijo baz. Sestavljen je primarno iz kolidinov, anilina, toluidinov, lutidinov, ksilidinov.)

Op.H

Op.J

648-032-00-X

273-077-3

68937-63-3

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

Ekstraktna olja (premog), kisla, brez katranskih baz; Ostanek ekstrakta metilnaftalenskega olja

(Ekstraktno olje, ki vre v območju približno od 220°C do 265°C, iz ostanka alkalnega ekstrakta premogovega katrana pridobljenega pri kislem pranju kot je odstranjevanje smolnih baz po destilaciji z vodno žveplovo kislino. Sestoji primarno iz alkilnaftalenov.)

Op.H

Op.J

Op.M

 

648-096-009

248-901-6

84989-12-8

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Ekstraktna olja (premog), naftalenska olja; Kisli ekstrakt

(Vodni ekstrakt pridobljen s kislim pranjem alkalno opranega naftalenskega olja. Sestoji primarno iz kislih soli različnih aromatskih dušikovih baz vključno piridina, kinolina in njihovih alkilnih derivatov.)

Op.H

Op.J

Op.M

 

648-130-00-2

292-623-1

90641-00-2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Ekstraktna olja (premog), oljni ostanki pirolize premogovega katrana, naftalensko olje, redestilat; Redestilati

(Redestilat iz frakcionirane destilacije metil-naftalenskega olja očiščenega fenolov in baz dobljenega iz visoko-temperaturnega katrana bituminoznega olja in iz oljnih ostankov pirolize s temperaturo vrelišča v območju približno od 220°C do 230°C. Pretežno sestoji iz nesubstituiranih in substituiranih dvo-obročnih aromatskih ogljikovodikov.)

Op.H

Op.J

 

648-038-00-2

295-329-1

91995-66-3

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Ekstraktna olja (premog), oljni ostanki pirolize premogovega katrana, naftalensko olje, destilacijski ostanki; Redestilati

(Ostanek destilacije metilnaftalenskega olja po odstranitvi fenola in baz (iz bituminoznega premogovega katrana in pirolize oljnih ostankov) z vreliščem v območju 240°C do 260°C. Primarno sestoji iz substituiranih dvo-obročnih aromatičnih in heterocikličnih ogljikovodikov.)

Op.H

Op.J

 

648-040-00-3

310-171-6

122070-80-8

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

1

2

3

4

5

6

Ekstraktna olja (premog), ostanki olja pirolize premogovega katrana, naftalenska olja; Redestilati

(Nevtralno olje dobljeno z odstranitvijo baz in fenola iz olja dobljenega z destilacijo visoko-temperaturnega katrana in pirolizo oljnih ostankov, ki ima vrelišče v območju 225°C do 255°C. Sestavljeno je primarno iz substituiranih dvo-obročnih ogljikovodikov.)

Op.H

Op.J

648-039-00-8

310-170-0

122070-79-5

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Ekstraktni ostanki (premog), alkalno katransko olje, karbonizirano, obdelano s kalcitom; Surovi fenoli

(Produkt je dobljen z obdelavo alkalnega ekstrakta premogovega katranskega olja s CO2 in CaO. Sestoji primarno iz CaCO3, Ca(OH)2, Na2CO3 in ostalih organskih in anorganskih nečistoč.)

Op.H

Op.J

Op.M

 

648-115-00-0

292-629-4

90641-06-8

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Ekstraktni ostanki (premog), alkalno katransko olje, ostanki destilacije naftalena; Ostanek ekstraktega naftalenskega olja 

(Ostanek dobljen iz kemijskega olja ekstrahiran po odstranitvi naftalena z destilacijo. Sestoji primarno iz dva- do štiri-členskih kondenziranih obročev aromatskih ogljikovodikov in aromatskih dušikovih baz.)

Op.H

Op.J

Op.M

 

648-137-00-0

277-567-8

736665-18-6

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Ekstraktni ostanki (premog), alkalno naftalensko olje, destilacijski ostanki; Ostanek ekstrakta metilnaftalenskega olja

(Ostanek iz destilacije alkalno pranega naftalenskega olja, ki ima približno območje destilacije od 220°C do 300°C. Sestoji primarno iz naftalena, alkilnaftalena in aromatskih dušikovih baz.)

Op.H

Op.J

Op.M

 

648-095-00-3

292-628-9

90641-05-7

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

Ekstraktni ostanki (premog), kislo kreozotno olje; Ostanek ekstrakta pralnega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz brezbazne frakcije iz destilacije premogovega katrana z vreliščem v območju približno 250°C do 280°C. Sestoji pretežno iz bifenila in izomernih difenilnaftalenov.)

Op.H

Op.J

Op.M

 

648-102-00-X

310-189-4

122384-77-4

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Ekstraktni ostanki (premog), naftalensko olje, alkalno; Ostanek ekstrakta naftalenskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena iz alkalnega pranja naftalenskega olja pri kateri so odstranjene fenolne spojine (smolne kisline). Sestavljena je iz naftalena in alkilnaftalenov.)

Op.H

Op.J

Op.M

 

648-088-00-5

310-166-9

121620-47-1

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Ekstraktni ostanki (premog), naftalensko olje, alkalno, nizka vsebnost naftalena; Ostanek ekstrakta naftalenskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, ki ostanejo po odstranitvi naftalena iz alkalno opranega naftalenskega olja pri procesu kristalizacije. Sestoji primarno iz naftalena in alkilnaftalena.)

Op.H

Op.J

Op.M

648-089-00-0

310-167-4

121620-48-2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 Ekstraktni ostanki (premog), nizko-temperaturni alkalni premogov katran ;

(Ostanek iz nizko-temperaturnega olja premogovega katrana po alkalnem pranju, kot je z vodnim natrijevim hidroksidom, za odstranitev  kislin surovega premogovega katrana. Sestoji primarno iz ogljikovodikov in aromatskih dušikovih baz.)

Op.H

Op.J

Op.M

 

648-110-00-3

310-191-5

122384-78-5

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 Ekstraktni ostanki (premog), rjavi; Ekstrakt premogovega katrana

(Ostanek ekstrakcije suhega premoga.)

Op.H

Op.M

648-064-00-4

294-285-0

91697-23-3

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Fenantren, ostanki destilacije; Redestilat težkega antracenskega olja

(Ostanek destilacije surovega fenantrena z vreliščem v približnem območju 340°C do 420°C. Pretežno sestoji iz fenantrena, antracena in karbazola.)

Op.H

Op.M

648-077-00-5

310-169-5

122070-78-4

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Fenoli, C9-11;  Fenolni destilati

Op.H

Op.J

Op.M

648-127-00-6

293-435-2

91079-47-9

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Fenoli, ekstrakti amonijaka; Alkalni ekstrakt

(Kombinacija fenolov ekstrahiranih z izobutilacetatom iz amonijakalne raztopine, ki  je kondenzirala iz plina pri nizko-temperaturni (manj kot 700°C) destruktivni destilaciji premoga. Sestoji pretežno iz mešanice mono- in bifenolov.)

Op.H, Op.J, Op.M

648-111-00-9

284-881-9

84988-93-2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Footovo olje (zemeljsko olje), kislinsko obdelano; Footovo olje - mehki parafin

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo olja iz sedimenta z žveplovo kislino. Sestoji pretežno iz razvejanih ogljikovodikov  s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50.)

Op.H

Op.L

 

649-175-00-0

300-225-7

93924-31-3

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Footovo olje (zemeljsko olje), obdelano z glino; Footovo olje - mehki parafin

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo olja iz sedimenta z naravno ali modificirano glino v kontaktnem ali perkolacijskem procesu za odstranjevanje polarnih  spojin in nečistoč v sledovih. Sestoji pretežno iz razvejanih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov v območju od C20 do C50.)

Op.H

Op.L

649-176-00-6

300-226-2

93924-32-4

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 

Footovo olje (zemeljsko olje), obdelano z ogljikom; Footovo olje (mehki parafin)

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo Footovega olja z aktivnim ogljem za odstranitev sestavin v sledovih in nečistoč. Sestoji pretežno iz nasičenih nerazvejanih ogljikovodikov s s številom ogljikovih atomov pretežno večjim od C12.)

Op.H

Op.L

 

649-211-00-5

308-126-0

97862-76-5

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 

Footovo olje (zemeljsko olje); Footovo olje - mehki parafin

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena kot oljna frakcija v procesu odstranitve olja s topilom ali v procesu taljenja voska. Sestoji pretežno iz razvejanih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov v območju od C20 do C50.)

Op.H

Op.L

 

649-549-00-3

265-171-8

64742-67-2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Footovo olje (zemeljsko olje), obdelano z vodikom; Footovo olje - mehki parafin

Op.H

Op.L

 

649-550-00-9

295-394-6

92045-12-0

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Footovo olje (zemeljsko olje), obdelano s silicijevo kislino; Mehki parafin (Footovo olje)

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo Footovega olja s silicijevo kislino za odstranitev sestavin v sledovih in nečistoč. Sestoji pretežno iz nerazvejanih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno večjim od C12.)

Op.H, Op.L

649-315-00-0

308-127-6

97862-77-6

Sk.rakot.2

R45

 

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

1

2

3

4

5

6

Goriva (letalski reakcijski motor), solventna ekstrakcija premoga, hidrokrekiran hidrogeniran ;

(Gorivo za  reaktivne motorje proizvedeno  s hidrogenacijo srednje frakcije produktov  hidrokrekinga premogovega ekstrakta ali raztopine proizvedene  s solventno ekstrakcijo ali s superkritično ekstrakcijo in z vreliščem v območju 180°C do 225°C. Sestoji primarno iz  hidrogeniranih dvo-obročnih ogljikovodikov in njihovih alkilnih derivatov, ki imajo ogljikova števila pretežno  v območju od  C10 do C12.)

Op.H

 

648-154-00-3

302-694-3

94114-58-6

Sk.rakot.3

R40

Simb.:Xn

R:40

S:(2-)36/37

 

 

 

Goriva, diesel; Nespecificirano plinsko olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov proizvedena z destilacijo surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od  C9 do C20 ter vre v območju približno od 163°C do 357°C.)

Op.N

649-224-00-6

269-822-7

68334-30-5

Sk.rakot.3

R40

Simb.:Xn

R:40

S:[2]-36/37

 

 

 

 

Goriva, diesel, No. 2; Nespecificirano plinsko olje

(Oljni destilat z najnižjo viskoznostjo 32,6 SUS  pri 37,7°C in najvišjo viskoznostjo 40,1 SUS pri 37,7°C.)

Op.H

 

649-227-00-2

270-676-1

68476-34-6

Sk.rakot.3

R40

Simb.:Xn

R:40

S:[2]36/37

 

 

Goriva, diesel, solventna ekstrakcija premoga, hidrokrekirana hidrogenirana;

(Gorivo za dieselske motorje proizvedeno s hidrogenacijo srednje frakcije proizvodov hidrokrekinga premogovega ekstrakta ali raztopine proizvedene s solventno ekstrakcijo ali s superkritično ekstrakcijo. Gorivo vre v območju približno 200°C do 280°C. Sestoji primarno iz hidrogeniranih dvo-obročnih ogljikovodikov in njihovih alkilnih derivatov, ki imajo ogljikova števila pretežno v območju od C11 do C14.)

Op.H

 

648-155-00-9

302-695-9

94114-59-7

Sk.rakot.3

R40

Simb.:Xn

R:40

S:(2-)36/37

 

 

 Gorivna olja, ostanki; Težka gorivna olja

(Tekoč produkt iz različnih  rafinerijskih tokov, običajno ostankov.  Sestava je kompleksna in se razlikuje glede na izvor surovega olja.)

Op.H

 

649-024-00-9

270-675-6

68476-33-5

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Gorivni plini; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kombinacija lahkih plinov. Sestoji pretežno iz vodika in/ali nizko molekularnih ogljikovodikov.)

Op.H

Op.K

 

649-197-00-0

270-667-2

68476-26-6

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Gorivni plini, destilati surovega olja; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija lahkih plinov proizvedenih z destilacijo surovega olja in s katalitskim reformingom nafte. Sestoji iz vodika in  ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4 ter ima vrelišče v območju približno od -217°C do -12°C.)

Op.H

Op.K

649-198-00-6

270-670-9

68476-29-9

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Gorivno  olje, No. 2; Nespecificirano plinsko olje

(Oljni destilat z najnižjo viskoznostjo 32,6 SUS pri 37,7°C in najvišjo viskoznostjo 37,9 SUS pri 37,7°C.)

Op.H

 

649-225-00-1

270-671-4

68476-30-2

Sk.rakot.3

R40

Simb.:Xn

R:40

S:[2]-36/37

 

 

 

Gorivno olje, No. 4; Plinsko olje  - nespecificirano

(Oljni destilat z najnižjo viskoznostjo 45 SUS pri 37,7°C in najvišjo viskoznostjo 125 SUS pri 37,7°C.)

Op.H

649-226-007

270-673-5

68476-31-3

Sk.rakot.3

R40

Simb.:Xn

R:40

S:[2]-36/37

 

 

 Gorivno olje, No. 6; Težko gorivno olje

(Gorivno olje, ki ima minimalno viskoznost 900 SUS pri 37,7°C in maksimalno viskoznost 9000 SUS pri 37,7°C.)

Op.H

649-030-00-1

271-384-7

68553-00-4

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 Gorivno olje, plinska olja dobljena iz ostankov direktne destilacije, visoka vsebnost žvepla; Težka gorivna olja

Op.H

 

649-023-00-3

270-674-0

68476-32-4

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Gorivno olje, težko, visoka vsebnost žvepla; Težko gorivno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z destilacijo surovega petroleja. Pretežno sestoji iz  alifatskih, aromatskih in cikloalifatskih ogljikovodikov, ki imajo število ogljikov večje od C25 in ima vrelišče višje od približno 400°C.)

Op.H

 

649-042-00-7

295-396-7

92045-14-2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

1

2

3

4

5

6

Hidrokarbonska olja, aromatska, mešana s polietilenom in polipropilenom, pirolizirana, frakcija lahkega olja; Produkti toplotne obdelave

(Olje dobljeno  pri toplotni obdelavi polietilen/polipropilen zmesi  s smolo premogovega katrana ali aromatskimi olji. Sestoji pretežno iz benzena in njegovih homologov in ima vrelišče v območju približno 70°C do 120°C.)

Op.H

Op.J

Op.M

 

648-134-00-4

309-745-9

100801-63-6

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Hidrokarbonska olja, aromatska, mešana s polietilenom, pirolizirana, frakcija lahkega olja; Produkti toplotne obdelave

(Olje dobljeno pri toplotni obdelavi polietilena skupaj  s smolo premogovega katrana ali aromatskimi olji. Pretežno sestoji iz benzena in njegovih homologov z vreliščem v območju 70°C do 120°C.)

Op.H

Op.J

Op.M

 

648-135-00-X

309-748-5

100801-65-8

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Hidrokarbonska olja, aromatska, mešana s polistirenom, pirolizirana, frakcija lahkega olja; Produkti toplotne obdelave

(Olje dobljeno pri toplotni obdelavi polistirena skupaj s smolo premogovega katrana ali aromatskimi olji. Sestoji pretežno iz benzena in njegovih homologov z vreliščem v območju približno 70°C do 210°C.)

Op.H

Op.J

Op.M

 

648-136-00-5

309-749-0

100801-66-9

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Hlapni predhodniki benzena (premog); redestilati lahkega olja, nizko vrelišče

(Destilat iz lahkih olj koksaren, ki imajo približno območje destilacije pod 100°C. Pretežno jih sestavljajo alifatskiOgljikovodiki od C4 do C6.)

Op.H

Op.J

 

648-003-00-1

266-023-5

65996-88-5

Sk.rakot.2

 R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 Katran rjavega premoga ;

(Olje destilirano iz katrana rjavega premoga. Sestoji primarno iz alifatskih, naftenskih in ena- do tri-obročnih aromatskih ogljikovodikov, njihovih alkilnih derivatov, heteroaromatov ter ena- in dvo-obročnih fenolov z vreliščem v območju približno 150°C do 360°C.)

Op.H

648-145-00-4

309-885-0

101316-83-0

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 Katran, premog; Premogov katran

(Stranski produkt destruktivne destilacije premoga. Je skoraj sama trdna črna snov. Kompleksna kombinacija aromatskih ogljikovodikov, fenolnih spojin, dušikovih baz in tiofena.)

Op.H

 

648-081-00-7

232-361-7

8007-45-2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Katran, premog, nizka temperatura; Premogovo olje

(Produkt kondenzacije dobljen z ohladitvijo (do približno sobne temperature) plina razvitega pri nizko-temperaturni (manj kot 700°C) destruktivni destilaciji premoga. Črna viskozna tekočina gostejša od vode. Pretežno sestoji iz kondenziranih obročev aromatskih ogljikovodikov, fenolnih spojin, aromatskih dušikovih baz in njihovih alkilnih derivatov.)

Op.H

 

648-083-00-8

266-025-6

65996-90-9

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Katran, premog, nizka temperatura, ostanki destilacije; Katransko olje, srednja frakcija

(Ostanki frakcionirane destilacije nizko-temperaturnega premogovega katrana za odstranjevanje olj, ki imajo vrelišče v območju do približno 300°C. Sestavljeni so primarno iz aromatskih sestavin.)

Op.H

Op.M

 

648-068-00-6

309-887-1

101316-85-2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Katran, premog, ostanki skladiščenja; Trdni ostanki premogovega katrana

(Usedlina odstranjena iz skladiščenih posod za surovi premogov katran. Primarno je sestavljena iz premogovega katrana in posameznih delcev, ki vsebujejo ogljik.)

Op.H

Op.M

 

648-060-00-2

293-764-1

91082-50-7

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

Katran, premog, visoka temperatura; Premogov katran

(Kondenzacijski produkt dobljen z ohladitvijo (do približno sobne temperature) plina sproščena pri visoko-temperaturni (več kot 700°C) destruktivni destilaciji premoga. Črna viskozna tekočina gostejša od vode. Sestoji pretežno iz kompleksne zmesi kondenziranih obročev aromatskih ogljikovodikov. Verjetno vsebuje manjše količine fenolnih spojin in aromatskih dušikovih baz.)

Op.H

 

648-082-00-2

266-024-0

65996-89-6

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Katran, premog, visoka temperatura, ostanki; Trdni ostanki premogovega katrana

(Trdne snovi nastale v postopku koksanja bituminoznega premoga za proizvodnjo surovega visoko-temperaturnega premogovega katrana. Sestoji primarno iz koksa in premogovih delcev, visoko aromatiziranih spojin in mineralnih snovi.)

Op.H

Op.M

648-061-00-8

309-726-5

100684-51-3

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Katran, premog, visoka temperatura, visoki delež trdnih snovi; Trdni ostanki premogovega katrana

(Kondenzacijski produkt dobljen z ohlajevanjem (do približno sobne temperature) plinov, ki se razvijajo pri visoko-temperaturni (več kot 700°C) destruktivni destilaciji premoga. Sestoji primarno iz kompleksne mešanice kondenziranih obročev aromatskih ogljikovodikov z visokim deležem trdnih materialov premogovega tipa.)

Op.H

Op.M

 

648-062-00-3

273-615-7

68990-61-4

Sk.rakot.2

R45

 

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Katran, premog, visoka-temperatura, ostanki destilacije in skladiščenja; Trdni ostanki premogovega katrana

(Koks in prah vsebujoči trdni ostanki, ki se ločijo z destilacijo in termično obdelavo visoko-temperaturnega premogovega katrana v destilacijskih napravah in skladiščnih posodah. Pretežno sestojijo iz ogljika in vsebuje majhne količine heterospojin kot tudi komponent pepela.)

Op.H

Op.M

 

648-059-00-7

295-535-1

92062-20-9

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 Katran, rjavi premog; Karbolno olje

(Olje destilirano iz katrana rjavega premoga. Primarno je sestavljeno iz alifatskih ogljikovodikov, naftenskih ogljikovodikov in eno- do tri-obročnih aromatskih ogljikovodikov, njihovih alkilnih derivatov, heteroaromatov ter eno- ali dvo-obročnih fenolov in ima vrelišče v področju približno od 150°C do 360 °C.)

Op.H

Op.J

 

648-025-00-1

309-885-0

101316-83-0

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Katran, rjavi premog, nizka temperatura;

(Katran dobljen z nizko-temperaturno karbonizacijo in nizko-temperaturnim vplinjanjem rjavega premoga. Sestavljen je primarno iz alifatskih, naftenskih in cikličnih ogljikovodikov, heteroatomskih ogljikovodikov in cikličnih fenolov.)

Op.H

 

648-146-00-X

309-886-6

101316-84-1

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Katranska olja , rjavi premog; lahko olje

(Destilat iz lignitovega katrana, ki ima vrelišče v območju približno od 80 (do 250°C. Sestavljen je prvenstveno iz alifatskih in aromatskih ogljkovodikov in monobaznih fenolov.)

Op.H

Op.J

 

648-002-00-6

302-647-4

94114-40-6

Karc.kat 2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Katranska olja, premog, karbolno olje

(Destilat iz visokotemperaturnega premogovega katrana, ki ima približno območje destilacije od 130°C do 250 °C. Pretežno ga sestavljajo alkilnaftaleni, fenolne spojine in aromatske dušikove baze.)

Op.H

Op.J

648-024-00-6

266-016-7

65996-82-9

Karc. kat.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Katranska olja, premog, nizka temperatura; Katransko olje (visoko vrelišče)

(Destilat iz nizko-temperaturnega premogovega katrana. Sestoji primarno iz ogljikovodikov, fenolnih spojin in aromatskih dušikovih baz z vreliščem v območju približno 160°C do 340°C.)

Op.H

Op.J

Op.M

648-109-00-8

309-889-2

1013116-87-4

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 Katranske baze , premog, lutidinska frakcija; Destilirane katranske baze

Op.H

Op.J

 

648-031-00-4

293-766-2

91082-52-9

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

  Katranske baze, kinolinovi derivati; Destilirane katranske baze

Op.H

Op.J

Op.M

 

648-131-00-8

271-020-7

68513-87-1

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Katranske baze, premog, anilinska frakcija; Destilirane baze

(Destilacijska frakcija z vreliščem v območju približno 180°C do 200°C iz surovih baz dobljenih z odstranitvijo fenola in baz karbolnega olja iz destilacije premogovega katrana. Pretežno vsebuje anilin, kolidine, lutidine in toluidine.)

Op.H

Op.J

 

648-034-00-0

295-541-4

92062-27-6

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Katranske baze, premog, frakcija kinolinskih derivatov; Destilirane katranske baze

Op.H

Op.J

Op.M

 

648-132-00-3

274-560-1

70321-67-4

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Katranske baze, premog, kolidinska frakcija; Bazni destilat

 (Destilacijska frakcija z vreliščem v območju približno 181°C do 186°C

iz surovih baz, dobljenih iz neutraliziranih, s kislino ekstrahiranih, baze vsebujočih katranskih frakcij dobljenih z destilacijo bitumenskega premogovega katrana. Vglavnem vsebuje anilin in kolidine.)

         

 

 

 

 

 

 Katranske baze, premog, ostanki destilata; Destilirane katranske baze

(Destilacijski ostanek po destilaciji  nevtraliziranih  kislo-ekstrahiranih baze vsebujočih katranskih frakcij, ki jih dobimo pri destilaciji premogovih katranov. V glavnem vsebuje anilin, kolidine, kinolin in kinolinske derivate ter toluidine.)

Op.H

Op.J

Op.M

648-133-00-9

295-544-0

92062-29-8

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

1

2

3

4

5

6

Katranske baze, premog, surove; Surove katranske baze

(Reakcijski produkt dobljen z nevtralizacijo baznega ekstraktnega olja  premogovega katrana z alkalno raztopino, kot je vodni natrijev hidroksid, da bi dobili proste baze. Sestoji primarno iz organskih baz kot so akridin, fenantridin, piridin, kinolin in njihovih alkilnih derivatov.)

Op.H

Op.J

Op.M

648-141-00-2

266-018-8

65996-84-1

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 Katranske baze, premog, toluidinska frakcija; Destilirane baze

Op.H

Op.J

 

648-035-00-6

293-767-8

91082-53-0

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R45

S53-45

 

 

 Katranske kisline, 3,5-ksilenolska frakcija; Fenolni destilati

(Frakcija katranskih kislin bogata z 3,5-dimetilfenolom pridobljena z destilacijo katranskih kislin nizko-temperaturnega premogovega katrana.)

Op.H

Op.J

Op.M

 

648-124-00-X

284-896-0

84989-07-1

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

  Katranske kisline, etilfenolna frakcija; Fenolni destilati

(Frakcija katranskih kislin bogatih s tri- in štiri-etilfenolom pridobljena z destilacijo surovih katranskih kislin nizko-temperaturnega premogovega katrana.)

Op.H

Op.J

Op.M

 

648-123-00-4

284-891-3

84989-03-7

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Katranske kisline, krezilne; Fenolni destilati

(Kompleksna kombinacija organskih spojin dobljenih iz rjavega premoga, ki imajo vrelišče v območju približno 200°C do 230°C. Vsebuje v glavnem fenole in piridinske baze.)

Op.H, Op.J, Op.M

 

648-128-00-1

295-540-9

92062-26-5

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Katranske kisline, krezilne, natrijeve soli, kaustične raztopine; Alkalni ekstrakt

Op.H

Op.J, Op.M

648-139-00-1

272-361-4

68815-21-4

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

1

2

3

4

5

6

 Katranske kisline, krezilne, ostanki; Fenolni destilati

(Ostanek surovih kislin premogovega katrana po odstranitvi fenolov, krezolov, ksilenolov in drugih fenolov z visokim vreliščem. Črna trdna snov s točko tališča približno 80°C. Sestoji primarno iz polialkilfenolov, smolnatih  gum in anorganskih soli.)

Op.H

Op.J

Op.M

 

648-126-00-0

271-418-0

68555-24-8

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Katranske kisline, ksilenolska frakcija; Fenolni destilati

(Frakcija katranskih kislin bogatih s 2,4- in 2,5-difenolom pridobljena z destilacijo surovih kislin nizko-temperaturnega premogovega katrana.)

Op.H

Op.J

Op.M

 

648-122-00-9

284-895-5

84989-06-0

 

 

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Katranske kisline, metilfenolna frakcija; Fenolni destilati

(Frakcija katranskih kislin bogate z tri- in štiri-metilfenolom, ki je bila pridobljena z destilacijo surovih katranskih kislin nizko-temperaturnega premogovega katrana.)

Op.H

Op.J

Op.M

648-120-00-8

284-892-9

84989-04-8

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 Katranske kisline, ostanki destilacije; Fenolni destilati

(Ostanek destilacije surovega premoga iz fenola. Sestoji pretežno iz fenolov, ki imajo ogljikovo število od C8 do C10 s točko zmehčišča 60°C do 80°C.)

Op.H

Op.J

Op.M

 

648-119-00-2

306-251-5

96690-55-0

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Katranske kisline, ostanki, destilati, prva frakcija; Fenolni destilati

(Ostanek destilacije lahkega karbolnega olja v območju od 235°C do 355°C.)

Op.H

Op.J

Op.M

 

648-125-00-5

270-713-1

68477-23-6

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 Katranske kisline, polialkilfenolna frakcija; Fenolni destilati

(Frakcija katranskih kislin pridobljenih z destilacijo surovih katranskih kislin nizko-temperaturnega premogovega katrana, ki imajo približno območje vrelišča 225°C do 320°C. Sestoji primarno iz polialkilfenolov.)

Op.H

Op.J

Op.M

 

648-121-00-3

284-893-4

84989-05-9

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Katranske kisline, premog, surove; Surovi fenoli

(Reakcijski produkt pridobljen z nevtralizacijo alkalnega  ekstrakta premogovega katranskega olja s kislo raztopino kot je vodna žveplova kislina ali plinski ogljikov dioksid, da pridobimo proste kisline. Sestoji primarno iz smolnih kislin kot so fenol, krezoli in ksilenoli.)

Op.H

Op.J

Op.M

 

648-116-00-6

266-019-3

65996-85-2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

  Katranske kisline, rjavi premog, C2-alkilfenolna frakcija; Fenolni destilat

(Destilat iz nakisanja alkalno opranega destilata lignitnega katrana z vreliščem v območju približno 200°C do 230°C. Sestoji primarno iz m- in p-etilfenola kakor tudi iz krezolov in ksilenolov.)

Op.H

Op.J

Op.M

 

648-129-00-7

302-662-9

94114-29-1

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Katranske kisline, rjavi premog, surov; Surovi fenoli

(Zakisani alkalni ekstrakt destilata katrana rjavega premoga. Sestoji primarno iz fenola in fenolovih homologov.)

Op.H

Op.J

Op.M

 

648-117-00-1

309-888-7

101316-86-3

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Katranske kisline, uplinjanje rjavega premoga; Surovi fenoli

(Kompleksna kombinacija organskih spojin dobljenih z uplinjanjem rjavega premoga. Sestoji primarno iz C6 do C10 hidroksilnih aromatskih fenolov in njihovih homologov.)

Op.H, Op.J, Op.M

648-118-00-7

295-536-7

92062-22-1

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 

 Kemijsko nevtralizirani lahki parafinski destilati (zemeljsko olje); 

Nerafinirano ali lahko rafinirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljenih s postopkom za odstranitev kislih snovi. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo manj kot 19 cSt pri 40°C.)

Op.H

 

649-059-00-X

265-128-3

64742-28-5

Sk.rakot.1

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Kemijsko nevtralizirani težki naftenski destilati (zemeljsko olje); Nerafinirano ali lahko rafinirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena s postopkom za odstranitev kislih snovi. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 cSt pri 40°C. Vsebuje relativno malo normalnih parafinov.)

Op.H

 

649-060-00-5

265-135-1

64742-34-3

Sk.rakot.1

R45

Simb..T

R:45

S:53-45

 

 

 Kemijsko nevtralizirani težki naftenski destilati (zemeljsko olje); Nerafinirano ali lahko rafinirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena s postopkom za odstranitev kislih snovi. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju C15 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo manj kot 19 cSt pri 40°C. Vsebuje relativno malo normalnih parafinov.)

Op.H

 

649-061-00-0

265-136-7

64742-35-4

Sk.rakot.1

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Kemijsko nevtralizirani težki parafinski destilati (zemeljsko olje); Nerafinirano ali lahko rafinirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljenih s postopkom obdelave za odstranitev kislih snovi. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in daje končno olje  z viskoznostjo najmanj 19 cSt pri 40°C. Vsebuje reletivno visok delež alifatskih ogljikovodikov.)

Op.H

649-058-00-4

265-127-8

64742-27-4

Sk.rakot.1

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Kerozen (zemeljsko olje); Kerozen iz direktne destilacije

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena z destilacijo surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C9 do C16 in z vreliščem od približno 150°C do 290°C.)

Op.H

649-404-00-4

232-366-4

8008-20-6

Xn;R22

Simb.:Xn

R:22

S:(2-)23-24-62

C³10%

 

Xn;R22

Op.4

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Kerozen (zemeljsko olje), obdelan z vodikom; Nespecificiran kerozen

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z destilacijo zemeljskega olja in nadaljno obdelavo z vodikom. Sestoji pretežno iz  alkanov, cikloalkanov, alkilbenzenov, katerih število ogljikov je pretežno v območju od C12 do C16 ter z vreliščem v območju od približno 230°C do 270°C.)

Op.H

 

649-434-00-8

309-944-0

101631-19-0

Xn;R22

Simb.:Xn

R:22

S:(2-)23-24-62

C³10%

 

Xn;R22

Op.4

 

Kerozen (zemeljsko olje), rafiniran s  topilom, razžvepljen z vodikom; Nespecificirani kerozen

Op.H

 

649-430-00-6

307-033-2

97488-94-3

Xn;R22

Simb.:Xn

R:22

S:(2-)23-24-62

C³10%

 

Xn;R22

Op.4

 

Kerozen (zemeljsko olje), rafiniran s topilom, sladkani; Nespecificiran kerozen

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena iz surovinske zmesi zemeljskega olja z rafiniranjem s topilom in s sladkanjem, ki ima vrelišče v območju od približno 150°C do 260°C.)

Op.H

 

649-428-00-5

295-414-4

92045-36-8

Xn;R22

 

Simb.:Xn

R:22

S:(2-)-23-24-62

C³10%

 

Xn;R22

Op.4

 

Kerozen (zemeljsko olje), razžvepljen z vodikom; Nespecificirani kerozen

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena iz surovinske zmesi zemeljskega olja po obdelavi z vodikom za pretvorbo organskega žvepla do žveplovega vodika, ki se odstrani. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C9 do C16 ter z vreliščem v območju od približno 150°C do 290°C.)

Op.H

649-422-00-8

265-184-9

64742-81-0

Xn;R22

Simb.:Xn

R:22

S:(2-)-23-24-62

C³10%

 

Xn;R22

Op.4

 

Kerozen (zemeljsko olje), sladkani; Nespecificirani kerozen

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z izpostavitvijo destilata zemeljskega olja procesu sladkanja za pretvorbo merkaptanov ali za odstranitev kislinskih nečistoč. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C9 do C16 ter z vreliščem v območju od 130°C do 290°C.)

Op.H

 

649-427-00-X

294-799-5

91770-15-9

Xn;R22

Simb.:Xn

R:22

S:(2-)-23-24-62

C³10%

 

Xn;R22

Op.4

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Kerozen (zemeljsko olje), široka frakcija iz direktne destilacije; Kerozen iz direktne destilacije

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena kot široka frakcija goriva ogljikovodikov pridobljenega z atmosfersko destilacijo in z vreliščem v območju od približno 70°C do 220°C.)

Op.H

649-407-00-0

295-418-5

92045-37-9

Xn;R22

Simb.:Xn

R:22

S:(2-)23-24-62

C³10%

 

Xn;R22

Op.4

 

Kerozin (zemeljsko olje), termokrekirani, razžvepljen z vodikom; Krekirani kerozen

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena s frakcionacijo termokrekiranega z vodikom razžvepljenega destilata. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov pretežno v območju od C8 do C16 ter z vreliščem v območju od približno 120°C do 283°C.)

Op.H

649-412-00-8

285-507-7

85116-55-8

Xn;R22

Simb.:Xn

R:22

S:(2-)23-24-62

C³10%

 

Xn;R22

Op.4

 

  Kislinsko obdelani težki parafinski destilati (zemeljsko olje); Nerafinirano ali lahko rafinirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena kot rafinat iz procesa obdelave  z žveplovo kislino. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 cSt pri 40°C.)

Op.H

 

649-056-00-3

265-119-4

64742-20-7

Sk.rakot.1

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

  Kislinsko obdelani težki parafinski destilati (zemeljsko olje); Nerafinirano ali lahko rafinirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena kot rafinat iz procesa obdelave  z žveplovo kislino. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju C15 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo manj kot 19 cSt pri 40°C.)

Op.H

 

649-057-00-9

265-121-5

64742-21-8

Sk.rakot.1

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 Koks (premogo v katran), mešan z visoko-temperaturno smolo

Op.H

648-158-00-5

 

140203-13-0

Sk.rakot.1

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Koks (premogov katran), nizka temperatura, visoko-temperaturna smola

Op.H

648-159-00-0

 

140413-61-2

Sk.rakot.1

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Koks (premogov katran), visoko-temperaturna smola

Op.H

648-157-00-X

 

140203-12-9

Sk.rakot.1

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Kondenzati zemeljskega plina (zemeljsko olje); Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov ločena kot tekočina iz zemeljskega plina na površinskem separatorju z retrogradno kondenzacijo. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C20. Pri atmosferski temperaturi in tlaku je tekočina.)

Op.H

Op.P

649-346-00-X

265-047-3

64741-47-5

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

 

Kondenzati zemeljskega plina; Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov izločena in/ali kondenzirana iz zemeljskega  plina med transportom  in zbrana v glavi jaška  in/ali iz produkcije, zbiranja, prenosa in distribucijskih cevovodih v jaških, iz pralnikov etc.. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C8.)

Op.J

Op.H

 

649-375-00-8

272-896-3

68919-39-1

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 Kreozot; Pralno olje

(Destilat premogovega katrana pridobljen z visoko-temperaturno karbonizacijo bitumenskega premoga. Sestoji primarno iz aromatskih ogljikovodikov, katranskih kislin in katranskih baz.)

Op.H

Op.J

Op.M

 

648-101-00-4

232-287-5

8001-58-9

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Kreozotno olje; Pralno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljenih z destilacijo premogovega katrana. Sestoji primarno iz aromatskih ogljikovodikov in verjetno vsebuje znatne količine katranskih kislin in katranskih baz. Destilira v približnem območju od 200°C do 325°C.)

Op.H

Op.J

Op.M

 

648-099-00-5

263-047-8

61789-28-4

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 Kreozotno olje, acenaftenska frakcija; Pralno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljenih pri destilaciji premogovega katrana z vreliščem v približnem območju 240°C do 280°C. Sestoji primarno iz acenaftena, naftalena in alkilnaftalena.)

Op.H

Op.J

Op.M

 

648-098-00-X

292-605-3

90640-84-9

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Kreozotno olje, acenaftenska frakcija, benzen acenaftena; Redestilat pralnega olja

(Olje, ki ostane po odstranitvi acenaftena iz acenaftenskega olja premogovega katrana s kristalizacijo. Sestavljen je primarno iz naftalena in alkil-naftalenov.)

Op.H

Op.M

 

648-043-00-X

292-606-9

90640-85-0

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Kreozotno olje, destilat z nizkim vreliščem; Pralno olje

(Destilacijska frakcija z nizkim vreliščem dobljena pri visoko-temperaturni karbonizaciji bitumanskega premoga, ki je nadalje obdelana za odstranitev presežnih kristalnih soli. Sestoji primarno iz kreozotnega olja po odstranitvi normalnih policikličnih aromatskih soli, ki so komponente destilata premogovega katrana. Pri približno 38°C je brez kristalov.)

Op.H, Op.J, Op.M

648-138-00-6

274-566-4

70321-80-1

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 Kreozotno olje, destilat z visokim vreliščem; Pralno olje

(Destilacijska frakcija z visokim vreliščem dobljena pri visoko-temperaturni karbonizaciji bitumenskega premoga, ki je nadalje očiščena za odstranitev odličnih kristalnih soli. Sestoji primarno iz kreozotnega olja brez nekaterih normalnih policikličnih aromatskih soli, ki so komponente destilatov premogovega katrana. Pri približno 5°C so brez kristalov.)

Op.H, Op.J, Op.M

648-100-00-9

274-565-9

70321-79-8

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Lahka solvent nafta - mineralni tarpentin (premog); redestilat lahkega olja, nizko vrelišče

Op.H, Op.J

 

 

 

648-006-00-8

287-498-5

85536-17-0

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R45

S53-45

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Lahki kislinsko obdelani naftenski destilati (zemeljsko olje); Nerafinirano ali lahko rafinirano zemeljsko olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljenih kot rafinat iz procesa obdelave z žveplovo kislino. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo manj kot 19 cSt pri 40°C. Vsebuje relativno malo normalnih ogljikovodikov.)

Op.H

 

649-055-00-8

265-118-9

64742-19-4

Sk.rakot.1

R45

Simb.:T

R:45

 

 

Lahki naftenski derivati (zemeljsko olje); Nerafinirano ali lahko rafinirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljenih z vakuumsko destilacijo ostanka atmosferske destilacije surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30 in daje končno olje z  viskoznostjo manj kot 19 cSt pri 40°C. Vsebuje relativno malo normalnih perefinov.)

Op.H

 

649-052-00-1

265-053-6

64741-52-2

Sk.rakot.1

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Lahki parafinski destilati (zemeljsko olje); Nerafinirano ali lahko rafinirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljenih z vakuumsko destilacijo ostanka atmosferske destilacije surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju  od C15 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo manj kot 19 cSt pri 40°C. Vsebuje relativno visok delež nasičenih alifatskih ogljikovodikov, katerih prisotnost v  tem intervalu destilacije je normalna.)

Op.H

 

649-050-00-0

265-051-5

64741-50-0

Sk.rakot.1

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 Lahko olje (premog), koksna peč; Surovi benzol

(Hlapna oranska tekočina ekstrahirana iz plina razvitega pri visoko-temperaturni (več od 700°C) destruktivni destilaciji premoga. Sestoji primarno iz benzena, toluena in ksilena. Verjetno vsebuje tudi manjše količine drugih ogljikovodikov.)

Op.H

Op.J

 

 

 

648-147-00-5

266-012-5

65996-78-3

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

1

2

3

4

5

6

Lahko olje (premog), polkoksni postopek; Lahko olje

(Hlapna organska  tekočina nastala kot kondenzat plina razvitega pri nizko-temperaturni destruktivni destilaciji premoga. Sestoji primarno iz C6 in  do C10 ogljikovodikov.)

Op.H

Op.J

 

648-156-00-4

292-635-7

90641-11-5

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Ligroin; Nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena s frakcionirno destilacijo zemeljskega olja. Ta frakcija vre v območju od približno 20°C do 135°C.)

Op.H

Op.P

 

649-263-00-9

232-453-7

8032-32-4

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;45

Op.4

 

Mazalna olja (zemeljsko olje), bazna olja, parafinska; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z rafiniranjem surovega olja. Sestoji pretežno iz aromatov, naftenov in parafinov in daje končno olje z viskoznostjo 23 cSt pri 40°C.)

Op.H

Op.L

 

649-501-00-1

297-474-6

93572-43-1

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Mazalna olja (zemeljsko olje), C15-30, z vodikom obdelana, nevtralna, na oljni osnovi; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena iz lahkega vakuumskega plinskega olja in težkega vakuumskega plinskega olja in iz z obdelavo z vodikom v prisotnosti katalizatorja v dveh procesnih stopnjah z razvoščenjem izvedenim med dvema stopnjama. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30 ter daje končno olje z viskoznostjo približno 15 cSt pri 40°C. Vsebuje relativno velik delež nasičenih ogljikovodikov.)

Op.H

Op.L

 

649-482-00-X

276-737-9

72623-86-0

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Mazalna olja (zemeljsko olje), C17-35, ekstrahirana s topilom, razvoščena, obdelana z vodikom; Nespecificirano bazno olje

Op.H

Op.L

649-497-00-1

295-423-2

92045-42-6

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Mazalna olja (zemeljsko olje), C17-32, s topilom ekstrahirana, razvoščena, hidrogenirana; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena s solventno ekstrakcijo in hidrogenacijo ostankov atmosferske destilacije. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s  številom ogljikov pretežno v območju od C17 do C32 in daje končno olje z viskoznostjo v območju  17-23 cSt pri 40°C.)

Op.H

Op.L

649-528-00-9

309-875-6

101316-70-5

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Mazalna olja (zemeljsko olje), C18-27, hidrokrekirana, razvoščena s topilom; Nespecificirano bazno olje

Op.H

Op.L

 

649-514-00-2

307-034-8

97488-95-4

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Mazalna olja (zemeljsko olje), C18-40, dobljena na osnovi s topilom razvoščenega hidrokrekiranega destilata; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena s solventno depararafinacijo (odstranitev parafinov s topilom) destilacijskega ostanka hidrokrekiranega zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C18 do C40 in z vreliščem v območju od približno 370°C do 550°C.)

Op.H

Op.L

 

 

649-506-00-9

305-594-8

94733-15-0

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Mazalna olja (zemeljsko olje), C18-40, dobljena na osnovi s topilom razvoščenega hidrokrekiranega destilata; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena s solventno depararafinacijo (odstranitev parafinov s topilom) z vodikom obdelanega rafinata, ki je bil dobljen s solventno ekstrakcijo  z vodikom obdelanega destilata zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C18 do C40 in z vreliščem v območju od približno 370°C do 550°C.)

Op.H

Op.L

 

 

649-507-00-4

305-595-3

94733-16-1

 

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Mazalna olja (zemeljsko olje), C20-35, s topilom ekstrahirana, razvoščena, hidrogenirana; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena s solventno ekstrakcijo in hidrogenacijo ostankov atmosferske destilacije. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s  številom ogljikov pretežno v območju od  C20 do C35 in daje končno olje z viskoznostjo v območju  37-44 cSt pri 40°C.)

Op.H

Op.L

 

 

649-529-00-4

309-876-1

101316-71-6

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Mazalna olja (zemeljsko olje), C20-50, z vodikom obdelana, nevtralna, na oljni osnovi, visoka viskoznost; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena iz lahkega vakuumskega plinskega olja, težkega vakuumskega plinskega olja in iz, s topilom, deasfaliranega oljnega ostanka z obdelavo z vodikom v prisotnosti katalizatorja v dveh procesnih stopnjah z razvoščenjem izvedenim med dvema stopnjama. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 ter daje končno olje z viskoznostjo približno 112 cSt pri 40°C. Vsebuje relativno velik delež nasičenih ogljikovodikov.)

Op.H

Op.L

649-481-0-4

276-736-3

72623-85-9

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 

Mazalna olja (zemeljsko olje), C20-50, z vodikom obdelana, nevtralna, na oljni osnovi; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena iz lahkega vakuumskega plinskega olja, težkega vakuumskega plinskega olja in s topilom deasfaliranega oljnega ostanka z obdelavo z vodikom v prisotnosti katalizatorja v dveh procesnih stopnjah z razvoščenjem izvedenim med dvema stopnjama. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 ter daje končno olje z viskoznostjo približno 32 cSt pri 40°C. Vsebuje relativno velik delež nasičenih ogljikovodikov.)

Op.H

Op.L

 

 

 

649-483-00-5

276-738-4

72623-87-1

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Mazalna olja (zemeljsko olje), C24-50, s topilom ekstrahirana, razvoščena, hidrogenirana; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena s solventno ekstrakcijo in hidrogenacijo ostankov atmosferske destilacije. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s  številom ogljikov pretežno v območju od  C24 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo v območju  16-75 cSt pri 40°C.)

Op.H

Op.L

 

649-530-00-X

309-877-7

101316-72-7

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Mazalna olja (zemeljsko olje), hidrokrekirana, nearomatska, parafini odstranjeni s topilom; Nespecificirano bazno olje

Op.H

Op.L

 

649-498-00-7

295-424-8

92045-43-7

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Mazalna olja (zemeljsko olje), število ogljikov  večje od C25, s topilom ekstrahirana, deasfaltirana, razvoščena, hidrogenirana; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena s solventno ekstrakcijo in hidrogenacijo ostankov vakuumske destilacije. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s  številom ogljikov pretežno večjim  od C25 in daje končno olje z viskoznostjo v območju  32-37 cSt pri 100°C.)

Op.H

Op.L

 

 

649-527-00-3

309-874-0

101316-69-2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Mazalna olja; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena s solventno ekstrakcijo in s procesom razvoščevanja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov od C15 do C50.)

Op.H

Op.L

 

649-484-00-0

278-012-2

74869-22-0

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Mazalne maščobe; Maščobe

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov  pretežno v območju od C12 do C50. Vsebuje lahko organske soli alkalnih kovin,  zemljo-alkalnih kovin in/ali aluminijevih spojin.)

Op.H

Op.N

649-243-00-X

278-011-7

74869-21-9

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Mehki vosek (zemeljsko olje); Parafinski vosek

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena iz frakcije zemeljskega olja s solventno kristalizacijo (odstranitev voska s topilom) ali kot destilacijska frakcija iz zelo voskaste surove baze. Sestoji pretežno iz nasičenih in razvejanih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno večjim od C20.)

Op.H, Op.N

 

649-244-00-5

265-165-5

64742-61-6

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Nafta  (zemeljsko olje), lahka termokrekirana, sladkana ;Termokrekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z izpostavitvijo destilata zemeljskega olja iz visoko temperaturnega kreking-procesa oljnih frakcij procesu sladkanja za pretvorbo merkaptanov. Sestoji pretežno iz aromatov, olefinov in nasičenih ogljikovodikov z vreliščem v območju od približno 20°C do 100°C.)

Op.H, Op.P

 

649-326-00-0

295-447-3

92045-65-3

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

 

Nafta  (zemeljsko olje), v  celoti reformirana; Katalitsko reformirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena z destilacijo produktov iz katalitskega reforming procesa. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov  pretežno v območju od C5 do C12 in z vreliščem v območju od  približno 35°C  do 230°C.)

Op.H, Op.P

 

649-307-00-7

272-895-8

68919-37-9

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 Nafta (premog), ostanki destilacije; redestilat lahkega olja, visoko vrelišče

(Ostanek po destilaciji regenerirane nafte. Sestavljajo ga pretežno naftalen in produkti kondenzacije indena in stirena.)

Op.H, Op.J

 

648-009-00-4

292-636-2

90641-12-6

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R45

S53-45

 

 

 

Nafta (zemeljsko olje),  izomerizacija; Modificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena s katalitsko izomerizacijo ravnih parafinskih ogljikovodikov od C4 do C6. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov kot so izobutan, izopentan, 2,2-dimetilbutan, 2-metilpentan in 3-metilpentan.)

Op.H

Op.P

649-277-00-5

265-073-5

64741-70-4

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

1

2

3

4

5

6

 

Nafta (zemeljsko olje), alkilat celotnega območja, vsebuje butan; Modificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena z destilacijo reakcijskih  produktov izobutana z  monoolefinskimiOgljikovodiki  običajno s številom ogljikovih atomov v območju od C3 do C5. Sestoji pretežno iz  razvejanih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C7 do C12 z nekaj butani ter vre v območju od približno 35°C do 200°C.)

Op.H

Op.P

 

649-282-00-2

271-267-0

68527-27-5

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;45-22

T;R45

Op.4

 

Nafta (zemeljsko olje), alkilat iz celotnega območja; Modificirana nafta z nizko temperaturo  vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena z destilacijo reakcijskih produktov izobutana in monoolifinskih  ogljikovodikov, običajno v območju ogljikovih števil od C3do C5. Sestoji pretežno iz razvejanih nasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C7 do C12 ter vre v območju od približno 90°C do 220°C.)

Op.H

Op.P

 

649-274-00-9

265-066-7

64741-64-6

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Nafta (zemeljsko olje), C4-12, butan-alkilat, bogat na izooktanu; Modificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z alkilacijo butana. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C12. Bogata je na izooktanu ter vre v območju od približno 35°C do 210°C.)

Op.H

Op.P

 

649-284-00-3

295-430-0

92045-49-3

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

 

Nafta (zemeljsko olje), izomerizacija, C6-frakcija; Modificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z destilacijo bencina, ki  je bil katalitsko izomeriziran. Sestoji pretežno iz heksanovih izomer  ter vre v območju od približno 60°C do 66°C.)

Op.H

Op.P

649-286-00-4

295-440-5

92045-58-4

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T:R45-22

T;R45

Op.4

1

2

3

4

5

6

 

Nafta (zemeljsko olje), katalitsko razvoščena; Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena s katalitskim razvoščenjem frakcije zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C12 ter z vreliščem v območju od približno 35°C do 230°C.)

Op.H

Op.P

649-354-00-3

265-170-2

64742-66-1

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

 

Nafta (zemeljsko olje), katalitsko reformirana; Katalitsko reformirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena z destilacijo produktov iz katalitskega reforming procesa. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C12 in z vreliščem v območju od približno 30°C do 220°C. Vsebuje relativno visok delež aromatskih in razvejanih ogljikovodikov. Ta tok verjetno vsebuje 10- ali več volumskih % ogljikovodikov.)

Op.H

Op.P

 

649-308-00-2

273-271-8

68955-35-1

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

Nafta (zemeljsko olje), katalitsko reformirana, z vodikom razžvepljena, težka,  aromatska frakcija; Nespecificirani kerozen

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov proizvedena s frakcionacijo katalitsko reformirane z vodikom razžvepljene nafte. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C7 do C13 ter z vreliščem v območju od približno 98°C do 218°C.)

Op.H

 

649-426-00-4

285-508-2

85116-57-0

Xn;R22

Simb.:Xn

R:22

S:(2-)-23-24-62

C³10%

 

Xn;R22

Op.4

Nafta (zemeljsko olje), koksarniška s širokim območjem vrelišča; Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena z destilacijo produktov iz koksarniške peči s fluidnom. Sestoji  pretežno iz nenasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od  C4 do C15 ter z vreliščem v območju od približno 43°C do 250°C.)

Op.H

Op.P

 

649-366-00-9

270-991-4

68513-02-0

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

1

2

3

4

5

6

 

Nafta (zemeljsko olje), lahka bogata na C5, sladkana; Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov  dobljena z izpostavitvijo nafte iz zemeljskega olja procesu sladkanja za pretvorbo merkaptanov ali za odstranitev kislinskih nečistoč. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C5, pretežno C5 ter z vreliščem v območju od približno -10°C do 35°C.)

Op.H

Op.P

 

649-384-00-7

295-442-6

92O45-60-8

 

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

 

Nafta (zemeljsko olje), lahka dearomatizirana razžvepljena z vodikom; Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljenih s distilacijo hidrodesulfuriranih in dearomatskih frakcij lahkega zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz C7 parafinov in cikloparafinov z vreliščem v območju od 90°C do 100°C.)

Op.H

Op.P

649-383-00-1

295-434-2

92045-53-9

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Nafta (zemeljsko olje), lahka iz direktne destilacije; Nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z destilacijo surovega olja. Sestoji pretežno iz alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C10 ter vre v območju od približno -20°C do 180°C.)

Op.H

Op.P

 

649-266-00-5

265-046-8

64741-46-4

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

 

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;45

Op.4

Nafta (zemeljsko olje), lahka katalitsko krekirana, sladkana; Katalitsko krekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z izpostavitvijo nafte iz katalitskega kreking-procesa procesu sladkanja za pretvorbo merkaptanov ali za odstranitev kislih  nečistoč. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov, katerih vrelišče je v območju od 35°C do 210°C.)

Op.H

Op.P

 

649-295-00-3

295-441-0

92045-59-5

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

1

2

3

4

5

6

 

Nafta (zemeljsko olje), lahka katalitsko reformirana; Katalitsko reformirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Katalitsko reformirana nafta z nizko temperaturo vrelišča)

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov proizvedena z destilacijo produktov iz katalitskega reforming procesa. Sestoji iz  ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od  C5 do C11 ter vre v območju od približno 35°C do 190°C. Vsebuje relativno velik delež aromatskih in razvejanih ogljikovodikov. Ta  tok verjetno vsebuje  10- ali več volumskih % benzena.)

Op.H, Op.P

 

649-299-00-5

265-065-1

64741-63-5

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Nafta (zemeljsko olje), lahka katalitsko reformirana, brez aromatov; Katalitsko reformirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z destilacijo produktov iz katalitskega reforming procesa. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C8 in z vreliščem v območju od približno 35°C do 120°C. Vsebuje relativno visok delež razvejanih ogljikovodikov brez aromatskih komponent.)

Op.H, Op.P

 

649-304-00-0

270-993-5

68513-03-1

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

 

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

 

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T,R45

 

Nafta (zemeljsko olje), lahka katalitsko reformirana, frakcija brez aromatov; Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, ki ostanejo po odstranitvi aromatskih sestavin iz katalitsko reformirane lahke nafte v procesu selektivne absorbcije. Sestoji pretežno iz parafinskih in cikličnih sestavin s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C8 in z vreliščem od približno 66°C do 121°C.)

Op.H

Op.P

649-377-00-9

285-510-3

85116-59-2

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Nafta (zemeljsko olje), lahka kemijsko nevtralizirana; Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena s procesom obdelave za odstranitev kislih materialov. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C11 ter ima vrelišče v območju od približno -20°C do 190°C.)

Op.H

Op.P

649-353-00-8

265-123-6

64742-23-0

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

1

2

3

4

5

6

 

Nafta (zemeljsko olje), lahka obdelana z vodikom; Z vodikom obdelana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo frakcije zemeljskega olja z vodikom v prisotnosti katalizatorja. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C11 ter ima vrelišče v območju od približno -20°C do 190°C.)

Op.H

Op.P

 

649-328-00-1

265-151-9

64742-49-0

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Nafta (zemeljsko olje), lahka obdelana z vodikom, vsebuje cikloalkan; Z vodikom obdelana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z destilacijo frakcije zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz alkanov in cikloalkanov z vreliščem v območju od približno -20°C do 190°C.)

Op.H

Op.P

 

649-336-00-5

285-512-4

85116-61-6

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Nafta (zemeljsko olje), lahka parno krekirana , termično obdelana; Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo in destilacijo lahke parno krekirane nafte zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C6 in z vreliščem v območju od 35°C do 80°C.)

Op.H

Op.P

 

649-393-00-6

308-741-7

98219-47-7

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Nafta (zemeljsko olje), lahka parno krekirana aromatska; Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljenih  z destilacijo produktov iz parnega kreking procesa. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C7 do C9 ter z vreliščem v območju od približno 110°C  do 165°C.)

Op.H

Op.P

 

649-370-00-0

271-264-4

68527-23-1

 

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Nafta (zemeljsko olje), lahka parno krekirana, brez benzena; Nespecificirana lahka nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena z destilacijo produktov iz parnega  kreking procesa. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C12 ter z vreliščem v območju od približno 80°C do 218°C.)

Op.H

Op.P

 

649-371-00-6

271-266-5

68527-26-4

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Nafta (zemeljsko olje), lahka parno krekirana, termično obdelana, brez benzena; Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo in destilacijo lahke benzena očiščene parno krekirane nafte zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov  s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C7 do C12 in z vreliščem v območju od približno 95°C do 200°C.)

Op.H, Op.P

 

649-392-00-0

308-713-1

98219-46-6

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Nafta (zemeljsko olje), lahka parno-krekirana, hidrogenirana; Z vodikom obdelana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena  s separacijo in nadaljno hidrogenacijo produktov iz  parnega krekinga za proizvodnjo etilena.  Sestoji pretežno iz nasičenih in nenasičenih parafinov, cikloparafinov in cikličnih aromatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C10. Vrelišče ima v območju od  približno  50°C  do 200°C.  Delež benzenskih ogljikovodikov lahko varira do 30 ut.%, frakcija lahko tudi vsebuje majhne količine žvepla in oksidiranih spojin.)

Op.H, Op.P

 

649-342-00-8

296-942-7

93165-55-0

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Nafta (zemeljsko olje), lahka razžvepljena z vodikom; Z vodikom obdelana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena v katalitskem procesu razžvepljevanja z vodikom. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C11  in ima vrelišče v območju od približno   -20°C do 190°C.)

Op.H

Op.P

649-329-00-7

265-178-6

64742-73-0

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

1

2

3

4

5

6

 

Nafta (zemeljsko olje), lahka s topilom rafinirana; Modificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena kot  rafinat iz procesa solventne ekstrakcije. Sestoji pretežno iz alifatskih ogljikovodikov s številom  ogljikov v območju od C5 do C11 ter vre v območju od približno 35°C do 190°C.)

Op.H

Op.P

649-278-00-0

265-086-6

64741-84-0

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Nafta (zemeljsko olje), lahka termokrekirana; Termokrekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena z destilacijo produktov iz termokreking-procesa. Sestoji pretežno iz nenasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od  C4 do C8 in z vreliščem v območju od približno  -10°C do 130°C.)

Op.H

Op.P

 

649-316-00-6

265-075-6

64741-74-8

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

Nafta (zemeljsko olje), lahka termokrekirana, razžvepljena z vodikom; Z vodikom obdelana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena s frakcionacijo z vodikom razžvepljenega destilata iz termokrekinga. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C11 ter ima vrelišče v območju  približno od 23°C do 195°C.)

Op.H

Op.P

 

649-335-00-X

285-511-9

85116-60-5

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

Nafta (zemeljsko olje), lahka toplotno obdelana, parno krekirana; Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena s frakcionacijo parno krekirane nafte po rekuperaciji iz procesa toplotne obdelave. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C6 ter z vreliščem v območju od 0°C do 80°C.)

Op.H

Op.P

 

 

649-387-00-3

296-028-8

92201-97-3

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

 

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

1

2

3

4

5

6

 

Nafta (zemeljsko olje), lahka z  glino obdelana, direkten destilat; Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov  pridobljena z obdelavo lahkega direktnega destilata nafte z naravno ali modificirano glino, običajno v perkolacijskem procesu za odstranitev polarnih sestavin  v sledovih in  prisotnih nečistoč. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C7 do C10 ter z vreliščem v območju od približno 93°C do 180°C.)

Op.H

Op.P

 

649-369-00-5

271-263-9

68527-22-0

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Nafta (zemeljsko olje), lahka, katalitsko krekirana; Katalitsko  krekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna  kombinacija ogljikovodikov pridobljena z destilacijo produktov iz katalitskega kreking procesa. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C11 ter vre v območju od približno -20°C do 190°C. Vsebuje relativno velik delež nenasičenih ogljikovodikov.)

Op.H

Op.P

649-290-00-6

265-056-2

64741-55-5

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

 

 

Nafta (zemeljsko olje), lahka, krekirana z vodikom; Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena z destilacijo produktov iz procesa hidrokrekinga. Sestoji pretežno iz  nasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C10 ter ima vrelišče v območju od približno  -20°C  do 180°C.)

Op.H, Op.P

 

649-348-00-0

265-071-4

64741-69-1

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Nafta (zemeljsko olje), lahka, sladkana; Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z izpostavitvijo destilata zemeljskega olja procesu sladkanja za odstranitev merkaptanov ali za odstranitev kislih nečistoč. Sestoji pretežno iz nasičenih in nenasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C6 ter vrelišče v območju približno od -20°C do 100°C:)

Op.H

Op.P

649-374-00-2

272-206-0

68783-66-4

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

1

2

3

4

5

6

 

Nafta (zemeljsko olje), lahka, sladkana; Nespecificirana nafta z nizko temeperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z izpostavitvijo  nafte iz zemeljskega olja procesu sladkanja za pretvorbo merkaptanov ali za odstranitev kislinskih nečistoč. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C8 ter z vreliščem v območju od približno 20°C do 130°C.)

Op.H

Op.P

 

649-397-00-8

309-976-5

101795-01-1

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Nafta (zemeljsko olje), lahki alkilat; Modificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena z destilacijo reakcijskih produktov izobutana z monoolefinskimiOgljikovodiki običajno s številom ogljikovih atomov v območju od C3 do C5. Sestoji pretežno iz razvejanih nasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju  od C7 do C10 ter vre v območju od približno 90°C do 160°C.)

Op.H

Op.P

 

 

649-276-00-X

265-068-8

64741-66-8

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Nafta (zemeljsko olje), lahki destilat iz katalitskega krekinga; Katalitsko krekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena z destilacijo produktov iz katalitskega kreking procesa. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od  C1 do C5.)

Op.H

Op.P

649-292-00-7

272-185-8

68783-09-5

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Nafta (zemeljsko olje), nesladkana; Nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena z destilacijo naftnih tokov iz različnih rafinerijskih procesov. Sestoji iz naftnih tokov iz različnih procesov v rafineriji. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C12 ter vre v  območju od približno 0°C do 230°C.)

Op.H

Op.P

 

649-271-00-2

272-186-3

68783-12-0

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;45

Op.4

 

1

2

3

4

5

6

 

Nafta (zemeljsko olje), obdelana s kislino; Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena kot rafinat iz procesa obdelave z žveplovo kislino. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C7 do C12 ter ima vrelišče v območju od približno 90°C do 230°C.)

Op.H

Op.P

 

649-351-00-7

265-115-2

64742-15-0

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Nafta (zemeljsko olje), obdelana z vodikom, lahka parno krekirana ;

 Z vodikom obdelana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo frakcije zemeljskega olja, ki jo dobimo v procesu pirolize, z vodikom v prisotnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz nenasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C11 ter ima vrelišče v območju od približno 35°C do 190°C.)

Op.H

Op.P

 

649-339-00-1

295-438-4

92045-57-3

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

 

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Nafta (zemeljsko olje), parno krekirana aromatska srednja frakcija; Naspecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena z destilacijo proizvodov iz parnega kreking procesa. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C7 do C12 ter z vreliščem v območju od približno 130°C do 220°C.)

Op.H

Op.P

 

649-367-00-4

271-138-9

68516-20-1

 

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Nafta (zemeljsko olje), parno krekirana, lahka; Nespecificirana  nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z destilacijo produktov parnega kreking procesa. Sestoji pretežno iz nenasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju  od C4 do C11 ter z vreliščem v območju od približno -20°C do 190°C. Ta tok verjetno vsebuje 10- ali več vol.% benzena.)

Op.H

Op.P

649-355-00-9

265-187-5

64742-83-2

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

1

2

3

4

5

6

 

Nafta (zemeljsko olje), parno-krekirana, obdelana  z vodikom, bogata na C9-10 aromatih; Krekirani kerozen

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena z destilacijo produktov parnega kreking procesa, ki mu je sledila obdelava z vodikom v prisotnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov v območju od C9 do C10 ter z vreliščem v območju od približno 140°C do 200°C.)

Op.H

 

649-414-00-9

292-637-8

90641-13-7

Xn;R22

Simb.:Xn

R:22

S:(2-)-23-24-62

C³10%

 

Xn;R22

Op.4

 

Nafta (zemeljsko olje), razžvepljena z vodikom, celotno območje; Z vodikom obdelana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena s katalitskim procesom razžvepljevanja z vodikom. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do  C11 ter ima vrelišče v območju od približno  30°C do  250°C.)

Op.H

Op.P

 

649-338-00-6

295-433-7

92045-52-8

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

 

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Nafta (zemeljsko olje), razžvepljena z vodikom, z širokim intervalom vrelišča, iz koksarniške peči; Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena s frakcionacijo z vodikom razžvepljenega destilata koksarniške peči. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C11 ter z vreliščem v območju od približno 23°C do 196°C.)

Op.H

Op.P

 

649-396-00-2

309-879-8

101316-76-1

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Nafta (zemeljsko olje), sladkana; Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z izpostavitvijo nafte iz zemeljskega olja procesu sladkanja za pretvorbo merkaptanov ali za odstranitev kislih nečistoč. Sestoji iz ogljikovodikov s številom pretežno v območju od C4 do C12 ter ima vrelišče v območju od približno -10°C do 230°C.)

Op.H

Op.P

649-350-00-1

265-089-2

64741-87-3

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

1

2

3

4

5

6

 

Nafta (zemeljsko olje), težka  katalitsko krekirana, sladkana; Katalitsko krekirana nafta  z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z izpostavitvijo katalitsko rekiranega destilata zemeljskega olja procesu  sladkanja za pretvorbo merkaptanov ali za odstranitev kislih nečistoč.  Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C6 do C12 ter vre v območju od priblžno 60°C do 200°C.)

Op.H, Op.P

649-294-00-8

295-431-6

92045-50-6

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

 

Nafta (zemeljsko olje), težka direktna, vsebuje aromate ;Nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z destilacijo surovega zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov v območju od C8 do C12 ter  vre v območju od približno 130°C do 210°C.)

Op.H, Op.P

649-273-00-3

309-945-6

101631-20-3

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Nafta (zemeljsko olje), težka iz direktne destilacije; Nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z destilacijo surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C6 do C12 ter vre v območju od približno 65°C do 230°C.)

Op.H, Op.P

 

649-264-00-4

265-041-0

64741-41-9

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;45

Op.4

 

Nafta (zemeljsko olje), težka iz koksarniške peči; Nespecificirani kerozen

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije produktov iz koksarniške peči s fluidom. Sestoji pretežno iz nenasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C6 do C15 ter z vreliščem v območju od približno 157°C do 288°C.)

Op.H

 

649-425-00-9

269-778-9

68333-23-3

Xn;R22

Simb.:Xn

R:22

S:(2-)-23-24-62

C³10%

 

Xn;R22

Op.4

 

Nafta (zemeljsko olje), težka katalitsko krekirana; Katalitsko krekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z destilacijo produktov iz katalitskega kreking procesa. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C6 do C12 ter vre v območju približno od 65°C do 230°C. Vsebuje relativno velik delež nenasičenih ogljikovodikov.

649-289-00-0

265-055-7

64741-54-4

 

 

Op.H,Op..P

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

1

2

3

4

5

6

 

Nafta (zemeljsko olje), težka katalitsko reformirana; Katalitsko reformirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena z destilacijo produktov katalitskega reforming procesa. Sestoji pretežno iz  aromatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov v območju od C7  do C12  ter vre v območju od približno  90°C do 230°C.)

Op.H

Op.P

 

649-300-00-9

265-070-9

64741-68-0

 

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Nafta (zemeljsko olje), težka kemijsko nevtralizirana; Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov proizvedena  s procesom obdelave za odstranitev kislih sestavin. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C6 do C12 ter z vreliščem v območju od približno 65°C do 230°C.)

Op.H

Op.P

649-352-00-2

265-122-0

64742-22-9

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Nafta (zemeljsko olje), težka krekirana z vodikom; Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena z destilacijo produktov iz hidrokrekinga. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C6 do C12 z vreliščem v območju od približno 65°C do 230°C.)

Op.H

Op.P

 

649-349-00-6

265-079-8

64741-78-2

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

Nafta (zemeljsko olje), težka obdelana z vodikom; Z vodikom obdelana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo frakcije zemeljskega olja z vodikom  v prisotnosti katalizatorja. Sestoji iz ogljikovodikov s številom  ogljikov pretežno v območju od C6 do C13 in z vreliščem v območju od približno 65°C do 230°C.)

Op.H

Op.P

 

649-327-00-6

265-150-3

64742-48-9

Sk.rakot.2

R:45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Nafta (zemeljsko olje), težka razžvepljena z vodikom; Z vodikom obdelana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena v katalitskem procesu razžvepljevanja z vodikom. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C7 do C12 z vreliščem v območju od približno  90°C do 230°C.)

Op.H

Op.P

 

649-330-00-2

265-185-4

64742-82-1

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Nafta (zemeljsko olje), težka s topilom rafinirana; Modificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena kot rafinat  iz procesa solventne ekstrakcija. Sestoji pretežno iz alifatskih ogljikovodikov s  številom ogljikov pretežno v območju od C7 do C12 z vreliščem v območju od približno 90°C do 230°C.)

Op.H

Op.P

 

649-279-00-6

265-095-5

64741-92-0

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Nafta (zemeljsko olje), težka termokrekirana; Termokrekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena z destilacijo produktov termokreking procesa. Sestoji pretežno iz nenasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C6 do C12 in z vreliščem v območju od približno 65°C do 220°C.)

Op.H, Op.P

 

649-317-00-1

265-085-0

64741-83-9

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Nafta (zemeljsko olje), težka, krekirana s paro, obdelana z vodikom; Z vodikom obdelana nafta z nizko temperaturo vrelišča

Op.H, Op.P

649-337-00-0

295-432-1

92045-51-7

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

 

 

Nafta (zemeljsko olje), težki alkilat; Modificirana nafta z nizkim vreliščem

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena z destilacijo reakcijskih  produktov izobutana z monoolefinskimiOgljikovodiki običajno v območju  števila ogljikov od C3 do C5.  Sestoji  pretežno iz razvejanih nasičenih ogljikovodikov  s številom ogljikovih atomov pretežno v  območju do C9 do C12 z vreliščem v območju od približno 150°C do 220°C. )

Op.H

Op.P

649-275-00-4

265-067-2

64741-65-7

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-22

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

1

2

3

4

5

6

 

Nafta (zemeljsko olje), v velikem temperaturnem intervalu, direktna destilacija; Nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z destilacijo surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C11 ter vre v območju od približno -20°C do 220°C.)

Op.H

Op.P

 

649-265-00-X

265-042-6

64741-42-0

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;45

Op.4

 

Nafta (zemeljsko olje), vsebuje aromate; Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

Op.H

Op.P

 

649-372-00-1

271-635-0

68603-08-7

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Nafta (zemeljsko olje), z glino obdelana direktna  nafta s širokim območjem vrelišča; Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija  ogljikovodikov dobljena z obdelavo direktne nafte s širokim območjem temperature vrelišča z naravno ali  modificirano glino, običajno v perkolacijskem procesu za odstranitev polarnih komponent v sledovih in prisotnih nečistoč. Sestoji iz ogljikovodikov s  številom ogljikov pretežno v območju od C4 do C11 ter z vreliščem od približno

 -20°C do 220°C.)

Op.H

Op.P

 

649-368-00-X

271-262-3

68527-21-9

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Nafta (zemeljsko olje,  petrolej), s topilom rafinirana z vodikom razžvepljena (hidrodesulfurirana) težka frakcija; Nespecificirano plinsko olje

Op.H

Op.N

 

649-234-00-0

307-035-3

97488-96-5

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Nafta; Nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Rafinirani ali delno rafinirani ali nerafinirani petrolejski produkti (produkti zemeljskega olja) dobljeni z destilacijo naravnega plina. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C6 ter vre v območju od približno 100°C do 200°C.)

Op.H

Op.P

 

649-262-00-3

232-443--2

8030-30-6

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

 

Simb.:T

R:45

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;45

Op.4

 

1

2

3

4

5

6

 Nafta iz hidrokrekinga (premog), ekstrakcija s topilom;

(Frakcija destilata dobljenega s hidrokrekingom premogovega ekstrakta ali raztopine dobljene z ekstrakcijo s  tekočim topilom ali superkritičnim plinom z vreliščem v območju približno 30°C do 180°C. Sestoji primarno iz aromatskih, hidrogeniranih aromatskih in naftenskih spojin, njihovih alkilnih derivatov in alkanov z ogljikovim številom v območju od C4do C9. Prisotne so tudi aromatske in hidrogenirane aromatske spojine, ki vsebujejo dušik, žveplo in kisik.)

Op.H

Op.J

 

648-150-00-1

302-690-1

94114-54-2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Naftenska olja (zemeljsko olje), lahka frakcija , katalitsko razvoščena; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena s katalitskim procesom razvoščenja. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od  C15 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo manj kot 19 cSt pri 40°C. Vsebuje relativno malo normalnih parafinov.)

Op.H

Op.L

 

649-476-00-7

265-173-9

64742-69-4

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Naftenska olja (zemeljsko olje), težka frakcija , katalitsko razvoščena; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena s katalitskim procesom razvoščenja. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od  C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo manj kot 19 cSt pri 40°C. Vsebuje relativno malo normalnih parafinov.)

Op.H

Op.L

 

649-475-00-1

265-172-3

64742-68-3

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Naftenska olja (zemeljsko olje), težka frakcija , kompleksna,  razvoščena; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z odstranitvijo ravnih parafinskih ogljikovodikov kot trdne snovi z obdelavo agensa kot je sečnina. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od  C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 cSt pri 40°C. Vsebuje relativno malo normalnih parafinov.)

Op.H, Op.L

649-479-00-3

265-179-1

64742-75-2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Naftenska olja (zemeljsko olje), težka frakcija , kompleksna,  razvoščena; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena s katalitskim procesom razvoščenja. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od  C15 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 cSt pri 40°C. Vsebuje relativno malo normalnih parafinov.)

Op.H

Op.L

649-480-00-9

265-180-7

64742-76-3

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 

Naravni plin, suhi; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov ločena iz naravnega plina. Sestoji iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov v območju od C1 do C4, pretežno metana in etana.

Op.H

Op.K

 

649-192-00-3

270-085-9

68410-63-9

Sk.rakot.

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 Očiščena olja (zemeljsko olje, petrolej), z ogljikom obdelana in  katalitsko krekirana; Težka gorivna olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena pri obdelavi katalitsko-krekiranega očiščenega olja z vodikom za konverzijo organskega žvepla v vodikov sulfid in njegovo odstranitev. Sestoji iz ogljikovodikov  s številom ogljikovih atomov pretežno večjim od C20 in ima vrelišče nižje od približno 350°C. Ta tok tekočine vsebuje verjetno 5- ali več utežnih % aromatskih ogljikovodikov s 4- do 6-členskimi kondenziranimi obroči.)

Op.H

 

649-020-00-7

269-782-0

68333-26-6

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Ogljikovodiki,  C11-17, s topilom ekstrahirani, lahko naftenski; Plinsko olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z ekstrakcijo aromatov iz lahko naftenskega destilata z viskoznostjo 2,2cSt pri 40°C. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju  od C11 do C17 ter vre v območju od 200°C do 300°C.)

Op.H

Op.N

 

649-237-00-7

307-757-9

97722-08-2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Ogljikovodiki,  C4, brez 1,3-butadiena in izobutena; Plini iz predelave zemeljskega olja

Op.H

Op.K

 

649-118-00-X

306-004-1

95465-89-7

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Ogljikovodiki,  C4, destilat parnega krekinga; Plini iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena  z destilacijo produktov parnega krekinga. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov  C4, pretežno  1-buten, 2-buten, vsebujoč tudi butan in  izobuten ter vre v območju približno od  -12°C do 5°C.)

Op.H

Op.K

 

649-116-00-9

295-405-4

92045-23-3

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Ogljikovodiki,  C4-12, kreking nafte, obdelan z vodikom; Z vodikom obdelana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z destilacijo produkta iz procesa parnega krekinga nafte in nadaljne katalitske selektivne hidrogenacije produktov, ki tvorijo gumo. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C12  ter ima vrelišče  v območju od približno 30°C do 230°C.)

Op.H

Op.P

649-340-00-7

295-443-1

92045-61-9

Sk.rakot.2

R45

Xn;R45

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Ogljikovodiki, bogati  na C5; Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

Op.H

Op.P

 

649-402-00-3

270-659-5

68476-55-1

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

Ogljikovodiki, bogati na C3 do C4, destilati zemeljskega olja; Plini iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljenih z  destilacijo in kondenzacijo surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov območju od C3 do C5,pretežno od C3 do C4.)

Op.H

Op.K

 

649-083-00-0

270-990-9

68512-91-4

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Ogljikovodiki, bogati na C5, vsebujejo diciklodepantadien; Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z destilacijo produktov parnega krekinga. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov  C5 ter ciklopentadiena z vreliščem v območju od približno 30°C do 170°C.)

Op.H, Op.P

649-399-00-9

310-013-6

102110-15-6

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Ogljikovodiki, bogati na C6, z vodikom obdelani destilati lahke nafte, rafinirani s topilom; Modificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z destilacijo z vodikom obdelane nafte, ki ji sledi solventna ekstrakcija. Sestoji pretežno iz nasičenih  ogljikovodikov  ter vre v območju od 65°C do 70°C.)

Op.H, Op.P

 

649-288-00-5

309-871-4

101316-67-0

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

 

Ogljikovodiki, C1 do C3; Plini iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C3 ter vre v območju približno od  -164°C do  -42°C.)

Op.H, Op.K

649-090-00-9

271-259-7

68527-16-2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Ogljikovodiki, C1 do C4; Plini iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljene s termičnim krekingom in absorbcijo ter z destilacijo surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4 ter vre v območju približno od -164°C do -0,5°C.)

Op.H

Op.K

649-088-00-8

271-032-2

68514-31-8

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Ogljikovodiki, C1 do C4,  frakcija iz debutanizatorja; Plini iz predelave zemeljskega olja

Op.H

Op.K

649-091-00-4

271-261-8

68527-19-5

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Ogljikovodiki, C1 do C4, sladkani; Plini iz predelave zemeljskega olja

Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z izpostavitvijo ogljikovodikovih plinov 'sladkalnemu procesu' za pretvorbo merkaptanov ali za odstranitev kislih komponent. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju C1 do C4 in ima vrelišče v območju od približno -164°C do -0.5°C.

Op.H, Op.K

649-089-00-3

271-038-5

68514-36-3

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Ogljikovodiki, C12-20, z vodikom obdelani, parafinski, lahki destilati; Nespecificirano plinsko olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov debljena kot prvi tok z vakuumsko destilacijo iztočnih tokov iz obdelave težkih parafinov z vodikom v prisotnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju  od C12 do C20 ter vre v območju približno 230°C do 350°C. Pridobi se končno olje z viskoznostjo 2cSt  pri 100°C.)

Op.H

Op.N

 

649-236-00-1

307-660-1

97675-86-0

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Ogljikovodiki, C13-27, lahka naftenska frakcija ekstrahirana s topilom; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z ekstrakcijo  aromatov iz lahkega  naftenskega destilata, ki ima viskoznost 9,5 cSt pri 40°C. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C13 do C27 ter z vreliščem v območju od približno 240°C do 400°C.)

Op.H

Op.L

 

649-517-00-9

307-758-4

97722-09-3

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Ogljikovodiki, C13-30, bogati na aromatih, naftenski destilat ekstrahiran s topilom; Nespecificirano bazno olje

Op.H

Op.L

 

649-508-00-X

305-971-7

95371-04-3

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Ogljikovodiki, C14-29, lahka naftenska frakcija ekstrahirana s topilom; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z ekstrakcijo  aromatov iz lahkega  naftenskega destilata, ki ima viskoznost 16 cSt pri 40°C. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C14 do C29 ter z vreliščem v območju od približno 250°C do 425°C.)

Op.H

Op.L

 

649-518-00-4

307-760-5

97722-10-6

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Ogljikovodiki, C16-20, z vodikom obdelani srednji destilat, lahki destilati

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena kot prvi tok iz vakuumske destilacije iztočnih  tokov iz obdelave srednjega destilata z vodikom. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C16 do C20 ter vre v območju približno od 290°C do 350°C. Pridobi se končno olje z viskoznostjo 2cSt pri 100°C.)

Op.H, Op.N

 

649-235-00-6

307-659-6

97675-85-9

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Ogljikovodiki, C16-32, bogati na aromatih, naftenski destilat ekstrahiran s topilom; Nespecificirano bazno olje

Op.H, Op.L

649-509-00-5

305-972-2

95371-05-4

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 

Ogljikovodiki, C17-30, destilati  obdelani z vodikom, lahka frakcija destilacije; Nespecificirano bazno olje

Op.H, Op.L

 

649-520-00-5

308-132-3

97862-82-3

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Ogljikovodiki, C17-30, z vodikom obdelan  s topilom deasfaltiran ostanek atmosferske destilacije, lahka frakcija destilacije; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena kot prva frakcija vakuumske destilacije tokov iz obdelave s topilom deasfaltiranega kratkega ostanka z vodikom v prisotnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C17 do C30 ter z vreliščem v območju od približno 300°C do 400°C. Daje končno olje z viskoznostjo približno 4 cSt pri 100°C. )

Op.H

Op.L

 

649-515-00-8

307-661-7

97675-87-1

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Ogljikovodiki, C17-40, z vodikom obdelan  s topilom deasfaltiran ostanek atmosferske destilacije, lahka frakcija destilacije; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena kot prva frakcija vakuumske destilacije tokov iz obdelave s topilom deasfaltiranega kratkega ostanka z vodikom v prisotnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C17 do C40 ter z vreliščem v območju od približno 300°C do 500°C. Daje končno olje z viskoznostjo približno 8 cSt pri 100°C. )

Op.H

Op.L

 

649-516-00-3

307-755-8

97722-06-0

 

 

 

 

 

 

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Ogljikovodiki, C2 do C4; Plin iz predelave zemeljskega olja

Op.H

Op.K

649-093-00-5

271-734-9

68606-25-7

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Ogljikovodiki, C2-4, bogati na C3; Plin iz predelave zemeljskega olja

Op.H

Op.K

 

649-201-00-0

270-689-2

68476-49-3

Sk.rakot.2

R45

 

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Ogljikovodiki, C2-6, katalitski reforming od C6-8; Katalitsko reformirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

Op.H

Op.P

 

649-302-00-X

270-687-1

68476-47-1

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Ogljikovodiki, C20-50, hidrogenacija oljnega ostanka, vakuumski destilat; Nespecificirano bazno olje

Op.H

Op.L

649-503-00-2

300-257-1

93924-61-9

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Ogljikovodiki, C20-50, težka parafinska frakcija, razvoščena s topilom, obdelana z vodikom; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo razvoščenega težkega parafinskega destilata z vodikom v prisotnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50.)

Op.H

Op.L

 

649-488-00-2

292-617-9

90640-95-2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Ogljikovodiki, C20-58, obdelani z vodikom; Nespecificirano bazno olje

Op.H

Op.L

 

649-523-00-1

308-289-8

97926-70-0

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Ogljikovodiki, C27-42, dearomatizirani; Nespecificirano bazno olje

Op.H

Op.L

 

649-519-00-X

308-131-8

97862-81-2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Ogljikovodiki, C27-42, naftenski; Nespecificirano bazno olje

Op.H

Op.L

 

649-524-00-7

308-290-3

97926-71-1

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Ogljikovodiki, C27-45, dearomatizirani; Nespecificirano bazno olje

Op.H

Op.L

 

649-522-00-6

308-287-7

97926-68-6

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Ogljikovodiki, C27-45, naftenska frakcija vakuumske destilacije; Nespecificirano bazno olje

Op.H

Op.L

 

649-521-00-0

308-133-9

97862-83-4

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Ogljikovodiki, C3; Plini iz predelave zemeljskega olja

Op.H

Op.K

 

649-094-00-0

271-735-4

68606-26-8

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Ogljikovodiki, C3-11, destilati iz katalitskega krekinga; Katalitsko krekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena z destilacijo produktov iz katalitskega kreking procesa. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C11 ter vre v območju približno do 204°C.)

Op.H

Op.P

 

649-291-00-1

270-686-6

68476-46-0

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Ogljikovodiki, C3-4; Plin iz predelave zemeljskega olja

Op.H

Op.K

649-199-00-1

270-681-9

68476-40-4

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 

Ogljikovodiki, C3-6, bogati na C5, parno krekirana nafta; Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z destilacijo parno krekirane nafte. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov v območju od C3  do C6, pretežno C5.)

Op.H

Op.P

 

649-398-00-3

310-012-0

102110-14-5

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Ogljikovodiki, C37-65, deasfaltirani z vodikom obdelani ostanki vakuumske destilacije; Nespecificirano bazno olje

Op.H

Op.L

649-511-00-6

305-975-9

95371-08-7

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Ogljikovodiki, C37-68, razvoščeni deasfaltirani z vodikom obdelani ostanki vakuumske destilacije; Nespecificirano bazno olje

Op.H

Op.L

649-510-00-0

305-974-3

95371-07-4

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Ogljikovodiki, C4; Plini iz predelave zemeljskega olja

Op.H

Op.K

 

649-113-00-2

289-339-5

87741-01-3

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Ogljikovodiki, C4-11, kreking nafta, brez aromatov; Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena iz kreking-nafte, predhodno obdelane z vodikom po destilacijski separaciji benzen in toluen vsebujoče ogljikovodikove frakcije in drugih frakcij z višjo temperaturo vrelišča. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C11 ter z vreliščem v območju od približno 30°C do 205°C.)

Op.H

Op.P

 

649-386-00-8

295-445-2

92045-63-1

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Ogljikovodiki, C4-5;  Plin iz predelave zemeljskega olja

Op.H

Op.K

 

649-200-00-5

270-682-4

68476-42-6

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Ogljikovodiki, C4-6, lahka frakcija iz depentanizerja, aromatski obdelani z vodikom; Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena kot prva frakcija iz depentanizerja pred obdelavo toka aromatov z vodikom. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C6, pretežno pentanov in pentenov z vreliščem v območju od približno 25°C do 40°C.)

Op.H

Op.P

 

649-380-00-5

295-298-4

91995-38-9

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Ogljikovodiki, C5-11, bogati na nearomatih, lahka frakcija iz reforminga; Katalitsko reformirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena s separacijo bencinske frakcije iz Platforming-procesa. Sestoji pretežno iz nearomatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od  C5 do C11  in z vreliščem v območju od približno 35°C do 125°C ter iz benzena in toluena.)

Op.H

Op.P

 

649-314-00-5

297-466-2

93572-36-2

Sk.rakot.2

R45

Xn;R45

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

R;45

Op.4

 

Ogljikovodiki, C6-11, obdelani z vodikom, dearomatizirani ;

 Z vodikom obdelana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena kot topila, ki so bila izpostavljena procesu obdelave z vodikom z namenom pretvoriti aromate v naftene s katalitsko hidrogenacijo.)

Op.H

Op.P

 

649-343-00-3

297-852-0

93763-33-8

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Ogljikovodiki, C16-20, razvoščeni s topilom, krekirani z vodikom, parafinski destilacijski ostanki; Krekirano plinsko olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z razvoščenjem s topilom destilacijskega ostanka iz hidrokrekiranega parafinskega  destilata. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju  od C16 do C20 ter z vreliščem od približno 360°C do 500°C. Kot končni produkt daje končno olje z viskoznostjo 4,5 cSt pri približno 100°C.)

Op.H

 

649-449-00-X

307-662-2

97675-88-2

Sk.rakot.3

R40

Simb.:Xn

R:40

S:(2-)36/37

 

 

 

Ogljikovodiki, C6-7, naftni kreking, rafinirani s topilom; Modificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena s absorbcijo  benzena iz katalitsko popolnoma hidrogeniranega benzena - z ogljikovodiki bogata frakcija, ki je bila dobljena z destilacijo iz prehidrogenirane krekirane nafte. Sestoji pretežno iz parafinskih in naftenskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C6 do C7 ter vre v območju  od približno 70°C do 100°C.)

Op.H

Op.P

 

649-287-00-X

295-446-8

92045-64-2

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

1

2

3

4

5

6

 

Ogljikovodiki, C6-8, hidrogenirani, dearomatizirani s sorpcijo, rafinacija toluena; Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena s sorpcijo toluena iz frakcije ogljikovodika iz krekiranega bencina in obdelana z vodikom v prisotnosti katalizatorja. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C6 do C8 ter z vreliščem od približno 80°C do 135°C.)

Op.H

Op.P

649-395-00-7

309-870-9

101316-66-9

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Ogljikovodiki, C7-12, bogati na aromatih višjih od C9, težka frakcija iz reforminga; Katalitsko reformirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z ločitvijo bencinske frakcije iz Platforming-procesa. Sestoji pretežno iz nearomatskih ogljikovodikov s številom  ogljikov pretežno v območju od C7 do  C12 z  vreliščem v območju od približno 120°C do 210°C ter iz C9 in višjih aromatskih  ogljikovodikov.)

Op.H

Op.P

 

649-313-00-X

297-465-7

93572-35-1

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

Ogljikovodiki, C8-11, kreking nafte, toluenska frakcija; Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z destilacijo predhodno z vodikom obdelane kreking-nafte. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C8  do C11 ter z vreliščem v območju od približno 130°C do 205°C.)

Op.H

Op.P

 

649-385-00-2

295-444-7

92045-62-0

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

Ogljikovodiki, C8-12, Destilati iz katalitskega krekinga; Katalitsko krekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z destilacijo produktov iz katalitskega kreking-procesa. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C8 do C12 ter vre v območju od približno 140°C do 210°C.)

Op.H

Op.P

649-297-00-4

309-974-4

101794-97-2

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

1

2

3

4

5

6

 

Ogljikovodiki, C8-12, katalitski kreking, kemijsko nevtralizirani, sladkani; Katalitsko krekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

Op.H

Op.P

 

649-298-00-X

309-987-5

101896-28-0

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Sim.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Ogljikovodiki, C8-12, katalitsko krekirani, kemijsko nevtralizirani; Katalitsko krekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov proizvedena z destilacijo frakcije iz katalitskega kreking procesa, ki je bila izpostavljena alkalnemu pranju.

 Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov v območju od C8 do C12 ter vre v območju od približno 130°C do 210°C.)

Op.H

Op.P

 

649-296-00-9

295-794-0

92128-94-4

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Ogljikovodiki, C9-12, obdelani z vodikom, dearomatizirani; Z vodikom obdelana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena kot topila, ki so bila izpostavljena procesu obdelave z vodikom z namenom pretvoriti aromate v naftene s katalitsko hidrogenacijo.)

Op.H

Op.P

649-344-00-9

297-853-6

93763-34-9

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Ogljikovodiki, C9-16, obdelani z  vodikom,  dearomatizirani; Nespecificirani kerozen

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena kot topila, ki so bila izpostavljena  obdelavi z vodikom, da bi s katalitsko  hidrogenacijo pretvorili aromate v naftene.)

Op.H

 

649-429-00-0

297-854-1

93763-35-0

Xn;R22

Simb.:Xn

R:22

S:(2-)23-24-62

C³10%

 

Xn;R22

Op.4

Ogljikovodiki, destilati lahke nafte obdelani z vodikom, rafinirani s topilom; Modificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kombinacija ogljikovodikov dobljena z destilacijo z vodikom  obdelane nafte, kateri sledi solventna ekstrakcija in destilacija. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov ter vre v območju od približno 94°C do 99°C.)

Op.H

Op.P

 

649-285-00-9

295-436-3

92045-55-1

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

1

2

3

4

5

6

 

Ogljikovodiki, hidrokrekirani parafinski ostanki destilacije, razvoščeni s topilom; Nespecificirano bazno olje

Op.H

Op.L

 

649-502-00-7

297-857-8

93763-38-3

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Ogljikovodiki, število ogljikov enako ali večje od C5, bogati na C5-6; Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

Op.H

Op.P

 

649-401-00-8

270-690-8

68476-50-6

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Oljni ostanki  (zemeljsko olje), obdelani z vodikom; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo frakcije zemeljskega olja z vodikom v prisotnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno večjim od C25  ter z vreliščem višjim od 400°C.)

Op.H

Op.L

 

649-470-00-4

265-160-8

64742-57-0

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Oljni ostanki  (zemeljsko olje), razvoščeni s topilom; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z odstranitvijo dolgih razvejanih ogljikovodikov iz oljnega ostanka s procesom solventne kristalizacije. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno večjim od  C25  ter z vreliščem nad približno 400°C.)

Op.H

Op.L

 

649-471-00-X

265-166-0

64742-62-7

Sk.rakot.2

R45

 

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 Oljni ostanki (zemeljsko olje); Težko gorivno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, žveplovih spojin in organskih spojin z vsebnostjo kovin, ki jih dobimo kot ostanek v procesu rafinacije s krekingom in frakcionacijo. Pridobi se končno olje z viskoznostjo in od 2  cSt. pri 100°C.)

Op.H

649-045-00-3

298-754-0

93821-66-0

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Oljni ostanki (zemeljsko olje), deasfaltirani s topilom; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena kot topna frakcija pri deasfaltiranju asfalta z C3-4 topilom . Sestoji iz ogljikovodikov  s številom ogljikovih atomov pretežno večjim od C25 ter z vreliščem nad približno 400°C.)

Op.H

Op.L

 

649-456-00-8

265-096-0

64741-95-3

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Oljni ostanki (zemeljsko olje), deizobotanizer (kolona za odstranjevanje izobutana); Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksen ostanek atmosferske destilacije zmesi butan-butilen. Sestoji iz alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C6.)

Op.H

Op.P

 

649-365-00-3

270-795-9

68478-16-0

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

 

Op.4

 

Oljni ostanki (zemeljsko olje), hidrokrekirani, s kislino obdelani,

s topilom razvoščeni; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena z  odstranitvijo parafinov iz ostanka destialcije s kislino obdelanih hidrokrekiranih težkih parafinov s topilom. Vrelišče ima približno nad 380°C.)

Op.H

Op.L

 

649-499-00-2

295-499-7

92061-86-4

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Oljni ostanki (zemeljsko olje), katalitsko razvoščeni; Nespecificirano bazno olje

Op.H

Op.L

 

649-492-00-4

294-843-3

91770-57-9

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Oljni ostanki (zemeljsko olje), obdelani z glino; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo oljnega ostanka  z naravno  ali modificirano glino v kontaktnem ali perkolacijskem procesu za odstranitev sledov polarnih komponent in prisotnih nečistoč. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno večjim od C25 ter z vreliščem nad približno 400°C. )

Op.H, Op.L

649-462-00-0

265-143-5

64742-41-2

Sk.rakot.2

R45

 

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Oljni ostanki (zemeljsko olje), obdelani z glino, razvoščeni s topilom; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo s topilom razvoščenega oljenga ostanka zemeljskega olja z belilno zemljo, da se odstrani polarne sestavine v sledovih in nečistoče.)

Op.H, Op.L

 

649-526-00-8

309-711-3

100684-38-6

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Oljni ostanki (zemeljsko olje), obdelani z vodikom, razvoščeni s topilom; Nespecificirano bazno olje

Op.H, Op.L

649-491-00-9

292-656-1

90669-74-2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 

Oljni ostanki (zemeljsko olje), obdelani z vodikom, razvoščeni s topilom; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo s topilom razvoščenega oljnega ostanka zemeljskega olja z  aktivnim  ogljem, da se odstrani polarne sestavine v sledovih in nečistoče.)

Op.H, Op.L

649-525-00-2

309-710-8

100684-37-5

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Oljni ostanki (zemeljsko olje), rafinirani s topilom; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija  ogljikovodikov dobljena kot netopna frakcija iz obdelave ostanka s polarnim organskim topilom kot fenol ali furfural. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov  pretežno večjim od C25 ter vre nad približno 400°C.)

Op.H, Op.L

 

649-459-00-4

265-101-6

64742-01-4

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Ostanki (petrolej), hidrokrekirani; Težko gorivno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena kot destilacijski ostanek pri destilaciji produktov hidrokrekinga. Sestoji iz ogljikovodikov z ogljikovimi števili pretežno večjimi od C20 in ima vrelišče nad približno 350°C.)

Op.H

 

649-012-00-3

265-076-1

64741-75-9

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Ostanki (petrolej), kolona za atmosfersko destilacijo; Težko gorivno olje

(Kompleksen ostanek iz atmosferske destilacije surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov  s številom ogljikovih atomov pretežno večjim od C20  in z vreliščem nad približno 350°C. Tok destilata verjetno vsebuje 5- ali več utežnih %  4- do 6-členskih kondenziranih obročev aromatskih ogljikovodikov.) Op.H

649-008-00-1

265-045-2

64741-45-3

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 Ostanki (petrolej), kreking z vodno paro; Težko gorivno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljenih kot destilacijski ostanek pri destilaciji produktov iz krekinga z vodno paro (vključno kreking z vodno paro v proizvodnji etilena). Sestoji pretežno iz nenasičenih ogljikovodikov z številom ogljikov pretežno večjim kot C14 in z vreliščem večjim od približno 260°C. Ta tok tekočine vsbuje verjetno 5- ali več utežnih %  aromatskih ogljikovodikov z 4- do 6-členskimi kondenziranimi obroči.)

Op.H

 

649-018-00-6

265-193-8

64742-90-1

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 Ostanki (petrolej), termično-krekirani; Težko gorivno olje

(Kompleksna kombinacijaogljikovodikov pridobljena kot destilacijski ostanek pri destilaciji produkta termičnega krekinga. Sestoji pretežno iz nenasičenih ogljikovodikov z ogljikovimi števili večjimi od C20 in ima vrelišče nad približno 350°C. Ta tok tekočine vsebuje verjetno 5- ali več utežnih % 4- do 6-členskih kondenziranih obročev aromatskih ogljikovodikov.)

Op.H

 

649-013-00-9

265-081-9

64741-80-6

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Ostanki (premog), ekstrakcija s tekočimi topili ;

(Kohezivni prah sestavljen iz premogovih mineralnih snovi in neraztopljenega premoga, ki ostane po ekstrakciji premoga s tekočim topilom.)

Op.H

Op.M

 

648-142-00-8

302-681-2

94114-46-2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Ostanki (premogov katran), destilacija antracenskega olja; Frakcija antracenskega olja

(Ostanek frakcionirane destilacije surovega antracena z vreliščem v približnem območju od 340°C do 400°C. Sestoji pretežno iz tri- in policikličnih aromatskih in heterocikličnih ogljikovodikov.)

Op.H

Op.J

Op.M

 

648-105-00-6

295-505-8

92061-92-2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 Ostanki (premogov katran), destilacija kreozotnega olja; Redestilat pralnega olja

(Ostanek frakcionirane destilacije pralnega olja, ki vre v približnem območju 270°C do 330°C. Sestoji pretežno iz dvo-obročnih aromatskih in heterocikličnih ogljikovodikov.)

Op.H

Op.M

 

648-080-00-1

295-506-3

92061-93-3

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Ostanki (premogov katran), destilacija smole; Redestilat smole

(Ostanek frakcionirane destilacije destilata smole z vreliščem v območju od približno 400°C do 470°C. Sestavljen je primarno iz policikličnih aromatskih ogljikovodikov in heterocikličnih spojin.)

Op.H

Op.M

 

648-058-00-1

295-507-9

92061-94-4

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 Ostanki (zemeljsko olje), atmosferska destilacija; Težko gorivno olje

(Kompleksni ostanek pri atmosferski destilaciji surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov z  številom ogljikov pretežno večjim od C11 in ima vrelišče nad približno 200°C. Ta tok tekočine vsebuje verjetno 5- ali  več utežnih % aromatskih ogljikovodikov s 4- do 6-členskimi kondenziranimi obroči.)

Op.H

649-019-00-1

269-777-3

68333-22-2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 

Ostanki (zemeljsko olje), hidrogenirana parno-krekirana nafta; Krekirano plinsko olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena kot ostanek destilacije z vodikom obdelane parno-krekirane nafte. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov z vreliščem približno v območju od 200°C do 350°C.)

Op.H

 

649-445-00-8

295-514-7

92062-00-5

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 

Ostanki (zemeljsko olje), katalitski reforming C6-8; Katalitsko reformirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksen ostanek iz katalitskega reforming C6-8 napajalne zmesi. Sestoji iz  ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C6.)

Op.H, Op.P

 

649-303-00-5

270-794-3

68478-15-9

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Ostanki (zemeljsko olje), parni kreking - destilacija nafte; Krekirano plinsko olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena kot destilacijski ostanek pri ločevanju tokov iz parnega krekinga nafte pri visoki  temperaturi. Vre v območju od približno 147°C do 300°C in daje končno olje z viskoznostjo

 18 cSt pri 50°C.)

Op.H

649-446-00-3

295-517-3

92062-04-9

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Ostanki (zemeljsko olje), parno krekirani, lahki, aromatski; Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z destilacijo produktov parnega krekinga ali podobnimi procesi po odstranitvi zelo lahko hlapnih produktov in s pridobitvijo ostanka zOgljikovodiki s številom ogljikovih atomov večjim od C5. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov večjim od C5 ter z vreliščem nad približno 40°C.)

Op.H, Op.P

649-400-00-2

310-057-6

102110-55-4

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

1

2

3

4

5

6

 

Ostanki (zemeljsko olje), parno-krekirana toplotno obdelana nafta; Krekirano plinsko olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena kot ostanek destilacije parno-krekirane toplotno obdelane nafte z vreliščem v območju od približno 150°C do 350°C.)

Op.H

 

649-448-00-4

297-905-8

93763-85-0

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Ostanki (zemeljsko olje), produkti dna kolone za ločevanje butana; Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišče

(Kompleksen ostanek pridobljena iz destilacije  toka butana. Sestoji iz alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C6.)

Op.H

Op.P

649-364-00-8

270-791-7

68478-12-6

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

 

 Ostanki (zemeljsko olje), separator alkiliranja, bogat na C4; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksen ostanek  destilacije tokov iz različnih operacij v rafineriji. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov v območju od C4 do C5, pretežno butan ter vre v območju približno od -11,7°C do 27,8°C.)

Op.H

Op.K

 

649-087-00-2

271-010-2

68513-66-6

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 Ostanki (zemeljsko olje, petrolej), destilacijski ostanek frakcioirne kolone s katalitskim reformingom; Težko gorivno olje

(Kompleksen ostanek iz destilacije ostanka frakcionirne kolone s katalitskim reformingom. Vrelišče ima približno nad 399°C.)

Op.H

 

649-025-00-4

270-792-2

68478-13-7

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Ostanki (zemeljsko olje, petrolej), katalitski-kreking; Težko gorivno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljenih kot destilacijski ostanek iz destilacije produktov katalitičnega krekinga. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom  ogljikov   pretežno večjim od C11 in ima vrelišče nad približno 200°C.)

Op.H

 

649-043-00-2

295-511-0

92061-97-7

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 Ostanki (zemeljsko olje, petrolej), koksarniški pralnik, vsebujejo aromate s kondenziranimi obroči; Težko gorivno olje

(Zelo kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljenih kot destilacijski ostanek destilacije vakuumskega ostanka in produktov  termo-krekinga. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno večjim od C20 in ima vrelišče višje od približno 350°C. Ta  tok tekočine vsebuje verjetno 5- ali več % aromatskih ogljikovodikov s 4- do 6-členskimi kondenziranimi ogljikovimi obroči.)

Op.H

 

649-033-00-8

272-187-9

68783-13-1

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Ostanki (zemeljsko olje, petrolej), kreking  z  vodno paro, destilati; Težko gorivno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov  pridobljena s proizvodnjo očiščenega petrolejskega katrana z destilacijo katrana, ki je dobljen  z postopkom parnega  krekinga. Sestoji pretežno iz  ogljikovodikov ter organskih in drugih spojin.)

Op.H

 

649-040-00-6

292-657-7

90669-75-3

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Ostanki (zemeljsko olje, petrolej), krekirani z vodno paro, smolnati; Težko gorivno olje

(Kompleksen ostanek iz destilacije ostankov petroleja po  krekingu z vodno paro. )

Op.H

649-035-00-9

273-272-3

68955-36-2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 Ostanki (zemeljsko olje, petrolej), krekirano z vodno paro,  lahko;  Težko gorivno olje

(Kompleksen ostanek iz destilacije produktov krekinga z vodno paro. Sestoji pretežno iz aromatskih in nenasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov večjim od C7 in ima vrelišče v območju približno 101°C do 555°C.)

Op.H

 

649-029-00-6

271-013-9

68513-69-9

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Ostanki (zemeljsko olje, petrolej), lahki vakuum; Težko gorivno olje

(Kompleksen  ostanek iz vakuumske destilacije ostanka atmosferske  destilacije surovega olja. Sestoji iz  ogljikovodikov  s številom ogljikovih atomov pretežno  večjim od C13 in ima vrelišče višje od približno 230°C.)

Op.H

 

649-028-00-0

270-984-6

68512-62-9

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 Ostanki (zemeljsko olje, petrolej), težko koksarniško olje in lahko vakuumsko olje; Težko gorivno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljenih kot destilacijski ostanek destilacije težkega koksarniškega plinskega olja in lahkega vakuumskega plinskega olja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno večjim od C13 in ima vrelišče višje od približno 230°C.)

Op.H

 

649-027-00-5

270-983-0

68512-61-8

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Ostanki (zemeljsko olje, petrolej), težko koksarniško plinsko olje in vakuumsko plinsko olje; Težko gorivno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena kot destilacijsko ostanek pri destilaciji težkega koksarniškega plinskega olja in vakuumskega plinskega olja. Pretežno sestoji iz ogljikovodikov  s številom ogljikovih atomov pretežno večjim od C11in ima vrelišče nižje od približno 230°C.)

Op.H

 

649-026-00-X

270-796-4

68478-17-1

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

  Ostanki (zemeljsko olje, petrolej), vakuum, lahki; Težko  gorivno olje

(Kompleksen ostanek  vakuumske destilacije ostanka atmosferske destilacije surovega olja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov  s številom  ogljikov  pretežno večjim od C24 in z vreliščem višjim od približno 390°C.)

Op.H

 

649-041-00-1

292-658-2

90669-76-4

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R.45

S:53-45

 

 

 Ostanki destilacije (zemeljsko olje, petrolej), postrojenje za primarno destilacijo, nizka  vsebnost žvepla; Težko gorivno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov  z nizko vsebnostjo žvepla pridobljena kot destilacijski ostanek postrojenja za primarno destilacijo surovega olja. Je ostanek pridobljen po odstranitvi direktnega  bencina, petrolejskih frakcij in plinskega olja.)

Op.H

649-031-00-7

271-763-7

68607-30-7

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 Ostanki ekstrakcije (premog), alkalno lahko olje, kisli ekstrakt; ostanek ekstrakta fenolnega olja

(Olje izhaja iz kislega pranja alkalno opranih fenolnih olj, iz katerih se odstranijo manjše količine bazičnih komponent (katranske baze). Sestavljajo ga primarno inden, indan in alkil benzeni.)

Op.H

Op.J

 

648-026-00-7

292-624-7

90641-01-3

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

1

2

3

4

5

6

Ostanki ekstrakta (premog), alkalno katransko olje; Ostanek ekstrakta fenolnega olja

(Ostanek dobimo iz olja premogovega katrana z alkalnih pranjem kot je npr. vodni natrijev hidroksid po odstranitvi surovih kislin premogovega katrana. Sestavljajo ga primarno naftaleni in aromatske dušikove baze.)

Op.H, Op.J

 

648-027-00-2

266-021-4

65996-87-4

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Ostanki ekstrakta (premog), alkalna frakcija benzena, kisel ekstakt; ostanek ekstrakcije lahkega olja, nizko vrelišče

(Redestilat iz destilata očiščenega katranskih kislin in katranskih baz iz visokotemperaturnega premogovega katrana z vreliščem v približnem območju od 90°C do 160°C. Pretežno ga sestavljajo benzen, toluen in ksileni.)

Op.H, Op.J

 

648-014-00-1

295-323-9

91995-61-8

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Ostanki ekstrakta (premog), alkalno lahko olje, hlapna frakcija destilacije; ostanek ekstrakta lahkega olja, nizko vrelišče

(Prva frakcija destilacije predfrakcioniranih frakcij produktov dna kolone bogatih z aromatskimiOgljikovodiki (kumaron, naftalen inden) ali izpranega karbonskega olja. Vre močno pod 145°C. Sestavljajo jo pretežno C7 in C8 alifatski in aromatskiOgljikovodiki.)

Op.H, Op.J

 

648-017-00-8

292-625-2

90641-02-4

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Ostanki ekstrakta (premog), alkalno lahko olje, indenska frakcija nafte; ostanki ekstrakta lahkega olja, visoko vrelišče

(Destilat produktov dna predfrakcionacije bogatih na aromatskihOgljikovodikih, kumaronu, naftalenu in indenu ali očiščenega karbonskega olja. Vre približno v območju od 155°C do 180°C. Pretežno ga sestavljajo inden , indan in trimetilbenzen.)

Op.H

Op.J

 

648-019-00-9

292-626-8

90641-03-5

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Ostanki ekstrakta (premog), alkalno lahko olje, kisel ekstrakt, indenska frakcija; ostanki ekstrakta lahkega olja, srednja točka vrelišča

Op.H

Op.J

648-018-00-3

309-867-2

101316-62-5

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 Ostanki ekstrakta (premog), alkalno naftalensko olje, destilacijski produkti vrha kolone; Ostanki ekstrakta naftalenskega olja

(Destilat iz alkalno opranega naftalenskega olja, ki ima približno vrelišče od 180°C do 220°C. Sestoji primarno iz naftalena, alkinbenzena, indena in indana.)

Op.H

Op.J

Op.M

 

648-091-00-1

292-627-3

90641-04-6

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Ostanki ekstrakta (premog), kisla benzenska frakcija; ostanki ekstrakta lahkega olja, nizko vrelišče

(Kisla usedlina, ki nastane kot stranski produkt pri rafinaciji surovega visokotemperaturnega premoga z žveplovo kislino. Pretežno jo sestavljajo žveplena kislina in organske spojine.)

Op.H

Op.J

 

648-016-00-2

298-725-2

93821-38-6

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Ostanki ekstrakta (premogov katran), alkalna benzenska frakcija, kisel ekstrakt; ostanki ekstakcije lahkega olja, nizko vrelišče

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljenih z redestilacijo destilata visokotemperaturnega premogovega katrana (brez katranske kisline in katranske baze). Sestavljajo ga pretežno nesubstituirani in substituirani monocikličniOgljikovodiki, ki imajo vrelišče v območju od 85°C do 195°C.)

Op.H

Op.J

 

648-015-00-7

309-868-8-101316-63-6

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 Ostanki frakcionacije (zemeljsko olje), katalitični reforming; Težko gorivno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena kot frakcija, ki ostane pri destilaciji produktov katalitskega reforming-procesa. Sestoji prvenstveno iz aromatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C10 do C25 in z vreliščem v območju približno od 160°C do 400°C. Ta tok vsebuje verjetno 5- ali več utežnih %  aromatskih ogljikovodikov s 4- ali 6-členskimi kondenziranimi obroči.)

Op.H

 

649-048-00-X

265-069-3

64741-67-9

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

1

2

3

4

5

6

Ostanki iz kolone za atmosfersko destilacijo (petrolej), hidrodesulfurirani; Težko gorivno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljenih z obdelavo ostanka iz kolone za atmosfersko destilacijo z vodikom v prisotnosti katalizatorja pod pogoji za primarno odstranitev organskih žveplovih spojin. Sestoji iz ogljikovodikov z ogljikovimi števili pretežno večjimi od C20 in ima vrelišče nad približno 350°C. Ta tok tekočine vsebuje verjetno 5- ali več utežnih %  4- do 6-členskih kondenziranih obročev aromatskih ogljikovodikov.)

Op.H

649-016-00-5

265-181-2

64742-78-5

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 Ostanki parnega krekinga, termično obdelani; Težko gorivno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena z obdelavo in destilacijo surove nafte, ki je bila obdelana s parnim krekingom. sestoji pretežno iz nenasičenih ogljikovodikov z vreliščem v območju nad približno 180°C.)

Op.H

 

649-046-00-9

308-733-0

98219-64-8

 

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

Parafinska olja (zemeljsko olje), lahka frakcija , katalitsko razvoščena; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena s katalitskim procesom razvoščenja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od  C15 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo manj kot 19 cSt pri 40°C. )

Op.H

Op.L

 

649-478-00-8

265-176-5

64742-71-8

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Parafinska olja (zemeljsko olje), težka frakcija , katalitsko razvoščena; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena s katalitskim procesom razvoščenja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od  C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 cSt pri 40°C. )

Op.H

Op.L

 

649-477-00-2

265-174-4

64742-70-7

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Parafinska olja (zemeljsko olje), težka frakcija, rafinirana s topilom, razvoščena; Nespecificirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena iz parafinskega surovega olja, ki vsebuje žveplo. Sestoji pretežno iz mazalnega olja pridobljenega z obdelavo s topilom za odstranitev voska. Viskoznost ima 65 cSt pri 50°C.)

Op.H

Op.L

 

649-500-00-6

295-810-6

92129-09-4

 

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Parafinski vosek (zemeljsko olje)obdelan z ogljikom; Parafinski vosek

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo parafinskega voska z aktivnim ogljem za odstranitev polarnih sestavin v sledovih in nečistoč.)

Op.H

Op.N

 

649-253-00-4

309-723-9

100684-49-9

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Parafinski vosek (zemeljsko olje), nizka temperatura tališča, obdelan z vodikom; Parafinski vosek

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo parafinskega voska z nizko temperaturo tališča iz zemeljskega olja z vodikom v prisotnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz nasičenih ravnih in razvejanih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno večjim od C12.)

Op.H

Op.N

649-249-00-2

295-525-7

92062-11-8

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Parafinski vosek (zemeljsko olje), nizka temperatura tališča, obdelan z glino; Parafinski vosek

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo parafinskega voska z nizko temperaturo tališča z bentoniti za odstranitev polarnih sestavin v sledovih in nečistoč. Sestoji pretežno iz nasičenih in razvejanih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno večjim od C2.)

Op.H

Op.N

 

649-251-00-3

308-156-4

97863-05-3

Sk.rakot.2

R45

 

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Parafinski vosek (zemeljsko olje), nizka temperatura tališča, obdelan s silicijevo kislino; Parafinski vosek

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z  obdelavo parafinskega voska z nizko temperaturo tališča s silicijevo kislino za odstranitev polarnih sestavin v sledovih in nečistoč. Sestoji pretežno iz nasičenih in razvejanih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno večjim od C12.)

Op.H

Op.N

 

649-252-00-9

308-158-5

97863-06-4

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Parafinski vosek (zemeljsko olje), obdelan s kislino; Parafinski vosek

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena kot rafinat pri obdelavi frakcije parafinskega voska zemeljskega olja z žveplovo kislino. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno večjim od C20.)

Op.H

Op.N

 

649-245-00-0

292-659-8

90669-77-5

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Parafinski vosek (zemeljsko olje), obdelan z glino; Parafinski vosek

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo frakcije parafinskega voska zemeljskega olja z naravno ali modificirano glino v kontaktnem ali perkolacijskem (prelivnem) procesu. Sestoji pretežno iz nasičenih ravnih in razvejanih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno večjim od C20.)

Op.H

Op.N

 

649-246-00-6

292-660-3

90669-78-6

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Parafinski vosek (zemeljsko olje), obdelan z ogljem; Parafinski vosek

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo parafinskega voska z nizko temperaturo tališča z aktivnim ogljem za  odstranitev polarnih sestavin v sledovih in nečistoč. Sestoji pretežno iz nasičenih ravnih in razvejanih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno večjim od C12.)

Op.H

Op.N

 

649-250-00-8

308-155-9

97863-04-2

Sk.rakot.2

R45

 

 

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Parafinski vosek (zemeljsko olje), obdelan z vodikom; Parafinski vosek

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo parafinskega voska z vodikom v prisotnosti  katalizatorja. Sestoji pretežno iz nasičenih ravnih in razvejanih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno večjim od C20.)

Op.H

Op.N

 

949-247-00-1

295-523-6

92062-09-4

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Parafinski vosek (zemeljsko olje), tališče pri nizkih temperaturah; Parafinski vosek

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena iz frakcije zemeljskega olja z solventno deparafinacijo (odstranitvijo parafina s topilom). Sestoji pretežno iz nasičenih ravnih in razvejanih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno večjim od C12.)

Op.H

Op.N

 

649-248-00-7

295-524-1

92062-10-7

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Parafinski voski (premog), visoko-temperaturni katran rjavega premoga, obdelan s ogljem; Ekstrakt premogovega katrana

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljenih z obdelavo smole iz koksanja lignita z aktivnim ogljem za odstranitev komponent v sledovih in nečistoč. Prvenstveno sestoji iz nasičenih ogljikovodikov z ravno in razvejano verigo, ki imajo število ogljikovih atomov pretežno večje od C12.)

Op.H

Op.M

 

648-052-00-9

308-296-6

97926-76-6

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Parafinski voski (premog), visoko-temperaturni katran rjavega premoga, obdelani z glino; Ekstrakt premogovega katrana

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljenih z obdelavo koksnega katrana z bentonitom za odstranitev komponent v sledovih in nečistoč. Sestavljen je pretežno iz ogljikovodikov, ki imajo število ogljikovih atomov pretežno večje kot C12.)

Op.H

Op.M

 

648-053-00-4

308-297-1

97926-77-7

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 Parafinski voski (premog), visoko-temperaturni katran rjavega premoga;  Ekstrakt premogovega katrana

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljenih s solventno kristalizacijo (razoljenje z topilom) iz lignitskega karboniziranega katrana z procesom izločenja in z aduktnim procesom. Sestoji pretežno iz ravne in razvejane verige nasičenih ogljikovodikov, ki imajo število ogljikovih atomov v glavnem večje C12.)

Op.H

Op.M

 

 

648-065-00-X

295-454-1

92045-71-1

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 Parafinski voski (premog), visoko-temperaturni katran rjavega premoga, obdelan z vodikom; Ekstrakt premogovega katrana

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljenih s solventno kristalizacijo (razoljenje s topilom) lignitnega karboniziranega katrana. Gre za proces izločanja ali aduktni proces obdelave z vodikom v prisotnosti katalizatorja. Sestoji v glavnem iz ravne in razvejane verige ogljikovodikov, ki imajo ogljikova števila pretežno večje od C12.)

Op.H

Op.M

 

648-066-00-5

295-455-7

92045-72-2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Parafinski voski (premog), visoko-temperaturni katran rjavega premoga, obdelan s silicijevo kislino; Ekstrakt premogovega katrana

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo lignitnega karbonizacijskega katrana s silicijevo kislino za odstranitev sestavin v sledeh in nečistoč. Sestoji v glavnem iz nasičene ravne in razvejane verige ogljikovodikov, ki imajo število ogljikov pretežno večje od C12.)

Op.H

Op.M

 

648-067-00-0

308-298-7

97926-78-8

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Piridin, alkilni derivati; Surove katranske baze

(Kompleksna kombinacija polialkiliranih piridinov pridobljenih z destilacijo premogovega katrana ali kot destilati z visokim vreliščem približno nad 150 °C iz reakcije amonijaka z acetaldehidom, formaldehidom ali paraformaldehidom.)

Op.H, Op.J

648-029-00-3

269-929-9

68391-11-7

 

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

1

2

3

4

5

6

 

 Plin (zemeljsko olje), predekspanzijska kolona, surova destilacija; Plin iz rafinerije

(Kompleksna kombinacija pridobljena v prvi koloni uporabljeni za destilacijo surovega olja. Sestoji iz  dušika in nasičenih alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)

Op.H

Op.K

 

649-162-00-X

272-881-1

68919-08-4

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Plin iz rafinerije

(Kompleksna kombinacija dobljena iz kemijskega reforminga naftenov v aromate. Sestoji iz vodika in nasičenih alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov od C2 do C4.)

 

 

 

 

 

 

 

Plini z vrha kolone (zemeljsko olje), frakcija pri depropanizaciji nafte s katalitskim krekingom, bogata na C3 in brez kislin; Plin pri predelavi zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljenih iz frakcionacije  katalitsko krekiranih ogljikovodikov in obdelanih za odstranitev kislih nečistoč. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov v območju C2 do C4, pretežno C3.)

Op.H

Op.K

 

649-062-00-6

270-755-0

68477-73-6

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Plini  (zemeljsko olje), iztok iz reformerja, nizko-tlačna ekspanzijska  naprava; Plin iz rafinerije

(Kompleksna kombinacija pridobljena z nizko-tlačno ekspanzijo iztoka iz reaktorja za reforming. Sestoji pretežno iz vodika in različnih majhnih količin metana, etana in propana.)

Op.H

Op.K

 

649-147-00-8

271-005-5

68513-19-9

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 Plini  (zemeljsko olje), plin iz vrha stabilizatorja, katalitski reforming nafte iz direktne destilacije; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena s katalitskim reformingom nafte iz direktne destilacije in s frakcioniranjem celotnega iztoka. Sestoji iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C4.)

Op.Hm, Op.K

649-112-00-7

273-270-2

68955-34-0

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

1

2

3

4

5

6

 

 Plini  iz zemeljskega olja, utekočinjeni, sladkani, C4-frakcija; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z izpostavitvijo utekočinjene plinske zmesi zemeljskega olja procesu sladkanja za oksidacijo markaptanov ali za odstranitev kislih nečistoč. Sestoji pretežno iz C4 nasičenih in nenasičenih ogljikovodikov.)

Op.K

649-117-00-4

295-463-0

92045-80-2

F+; R12

Sk.rakot.2;

R45

Simb.:F+, T

R:12-45

S:53-45

 

 

 Plini (zemeljsko  olje), absorber vodika; Plin iz rafinerije

(Kompleksna kombinacija dobljena z absorbiranjem vodika iz toka bogatega na vodiku. Sestoji iz vodika, ogljikovega monoksida, dušika in metana z majhnimi količinami C2-ogljikovodikov.)

Op.H

Op.K

 

649-131-00-0

270-779-1

68477-96-3

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 Plini (zemeljsko olje),  iz recikla v proizvodnji benzena, bogati na vodiku; Plin iz rafinerije

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z recikliranjem plinov iz benzenske enote. Sestoji primarno iz vodika z različnimi majhnimi količinami ogljikovega monoksida in ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov v območju  od C1 do C6.)

Op.H

Op.K

 

649-122-00-1

270-748-2

68477-67-8

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Plini (zemeljsko olje),  kondicioniranje v napravi za reforming in obdelavo z vodikom, bogat na vodiku; Plin iz rafinerije

(Kompleksna kombinacija dobljena iz procesa reforming-obdelave z vodikom. Sestoji primarno iz različnih malih količin ogljikovega monoksida in alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)

Op.H

Op.K

 

649-138-00-9

270-788-0

68478-04-6

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 Plini (zemeljsko olje),  plini , bogati na propenu , suhi iz depropanizatorja; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljenih z destilacijo produktov plinskih in bencinskih frakcij katalitskega krekinga. Sestoji pretežno iz propena z nekaj etana in propana.)

Op.H

Op.K

649-071-00-5

270-772-3

68477-90-7

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

1

2

3

4

5

6

 

 Plini (zemeljsko olje),  polnitev za girbatol-napravo

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, ki se uporablja kot napajalni tok v girbatol-enoto za odstranitev vodikovega sulfida. Sestoji iz alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov  pretežno v območju od C2 do C4.)

Op.H

Op.K

 

649-074-00-1

270-778-8

68477-95-2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Plini (zemeljsko olje),  proizvodnja benzena,  razžvepljevanje z vodikom; Plini iz rafinerije

(Izpušni plini pridobljeni v benzenski enoti. Sestoji primarno iz vodika. Prisoten je lahko tudi ogljikov monoksid inOgljikovodiki s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6, vključno benzen.)¸

Op.H

Op.K

 

649-121-00-6

270-474-7

68477-66-7

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Plini (zemeljsko olje),  sekundarna absorbcija, frakcioniranje produktov vrha fluidiziranega katalitskega krekinga; Plin iz rafinerije

(Kompleksna kombinacija pridobljena s frakcioniranjem produktov vrha iz katalitskega krekinga v fluidiziranem katalitskem krekingu. Sestoji iz vodika, dušika in ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov v območju od C1 do  C3.)

Op.H

Op.K

649-150-00-4

271-625-6

68602-84-6

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 Plini (zemeljsko olje), bogati na C4; Plini iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljenih z destilacijo produktov procesa katalitske frakcionacije. Sestoji iz alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov v območju od C3 do C5, pretežno C4.)

Op.H

Op.K

 

649-068-00-9

270-767-6

68477-85-0

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 Plini (zemeljsko olje), bogati na vodiku; Plin iz rafinerije

(Kompleksna kombinacija ločena kot plin iz  plinskih ogljikovodikov z ohladitvijo. Sestoji pretežno iz vodika z različnimi majhnimi količinami ogljikovega monoksida, dušika,metana in C2 ogljikovodikov.)

Op.H

Op.K

649-132-00-6

270-780-7

68477-97-4

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 

 Plini (zemeljsko olje), C1 do C5, vlažni;  Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena z destilacijo zemeljskega olja in/ali  s krekingom plinskega olja iz frakcionirne kolone. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)

Op.H, Op.K

 

649-092-00-X

271-624-0

68602-83-5

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Plini (zemeljsko olje), C2 do C4, sladkani; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z izpostavitvijo destilatov zemeljskega olja procesu sladkanja za pretvorbo merkaptanov ali za odstranitev kislih nečistoč. Sestoji pretežno  iz nasičenih in nenasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno  v območju od C2 do C4 ter vre v območju približno -51°C do -34°C.)

Op.H, Op.K

 

649-099-00-8

272-205-5

68783-65-3

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

  Plini (zemeljsko olje), C2 povratni tok;  Plin iz  rafinerije

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z ekstrakcijo vodika iz plinskega toka, ki sestoji pretežno iz vodika z majhnimi količinami dušika, ogljikovega monoksida,  metana, etana in etilena. Vsebuje pretežno ogljikovodike kot so metan, etan in etilen z majhnimi količinami vodika, dušika in ogljikovega monoksida.)

Op.H, Op.K

 

649-128-00-4

270-766-0

68477-84-9

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Plini (zemeljsko olje), C2-3; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljenih z destilacijo produktov iz katalitsko frakcionirnega procesa. Sestoji pretežno iz etana, etilena, propana in propilena.)

Op.H, Op.K

649-207-00-3

270-751-9

68477-70-3

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 

Plini (zemeljsko olje), C3-4; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov proizvedena z destilacijo produktov pridobljenih s krekingom surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov v območju od C3 do C4, pretežno iz propana in propilena ter ima vrelišče v območju približno od  -51°C do  -1°C.)

Op.H

Op.K

649-177-00-1

268-629-5

68131-75-9

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Plini (zemeljsko olje), C3-4, bogati na izobutanu; Plin iz predelave zemeljskega  olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena iz destilacije nasičenih in nenasičenih ogljikovodikov, običajno s številom ogljikovih atomov od C3 do C6, pretežno butan in izobutan. Sestoji iz nasičenih in nenasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov v območju od C3 do C4, pretežno izobutan.)

Op.H

Op.K

 

649-204-00-7

270-724-1

68477-33-8

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 Plini (zemeljsko olje), C6-8 recikel iz katalitskega krekinga, bogat na vodiku; Plin iz rafinerije

Op.H

Op.K

 

649-127-00-9

270-763-4

68477-82-7

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 Plini (zemeljsko olje), čiščenje plinskega olja z razžvepljevanjem z vodikom;  Plin iz rafinerije

(Kompleksna kombinacija plinov dobljena iz reformerja in iz tokov iz reaktorja za hidrogeniranje. Sestoji pretežno iz vodika in alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.)

Op.H

Op.K

 

649-171-00-9

295-399-3

92045-17-5

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 Plini (zemeljsko olje), deheksanizator; Plini iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov  dobljena s frakcioniranjem kombiniranih naftnih tokov. Sestoji iz alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)

Op.H

Op.K

 

649-101-00-7

272-872-2

68919-00-6

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Plini (zemeljsko olje), deheksanizator nafte iz direktne destilacije v širokem intervalu vrelišča; Plini iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena s frakcionacijo nafte iz direktne destilacije v širokem intervalu vrelišča. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od  C2 do C6.)

Op.H

Op.K

 

649-084-00-6

271-000-8

68513-15-5

Sk.rakot.2

R45

 

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

1

2

3

4

5

6

 

 Plini (zemeljsko olje), depropanizator hidrokrekinga, bogati na ogljikovodikoh; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov proizvedenih z destilacijo produktov iz hidro-krekinga. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4. Vsebuje lahko tudi manjše količine vodika in vodikovega sulfida.)

Op.H

Op.K

 

649-085-00-1

271-001-3

68513-16-6

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Plini (zemeljsko olje), desorber  iz razžvepljevanja  "unifining" nafte; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena  s procesom "unfiner"-razžvepljevanja nafte in desorbirana iz  naftnega produkta. Sestoji iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov  s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.)

Op.H

Op.K

 

649-103-00-8

272-879-0

68919-06-2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Plini (zemeljsko olje), destilacija plina iz rafinacije olja; Plin iz  rafinerije

(Kompleksna kombinacija dobljena z destilacijo plinske zmesi, ki vsebuje vodik, ogljikov monoksid, ogljikov dioksid in ogljikovodike s številom ogljikovih atomov v območju od C1 do C6, ali dobljena s krekingom etana in propana. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C2, vodika, dušika in ogljikovega monoksida.)

Op.H

Op.K

 

649-148-00-3

271-258-1

68527-15-1

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 Plini (zemeljsko olje), destilacija produktov termokrekinga; Plin iz rafinerije

(Kompleksna kombinacije dobljena z destilacijo produktov iz termokreking procesa. Sestoji  iz vodika, vodikovega sulfida, ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida in ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.)

Op.H

Op.K

 

649-139-00-4

270-789-6

68478-05-7

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 

 Plini (zemeljsko olje), destilat iz naprave za "unfining" proces razžvepljevanja; Plin iz rafinerije

(Kompleksna kombinacija izločena iz tekočega produkta iz "unifining" procesa razžvepljevanja. Sestoji iz vodikovega sulfida, metana, etana in propana.)

Op.H

Op.K

649-157-00-2

272-873-8

68919-01-7

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 Plini (zemeljsko olje), enota za proizvodnjo benzena, obdelava z vodikom, produkti vrha depentenizatorja; Plin iz rafinerije

(Kompleksna kombinacija pridobljena z obdelavo napajalne zmesi iz enote za proizvodnjo benzena z vodikom v prisotnosti katalizatorja, ki ji sledi odstranjevanje pentana. Sestoji pretežno iz vodika, etana in pentana in različnih majhnih količin dušika, ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida in ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6. Vsebuje lahko benzen v sledovih.)

Op.H

Op.K

 

649-149-00-9

271-623-5

68602-82-4

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Plini (zemeljsko olje), frakcija C6-8 iz katalitskega reforminga; Plin iz rafinerije

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljenih z destilacijo proizvodov iz katalitskega reforminga C6 do C8 napajalne zmesi. Sestoji   iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov  v območju od C1 do C5 in vodika.)

Op.H

Op.K

 

649-126-00-3

270-762-9

68477-81-6

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Plini (zemeljsko olje), frakcije z dna depropanizatorja; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena s frakcionacijo produktov dna depropanizatorja. Sestoji pretežno iz butana, izobutana in butadiena.)

Op.H

Op.K

 

649-096-00-1

271-742-2

68606-34-8

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

1

2

3

4

5

6

 

 Plini (zemeljsko olje), frakcije z vrha depropanizatorja; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena z destilacijo produktov  plinskih in bencinskih frakcij katalitskega krekinga. Sestoji iz alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C2do C4.)

Op.H

Op.K

 

649-072-00-0

270-773-9

68477-91-8

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Plini (zemeljsko olje), frakcije z vrha depropanizatorja, naprave za rekuperacijo plini; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljenih s frakcionacijo različnih tokov ogljikovodikov. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov v območju od C1 do C4, pretežno propan.)

Op.H

Op.K

 

649-073-00-6

270-777-0

68477-94-1

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Plini (zemeljsko olje), frakcionator izomerizirane nafte, bogat na C4, brez vodikovega  sulfida; Plin iz predelave zemeljskega olja

Op.H

Op.K

649-075-00-7

270-782-8

68477-99-6

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 Plini (zemeljsko olje), frakcioniranje proizvodov vrha fluidiziranega  katalitskega krekinga in desulfuriranje plinskega olja, gobasti absorber; Plin iz rafinerije

(Kompleksna kombinacija dobljena s frakcionacijo produktov iz fluidiziranega katalitskega reaktorja in naprave za razžvepljevanje plinskega olja. sestoji iz vodika in ogljikovodikov  s številom ogljikovih atomov v območju pretežno od C1 do C4.)

Op.H

Op.K

 

649-167-00-7

273-269-7

68955-33-9

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 Plini (zemeljsko olje), frakcioniranje surovega olja; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena s frakcioniranjem surovega olja. Sestoji iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)

Op.H, Op.K

649-100-00-1

272-871-7

68918-99-0

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

1

2

3

4

5

6

 

 Plini (zemeljsko olje), frakcioniranje, fluidizirani katalitski kreking; Plin iz rafinerije

(Kompleksna kombinacija pridobljena s frakcioniranjem proizvodov vrha fluidiziranega katalitskega procesa. Sestoji iz vodika, vodikovega sulfida, dušika in ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)

Op.H, Op.K

 

649-158-00-8

272-847-3

68919-02-8

 

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 Plini (zemeljsko olje), iz deputanizatorja katalitsko krekirane nafte; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena s frakcioniranjem katalitsko krekirane nafte. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju  od C1 do C4.)

Op.H, Op.K

 

649-107-00-X

273-169-3

68952-76-1

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Plini (zemeljsko olje), iz stabilizatorjev direktne destilacije; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena s frakcioniranjem tekočine iz prve kolone za destilacijo surovega olja. Sestoji iz nasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.)

Op.H

Op.K

 

649-106-00-4

272-883-2

68919-10-8

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 Plini (zemeljsko olje), iztok iz reaktorja za hidrogenacijo, ekspanzijska posoda; Plin iz rafinerije

(Kompleksna kombinacija plinov dobljena z ekspanzijo iztoka po procesu  hidrogenacije. Sestoji pretežno iz vodika, in alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov  v območju od C1 do C6.)

Op.H

Op.K

649-172-00-4

295-400-7

92045-18-6

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 

 Plini (zemeljsko olje), iztok iz reformerja, visoko-tlačna ekspanzijska naprava; Plin iz rafinerije

(Kompleksna kombinacija proizvedena z visoko-tlačno ekspanzijo iztoka iz reaktorja za reforming. Sestoji pretežno iz vodika  in različnih majhnih količin metana, etana in propana.)

Op.H

Op.K

649-146-00-2

271-003-4

68513-18-8

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

1

2

3

4

5

6

 

 Plini (zemeljsko olje), katalitski kreking; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljenih z destilacijo proizvodov katalitskega krekinga. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.)

Op.H

Op.K

 

649-063-00-1

270-756-6

68477-74-7

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Plini (zemeljsko olje), katalitski kreking; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z destilacijo produktov iz katalitskega krekinga. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno  v območju od C3 doC5.)

Op.H

Op.K

 

649-098-00-2

272-203-4

68783-64-2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Plini (zemeljsko olje), katalitski kreking, bogati na C1 do C5; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljenih z destilacijo proizvodov katalitskega krekinga. Sestoji pretežno iz alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6, pretežno od C1 do C5.)

Op.H

Op.K

 

649-064-00-7

270-757-1

68477-75-8

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Plini (zemeljsko olje), katalitski reforming  nafte iz direktne destilacije; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena s katalitskim reformingom direktne nafte in s frakcionacijo celotnega iztoka. Sestoji iz metana, etana in propana.)

Op.H

Op.K

 

649-104-00-3

272-882-7

68919-09-5

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Plini (zemeljsko olje), katalitsko krekirana nafta, produkti iz dna debutanizerja, bogati na C3-5; Plini iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena s stabilizacijo katalitsko krekirane nafte. Sestoji iz  alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C5.)

Op.H

Op.K

 

649-209-00-4

270-754-5

68477-72-5

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Plini (zemeljsko olje), katalitski reforming, bogati na C1 do C4; Plin zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljenih z destilacijo produktov katalitskega reforminga. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov v območju od C1 do C6, pretežno C1 do C4.)

Op.H

Op.K

 

649-066-00-8

270-760-8

68477-79-2

Sk.rakot.2

R:45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Plini (zemeljsko olje), katalitsko krekirani produkti vrha kolone; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena z destilacijo produktov katalitskega kreking-procesa. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C5 in z vreliščem v območju od približno -48°C do 32°C.)

Op.H

Op.K

 

649-191-00-8

270-071-2

68409-99-4

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Plini (zemeljsko olje), katalitsko krekirano plinsko olje, produkti dna depropanizerja, bogati na C4, brez kislin; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena s frakcionacijo katalitsko krekiranega plinskega olja ogljikovodikov in obdelavo za odstranitev vodikovega sulfida in ostalih kislih komponent. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov v območju od C3 do C5, pretežno C4.)

Op.H

Op.K

649-208-00-9

270-752-4

68477-71-4

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Plini (zemeljsko olje), katalitsko polimerizirana frakcija iz  vrha kolone za katalitsko polimerizacijo v naftnem stabilizatorju, plini bogati na C2 do C4; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljenih iz frakcionirne stabilizacije katalitsko polimerizirane nafte. Sestoji iz alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov v območju od C1 do C6, pretežno C2 do C4.)

Op.H

Op.K

 

649-065-00-2

270-758-7

68477-76-9

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Plini (zemeljsko olje), koncentriranje plina v reabsorberju, destilacija; Plin iz rafinerije

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljenih z destilacijo produktov iz kombiniranih plinskih tokov v reabsorberju za koncentriranje plinov. Sestoji pretežno iz ogljika, ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida, dušika, vodikovega sulfida in ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov od C1 do C3.)

Op.H

Op.K

649-130-00-5

270-776-5

68477-93-0

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 Plini (zemeljsko olje), lahke frakcije iz parnega krekinga, koncentrirane na butadienu; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z destilacijo produktov  iz termičnega krekinga.  Sestoji iz ogljikovodikov  s številom ogljikovih atomov pretežno C4.)

Op.H

Op.K

 

649-111-00-1

273-265-5

68955-28-2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

Plini (zemeljsko olje), ločevalnik nizkega tlaka (hidrokreking); Plin iz rafinerije

(Kompleksna kombinacija dobljena z ločevanjem tekočine in pare iztoka iz reaktorja za hidrokreking. Sestoji pretežno iz vodika in nasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v  območju  od C1 do C3.)

Op.H, Op.K

 

649-152-00-5

272-182-1

68783-06-2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Plini (zemeljsko olje), ločevalnik produktov iz platinskega reforminga

(Kompleksna kombinacija dobljena s kemijskim reformingom naftena v aromate. Sestoji iz vodika in nasičenih alifatskih ogljikovodikov, ki imajo število ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do vključno C4.)

Op.H, Op.K

 

649-154-00-6

272-343-6

6881-90-4

Sk.rakot.2

R45

 

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Plini (zemeljsko olje), ločevanje katrana; Plin iz rafinerije

(Kompleksna kombinacija dobljena s frakcionacijo reduciranega surovega olja. Sestoji iz vodika in ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.)

Op.H

Op.K

649-163-00-5

272-884-8

68919-11-9

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 

 Plini (zemeljsko olje), mešenica iz rafinerije; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna  kombinacija dobljena iz različnih procesov. Sestoji iz vodika, vodikovega sulfida in ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)

Op.H, Op.K

 

649-097-00-7

272-183-7

68783-07-3

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Plini (zemeljsko olje), napajalni tok za alkiliranje; Plini iz zemeljskega  olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena s katalitskim krekingom plinskega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 doC4.)

Op.H, Op.K

 

649-095-00-6

271-737-5

68606-27-9

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Plini (zemeljsko olje), kondicioniranje v reformerju, bogati na vodiku; Plini iz rafinerije

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena iz reformerjev. Sestoji pretežno iz vodika z različnimi majhnimi količinami ogljikovega monoksida in alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)

Op.H, Op.K

649-135-00-2

270-784-9

68478-01-3

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 

 Plini (zemeljsko olje), oljna mešanica, bogati na vodiku in dušiku; Plin iz rafinerije

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z destilacijo oljne mešanice. Sestoji primarno iz vodika in dušika z različnimi majhnimi količinami ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida in alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)

Op.H, Op.K

 

649-123-00-7

270-749-8

68477-68-9

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Plini (zemeljsko olje), parni kreking, bogati na C3; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z destilacijo produktov iz parnega krekinga. sestoji pretežno iz propilena z nekaj propana in vre v območju  približno od -70°C do 0°C.)

Op.H, Op.K

649-115-00-3

295-404-9

92045-22-2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

1

2

3

4

5

6

 

 Plini (zemeljsko olje), plini z vrha kolone, rektifikacija nafte iz katalitskega reforminga; Plin iz rafinerije

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena iz stabilizacije katalitsko reformirane nafte. Sestoji iz vodika in nasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.)

Op.H

Op.K

 

649-124-00-2

270-759-2

68477-77-0

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 Plini (zemeljsko olje),C3-C5 polnitev olefinske-parafinske alkilacije; Plini iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija olefinskih in parafinskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov v območju od C3 do C5 in se uporabljajo kot polnitev pri alkiliranju. Temperature okolice normalno presegajo kritično temperaturo teh kombinacij.)

Op.H

Op.K

 

649-067-00-3

270-765-5

68477-83-8

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Plini (zemeljsko olje), pralnik plinskega olja z dietanolaminom; Plin iz rafinerije

(Kompleksna kombinacija pridobljena z razžvepljevanjem plinskega olja z dietanolaminom. Sestoji pretežno iz vodika, vodikovega sulfida in alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov  pretežno v območju od C1 do C5.)

Op.H, Op.K

 

649-169-00-8

295-397-2

92045-15-3

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 

Plini (zemeljsko olje), produkti kolone za ločevanje butana; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z destilacijo toka butana. Sestoji iz alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C4.)

Op.H, Op.K

649-206-00-8

270-750-3

68477-69-0

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 

 Plini (zemeljsko olje), produkti vrha stabilizatorja katalitsko reformirane nafte pridobljene z direktno frakcionacijo; Plin iz rafinerije

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena iz katalitskega reforminga nafte iz direktne frakcionacije, ki ji sledi frakcionacija celotnega  iztoka. Sestoji iz vodika, metana, etana in propana.)

Op.H

Op.K

649-145-00-7

270-999-8

68513-14-4

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

1

2

3

4

5

6

 

 Plini (zemeljsko olje), rafinerija; Plin iz rafinerije

(Kompleksna kombinacija dobljena iz različnih operacij rafinacije zemeljskega olja. Sestoji iz vodika in ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C3.)

Op.H

Op.K

 

649-153-00-0

272-338-9

68814-67-5

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 Plini (zemeljsko olje), razžvepljevanje plinskega olja z vodikom, iztok; Plin iz rafinerije

(Kompleksna kombinacija dobljena z ločevanjem  tekoče faze iztoka iz  procesa hidrogenacije. Sestoji pretežno iz vodika, vodikovega sulfida in alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C3.)

Op.H

Op.K

 

649-170-00-3

295-398-8

92045-16-4

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Plini (zemeljsko olje), recikel katalitskega reforminga frakcije C6 do C8; Plin iz rafinerije

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov proizvedenih z destilacijo produktov iz katalitskega reforminga C6 do C8 napajalne zmesi, ki je  reciklirana za zadržanje vodika. Sestoji primarno iz vodikov. Vsebuje lahko tudi različne  majhne količine ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida, dušika in ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.)

Op.H

Op.K

 

649-125-00-8

270-761-3

68477-80-5

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Plini (zemeljsko olje), recikel zmesi olj obdelan z vodikom, bogat na vodiku in dušiku; Plin iz rafinerije

(Kompleksna kombinacija dobljena iz reciklirane z vodikom obdelane zmesi olj. Sestoji pretežno iz vodika in dušika z različnimi majhnimi količinami  ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida in ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)

Op.H

Op.K

649-133-00-1

270-781-2

68477-98-5

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Plini (zemeljsko olje), reforming, obdelava z vodikom; Plin iz rafinerije

(Kompleksna kombinacija dobljena iz procesa reforminga-obdelave z vodikom. Sestoji pretežno iz vodika, metana in etana z različnimi majhnimi količinami vodikovega sulfida in alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju C3 do C5.)

Op.H

Op.K

 

649-136-00-8

270-785-4

68478-02-4

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Plini (zemeljsko olje), reforming, obdelava z vodikom, bogati na vodiku in metanu; Plin iz rafinerije

(Kompleksna kombinacija dobljena iz procesa reforminga-obdelave z vodikom. Sestoji pretežno iz vodika in metana z različnimi majhnimi količinami ogljikovega monoksida, ogljikovga dioksida, dušika in nasičenih alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C5.)

Op.H

Op.K

 

649-137-00-3

270-787-5

68478-03-5

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Plini (zemeljsko olje), sekundarna absorbcija, pranje plina iz fluidiziranega katalitskega krekinga; Plin iz rafinerije

(Kompleksna kombinacija proizvedena s pranjem plina z vrha fluidiziranega katalitskega krekinga. Sestoji iz vodika, dušika, metana, etana in propana.)

Op.H

Op.K

 

649-159-00-3

272-875-9

68919-03-9

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Plini (zemeljsko olje), separator za enoto "unifining"; Plin iz rafinerije

(Kombinacija vodika in metana dobljena s frakcionacijo proizvodov  iz "unifiner" enote.)

Op.H

Op.K

 

649-164-00-0

272-885-3

68919-12-0

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Plini (zemeljsko olje), stabilizator lahke nafte iz direktne destilacije;Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljenih s stabilizacijo lahke nafte iz direktne destilacije. Sestoji iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C6.)

Op.H

Op.K

649-086-00-7

271-002-9

68513-17-7

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

1

2

3

4

5

6

 

Plini (zemeljsko olje), obdelava z amini;Plini iz rafinerije

(Plinski napajalni tok v aminski sistem za odstranitev vodikovega sulfida. Sestoji iz vodika. Prisoten je lahko tudi ogljikov monoksid, ogljikov dioksid, vodikov sulfid  in alifatskiOgljikovodiki  s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)

Op.H

Op.K

649-120-00-0

270-746-1

68477-65-6

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Plini (zemeljsko olje), recikel, bogat na vodiku; Plin iz rafinerije

(Kompleksna kombinacija dobljena iz recikliranih reaktorskih plinov. Sestoji pretežno iz vodika z  različnimi majhnimi količinami ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida, dušika, vodikovega  sulfida in nasičenih alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov v območju od C1 do C5.)

Op.H

Op.K

 

649-134-00-7

270-783-3

68478-00-2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Plini (zemeljsko olje), stabilizator platinskega reforminga, frakcioniranje lahkih frakcij; Plin iz rafinerije

(Kompleksna kombinacija dobljena s frakcioniranjem lahkih frakcij iz platinskih reaktorjev iz platforming-naprav. Sestoji iz vodika, metana, etana in propana.)

Op.H, Op.K

 

649-161-00-4

272-880-6

68919-07-3

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Plini (zemeljsko olje), stabilizator, frakcionacija lahkega bencina iz direktne destilacije;Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljenih s frakcioniranjem lahkega bencina iz direktne destilacije. Sestoji iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)

Op.H, Op.K

 

649-102-00-2

272-878-5

68919-05-1

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Plini (zemeljsko olje), suhi kisli, enota za koncentriranje plinov; Plin iz rafinerije

(Kompleksna kombinacija suhih plinov iz enote za koncentiranje plina. Sestoji iz vodika, vodikovega sulfida in ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C3.)

Op.H

Op.K

649-129-00-X

270-774-4

68477-92-9

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Plini (zemeljsko olje), surova destilacija in katalitski kreking; Plin iz rafinerije

(Kompleksna kombinacija pridobljena s surovo destilacijo in katalitskim krekingom. Sestoji iz vodika, vodikovega sulfida, dušika, ogljikovega monoksida ter parafinskih in olifinskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.)

Op.H

Op.K

 

649-168-00-2

273-563-5

68989-88-8

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Plini (zemeljsko olje), težki destilat, razžvepljevanje z dehidrogeniranjem;  Plin iz rafinerije

(Kompleksna kombinacija izločena iz tekočega proizvoda težkega destilata pridobljenega v procesu razžvepljevanja z vodikom. Sestoji iz vodika, vodikovega sulfida in nasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)

Op.H

Op.K

649-160-00-9

272-876-4

68919-04-0

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Plini (zemeljsko olje), z vodikom obdelani kisli kerozen, stabilizator depentanizacije; Plin iz rafinerije

(Kompleksna kombinacija dobljena iz depentanizacijske stabilizacije z vodikom obdelanega kerozena.  Sestoji primarno iz  vodika, metana, etana in propana in različnih majhnih količin dušika, vodikovega sulfida, ogljikovega monoksida in ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C5.)

Op.H

Op.K

 

649-155-00-1

272-775-5

68911-58-0

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

Plini (zemeljsko olje), z vodikom obdelani kisli kerozin, ekspanzijska posoda;  Plin iz rafinerije

(Kompleksna kombinacija dobljena iz ekspanzijske posode enote za obdelavo kislega kerozina z vodikom v prisotnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz vodika, metana in različnih majhnih količin dušika, ogljikovega monoksida in ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C5.)

Op.H

Op.K

 

649-156-00-7

272-776-0

68911-59-1

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Plini (zemeljsko olje), znižanje viskoznosti ostankov; Plin iz rafinerije

(Kompleksna zmes dobljena z znižanjem viskoznosti ostankov  v peči. Sestoji pretežno iz vodikovega sulfida ter parafinskih in olifinskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5. )

Op.H, Op.K

 

649-174-00-5

295-402-8

92045-20-0

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Plini (zemeljsko olje),ostanki po parnem krekingu nafte pod visokim tlakom; Plin iz rafinerije

(Kompleksna kombinacija dobljena kot zmes frakcij, ki ne kondenzirajo iz produkta  parnega krekinga nafte in plinskih ostankov dobljenih pri predelavi nadaljnih proizvodov. Sestoji pretežno iz vodika ter parafinskih in olifinskih ogljikovodikov  s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5, ki jim je lahko primešan naravni plin.)

Op.H, Op.K

 

649-173-00-X

295-401-2

92045-19-7

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Plini (zemeljsko olje),produkti z vrha separatorja iz katalitskega krekinga v fluidiziranem sloju; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljenih  s frakcionacijo polnitve v C3-C4 ločevalnikih. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov C3.)

Op.H, Op.K

649-105-00-9

272-893-7

68919-20-0

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Plini iz predelave zemeljskega olja, utekočinjeni, sladkani; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z učinkovanjem procesa sladkanja na utekočinjeno zmes plinov  zemeljskega olja za pretvorbo merkaptanov ali za odstranitev kislih nečistot. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C7 ter ima vrelišče v območju približno od -40°C do 80°C.)

Op.K

649-203-00-1

270-705-8

68476-86-8

F+;R12

Sk.rakot.2;

R45

Simb.:F+,T

R:12-45

S:53-45

 

 

Plin iz predelave zemeljskega olja, utekočinjeni; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z destilacijo surovega zemeljskega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C7 ter ima vrelišče v območju od -40°C do 80°C.)

Op.K

649-202-00-6

270-704-2

68476-85-7

F+;R12

Sk.rakot.2;

R45

Simb.:F+,T

R:12-45

S:53-45

 

1

2

3

4

5

6

 

Plini z vrha kolone (zemeljsko olje), deetanizator; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z destilacijo plinskih in bencinskih frakcij iz katalitskega krekinga. Vsebuje pretežno etan in etilen.)

Op.H, Op.K

 

649-069-00-4

270-768-1

68477-86-1

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Plini z vrha kolone (zemeljsko olje), deizobutanizator; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov proizvedena z atmosfersko destilacijo butan-butilenskega toka. Sestoji iz alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C4.)

Op.H, Op.K

 

649-070-00-X

270-769-7

68477-87-2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 Plinska olja (zemeljsko olje), težki vakuum; Težko gorivno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov proizvedenih z vakuumsko destilacijo ostanka atmosferske destilacije surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov, ki imajo ogljikova števila pretežno v območju od C20 do C50 in vrelišče v  območju približno 350°C do 600°C. Tok destilata vsebuje verjetno  5- ali več utežnih %  4- do 6-členskih kondenziranih obročev aromatskih ogljikovodikov.)

Op.H

649-009-00-7

265-058-3

64741-57-7

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 Plinska olja (zemeljsko olje), z vodikom obdelana frakcija vakuumske destilacije; Težko gorivno olje

(Kompleksna kombinacija dobljena z obdelavo petrolejske frakcije z vodikom v prisotnosti katalizatorja. Sestoji iz ogljikovodikov  z ogljikovimi  števili pretežno v območju od C13 do C50 in ima vrelišče v območju približno 230°C do 600°C. Ta tok tekočine vsebuje verjetno 5- ali več utežnih %  4- do 6-členskih kondenziranih obročev aromatskih ogljikovodikov.)

Op.H

649-015-00-X

265-162-9

64742-59-2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Plinska olja (zemeljsko olje), z vodikom obdelana težka frakcija vakuumske destilacije; Težko gorivno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena s katalitsko hidrodesulfurizacijo. Sestoji iz ogljikovodikov z ogljikovimi števili pretežno v območju C20 do C50 in ima vrelišče 350°C do 600°C. Ta tok tekočine vsebuje verjetno 5- ali več utežnih %  4- do 6-členskih kondenziranih obročev aromatskih ogljikovodikov.)

649-017-00-0

265-189-6

64742-86-5

 

 

Op.H

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Plinska olja (zemeljsko olje), kemijsko nevtralizirana; Nespecificirano plinsko olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena s procesom za odstranitev kislih sestavin. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C13 do C25 ter vre v območju približno 230°C do 400°C.)

Op.H

Op.N

 

649-218-00-3

265-129-9

64742-29-6

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Plinska olja (zemeljsko olje), lahka vakuumska, termokrekirana, razžvepljena z vodikom; Krekirano plinsko olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena s katalitskim razžvepljevanjem termokrekiranega lahkega vakuumskega zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C14 do C20 ter z vreliščem v območju od približno 270°C do 370°C.)

Op.H

 

649-450-00-5

308-278-8

97926-59-5

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Plinska olja (zemeljsko olje), obdelana s topilom; Nespecificirano plinsko olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena kot rafinat iz procesa solventne ekstrakcije (ekstrakcije s topilom). Sestoji pretežno iz alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C11 do C25 ter ima vrelišče v območju približno 205°C do 400°C.)

Op.H

Op.N

 

649-213-00-6

265-092-9

64741-90-8

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Plinska olja (zemeljsko olje), obdelana s kislino; Nespecificirano plinsko olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena kot rafinat iz procesa obdelave z žveplovo kislino. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C13 do C25 ter vre približno v območju od 230°C do 400°C.)

Op.H

Op.N

649-215-00-7

265-112-6

64742-12-7

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Plinska olja (zemeljsko olje), razžvepljena z vodikom; Nespecificirano plinsko olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena iz zemeljskega olja (surovine) po obdelavi z vodikom za pretvorbo organskega žvepla v vodikov sulfid, ki se odstrani. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C13 do C25 ter vre  v območju od 230°C do 400°C.)

Op.H

Op.N

 

649-222-00-5

265-182-8

64742-79-6

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Plinska olja (zemeljsko olje), termokrekirana, razžvepljena z vodikom; Krekirano plinsko olje

Op.H

 

649-444-00-2

295-411-7

92045-29-9

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Plinska olja (zemeljsko olje), atmosferska destilacija; Težko gorivno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljenih  z destilacijo surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C7  do C35 in  ima vrelišče v območju približno 121°C do 510°C.)

Op.H

 

649-032-00-2

272-184-2

68783-08-4

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Plinska olja (zemeljsko olje), z vodikom obdelana težka frakcija vakuumske destilacije iz koksarne; Težko gorivno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljenih z  vodikovim  razžvepljevanjem težkih koksarniških destilatov. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C18 do C44 in ima vrelišče v območju približno od 304°C do 548°C.  Vsebuje verjetno  5-  ali več %  aromatskih ogljikovodikov s 4- do 6-členskimi kondenziranimi  obroči.)

Op.H

 

649-039-00-0

285-555-9

85117-03-9

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Plinska olja, obdelana z vodikom; Nespecificirano plinsko olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena s ponovno destilacijo iztočnih tokov iz obdelave parafinov z vodikom v prisotnosti katalizatorja.  Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C17 do C27 ter vre v območju približno od 330°C do 340°C.)

Op.H

Op.N

649-238-00-2

308-128-1

97862-78-7

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Plinska olja, parafinska; Nespecificirano plinsko olje

(Destilat dobljen s ponovno destilacijo kompleksne kombinacije ogljikovodikov pridobljene z destilacijo iztokov iz katalitske obdelave parafinov pod ostrimi pogoji. Vre v območju približno od 190°C do 330°C.)

Op.H

Op.N

649-233-00-5

300-227-8

93924-33-5

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Plinski ostanek  (zemeljsko olje), separator katalitsko reformirane nafte; Prečiščen plin

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljenih s katalitskim reformingom nafte pridibljene s direktno frakcionacijo. Sestoji iz vodika in ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov  pretežno v območju od C1  do C6. )

Op.H

Op.K

 

649-141-00-5

270-807-2

68478-27-3

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Plinski ostanek (zemeljski plin), predpriprava toka propana in propilena za alkiliranje, deetanizer; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljenih z destilacijo reakcijskih produktov propana s propilenom. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.)

Op.H

Op.K

 

649-189-00-7

269-631-9

68308-11-2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Plinski ostanek (zemeljsko olje),  kombinirana frakcionacija produktov katalitskega krekinga, katalitskega reforminga  in razžveplevanja z  vodikom; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena iz frakcionacije proizvodov katalitskega krekinga, katalitskega reforminga in razžvepljevanja z vodikom - procesom za odstranitev kislih nečistoč. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)

Op.H

Op.K

 

649-078-00-3

270-804-6

68478-24-0

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Plinski ostanek (zemeljsko olje), absorber, katalitski kreking plinskega olja; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljenih z destilacijo produktov katalitskega krekinga plinskega olja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)

Op.H

Op.K

 

649-183-00-4

269-623-5

68308-03-2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Plinski ostanek (zemeljsko olje), aparat za frakcionirno absorbcijo, katalitski kreking destilata in nafte; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije produktov katalitskega krekinga destilatov in nafte. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov v območju od C1 do C4.)

Op.H

Op.K

649-178-00-7

269-617-2

68307-98-2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Plinski ostanek (zemeljsko olje), destilat in nafta razžvepljeni z vodikom, brez kislin, kolona za frakcionacijo; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena s frakcionacijo hidrodesulfurirane nafte in destilata  iz tokov ogljikovodikov, ki so obdelani za odstranitev kislih nečistoč. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)

Op.H

Op.K

 

649-186-00-0

269-626-1

68308-06-5

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Plinski ostanek (zemeljsko olje), enota za rekuperacijo nasičenih plinov, bogati na C1 do C2; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljenih iz frakcionacije plinskega ostanka destilacije, nafte  pridobljene z direktno destilacijo in plinskega ostanka iz stabilizacije nafte iz katalitskega reforminga. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov v območju od C1 do  C5,  pretežno metan in etan.)

Op.H

Op.K

 

649-081-00-X

270-814-0

68478-33-1

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Plinski ostanek (zemeljsko olje), frakcionirni stabilizator katalitsko polimerizirane nafte; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz frakcionirne stabilizacije produktov polimerizacije nafte. Sestoji  pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov v območju od C1 do C4.)

Op.H

Op.K

 

 

649-179-00-2

269-618-8

68307-99-3

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Plinski ostanek (zemeljsko olje), frakcionirni stabilizator katalitsko reformirane nafte, brez vodikovega sulfida; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena s frakcionirno stabilizacijo katalitsko reformirane nafte iz katere je bil z aminsko obdelavo odstranjen vodikov sulfid. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.)

Op.H

Op.K

 

649-180-00-8

269-619-3

68308-00-9

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 Plinski ostanek (zemeljsko olje), iz stabilizatorja frakcionacije ogljikovodikov termičnega krekinga,  koksanje zemeljskega olja;Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena s frakcionirno destilacijo termo-krekiranih ogljikovodikov iz procesa koksanja zemeljskega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.)

Op.H

Op.K

649-110-00-6

273-176-1

68952-82-9

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Plinski ostanek (zemeljsko olje), iz stabilizatorja nafte in destilata katalitskega krekinga;Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena s frakcioniranjem katalitsko krekirane nafte in destilata. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.)

Op.H

Op.K

 

649-108-00-5

273-170-9

68952-77-2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

1

2

3

4

5

6

 

Plinski ostanek (zemeljsko olje), lahka nafta iz direktne destilacije, stabilizator, brez vodikovega sulfida; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena s frakcionirno stabilizacijo lahke nafte iz  postopka direktne destilacije. Iz nafte  je bil vodikov sulfid odstranjen z obdelavo z aminom. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s  številom ogljikov pretežno v območju od C1 do C5.)

Op.H, Op.K

 

649-188-00-1

269-629-8

68308-09-8

Sk.rakot.2

R45

Simb.:

R:45

S:53-45

 

 

 

Plinski ostanek (zemeljsko olje), naprava za rekuperacijo plina; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljenih z destilacijo produktov različnih tokov ogljikovodikov. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)

Op.H, Op.K

 

649-184-00-X

269-624-0

68308-04-3

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Plinski ostanek (zemeljsko olje), naprava za rekuperacijo plina, deetanizer; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena z destilacijo produktov različnih tokov ogljikovodikov. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.)

Op.H, Op.K

 

649-185-00-5

269-625-6

6808-05-4

Sk.rakot.2

R45

 

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Plinski ostanek (zemeljsko olje), nasičena plinska zmes iz plinske naprave, bogat na C4; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz frakcionirne stabilizacije nafte iz prve destilacije plinskega ostanka po destilaciji in plinskega ostanka iz stabilizatorja katalitsko reformirane nafte. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov v območju od C3 do C6, pretežno butan in izobutan.)

Op.H, Op.K

 

649-080-00-4

270-813-5

68478-32-0

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Plinski ostanek (zemeljsko olje), obdelava z vodikom destilata iz krekinga, separator; Plin iz rafinerije

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo destilatov iz krekinga z vodikom v prisotnosti katalizatorja. Sestoji iz vodika in nasičenih ogljikovodikov  s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)

Op.H, Op.K

649-143-00-6

270-809-3

68478-29-5

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Plinski ostanek (zemeljsko olje), očiščeno olje iz katalitskega krekinga  in termično-krekiran ostanek vakuumske frakcionacije refluksnega toka; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljenih iz frakcionacije katalitsko krekiranega očiščenega olja in termično krekiranega vakuumskega ostanka. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.)

Op.H

Op.K

 

649-076-00-2

270-802-5

68478-21-7

Sk.rakot.2

R:45

 

 

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Plinski ostanek (zemeljsko olje), razžvepljevanje z vodikom vakuumskega plinskega olja, brez vodikovega sulfida; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena s katalitskim hidrodesulfuriranjem vakuumskega plinskega olja, iz katerega je odstranjen  vodikov sulfid z obdelavo z aminom. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.)

Op.H

Op.K

 

649-190-00-2

269-632-4

68308-12-3

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 Plinski ostanek (zemeljsko olje), refrakcionirni absorber za produkte iz katalitskega krekinga; Plin iz rafinerije

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljenih iz refrakcionacije produktov iz procesa katalitskega krekinga. Sestoji iz vodika in ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C3.)

Op.H

Op.K

 

649-140-00-X

270-805-1

68478-25-1

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Plinski ostanek (zemeljsko olje), separator katalitsko z vodikom razžvepljene nafte; Plin iz rafinerije

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z razžvepljevanjem nafte z vodikom: Sestoji iz vodika, metana, etana in propana.)

Op.H

Op.K

 

649-165-00-6

273-173-5

68952-79-4

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 

 Plinski ostanek (zemeljsko olje), separator nafte pridobljene z direktnim frakcioniranjem in razžvepljevanjem z vodikom; Plin iz rafinerije

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz procesa razžvepljevanja z vodikom, nafte pridobljene z direktnim frakcioniranjem. Sestoji iz vodika in nasičenih alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.)

Op.H

Op.K

 

649-144-00-1

270-810-9

68478-30-8

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Plinski ostanek (zemeljsko olje), stabilizacija nafte iz katalitskega krekinga, absorber; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljenih iz stabilizacije katalitsko krekirane nafte.  Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.)

Op.H

Op.K

649-077-00-8

270-803-0

68478-22-8

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Plinski ostanek (zemeljsko olje), stabilizacija s frakcionacijo nafte iz katalitskega reforminga; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljenih s frakcionirno stabilizacijo katalitsko reformirane nafte. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.)

Op.H

Op.K

 

649-079-00-9

270-806-7

68478-26-2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

Plinski ostanek (zemeljsko olje), stabilizator katalitsko reformirane nafte; Plin iz rafinerije

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov  dobljena iz stabilizacije katalitsko refornirane nafte. Sestoji iz vodika in ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno od C1 do C6.)

Op.H

Op.K

 

649-142-00-0

270-808-8

68478-28-4

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Plinski ostanek (zemeljsko olje), striper (desorber) za obdelavo z vodikom destilatov iz krekinga; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo termično krekiranih destilatov z vodikom v prisotnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.)

Op.H

Op.K

 

649-181-00-3

269-620-9

68308-01-0

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Plinski ostanek (zemeljsko olje), termično krekirani destilat, absorber plinskega olja in nafte; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z ločevanjem termično krekiranih destilatov nafte in zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od  C1 do C6.)

Op.H

Op.K

 

649-109-00-0

273-175-6

68952-81-8

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Plinski ostanek (zemeljsko olje), vakuumski ostanek termičnega krekinga; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena iz termičnega krekinga vakuumskih ostankov. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)

Op.H

Op.K

649-082-00-5

270-815-6

68478-34-2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Plinski ostanek (zemeljsko olje), vakuumsko plinsko olje razžvepljeno z vodikom, desorber (striper), brez vodikovega sulfida; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena iz desorbcijske stabilizacije katalitsko hidrodesulfuriranega vakuumskega plinskega olja, iz katerega  je bil vodikov sulfid odstranjen z obdelavo z aminom. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.)

Op.H

Op.K

 

649-187-00-6

269-627-7

68308-07-6

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Plinski ostanek (zemeljsko olje), vodikov razžvepljevalnik direktnega destilata, brez vodikovega sulfida; Plin iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena s katalitsko hidrodesulfurizacijo (razžvepljevanje z vodikom)  direktnega destilata iz katerega je bil vodikov sulfid odstranjen z obdelavo z aminom. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.)

Op.H

Op.K

 

649-182-00-9

269-630-3

68308-10-1

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 Plinski ostanek, razžvepljevanje nafte pridobljene z direktnim frakcioniranjem, razžvepljevanje z vodikom; Plin iz rafinerije

(Kompleksna kombinacija dobljena z razžvepljevanjem nafte, pridobljene z direktno destilacijo, z vodikom . Sestoji iz vodika in ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1  do C5.)

Op.H

Op.K

 

649-166-00-1

273-174-0

68952-80-7

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Plinski ostanki (zemeljsko olje), izomerizirana nafta, frakcionirni stabilizator;Plini iz predelave zemeljskega olja

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena s frakcionirno stabilizacijo produktov iz izomerizirane nafte. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.)

Op.H

Op.K

 

649-210-00-X

269-628-2

68308-08-7

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Plinsko olje (zemeljsko olje), parno-krekirano; Krekirano plinsko olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljenih z destilacijo produktov parnega kreking procesa. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno večjim od C9 ter z vreliščem v območju od približno 205°C do 400°C.)

Op.H

649-442-00-1

271-260-2

68527-18-4

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

Prečiščena olja (petrolej), katalitsko-krekirana ;Težko gorivno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena kot frakcija ostanka pri destilaciji proizvodov iz katalitskega kreking procesa. Sestoji iz ogljikovodikov z ogljikovim številom pretežno večjim od C20 in z vreliščem  nad približno 350°C. Tok destilata vsebuje verjetno  5- ali več % 4- ali 6-členskih kondenziranih obročev kondenziranih ogljikovodikov. )

Op.H

 

649-011-00-8

265-064-6

64741-62-4

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Premogove tekočine, ekstrakcija s tekočim topilom ;

(Produkt v glavnem brez topil pridobljen z destilacijo topila iz  raztopine filtriranega premogovega ekstrakta, pridobljene z razgradnjo premoga v tekočem topilu. Črna poltrdna snov, sestavljena primarno iz kompleksne kombinacije aromatskih ogljikovodikov s kondenziranimi obroči, aromatskih dušikovih spojin, aromatskih žveplovih spojin, fenolnih spojin in ostalih aromatskih kisikovih spojin in njihovih alkilnih derivatov.)

Op.H

Op.M

 

648-144-00-9

302-683-3

94114-48-4

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Premogove tekočine, raztopina iz ekstrakcije s tekočim topilom ;

(Produkt dobljen s filtracijo premogovih mineralnih snovi in neraztopljenega premoga iz raztopine premogovega ekstrakta pridobljen z  razgradnjo premoga v tekočem topilu. Črna viskozna visoko-kompleksna tekočinska kombinacija sestavljena primarno iz aromatskih in delno hidrogeniranih aromatskih ogljikovodikov, aromatskih dušikovih spojin, aromatskih žveplovih spojin, fenolnih in ostalih aromatskih kisikovih spojin in njihovih alkilnih derivatov.)

Op.H

Op.M

 

648-143-00-3

302-682-8

94114-47-3

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Produkti iz zemeljskega olja, Katalitsko reformirana nafta z nizko temperaturo vreliščai Hydrofining-Powerforming procesa; Katalitsko reformirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija dobljena v Hydrofiner-Powerformer procesu z vreliščem v območju približno od 27°C do 210°C.)

Op.H

Op.P

 

649-306-00-1

271-058-4

68514-79-4

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

1

2

3

4

5

6

 

 Produkti zemeljskega olja,Plini iz rafinerije; Plin iz rafinerije

(Kompleksna kombinacija,  ki sestoji pretežno iz vodika in različnih majhnih količin metana, etana in propana.)

Op.H

Op.K

649-151-00-X

271-750-6

68607-11-4

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 

Rafinati (zemeljsko olje), katalitski reforming, protitočna ekstrakcija s sistemom etilenglikol-voda; Modificirana  nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena kot rafinat UDEX-ekstrakcijskega procesa  toka produktov iz katalitskega reforminga. Sestoji iz ogljikovodikov s številom  ogljikov pretežno v območju od  C6  do C9.)

Op.H

Op.P

 

649-280-00-1

270-088-5

68410-71-9

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

 Rafinati (zemeljsko olje), parno-krekirana C4-frakcija po ekstrakciji z bakrovim amonijevim acetatom,, nasičeni in nenasičeni C3 do C5Ogljikovodiki, brez butadiena;Plin iz predelave zemeljskega olja

Op.H

Op.K

 

649-119-00-5

307-769-4

97722-19-5

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Rafinati (zemeljsko olje), reformer, Lurgi-separator; Modificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena kot rafinat iz Lurgi-separacijske enote. Sestoji pretežno iz nearomatskih ogljikovodikov z  različnimim majhnimi količinami aromatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C6 do C8.)

Op.H

Op.P

 

649-281-00-7

270-349-3

68425-35-4

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 Silvant nafta (premog); ostanki ekstrakta lahkega olja, visoko vrelišče

(Destilat iz bodisi visokotemperaturnega premogovega katrana, lahkega olja ali ostanka iz alkalnega ekstakta olja premogovega katrana s približnim območjem destilacije od 130°C do 210°C. Pretežno ga sestavljajo inden in drugi policiklični obročni sistemi, ki imajo en sam aromatski obroč. Verjetno vsebujejo fenolne komponente in aromatske dušikove baze.)

Op.H, Op.J

648-020-00-4

266-013-0

65996-79-4

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

1

2

3

4

5

6

 Smola, premogov katran, visoka temperatura, sekundarna; Redestilat smole

(Ostanek dobljen med destilacijo frakcij z visokim vreliščem iz visoko-temperaturnega katrana bitumenskega premoga in /ali smolnega koksnega olja z točko zmehščišča 140°C do 170°C v skladu z DIN 52025. Primarno sestoji iz tri- in poli-cikličnih aromatskih spojin, ki vsebujejo tudi heteroatome.)

Op.H

Op.M

648-057-00-6

302-650-3

94114-13-3

Sk.rakot.2

R45

 

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Smola, premogov katran, nizka temperatura; Smolni ostanek

(Kompleksna črna trdna ali poltrdna snov dobljena pri destilaciji nizko-temperaturnega premogovega katrana. Točko zmehčišča ima v približnem območju 40°C do 180°C. Sestavljena je primarno iz kompleksne mešanice ogljikovodikov.)

Op.H

Op.M

 

648-069-00-1

292-651-4

90669-57-1

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Smola, premogov katran, nizka temperatura, oksidiran; Ostanek smole, oksidiran

(Produkt je dobljen z zračnim prepihovanjem nizko-temperaturne smole premogovega katrana pri zvišani temperaturi. Točko zmehčišča ima znotraj približnega območja od 70°C do 180°C. Primarno je sestavljena iz kompleksne zmesi ogljikovodikov.)

Op.H

Op.M

 

648-070-00-7

292-654-0

90669-59-3

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Smola, premogov katran, nizka temperatura, toplotno obdelan; Ostanek smole, oksidiran; Ostanek smole, toplotno obdelan

(Kompleksna črna trdna snov ali polsnov pridobljena pri toplotni obdelavi nizko-temperaturne premogove smole. Točko zmehčišča ima v območju približno od 50°C do 140°C. Sestoji v glavnem iz kompleksne mešanice aromatskih spojin.)

Op.H

Op.M

 

648-071-00-2

292-653-5

90669-58-2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 Smola, premogov katran, visoka temperatura; Smola

(Ostanek destilacije visoko-temperaturnega premogovega katran. Črna, trdna snov s približno točko zmehščišča med 30°C do 180°C. Sestavljen je primarno iz kompleksne mešanice tri- ali več-členskih kondenziranih obročov aromatskih ogljikovodikov.)

Op.H

 

648-055-00-5

266-028-2

65996-93-2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Smola, premogov katran, visoka temperatura, toplotno obdelana; Smola

(Toplotno obdelan ostanek destilacije visoko-temperaturnega premogovega katrana. Črna trdna snov s približno točko zmehščišča med 80°C in 180°C. Sestavljena je primarno iz kompleksne zmesi tri- ali več-členskih kondenziranih obročov aromatskih ogljikovodikov.)

Op.H

Op.M

 

648-056-00-0

310-162-7

121575-60-8

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Smola, zemeljsko olje premogovega katrana; Ostanki smole

(Ostanki destilacije zmesi premogovega katrana in aromatskih petrolejskih tokov. Trdna snov s točko zmehčišča med 40°C in 180°C. Sestavljena je primarno iz kompleksne mešanice tri- ali več-členskih kondenziranih obročov aromatskih ogljikovodikov.)

Op.H

Op.M

648-076-00-X

269-109-0

68187-57-5

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Smolne baze, premog, pikolinska frakcija; Destilacijske baze

(Piridinske baze z vreliščem v območju približno od 125 °C do 160 °C dobljene z destilacijo nevtraliziranega kislega ekstrakta baz, ki vsebujejo katransko frakcijo dobljeno z destilacijo bitumenskih premogovih katranov. Sestavljajo ga v glavnem lutidini in pikolini.)

Op.H

Op.J

 

648-030-00-9

295-548-2

92062-33-4

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Solvent nafta (premog), frakcija ksilen-stiren; redestilat lahkega olja; srednja točka vrelišča

Op.H

Op.J

 

648-007-00-3

287-502-5

85536-20-5

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

1

2

3

4

5

6

Solvent nafta (premog), vsebuje kumaron in stiren; redestilat lahkega olja, srednja točka vrelišča

Op.H, Op.J

 

648-008-00-9

287-500-4

85536-19-2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Solvent-nafta  (zemeljsko olje), hidrokrekirana, težka aromatska; Krekirani kerozen

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z destilacijo hidrokrekiranega destilata zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C9 do C16 ter z vreliščem v območju od približno 235°C do 290°C.)

Op.H

 

649-417-00-5

309-881-9

101316-80-7

Xn;R22

Simb.:Xn

R:22

S:(2-)-23-24-62

C³10%

 

Xn;R22

Op.4

 

Solvent-nafta (zemeljsko olje), lahka  naftenska obdelana z vodikom;  Z vodikom obdelana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo frakcije zemeljskega olja z vodikom v prisotnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz cikloparafinskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C6 do C7 ter ima vrelišče  v območju od približno 73°C do 85°C.)

Op.H, Op.P

 

649-341-00-2

295-529-9

92062-15-2

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Solvent-nafta (zemeljsko olje), lahka alifatska; Nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov  dobljena z destilacijo surovega olja ali naravnega bencina. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od  C5 do C10 ter vre v območju od približno 35°C do  160°C.)

Op.H, Op.P

649-267-00-0

265-192-2

64742-89-8

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;45

Op.4

 

 

Solvent-nafta (zemeljsko olje), lahka aromatska; Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z destilacijo aromatskih frakcij. Sestoji pretežno  iz aromatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C8 do C10 ter z vreliščem v območju od približno 135°C do 210°C.)

Op.H

Op.P

649-356-00-4

265-199-0

64742-95-6

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

1

2

3

4

5

6

 

Solvent-nafta (zemeljsko olje), lahka aromatska, obdelana z vodikom; Z vodikom obdelana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo frakcije zemeljskega olja z vodikom v prisotnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C8 do C10 ter ima vrelišče v območju približno od 135°C do 210°C.)

Op.H, Op.P

 

649-334-00-4

270-988-8

68512-78-7

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Solvent-nafta (zemeljsko olje), razžvepljena z vodikom, težka aromatska; Nespecificirani kerozen

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena iz frakcije zemeljskega olja s katalitskim razžvepljenjem z vodikom. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C10 do C13 ter z vreliščem v območju od približno 180°C do 240°C.)

Op.H

649-432-00-7

309-882-4

101316-81-8

Xn;R22

Simb.:Xn

R:22

S:(2-)23-24-62

C³10%

 

Xn;R22

Op.4

 

Solvent-nafta (zemeljsko olje), srednja alifatska  frakcija; Kerozen iz direktne destilacije

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z destilacijo surovega olja ali naravnega bencina. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C9 do C12 ter z vreliščem od približno 140°C do 220°C.)

Op.H

 

649-405-00-X

265-191-7

64742-88-7

Xn;R22

Simb.:Xn

R:22

S:(2-)23-24-62

C³10%

 

Xn;R22

Op.4

 

Solvent-nafta (zemeljsko olje), srednja frakcija razžvepljena z vodikom; Nespecificirani kerozen

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena s katalitskim razžvepljenjem z vodikom frakcije zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C10 do C13 ter z vreliščem v območju od 175°C do 220°C.)

Op.H

649-433-00-2

309-884-5

101316-82-9

Xn;R22

Simb.:Xn

R:22

S:(2-)23-24-62

C³10%

 

Xn;R22

Op.4

 

 

Solvent-nafta (zemeljsko olje), težka alifatska; Kerozen iz direktne destilacije

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z destilacijo surovega olja ali naravnega bencina. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C11 do C16 in z vreliščem v območju od približno 190°C do 290°C.)

Op.H

649-406-00-5

265-200-4

64742-96-7

Xn;R22

Simb.:Xn

R:22

S:(2-)-23-24-62

C³10%

 

Xn;R22

Op.4

1

2

3

4

5

6

 

Solvent-nafta (zemeljsko olje), težka aromatska; Nespecificirani kerozen

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z destilacijo aromatskih tokov. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C9 do C16 ter z vreliščem v območju od približno 165°C do 290°C.)

Op.H

 

649-424-00-3

265-198-5

64742-94-5

Xn;R22

Simb.:Xn

R:22

S:(2-)-23-24-62

C³10%

 

Xn;R22

Op.4

 

Srednji destilati  širokega intervala temperature vrelišča (zemeljsko olje), hidrodesulfurirani (razžvepljeni z vodikom); Težko gorivno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljenih  z obdelavo petrolejskih produktov z vodikom. Sestoji prednostno iz  ogljikovodikov, katerih število ogljikov je pretežno med C9 in C25. Njihova točka vrelišča je v območju približno od 150°C do 400°C.)

Op.H

 

649-047-00-4

309-863-0

101316-57-8

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Stoddard-topilo; Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Brezbarvni rafinirani destilat zemeljskega olja, ki je brez vonja ter ima vrelišče v območju od približno 150°C do 205°C.)

Op.H

Op.P

 

649-345-00-4

232-489-3

8052-41-3

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

 Težki naftenski destilati (zemeljsko olje); Nerafinirano ali lahko rafinirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov  pridobljenih z vakuumsko destilacijo ostanka atmosferske destilacije surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19cSt pri 40°C. Vsebuje relativno malo normalnih parafinov.)

Op.H

 

649-053-00-7

265-054-1

64741-53-3

Sk.rakot.1

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 Težki naftenski destilati (zemeljsko olje), obdelani s kislino : Nerafinirano ali lahko rafinirano bazno olje
(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena kot rafinat iz procesa obdelave  z žveplovo kislino.  Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50  in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 cSt pri 40°C. Vsebuje relativno malo normalnih parafinov.)

Op.H

649-054-00-2

265-117-3

64742-18-3

Sk.rakot.1

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Težki parafinski destilati (zemeljsko olje); Nerafinirano ali lahko rafinirano bazno olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena z vakuumsko destilacijo ostanka atmosferske destilacije surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in daje  končno olje z viskoznostjo najmanj 19 cSt pri 40°C. Vsebuje relativno visok delež nasičenih alifatskih ogljikovodikov.)

Op.H

 

649-051-00-6

265-052-0

64741-51-1

Sk.rakot.1

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 Trdni odpadki, koksanje smole premogovega katrana; Trdni ostanki katranske smole

(Kombinacija odpadkov, ki nastanejo pri koksanju bituminozne smole premogovega katrana. Sestoji pretežno iz premoga.)

Op.H, Op.M

 

648-063-00-9

295-549-8

92062-34-5

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Vazelin  (zemeljsko olje), obdelan z glino; Vazelin

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo vazelina z belilno zemljo za odstranitev sledov polarnih sestavin in nečistoč. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju večjim od C25.)

Op.H, Op.N

 

649-260-00-2

309-706-6

100648-33-1

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Vazelin (zemeljsko olje), obdelan s silicijevo kislino; Vazelin

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo vazelina iz  zemeljskega olja s silicijevo kislino za odstranitev polarnih sestavin v sledovih in nečistoč. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno večjim od C20.)

Op.H, Op.N

 

649-259-00-7

308-150-1

97862-98-1

Sk.rakot.2

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Vazelin (zemeljsko olje), obdelan z aluminijevim oksidom; Vazelin

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo vazelina z aluminijevim oksidom za odstranitev polarnih komponent in nečistoč. Sestoji pretežno iz nasičenih, kristaliničnih in tekočih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno večjim od C25.)

Op.H

Op.N

 

649-256-00-0

285-098-5

85029-74-9

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Vazelin (zemeljsko olje), obdelan z vodikom; Vazelin

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena kot poltrdna snov iz razvoščenega parafinskega oljnega ostanka obdelanega z vodikom v prisotnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz nasičenih mikrokristaliničnih ogljikovodikov  s številom ogljikovih atomov pretežno večjim od C20.)

Op.H

Op.N

649-257-00-6

295-495-459-9

92045-77-7

Sk.rakot.2

R45

 

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 

Vazelin (zemeljsko olje), obdelan z vodikom; Vazelin

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena z obdelavo vazelina iz zemeljskega olja z aktivnim ogljem za odstranitev polarnih sestavin v sledovih in nečistoč. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno  večjim od C20.)

Op.H

Op.N

 

649-258-00-1

308-149-6

97862-97-0

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Vazelin (zemeljsko olje), oksidiran; Vazelin

(Kompleksna kombinacija organskih sestavin, pretežno karboksilnih kislin z  visoko molekulsko maso dobljenih z zračno oksidacijo vazelina.)

Op.H

Op.N

 

649-255-00-5

265-206-7

64743-01-7

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

Vazelin; Vazelin

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov dobljena kot poltrdna snov po odstranitvi voska iz parafinskega  oljnega ostanka. Sestoji pretežno iz nasičenih kristaliničnih in tekočih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno večjim od C25.)

Op.H

Op.N

 

649-254-00-X

232-373-2

8009-03-8

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

Vmesni destilati (zemeljsko olje, petrolej), vakuum; Težko gorivno olje

(Kompleksna  kombinacija ogljikovodikov pridobljenih z vakuumsko  destilacijo ostanka  atmosferske destilacije surovega  olja. Sestoji  iz ogljikovodikov s  številom ogljikov pretežno v območju od C14 do C42 in ima vrelišče v območju približno od 250°C do 545°C. Ta tok tekočine vsebuje verjetno 5- ali več utežnih %  aromatskih  ogljikovodikov s 4- ali 6-členskimi kondenziranimi obroči.)

Op.H

649-036-00-4

274-683-0

70592-76-6

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

1

2

3

4

5

6

 

Zemeljski plin (zemeljsko olje), surova tekoča zmes; Nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov ločena kot tekočina iz zemeljskega plina v postrojenju za recikliranje plinov s procesi kot so ohlajevanje ali absorbcija. Sestoji v  glavnem iz nenasičenih alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov od C2 do C8.)

Op.H

Op.P

649-347-00-5

265-048-9

64741-48-6

Sk.rakot.2

R45

Xn;R22

Simb.:T

R:45-22

S:53-45

C³10%

0.1%£C<10%

T;R45-22

T;R45

Op.4

 

Zemeljsko olje; Surovo olje

(Kompleksna kombinacija ogljikovodikov. Sestoji pretežno iz alifatskih,  alicikličnih  in aromatskih ogljikovodikov. Vsebuje lahko tudi majhne količine dušikovih, kisikovih ali žveplovih spojin. Ta kategorija vključuje lahke, srednje in težke petroleje (zemeljska olja), kakor tudi olja ekstrahirana iz oljnih peskov. Snovi, ki vsebujejo ogljikovodike in zahtevajo precejšnje kemijske spremembe za njihovo pridobivanje ali konverzijo za surovine rafinerij kot na primer surovo ali dodelano olje in tekoča premogova goriva, v tej definiciji niso vljučene.)

Op.H

 

649-049-00-5

232-2985

8002-05-9

Sk.rakot.2

R45

Simb.:T

R:45

S:53-45

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

                     KAZALO PO CAS ŠTEVILIH
-----------------------------------------------------------------
Cas št.      Kemijsko ime
-----------------------------------------------------------------
50-00-0      Formaldehid...%

50-01-1      Guanadinijev klorid

50-29-3      DDT

50-31-7      2,3,6-TBA (ISO)

50-32-8      Benzo(a)piren

51-14-9      5-(3,6,9-Trioksa-2-undeciloksi)benzo(d)-1,3-
             dioksalan

51-34-3      Skopolamin

51-55-8      Atropin

51-79-6      Uretan (INN)

52-51-7      Bronopol (INN)

52-68-6      Triklorofon (ISO)

53-70-3      Dibenz(a.h)antracen

54-11-5      Nikotin

54-14-7      N,N-Dimetil hidrazin

55-55-0      Bis (4-hidroksi-N-metil-anilinijev) sulfat

55-38-9      Fention (ISO)

55-63-0      Glicerin trinitrat

55-68-5      Fenilživosrebrov nitrat

56-18-8      4-Azaheptan-1,7-diamin

56-23-5      Teraklorometan

56-38-2      Paration (ISO)

56-55-3      Benzo(a)antracen

56-72-4      Kumafos (ISO)

57-14-7      N,N-Dimetil hidrazin

57-24-9      Strihnin

57-47-6      Eserin

57-57-8      3-Propanolid

57-74-9      Klordan (ISO)

58-08-2      Kofein

58-74-2      Papaverinova sol

58-74-2      Papaverin

58-89-9      Lindan

58-90-2      2,3,4,6-Tetraklorofenol

59-50-7      4-Kloro-3-metilfenol

60-09-3      4-Aminoazobenzen

60-29-7      Dietil eter

60-35-5      Acetamid

60-51-5      Dimetoat (ISO)

60-57-1      Dieldrin (ISO)

61-82-5      Amitrol(ISO)

62-38-4      Fenilživosrebrov acetat

62-53-3      Anilin

62-55-5      Tioacetamid

62-56-6      Tiosečnina

62-73-7      Diklorvos (ISO)

62-74-8      Natrijev fluoroacetat

62-75-9      Dimetil nitrosamin

63-25-2      Karbaril (ISO)

64-17-5      Etanol

64-18-6      Mravljična kislina...%

64-19-7      Ocetna kislina...%

64-67-5      Dietil sulfat

64-69-7      Jodoocetna kislina

64-86-8      Kolhicin

66-81-9      Cikloheksimid

66-71-7      1,10-Fenantrolin

66-76-2      Dikumarin

67-56-1      Metanol

67-63-0      2-Propanol

67-64-1      Aceton

67-66-3      Triklorometan

68-11-1      Tioglikolna kislina

68-12-2      N,N-Dimetilformamid

70-25-7      1-Metil-3-nitro-1-nitrozoguanidin

70-30-4      2,2'-Metilen-bis-(3,4,6-triklorofenol)

71-23-8      1-Propanol

74-31-7      N,N=-Difenil-p-fenilendiamin

71-36-6      Butanol

71-43-2      Benzen

71-55-6      1,1,1-Trikloroetan

71-63-6      Digitoksin

72-20-8      Endrin (ISO)

74-82-8      Metan

74-83-9      Bromometan

74-84-0      Etan

74-85-1      Eten

74-86-2      Acetilen

74-87-3      Klorometan

74-88-4      Metiljodid

74-89-5      Metilamin (mono)...%

74-90-8      Vodikov cianid

74-90-8      Vodikov cianid...%

74-93-1      Metantiol

74-95-3      Dibromometan

74-96-4      Bromoetan

74-98-5      Metilamin(mono-1)

74-98-6      Propan

75-00-3      Kloroetan

75-01-4      Vinil klorid

75-04-7      Etilamin

75-05-8      Acetonitril

75-07-0      Acetaldehid

75-08-1      Etantiol

75-09-2      Diklorometan

75-15-0      Ogljikov disulfid

75-19-4      Ciklopropan

75-20-7      Kalcijev karbid

75-21-8      Etilen oksid

75-25-2      Tribromometan

75-28-5      izo-Butan

75-29-6      2-Kloropropan

75-31-0      2-Aminopropan

75-34-3      1,1-Dikloroetan

75-35-4      1,1-Dikloroeten

75-36-5      Acetil klorid

75-44-5      Karbonil klorid

75-50-3      tri-Metilamin

75-52-5      Nitrometan

75-55-8      2-Metilaziridin

75-56-9      Propilenoksid

75-65-0      2-Metil-2-propanol

75-75-2      Metansulfonska kislina

75-78-5      Dimetil diklorosilan

75-79-6      Metiltriklorosilan

75-85-4      2-Metil-2-butanol

75-86-5      2-Cianopropan-2-ol

75-99-0      2,2-Dikloropropionska kislina

76-01-7      Pentakloroetan

76-03-9      Trikloroocetna kislina

76-05-1      Trifluoroocetna kislina...%

76-06-2      Trikloronitro metan

76-44-8      Heptaklor (ISO)

76-87-9      Fentin hidroksid (ISO)

77-47-4      Heksakloropentadien

77-73-6      3a,4,7,7a-Tetrahidro-4,7-metanoinden

77-78-1      Dimetil sulfat

78-10-4      Tetraetilsilikat

78-11-5      Pentaeritrit tetranitrat

78-30-8      Trikrezil fosfat (ooo,oom,oop,omm,omp,opp)

78-32-0      Trikrezil fosfat (mmm,mmp,mpp,ppp)

78-34-2      Dioksation (ISO) 

78-40-0      Trietil fosfat

78-57-9      Menazon

78-59-1      3,5,5-Trimetil-2-cikloheksen-1-on

78-67-1      2,2'-Dimetil-2,2'azo dipropiononitril

78-78-4      Izopentan

78-79-5      2-Metil-1,3-butadien

78-83-1      Izo-butanol

78-83-1      2-Metilpropan-1-ol

78-88-6      2,3-Dikloropropen

78-92-2      Butan-2-ol

79-07-2      2-Kloroacetamid

90-41-5      Bifenil-2-ilamin

95-33-0      N-Cikloheksilbenzotiazol-2-sulfenami

95-54-5      o-Fenilendiamin

95-57-8      2-Klofenol

78-18-2      1-Hidroperoksicikloheksil 1-hidroksicokloheksil
             peroksid

78-83-1      Butanol

78-87-5      1,2-Dikloropropan

78-90-0      1,2-Propilendiamin

78-92-2      Butanol

78-93-3      Butanon

78-96-6      1-Aminopropan-2-ol

79-00-5      1,1,2-Trikloroetan

79-01-6      Trikloroetilen

79-03-8      Propionilklorid

79-04-9      Kloroacetil klorid

79-06-1      Akrilamid

78-83-1      2-Metilpropan-1-ol

78-92-2      Butan-2-ol

79-07-2      2-Kloroacetamid

79-08-3      Bromocetna kislina

79-09-3      Propionska kislina...%

79-10-7      Akrilna kislina

79-11-8      Kloroocetna kislina

79-20-9      Metil acetat

79-21-0      Peroksiocetna kislina...%

79-22-1      Metil kloroformat

79-24-3      Nitroetan

79-27-6      1,1,2,2-Tetrabromoetan

79-30-1      Izobutiril klorid


79-31-2      Maslena kislina

79-34-5      1,1,2,2,-Tetrakloroetan

79-36-7      Dikloroacetil klorid

79-41-4      Metakrilna kislina

79-43-6      Dikloroocetna kislina

79-44-7      Dimetil karbamoil klorid

79-46-9      2-Nitropropan

79-98-5      mono-Metilamin

80-05-7      4,4'-Izopropiliden difenol

80-06-8      Klorofenetol (ISO)

80-08-0      Dapson

80-15-9      a,a-Dimetilbenzil hidroperoksid 80%

80-33-1      Klorfenson (ISO)

80-38-6      Fenson

80-43-3      8,8'-Dikumenil peroksid

80-47-7      8-p-Mentanil hidroperoksid

80-62-6      Metil metakrilat

81-81-2      Warfarin

81-82-3      Kumaklor (ISO)

82-66-6      Difacinon (ISO)

82-68-8      Kvinozen (ISO)

82-71-3      2,4,6-Trinitroresorcin

83-26-1      Pindon

83-59-0      Dipropil-6,7-metilen dioksi-1,2,3,4-tetrahidro-3-
             metilnaftalin-1,2-dikarboksilat

83-79-4      Rotenon

85-00-7      Dikvat dibromid

85-34-7      Klorfenak (ISO)

85-42-7      Cikloheksan-1,2-dikarboksilanhidrid

85-43-8      1,2,3,6-Tetrahidroftalanhidrid

85-44-9      Anhidrid ftalne kisline

86-50-0      Azinfos-metil (ISO)

86-88-4      Antu (ISO)

87-66-1      1,2,3-Trihidroksibenzen

87-86-5      Pentaklorofenol

87-90-1      Trikloroizocianurna kislina

81-81-2      Varfarin

88-04-0      Kloroksilenol

88-06-2      2,4,6-Triklorofenol

88-10-8      Dietikarbamoil klorid

88-72-2      2-Nitrotoluen

88-74-4      o-Nitroanilin

88-85-7      Dinoseb

88-88-0      2-Kloro-1,3,5-trinitrobenzen

88-89-1      2,4,6-Trinitrofenol

89-32-7      Dianhidrid piromelitne kisline

89-83-8      Timol

89-98-5      2-Klorobenzaldehid

90-04-0      2-Metoksi anilin

90-05-1      Guajakol

90-15-3      1-Naftol

90-41-5      Bifenil-2-ilamin

90-43-7      Bifenil-2-ol

90-72-2      2,4,6-Tri(dimetilaminometil)fenol

91-08-7      2,6-Diizocianatotoluen

91-23-6      2-Nitroanisol

91-53-2      Etoksikin

91-59-8      2-Naftilamin

91-66-7      N,N-Dietilanilin

91-76-9      6-Fenil-1,3,5-triazin-2,4-diamin

91-94-1      3,3'-Diklorobenzidin

92-13-7      Pilokarpin

92-43-3      1-Fenil-3-pirazolidon

92-52-4      Bifenil

92-67-1      4-Aminobifenil

92-87-5      Benzidin

92-93-3      4-Nitrobifenil

93-05-0      4-Amino-N,N-dietilanilin

93-65-2      Mekoprop (ISO)

93-71-0      Alidoklor (ISO)

93-72-1      Fenoprop (ISO)

93-75-4      Tiokinoks

93-76-5      2,4,5-T (ISO)

94-36-0      Dibenzoil peroksid

94-37-1      Bis(piperidinotiokarbonil)disulfid

94-59-7      5-Alil-1,3-benzodioksol

94-70-2      Etoksianilin

94-74-6      MCPA (ISO)

94-75-7      2,4-D (ISO)

94-81-5      MCPB (ISO)

94-82-6      4-(2,4-Diklorofenoksi)butanojska kislina

94-96-2      2-Etilheksan-1,3-diol

95-06-7      Sulfalat (ISO)

95-33-0      N-Cikloheksilbenzotiazol-2-sulfenami

95-47-1      o-Ksilen

95-48-7      o-Krezol

95-49-8      o-Klorotoluen

95-50-1      1,2-Diklorobenzen

95-53-4      o-Toluidin

95-54-5      o-Fenilendiamin

95-55-6      2-Aminofenol

95-57-8      o-Klorofenol

95-63-6      1,2,4-Trimetilbenzen

95-65-8      3,4-Ksilenol

95-70-5      2-Metil-p-fenilendiamin

95-80-7      4-Metil-m-fenilen diamin

95-87-4      2,5-Ksilenol

95-92-1      Dietil oksalat

95-95-4      2,4,5-Triklorofenol

96-09-3      Stiren oksid

96-12-8      1,2-Dibromo-3-kloropropan

96-18-4      1,2,3-Trikloropropan

96-22-0      Pentanon-3-on

96-23-1      1,3-Dikloro-2-propanol

96-29-7      2-Butanon oksim

96-33-3      Metil akrilat

96-34-4      Metil kloroacetat

96-45-7      Etilen tiosečnina

96-91-3      2-Amino-4,6-dinitrofenol

96-96-8      4-Metoksi-2-nitroanilin

97-02-9      2,4-Dinitroanilin

97-17-6      Diklofention (ISO)

97-23-4      Diklorofen (ISO)

97-56-3      4-o-Tolilazo-o-toluidin

97-63-2      Etil metakrilat

97-64-3      Etil laktat

97-74-5      Tetrametiltiurammonosulfid

97-77-8      Disulfiram

97-86-9      2-Metilpropil metakrilat

97-88-1      n-Butilmetakrilat

97-90-5      1,2-Etandioldimetakrilat

97-95-0      2-Etilbutanol

97-99-4      Tetrahidrofurilalkohol

98-00-0      Furfuril alkohol

98-01-1      2-Furil metanal

98-07-7      a,a,a-Triklorotoluen

98-08-8      a,a,a-Trifluorotoluen

98-82-8      Kumen

98-84-0      1-Feniletilamin

98-86-2      Acetofenon

98-87-3      a,a-Diklorotoluen

98-88-4      Benzoil klorid

98-95-3      Nitrobenzen

99-09-2      m-Nitroanilin

99-35-4      1,3,5-Trinitrobenzen

99-65-0      1,3-Dinitrobenzen

99-97-8      N,N-Dimetil-p-toluidin

99-98-9      p-N-N-Dimetilfenildiamin

99-99-0      4-Nitrotoluen

100-00-5     1-Kloro-4-nitrobenzen

100-01-6     p-Nitroanilin

100-02-7     4-Nitrofenol

100-22-1     N,N,N',N'-Tetrametil-p-fenilendiamin

100-25-4     1,4-Dinitrobenzen

100-37-8     2-Dietilamino etanol

100-39-0     a-Bromotoluen

100-41-4     Etilbenzen

100-42-5     Stiren

100-44-7     a-Klorotoluen

100-46-9     Benzilamin

100-47-0     Benzonitril

100-51-6     Benzil alkohol

100-52-7     Benzaldehid

100-57-2     Fenilživosrebrov hidroksid

100-61-8     N-Metilanilin

100-63-0     Fenilhidrazin

100-97-0     Metenamin

101-02-0     Trifenil fosfit

101-05-3     Anilazin (ISO)

101-14-4     2,2'-Dikloro-4,4'-metilen dianilin

101-27-9     Barban

101-31-5     Hiosciamin

101-68-8     Difenil metan-4,4'diizocianat

101-72-4     N-Izopropil-N=-fenil-p-fenilendiaminfenilendiamin

101-77-9     4,4'-Diaminodifenilmetan

101-83-7     Dicikloheksilamin

101-90-6     1,3-Bis-(2,3-epoksipropoksi)benzen

102-06-7     1,3-Difenilgvanidin

102-77-2     2-(Morfolinotio)benzotiazol

103-11-7     2-Etilheksil akrilat

103-16-2     Monobenzon

103-33-3     Azobenzen

103-65-1     Propilbenzen

103-69-5     N-Etil anilin

103-83-3     Benzildimetil

104-15-4     p-Toluensulfonska kislina(z največ 5% žveplove
             kisline)

104-78-9     N,N-Dietil-1,3-diaminopropan

104-80-3     2,3-Bis-(hidroksimetil)tetrahidrofuran

104-91-6     4-Nitrozofenol

104-94-9     4-Metoksi anilin

105-16-8     2-Dietilamino etil metakrilat

105-36-2     Etil bromoacetat

105-37-3     Etil propionat

105-39-5     Etil kloroacetat

105-45-3     Metil acetoacetat

105-46-4     sek-Butil acetat

105-48-6     Izopropil kloroacetat

105-57-7     1,1-Dietoksi etan

105-59-9     2,2'-Metilimino dietanol

105-60-2     epsilon-Kaprolaktam

105-67-9     2,4-Ksilenol

105-68-0     Izopentil propionat

105-74-8     Dilauroil peroksid

105-83-9     N,N-Bis(3-aminopropil)metilamin

106-35-4     Heptan-3-on

106-36-5     Propilpropionat

106-42-3     p-Ksilen

106-43-4     Kp-Klorotoluen

106-44-5     p-Krezol

106-46-7     1,4-Diklorobenzen


106-47-8     4-Kloroanilin

106-48-9     4-Klorofenol

106-49-0     p-Toluidin

106-50-3     p-Fenilendiamin

106-51-4     p-Benzokinon

106-63-8     2-Metilpropil akrilat

106-75-2     Oksidietilen bis(klorformiat)

106-87-6     1-Epoksietil-3,4-epoksi cikloheksan

106-88-7     1,2-Epoksibutan

106-89-8     1-Kloro-2,3-epoksipropan

106-90-1     2,3-Epoksipropil akrilat

106-91-2     2,3-Epoksipropilmetakrilat

106-92-3     1-Aliloksi-2,3-epoksipropan

106-93-4     1,2-Dibromoetan

106-94-5     1-Bromopropan

106-97-8     Butan

106-98-9     But-1-en

106-99-0     1,3-Butadien

107-01-7     Buten, zmes 1 in 2 izomerov

107-02-8     Akrilaldehid

107-05-1     3-Kloropropen

107-06-2     1,2-Dikloroetan

107-07-3     2-Kloroetanol

107-11-9     Alilamin

107-13-1     Akrilonitril

107-14-2     Kloroacetonitril

107-15-3     1,2-Diaminoetan

107-18-6     Alilalkohol

107-19-7     Prop-2-in-1-ol

107-20-0     Kloracataldehid

107-21-1     Etandiol

107-22-2     Glioksal(...%)

107-25-5     Metil vinil eter

107-30-2     Klorometil metil eter

107-31-3     Metil format

107-39-1     2,4,4-Trimetil-1-penten

107-41-5     2-Metil-2,4-pentandiol

107-49-3     TEPP (ISO)

107-70-0     4-Metoksi-4-metil-2-pentanon

107-92-6     Butanojska kislina

107-98-2     1-Metoksi-2-propanol

108-00-9     2-Aminoetildimetilamin

108-01-0     2-Dimetilaminoetanol

108-03-2     1-Nitropropan

108-05-4     Vinil acetat

108-08-7     Heptan (in izomere)

108-10-1     4-Metilpentan-2-on

108-11-2     4-Metilpentan-2-ol

108-16-7     4-Dimetilaminopropan-2-ol

108-18-9     Di-izopropilamin

108-20-3     Diizopropil eter

108-20-3     N,N'-Diizopropil diamido fluorid fosforne kisline

108-21-4     Izopropil acetat

108-24-7     Anhidrid ocetne kisline

108-30-5     Anhidrid jantarne kisline

108-31-6     Anhidrid maleinske kisline

108-32-7     Propilenkarbonat

108-34-9     Pirazokson

108-38-3     m-Ksilen

108-39-4     m-Krezol

108-41-8     m-Klorotolun

108-43-0     3-Klorofenol

108-44-1     m-Toluidin

108-45-2     m-Fenilendiamin

108-46-3     1,3-Dihidroksi benzen

108-62-3     2,4,6,8-Tetrametil-1,3,5,7-tetraoksaciklooktan

108-65-6     2-Metoksi-1-metil etil acetat

108-67-8     Mesitilen

108-68-9     3,5-Ksilenol

108-77-0     2,4,6-Triklor-1,3,5-triazin

108-83-8     2,6-Dimetil heptan-4-on

108-86-1     Bromobenzen

108-87-2     Metilcikloheksan

108-88-3     Toluen

108-89-4     4-Metil piridin

108-90-7     Klorobenzen

108-91-8     Cikloheksilamin

108-93-0     Cikloheksanol

108-94-1     Cikloheksanon

108-95-2     Fenol

109-06-8     2-Metilpiridin

109-21-7     Butil butirat

109-52-4     Valerianska kislina

109-55-7     N,N-Dimetil-1,3-diaminopropan

109-59-1     Izoprofenil benzen

109-60-4     Propilacetat

109-61-5     n-Propil kloroformiat

109-66-0     Pentan

109-69-3     1-Klorobutan

109-73-9     1-Aminobutan

109-74-0     n-Butironitril

109-77-3     Dinitrilmalonska kislina

109-83-1     2-Metilaminoetanol

109-86-4     2-Metoksietanol

109-89-7     Dietilamin

109-94-4     Etilformat

109-95-5     Etil nitrit

109-99-9     Tetrahidrofuran

110-01-0     Tetrahidrotiofen

110-05-4     Di-terc-butil peroksid

110-12-3     5-metil-2-heksanon

110-16-7     Maleinska kislina

110-17-8     Fumarna kislina

110-18-9     N,N,N'N'-Tetrametiletilen diamin

110-19-0     Izobutil acetat

110-43-0     2-Heptanon

110-45-2     Izopentil format

110-46-3     Amil nitrit, zmes izomerov

110-49-6     2-Metoksietil acetat

110-54-3     n-Heksan

110-65-6     But-2-in-1,4-diol

110-69-0     Butiraldehid oksim

110-71-4     1,2-Dimetoksietan

110-74-7     Propilformat

110-80-5     2-Etoksietanol

110-82-7     Cikloheksan

110-85-0     Piperazin

110-86-1     Piridin

110-88-3     1,3,5-Trioksan

110-89-4     Piperidin

110-91-8     Morfolin

110-97-4     1,1'-Iminodipropan-2-ol

111-14-8     Heptanojska kislina

111-15-9     2-Etoksietil acetat

111-27-3     1-Heksanol

111-30-8     Glutaral

111-40-0     3-Azapentan-1,5-diamin

111-42-2     Dietanolamin

111-43-3     Dipropileter

111-44-4     2,2'-Diklorodietil eter

111-48-8     2,2'-Tiodietanol

111-65-9     Oktan

111-76-2     2-Butoksietanol

111-77-3     2-(2-Metoksietoksi)etanol

111-92-2     Di-n-butilamin

112-05-0     Nonanova kislina

112-07-2     2-Butoksietil acetat

112-24-3     3,6-Diazaoktan-1,8-diamin

112-34-5     2-(2-Butoksietoksi)etanol

112-56-1     2-(2-Butoksietoksi)etil tiocianat

112-57-2     3,6,9-Triazaundekan-1,11-diamin

114-26-1     Propoksur (ISO)

115-07-1     Propen

115-10-6     Dimetil eter

115-11-7     2-Metilpropen(3)

115-26-4     Dimefoks (ISO)

115-27-5     Anhidrid 1,4,5,6,7,7,-heksakloro biciklo(2,2,1)-
             hept-5-en-2,3-dikarbonske kisline

115-29-7     Endosulfan

115-31-1     1,7,7-Trimetilbiciklo(2,2,1)hept-2-iltiocianato
             acetat

115-32-2     Dikofol (ISO)

115-78-6     Klorofonijev klorid (ISO)

115-90-2     Fensulfotion (ISO)

115-96-8     Tris(2-kloroetil)fosfat

116-01-8     Etoat  metil (ISO)

116-06-3     Aldikarb (ISO)

116-15-4     Heksafluoropropen

116-16-5     Heksakloroaceton

117-08-8     Tetrakloroftalanhidrid

117-18-0     Teknazen (ISO)

117-52-2     Kumafuril

117-80-6     Diklon (ISO)

117-82-8     Bis(2-metoksietil)ftalat

118-48-9     4H-3,1-Benzoksazin-2,4(1H)-dion

118-74-1     Heksaklorobenzen

118-75-2     Tetrakloro-p-benzokinon

118-96-7     2,4,6-Trinitrotoluen

119-38-0     1-Izopropil-3-metil pirazol-5-il dimetilkarbamat

119-64-2     1,2,3,4-Tetrahidronaftalin

119-90-4     3,3'-Dimetoksi benzidin

119-93-7     3,3'-Dimetilbenzidin

120-36-5     Diklorprop (ISO)

120-51-4     Benzil benzoat

120-78-5     Di(benzotiazol-2-il)disulfid

120-80-9     1,2-Dihidroksi benzen

120-83-2     2,4-Diklorofenol

120-92-3     Ciklopentanon

121-20-0     3-(But-2-enil)-2-metil-4-oksociklopent-2-enil-2,2-
             dimetil-3-( 3-metoksi-2-metil-3-oksoprop-1-enil)
             ciklopropankarboksilat

121-21-1     Piretrin I

121-29-9     Piretrin II

121-14-2     2,4-Dinitrotoluen

121-43-7     Trimetilborat

121-44-8     Trietilamin

121-47-1     3-Aminobenzensulfonska kislina

121-57-3     4-Aminobenzensulfonska kislina

121-69-7     N,N-Dimetilanilin

121-72-2     N,N-Dimetil-m-toluidin

121-75-5     Malation (ISO)

121-79-9     Propil-3,4,5-trihidroksibenzoat

121-87-9     2-Kloro-4-nitroanilin

122-14-5     Fenitrotion (ISO)

122-15-6     5,5-Dimetil-3-oksocikloheks-1-enil dimetilkarbamat

122-20-3     1,1',1''-Nitrilotripropan-2-ol

122-34-9     Simazin

122-39-4     Difenilamin

122-60-1     1,2-Epoksi-3-fenoksipropan

122-66-7     Hidrazobenzen

122-88-3     4-CPA

122-99-6     2-Fenoksietanol


123-19-3     4-Heptanon

123-30-8     p-Aminofenol

123-31-9     1,4-Dihidroksi benzen

123-38-6     Propanal

123-42-2     Diaceton alkohol, tehnični

123-42-2     4-Hidroksi-4-metilpentan-2-on

123-54-6     2,4-Pentandion

123-62-6     Anhidrid propionske kisline

123-63-7     2,4,6-Trimetil-1,3,5-trioksan

123-72-8     Butiraldehid

123-73-9     2-Butenal

123-77-3     C,C=-Azodi(formamid)

123-86-4     n-Butil acetat

123-88-6     2-Metoksietil živosrebrov klorid

123-91-1     1,4-Dioksan

123-92-2     Izopentil acetat

124-04-9     Adipinska kislina

124-09-4     Heksametilen diamin

124-40-3     di-Metilamin

124-41-4     Natrijev metanolat

124-68-5     2-Amino-2-metilpropanol

126-33-0     Tetrahidrotiofen-1,1-dioksid

126-73-8     Tributil fosfat

126-75-0     Demeton-S (ISO)

126-98-7     Metakrilnitril

126-99-8     2-Kloro-1,3-butadien

127-18-4     Tetrakloroetilen

127-19-5     N,N-Dimetilacetamid

127-65-1     Kloramin T

127-68-4     Natrijev -3-nitro-benzensulfonat

129-64-6     8,9,10-Trinoborn-5-en-2,3-dikarboksil anhidrid

129-67-9     Endotalnatrij (ISO)

131-17-9     Dialil ftalat

131-52-2     Natrijev pentaklorofenol

131-73-7     Bis(2,4,6-trintro-fenil)

131-89-5     Dineks

132-27-4     Natrijev bifenil-2-il oksid

132-67-2     Natrijev naptalam

133-06-2     Kaptan (ISO)

133-07-3     N-(Triklorometiltio)ftalimid

134-31-6     Bis(8-hidroksikinolinijev) sulfat

134-32-7     1-Naftilamin

134-62-3     N,N-Dietil-m-toluamid

135-19-3     2-Naftol

135-88-6     N-2-Naftilanilin

136-23-2     Cinkov bis(dibutilditiokarbamat)

136-25-4     Erbon (ISO)

137-05-3     Mekrilat,Metil-2-cianoakrilat

137-26-8     Tiram

137-30-4     Ziram

137-42-8     Metam natrij

138-24-9     N,N,N-Trimetilfeniamonijev klorid

138-86-3     Dipenten

139-40-2     Proazin

140-31-8     2-Piperazin-1-iletilamin

140-41-0     3-(4-Klorofenil)-1,1-dimetiluronijev trikloracetat

140-56-7     Fenaminosulf (ISO)

140-88-5     Etil akrilat

140-93-2     Proksan-natrij

141-32-2     n-Butil akrilat

141-43-5     2-Amino-etanol

141-52-6     Natrijev etanolat

141-66-2     Dikrotofos (ISO)

141-75-3     Butiril klorid

141-78-6     Etil acetat

141-79-7     4-Metil-3-penten-2-on

142-59-6     Nabam (ISO)

142-82-5     Heptan

142-84-7     Di-n-propil amin

142-90-5     Dodecilmetakrilat

142-96-1     Di-n-butil eter

143-50-0     Klordekon (ISO)

144-41-2     Morfotion

144-49-0     Monofluoroocetna kislina

144-62-7     Oksalna kislina

145-73-3     Endotal

149-26-8     Disul

149-30-4     Benzotiazol-2-tiol

149-57-5     2-Etilheksanojska kislina

150-68-5     Monuron (ISO)

150-76-5     Mekinol

151-56-4     Etilenimin

152-16-9     Šradan (ISO)

156-43-4     4-Etoksianilin

156-59-2     cis-Dikloroeten

156-60-5     trans-Dikloroeten

156-62-7     Kalcijev cianamid

192-97-2     Benzo(e)piren

204-49-3     N,N-Dimetilanilin

205-82-3     Benzo(j)fluoroanten

205-99-2     Benzo(b)fluoroanten

207-08-9     Benzo(k)fluoroanten

218-01-9     Krizen

287-92-3     Ciklopentan

288-88-0     1,2,4-Triazol

297-78-9     Izobenzan (ISO)

297-97-2     O,O-Dietil-O-pirazin-2-il tiofosfat

298-00-0     Paration metil (ISO)

298-02-2     Forat (ISO)

298-03-3     Demeton-O (ISO)

298-04-4     Disulfoton (ISO)

299-42-3     Efedrin

299-45-6     O,O-Dietil-O-(4-metil kumarin-7-il)tiofosfat

299-84-3     Fenklorfos (ISO)

299-86-5     Krufomat (ISO)

300-76-5     Naled (ISO)

301-04-2     Svinčev acetat

301-12-2     Oksidemeton-metil

302-01-2     Hidrazin

302-17-0     Kloralhidrat

302-27-2     Akonitin

309-00-2     Aldrin (ISO)

315-18-4     Meksakarbat (ISO)

327-98-0     Trikloronat (ISO)

330-54-1     Diuron

330-55-2     Linuron (ISO)

333-41-5     Diazinon (ISO)

334-88-3     Diazometan

357-57-3     Brucin

371-86-8     Mipafoks

399-95-1     4-Amino-3-fluorofenol

420-04-2     Cianamid

460-19-5     Dinitril oksalne kisline

463-04-7     Pentil nitrit

463-56-9     Tiocianidna kislina

463-71-8     Tiokarbonil klorid

463-82-1     Dimetilpropan

464-06-2     Heptan(in izomere)

465-73-6     Izodrin (ni po ISO)

467-69-6     Flurenol

470-90-6     Klorfenvinfos (ISO)

479-45-8     N-Metil-2,4,6-N-tetranitro anilin

485-31-4     Binapakril (ISO)

492-80-0     4,4'-Karbonimidoilbis (N,N-dimetilanilin)

495-48-7     Azoksibenzen

495-73-8     Benkvinoks (ISO)

497-19-8     Natrijev karbonat

500-28-7     Klortion

501-53-1     Benzil kloroformiat

502-55-6     Diksantogen

503-30-0     1,3-Epoksipropan

507-60-8     6-b-Acetoksi-3 (b -D-glukopiranozil-oksi)-8,14-
             dihidrobufffa-4,20,22 trienolid

510-15-6     Klorobenzilat (ISO)

513-49-5     (S)-sek-Butilamin

513-77-9     Barijev karbonat

520-45-6     3-Acetil-6-metil-2H-piran-2,4)3H)-dion

526-75-0     2,3-Ksilenol

528-29-0     1,2-Dinitrobenzen

531-85-1     Benzidinijeve soli

531-86-2     Benzidinijeve soli

533-74-4     Dazomet (ISO)

534-15-6     1,1-Dimetoksietan

534-52-1     DNOC

535-89-7     Krimidin (ISO)

538-59-5     2-Metilcikloheksanol

538-75-0     Dicikloheksilkarbodiimid

540-42-1     izo-Butil propionat

540-54-5     1-Kloropropan

540-59-0     1,2-Dikloroeten

540-67-0     Etil metil eter

540-73-8     1,2-Dimetil hidrazin

540-80-7     terc-Butil nitrit

540-84-1     Oktan (in izomere)

540-88-5     terc-Butil acetat

541-41-3     Etil kloroformiat

541-69-5     1,3-Fenilendiamindihidroklorid

541-73-1     1,3-Diklorobenzen

541-85-5     5-Metil-3-heptanon

542-55-2     Izobutil format

542-56-3     Izobutil nitrit

542-75-6     1,3-Dikloropropen

542-83-6     Kadmijev cianid

542-88-1     Bis(klorometil) eter

543-59-9     1-Kloropentan

544-16-1     Butil nitrit

544-97-8     Cinkdimetil

545-06-2     Trikloroacetonitril

547-64-8     Metillaktat

552-30-7     Anhidrid trimelitne kisline

553-00-4     2-Naftilaminove soli


554-12-1     Metil propionat

555-31-7     Aluminijev trisizopropilat

556-52-5     2,3-Epoksi-1-propanol

556-56-9     3-Jodopropen

556-61-6     Metil izotiocianat

557-20-0     Zinkdietil

560-21-4     Oktan (in izomere)

562-49-2     Heptan (in izomere)

563-12-2     Etion (ISO)

563-16-6     Oktan (in izomere)

563-47-3     3-Kloro-2-metilpropen

563-54-2     1,2-Dikloropropen

563-58-6     1,1-Dikloropropen

563-80-4     3-Metilbutan-2-on

564-02-3     Oktan (in izomere)

565-59-3     Heptan (in izomere)

565-75-3     Oktan (in izomere)

565-80-0     2,4-Dimetil-3-pentanon

569-61-9     4,4'-(4-Iminocikloheksa-2,5-dienilidenmetilen)
             dianilin hidroklorid

572-48-5     Kumitoat (ISO)

573-58-0     Dinatrijev-3,3'-((1,1'-bifenil)-4,4'-
             diilbis(azo))bis(4-aminonaftalen-1-sulfonat)

576-26-1     2,6-Ksilenol

579-66-8     2,6-Dietilanilin

581-89-5     2-Nitronaftalin

583-59-5     2-Metilcikloheksanol, zmes izomer

583-60-8     2-Metilcikloheksanon

584-79-2     Bioaletrin

584-79-2     Aletrin (ISO)

584-84-9     2,4-Diizocianatotoluen

589-34-4     Heptan (in izomere)

589-40-2     sec-Butil formiat

582-79-2     Aletrin

583-48-2     Oktan (in izomere)

584-94-1     Oktan (in izomere)

584-84-9     2,4-Diizocianattoluen

589-43-5     Oktan (in izomere)

589-53-7     Oktan (in izomere)

589-81-1     Oktan (in izomere)

589-90-2     1,4-Dimetil cikloheksan

590-01-5     n-Butil propionat

590-18-1     (Z)-but-2-en

590-28-3     Kalijev cianat

590-35-2     Heptan (in izomere)

590-73-8     Oktan (in izomere)

591-27-5     m-Aminofenol

591-34-4     Butil propionat(sek-(2))

591-76-4     Heptan (in izomere)

591-78-6     2-Heksanon

592-01-8     Kalcijev cianid

592-13-2     Oktan (in izomere)

592-27-8     Oktan (in izomere)

592-34-7     Butilkloroformiat

592-62-1     (Metil-ONN-azoksi)-metil acetat

592-84-7     Butil format

593-60-2     Bromoeten

593-74-8     Živosrebrov dimetil

594-72-9     1,1-Dikloro-1-nitroetan

594-82-1     Oktan (in izomere)

598-56-1     Etildimetilamin

598-78-7     2-Kloropropionska kislina

600-25-9     1-Kloro-1-nitropropan

602-87-9     5-Nitroacenaften

602-99-3     2,4,6-Trinitro-m-krezol

606-20-2     2,6-Dinitrotoluen

606-35-9     2,4,6-Trinitroanizol

608-73-1     HCH (ISO)

608-93-5     Pentaklorobenzen

609-26-7     Oktan (in izomere)

609-72-3     N,N-Dimetil-o-toluidin

611-15-4     o-Metil stiren

611-21-2     o-N-Metiltoluidin

612-52-2     2-Naftilaminove soli

612-82-8     3,3'-Dimetilbenzidinijeva sol

612-83-9     3,3'-Diklorobenzidinijeva sol

613-35-4     N,N'-Diacetilbenzidin

615-28-1     o-Fenilendiamin dihidroklorid

615-50-9     2-Metil-p-fenilendiamin sulfat

616-20-6     2-Kloropentan

616-38-6     Dimetil karbonat

616-47-7     1-Metilimidazol

617-78-7     Heptan (in izomere)

618-36-0     DL-a-Metilbenzilamin

619-99-8     Oktan (in izomere)

621-64-7     Nitrozodipropilamin

623-08-5     p-N-Metiltoluidin

624-18-0     1,4-Fenilendiamindihidroklorid

624-41-9     2-Metilbutil acetat

624-54-4     Amil propionat

624-64-6     (E)-but-2-en

624-83-9     Metil izocianat

624-86-2     O-Etil hidroksilamin

625-29-6     3-Kloropentan

625-55-8     Izopropilformat

625-58-1     Etil nitrat

626-23-3     Di-sek-butilamin

626-38-0     1-Metilbutil acetat

627-44-1     Živosrebrov dietil

628-63-7     Pentil acetat

628-86-4     Živosrebrov fulminat

628-96-6     Glikol dinitrat

630-08-0     Ogljikov monoksid

630-60-4     g-Strofantin

632-92-8     2,4,6-Trinitro-m-ksilen

637-78-5     Izopropilpropionat

638-39-3     Pentil format

640-15-3     Tiometon (ISO)

640-19-7     2-Fluoroacetamid

644-64-4     (1-Dimetilkarbamoil-5-metilpirazol-3-il) dimetil
             karbamat

646-06-0     1,3-Dioksolan

650-51-1     TCA

659-49-4     4-Nitrozoanilin

674-82-8     4-Metilen-2-oksoetanon

680-31-9     Triamid heksametil fosforne kisline

682-80-4     Demefion-O (ISO)

687-47-8     Etil(S)-2-hidroksipropionat

693-21-0     Bis(hidroksietil)eterdinitrat

696-44-6     m-N-Metiltoluidin

700-13-0     2,3,5-Trimetilhidrokinon

709-98-8     Propanil (ISO)

719-96-0     N-(Diklorofluormetiltio)ftalimid

731-27-1     Dikloro-N-((dimetilamino)sulfonil)-fluor-N-(p-
             tolil)metansulfenamid

732-11-6     Fosmet (ISO)

741-58-2     Bensulid (ISO)

759-94-4     EPTC (ISO)

762-75-4     terc-Butil format

764-41-0     1,4-Diklorobut-2-en

771-29-9     1,2,3,4-Tetrahidro-1-naftilhidroperoksid

786-19-6     Karbofenotion (ISO)

818-61-1     2-Hidroksietil akrilat

822-06-0     Heksametilen-1,6-diizocianat

823-40-5     2-Metilen-m-fenilendiamin

826-62-0     1,2,3,6-Tetrahidro-3,6-metanoftalanhidrid

834-12-8     Ametrin (ISO)

838-88-0     4,4'-Metilendi-o-toluidin

865-33-8     Kalijev metanolat

865-34-9     Litijev metanolat

867-27-6     Demeton-O-metil (ISO)

868-77-9     2-Hidoksietil metakrilat

872-50-4     N-Metil-2-pirolidon

873-32-5     2-Klorobenzonitril

900-95-8     Fentin acetat (ISO)

917-58-8     Kalijev etanolat

917-61-3     Natrijev cianat

919-30-2     3-Aminopropiltrietoksisilan

919-76-6     Amidition

919-86-8     Demeton-S-metil (ISO)

923-26-2     2-Hidroksipropil metakrilat

924-43-6     sek-Butil nitrit

924-99-2     Etil trans-3-dimetilamino akrilat

935-79-2     cis-1,2,3,6-tetrahidroftalanhidrid

944-22-9     Fonofos (ISO)

947-02-4     Fosfolan (ISO)

950-10-7     Mefosfolan (ISO)

950-37-8     Metidation (ISO)

953-17-3     S-(Klorofeniltiometil)-O,O-dimetilditiofosfat

954-16-5     2,4,6-Trimetil benzofenon

957-51-7     Difenamid (ISO)

973-21-7     Dinobuton (ISO)

991-42-4     Norbormid (ISO)

999-61-6     Hidroksipropil akrilat

999-81-5     Kloromequatklorid (ISO)

1000-78-8    N,N'-(2,2-Dimetil propiliden)heksametilendiamin

1014-69-3    Desmetrin (ISO)

1014-70-6    Simetrin (ISO)

1024-57-3    Heptakloroepoksid

1031-47-6    Triamifos (ISO)

1034-01-0    Oktil-3,4,5-trihidroksibenzoat

1067-08-9    Oktan (in izomere)

1070-70-8    1,4-Butandioldiakrilat

1085-98-9    Diklofluanid (ISO)

1113-02-6    Ometoat (ISO)

1114-71-2    Pebulat (ISO)

1116-54-7    2,2'-(Nitrozoimino)bis etanol

1120-71-4    1,3-Propansulton

1129-41-5    Metolkarb (ISO)

1166-52-5    Dodecil-3,4,5-trihidrobenzoat

1194-65-6    Diklorbenil (ISO)

1300-71-6    Ksilenol

1300-73-8    Ksilidin

1303-28-2    Diarzenov pentaoksid

1304-29-6    Barijev peroksid

1305-99-3    Kalcijev fosfid

1306-19-0    Kadmijev oksid

1306-23-6    Kadmijev sulfid

1307-96-6    Kobaltov oksid

1309-64-4    Diantimonov trioksid

1310-58-3    Kalijev hidroksid

1310-73-2    Natrijev hidroksid

1312-73-8    Kalijev sulfid

1313-13-9    Manganov dioksid

1313-27-5    Molibdentrioksid

1313-60-6    Natrijev peroksid

1313-82-2    Natrijev sulfid

1313-99-1    Nikljev monoksid

1314-06-3    Dinikljev trioksid

1314-56-3    Fosforjev pentoksid

1314-62-1    Vanadijev pentoksid

1314-80-3    Difosforjev pentasulfid

1314-84-7    Tricinkov difosfid

1314-85-8    Tetrafosforjev trisulfid

1317-39-1    Dibakrov oksid

1317-42-6    Kobaltov sulfid

1319-77-3    Krezol (o,m,p)

1321-23-9    Kloroksilenol

1321-64-8    Pentakloronaftalin

1327-53-3    Diarzenov trioksid

1330-20-7    Ksilen

1333-74-0    Vodik

1333-82-0    Kromov trioksid

1333-83-1    Natrijev hidrogendifluorid

1335-31-5    Živosrebrov (II) oksidcianid

1335-32-6    Svinčev acetat,bazični

1336-21-6    Amoniak raztopina...%

1336-36-3    Poliklorirani bifenili

1338-02-0    Bakrov naftenat

1341-49-7    Amonijev hidrogendifluorid

1344-08-7    Natrijev polisulfid

1344-37-2    CI Pigment Yellow 34


1344-81-6    Kalcijev polisulfid

1420-06-0    Trifenmorf (ISO)

1420-07-1    Dinoterb

1449-55-4    Tetrakloroheksilkositer

1464-53-5    1,2,3,4-Diepoksi butan

1468-37-7    Dimeksano (ISO)

1563-66-2    Karbofuran (ISO)

1563-67-3    Dekarbofuran

1582-09-8    Trifluralin (ISO)(z < 0,5 ppm NPDA)

1589-47-5    2-Metoksi propanol

1593-77-7    Dodemorf (ISO)

1596-84-5    Daminocid

1649-09-3    Benzil Violet 4B

1663-39-4    terc-Butilakrilat

1675-54-3    4,4'-Metilen difenil diglicidil eter

1680-21-3    Trietilenglikol diakrilat

1689-83-4    Joksinil (ISO)

1689-84-5    Bromoksinil (ISO)

1689-99-2    2,6-Dibromo-4-cianofenil oktanoat

1694-82-2    cis-1,2,3,6-Tetrahidro-4-metil ftalanhidrid

1698-60-8    5-Amino-4-kloro-2-fenilpiridazin-3-on

1702-17-6    3,6-Dikloropiridin karboksilna kislina

1739-84-0    1,2-Dimetil imidazol

1746-81-2    Monolinuron (ISO)

1786-03-4    Naftilindandion

1836-75-5    Nitrofen (ISO)

1862-07-3    6-Dimetilaminoheksan-1-ol

1897-41-2    Tetraklorotereftalonitril

1897-45-6    Klorotalonil (ISO)

1912-24-9    Atrazin

1918-00-9    Dikamba

1918-13-4    Klortiamid (ISO)

1918-16-7    Propaklor

1918-18-9    Metil-3,4-dikloro fenilkarbamat

1929-77-7    S-Propil dipropiltiokarbamat

1929-82-4    Nitrapirin (ISO)

1929-88-0    Benztiazuron (ISO)

1937-37-7    Dinatrijev 4-amino-3-((4'-((2,4-
             diaminofeniiil)azo)(1,1'-bifenil)-4-il)azo)5-
             hidroksi- 6-(fenilazo)nnnaftalen-2,7-disulfonat

1939-36-2    Trimetilendiamintetraocetna kislina

1982-69-0    Natrijev-3,6-dikloro-o-anisat

2032-59-9    Aminokarb (ISO)

2032-65-7    Merkaptodimetur (ISO)

2051-79-8    N5,N5-Dietiltoluen-2,5-diaminhidroklorid

2094-99-7    2-(3-(Prop-1-en-2-il)fenilprop-2-il izocianat

2095-01-4    2,6-Diamino-3,5-dietiltoluen

2095-02-5    2,4-Diamino-3,5-dietiltoluen

2104-64-5    O-Etil-O-4-nitrofenilfeniltiofosfonat

2104-96-3    Bromofos (ISO)

2122-19-2    Propilentiosečnina

2155-30-8    Metil(+/-)laktat

2163-79-3    Norunon (ISO)

2186-24-5    ((p-Toliloksi)metil)oksiran

2186-25-6    ((m-Toliloksi)metil)oksiran

2210-79-9    2,3.Epoksipropil o-tolil eter

2212-67-1    Molinat (ISO)

2223-82-7    2,2-Dimetil-1,3-propandioldiakrilat

2243-62-1    1,5-Naftilendiamin

2244-21-5    Dikloroizocianurna kislina, kalijeva sol

2275-14-1    Fenkapton

2275-18-5    Protoat (ISO)

2275-23-2    Vamidotion (ISO)

2300-66-5    2,3-Dikloro-o-anisin kislina

2303-16-4    Dialat (ISO)

2303-17-5    Trialat (ISO)

2310-17-0    Fosalon

2312-35-8    Propargit (ISO)

2385-85-5    Dodekakloropentaciklo (5.2.1.00.2603905.8 ),mirex

2312-76-7    DNOC-natrijeva kislina

2407-94-5    1,1-Diokibiscikloheksan-1-ol

2421-28-5    Dianhidrid-3,3'4,4'-benzofenon tetrakarbonojske
             kisline

2425-06-1    Kaptafol (ISO)

2425-10-7    Ksililkarb (ISO)

2425-79-8    1,4-Bis(2,3-epoksipropoksi)butan

2426-02-0    3,4,5,6-Tetrahidroftalanhidrid

2426-08-6    1-Butoksi-2,3-epoksipropan

2431-50-7    2,3,4-Triklorobut-en

2438-20-2    2-Metilbutil propionat

2439-01-2    6-Metil-1,3-ditiolo(4,5-b) kinoksalin-2-on

2439-10-3    Dodin (ISO)

2439-99-8    Glifosin (ISO)

2451-62-9    1,3,5-Tris(oksiranilmetil)-1,3,5-triazin-
             2,4,6(1H,3H,5H)-trion

2475-45-8    1,4,5,8-Tetraaminoantrakinon

2487-01-6    Medinoterb acetat (ISO)

2497-07-6    Oksidisulfoton

2499-95-8    Heksil akrilat

2514-53-6    Etilen bis(trikloro acetat)

2532-43-6    (3-Metil-1H-pirazol-5-il) N,N-dimetilkarbamat

2536-05-2    Difenil metan-2,2'diizocianat

2540-82-1    Formotion (ISO)

2587-90-8    Demefion-S (ISO)

2593-15-9    5-Etoksi-3-klorometil-1,2,4-tiadiazol

2595-54-2    Mekarbam (ISO)

2597-03-7    Fentoat (ISO)

2602-46-2    Tetranatrijev-3,3'-((1,1'-bifenil)-4,4'-
             diilbis(azo)bis(5-amino-hidroksinaftalen-2,7-
             sulfonat)

2631-37-0    Promecarb (ISO)

2631-40-5    Izoprokarb (ISO)

2633-67-2    Stiren-4-sulfonil klorid

2634-33-5    1,2-Benzizotiazol-3(2H)-on

2635-50-9    S-2-Etilsulfanilizopropil-O,O-dimetiltiofosfat

2636-26-2    Cianofos (ISO)

2642-71-9    Azinfos-etil (ISO)

2644-76-4    Kloropropan

2655-14-3    3,5-Ksililmetilkarbamat

2687-94-7    1-Oktil-2-pirolidon

2687-96-9    1-Dodecil-2-pirolidon

2699-11-8    Cikloheksidin hidroperoksid

2699-79-8    Sulfuril difluorid

2703-37-9    S-2-Etilsulfoniletil-O;O-dimetil-ditiofosfat

2746-19-2    (1a,2a,3b,6b)-1,2,3,6-tetrahidro-3,6-
             metanoftalanhidrid

2761-09-3    3-Hidroksipropil metakrilat

2764-72-9    Dikvat

2778-04-3    Endotion (ISO)

2782-57-2    Dikloroizocianurna kislina

2807-30-9    2-(Propiloksi)etanol

2810-74-4    N,N'-Dimetilbenzidin

2836-03-5    o-N,N-Dimetilfenilendiamin

2836-04-6    N-N-Dimetilfenilendiamin

2844-92-0    Amonijev bis(2,4,6-trinitro-fenil)amin

2855-13-2    Izoforon diamin

2867-47-2    2-Dimetilaminoetilmetakrilat

2893-78-9    Dikloroizocianurna kislina, natrijeva sol

2918-23-2    Hidroksipropil akrilat (zmes)

2921-88-2    Klorpirifos (ISO)

2980-64-5    DNOC-amonijeva sol

3030-47-5    Bis(2-dimetilaminoetil)metilamin

3066-71-5    Cikloheksil akrilat

3091-32-5    Klorotricikloheksilkositer

3100-36-5    Zmes cis-in trans-cikloheksadec-8-en-1-on

3129-91-7    Dicikloheksilamonijev nitrit

3173-72-6    Naftilen-1,5-diizocianat

3244-90-4    O,O,O',O'-Tetrapropil ditiopirofosfat

3254-63-5    Dimetil 4-(metiltio)fenilfosfat

3333-67-3    Nikljev karbonat

3347-22-6    Ditianon (ISO)

3425-89-6    1,2,3,6-Tetrahidro-4-metil ftalanhidrid

3457-61-2    terc-Butil-a,a-dimetilbenzil peroksid

3524-68-3    Pentraeritrit triakrilat

3547-33-9    2-(Oktiltio)etanol

3689-24-5    Sulfoteb (ISO)

3691-35-8    Klorofacinon (ISO)

3734-95-0    Ciantoat (ISO)

3766-81-2    2-butilfenil metilkarbamat

3775-90-4    2-terc-Butilaminoetilmetakrilat

3811-04-9    Kalijev klorat

3811-49-2    2-Metoksi-4 H-1,3,2-benzodioksafosforin

3813-05-6    Benazolin (ISO)

3861-47-0    4-Ciano-2,6-dijodofeniloktanoat

3878-19-1    Fuberidazol

3926-62-3    Natrijeva sol kloroocetne kisline

4032-26-2    Dikvat diklorid

4067-16-7    3,6,9,12-Tetraazatetradekan-1,14-diamin

4074-88-8    Dietilen glikol diakrilat

4083-64-1    4-Toluensulfonil izocianat

4097-36-3    Dinosam

4098-71-9    3-Izocianatometil-3,5,5-trimetil cikloheksiizocianat

4104-14-7    Fosacetim (ISO)

4170-30-3    2-Butenal

4186-71-4    N-Etil-N-metilpiperidinijev jodid

4221-99-2    (S)-Butan-2-ol

4234-79-1    Kelevan (ISO)

4301-50-2    Fluenetil (ISO)

4312-97-4    Natrijev-3-kloroakrilat

4418-26-2    Natrijev-1-(3,4-dihidro-6-metil-2,4-diokso-2H-piran-
             3-iliden)etanolat

4435-53-4    3-Metoksibutil acetat

4463-59-6    2-(2-Brometoksi)anizol

4464-23-7    Kadmijev format

4482-55-7    1,1-Dimetil feniluronium trikloracetat

4636-83-3    Morfamkvat diklorid

4685-14-7    Paraquat (ISO)

4719-04-4    2,2',2'=-(Heksahidro,1,3,5-triazin-1,3,5-
             triil)trietanol

4824-78-6    Bromofos-etil (ISO)

4845-99-2    Brucin sulfat

4986-89-4    Pentaeritrit tetraakrilat

5124-30-1    Dicikloheksilmetan-4,4'-diizocianat

5131-24-8    O,O-Dietil ftalimidotiofosfonat

5131-66-8    3-Butoksi-2-propanol

5248-39-5    4-Metoksi-N,6-dimetil-1,3,5-triazin-2-ilamin

5259-88-1    Oksikarboksin (ISO)

5329-14-6    Amidosulfonska kislina

5333-84-6    1,2,3,6-Tetrahidro-3-metil ftalanhidrid

5392-40-5    Citral

5470-11-1    Hidroksilamonijev klorid

5543-57-7    (S)-4-Hidroksi-3-(3-okso-1-fenilbutil)-2-benzopiron

5543-58-8    (R)-4-hidroksi-3-3-okso-1-fenilbutil)2-benzopiron

5707-69-7    Drazoksolon (ISO)

5786-97-0    Brucin nitrat

5787-96-2    DNOC-kalijeva sol

5826-76-6    Fosniklor

5827-05-4    S-Etilsulfanil metil-O,O-diizopropil ditiofosfat

5834-96-8    Azotoat

5836-29-3    Kumatetralil (ISO)

5836-73-7    1-(3,4-Diklorofenilimino)tiosemikarbazid

5873-54-1    Difenil metan-2,4'-diizocianat

5989-27-5    (R)-p-Menta-1,8-dien

5989-54-8    (S)-p-Menta-1,8-dien

6053-68-5    Dianhidrid 1,2,3,4,-ciklopentantetrakarboksilne
             kisline

6164-98-3    Klordimeform (ISO)

6317-18-6    Metilenditiocianat

6369-59-1    2-Metil-p-fenilendiamin Diaminotoluensulfat

6386-39-6    Metil 3-(3-tercbutil-4-hidroksi-5-metilfenil)
             propionat

6804-07-5    Karbadoks (INN)

6807-17-6    4,4'-Izobutil etilidendifenol

6834-92-0    Dinatrijev metasilikat

6864-37-5    2,2'-Dimetil-4,4'-metilen bis(cikloheksilamin)

6876-12-6    trans-1-metil-4(1-metilvinil)cikloheksan

6923-22-4    Monokrotofos (ISO)

6988-21-2    Dioksakarb

7067-44-9    Butiltricikloheksilkositer

7076-53-1    O-(2,2-Diklorovinil)-O-metil-O-(2-
             etilsulfiniletil)fosfat

7085-85-0    Etil-2-cianoakrilat

7173-51-5    Didecilmetilamonijev klorid

7276-58-6    Tris(1-dodecil-3-metil-2-
             fenilbenzimidazol)heksacianoferat

7429-90-5    Aluminijev prah (nestabiliziran)


7439-93-2    Litij

7439-95-4    Magnezijev prah (nestabiliziran)

7439-97-6    Živo srebro

7440-02-0    Nikelj

7440-09-7    Kalij

7440-23-5    Natrij

7440-28-0    Talij

7440-38-2    Arzen

7440-41-7    Berilij

7440-48-4    Kobalt

7440-61-1    Uran

7440-66-6    Cinkov prah - nestabiliziran

7440-67-7    Cirkonijev prah - nestabiliziran

7440-70-2    Kalcij

7443-70-1    cis-2-Metilcikloheksanol

7446-09-5    Žveplov dioksid

7446-18-6    Ditalijev sulfat

7446-27-7    Trisvinčev bis(ortofosfat)

7446-70-0    Aluminijev klorid, brezvodni

7487-94-7    Živosrebrov klorid

7550-45-0    Titantetraklorid

7553-56-2    Jod

7572-29-4    Dikloroacetilen

7601-89-0    Natrijev perklorat

7601-90-3    Perklorova kislina...%

7631-90-5    Natrijev hidrogensulfit...%

7632-00-0    Natrijev nitrit

7637-07-2    Borov trifluorid

7646-69-7    Natrijev hidrid

7646-79-9    Kobaltov diklorid

7646-78-8    Cinkov tetraklorid

7646-85-7    Cinkklorid

7646-93-7    Kalijev hidrogensulfat

7647-01-0    Vodikov klorid, brezvodni

7647-18-9    Antimon pentaklorid

7664-38-2    Fosforjeva kislina...%

7664-39-3    Fluorovodikova kislina...%

7664-39-3    Vodikov fluorid

7664-41-7    Amoniak, brezvodni

7664-93-9    Žveplova kislina...%

7681-38-1    Natrijev hidrogensulfat

7681-49-4    Natrijev fluorid

7681-52-9    Natrijev hipoklorit...%, raztopina z aktivnim klorom

7697-37-2    Dušikova kislina...%

7700-17-6    Krotoksifos (ISO)

7705-14-8    (+ / -)-1-1-metiol-4-(1-metilvinil)cikloheksan

7719-09-7    Tionil klorid, reakcijski produkti z 1,3,4-
             tiadiazol-2,5-ditiolooom, terc-nonan- tiolom in C12-
             14-terc- alkilaminom

7719-09-7    Tionilklorid

7719-12-2    Fosforjev triklorid

7722-64-7    Kalijev permanganat

7722-84-1    Vodikov peroksid v raztopini...%

7723-14-0    Fosfor, rdeči

7726-95-6    Brom

7727-21-1    Dikalijev peroksodisulfat

7727-54-0    Amonijev peroksodisulfat

7733-02-0    Cinkov sulfat

7743-52-9    trans-2-Metilcikloheksanol

7758-01-2    Kalijev bromat

7758-09-0    Kalijev nitrit

7758-89-6    Bakrov(I) klorid

7758-97-6    Svinčev kromat

7758-98-7    Bakrov sulfat

7761-88-8    Srebrov nitrat

7775-09-9    Natrijev klorat

7775-14-6    Natrijev ditionit

7778-50-9    Kalijev dikromat

7778-54-3    Kalcijev hipoklorit...% ,akt.Cl > 38%

7778-73-6    Kalijev pentaklorofenol

7778-74-7    Kalijev perklorat

7778-85-0    1,2-Dimetoksipropan

7782-41-4    Fluor

7782-44-7    Kisik, utekočinjen

7782-49-2    Selen

7782-50-5    Klor

7783-06-4    Vodikov sulfid

7783-56-4    Antimon trifluorid

7784-40-9    Svinčev hidrogen arzenat

7784-42-1    Arzin

7785-87-7    Manganov sulfat

7786-34-7    Mevinfos (ISO)

7786-81-4    Nikljev sulfat

7789-00-6    Kalijev fluorid

7789-06-2    Stroncijev kromat

7789-09-5    Amonijev dikromat

7789-12-0    Natrijev dikromat dihidrat

7789-21-1    Fluorosulfonska kislina

7789-23-3    Kalijev klorid

7789-29-9    Kalijev hidrogendifluorid

7789-60-8    Fosforjev tribromid

7789-78-8    Kalcijev hidrid

7790-79-6    Kadmijev fluorid

7790-80-9    Kadmijev jodid

7790-94-5    Klorožveplova kislina

7790-98-9    Amonijev perklorat

7791-25-5    Sulfuril klorid

7803-49-8    Hidroksilamin

8001-35-2    Kamfeklor

8018-01-7    Mankozeb

8003-05-2    Bazični fenilživosrebrov nitrat

8006-64-2    Terpentinovo olje

8050-09-7    Kolofonija

8051-02-3    Sabadila (ISO)

8065-36-9    Bufenkarb (ISO)

8065-48-3    Demeton

8069-76-9    4,6-Dinitro-2-(3-oktil)fenil metil karbonat-4,6-
             dinitro-2-(4-oktil)fenil metil karbonat

9000-90-2    a-Amilaza

9001-00-7    Bromelain, sok

9001-22-3    beta-Glukozidaza

9001-33-6    Ficin

9001-73-4    Papain

9001-75-6    Pepsin A

9001-98-3    Renin

9002-07-7    Tripsin

9004-07-3    Kimotripsin

9012-54-8    Celulaza

9014-01-1    Subtilisin

9016-87-9    Difenil metan diizocianat, izomeri in homologi

9068-59-1    Proteinaza, mikrobiološko nevtralna

9080-17-5    Amonijev polisulfid

10004-44-1   3-Hidroksi-5-metilizoksazol

10007-85-9   Kalijev 3,6-dikloro-o-anisin

10025-67-9   Dižveplov diklorid

10025-78-2   Triklorosilan

10025-87-3   Fosforjev klorid

10025-91-9   Antimon triklorid

10025-99-7   Dikalijev tetrakloroplatinat

10026-00-3   Dinatrijev tetrakloroplatinat

10026-04-7   Silicijev tetraklorid

10026-13-8   Fosforjev pentaklorid

10027-06-2   2-Norbornil akrilat

10034-85-2   Vodikov jodid, brezvodni

10035-10-6   Vodikov bromid

10039-54-0   Bis(hidroksilamonijev)sulfat

10043-52-4   Kalcijev klorid

10046-00-1   Hidroksilamonijevhidrogensufat

10049-04-4   Klorovdioksid

10061-01-5   (Z)-1,3-Dikloropropen

10102-44-0   Dušikov dioksid

10108-64-2   Kadmijev klorid

10112-91-1   Diživosrebrov diklorid

10124-36-4   Kadmijev sulfat

10124-43-3   Kobaltov sulfat

10265-92-6   Metamidofos (ISO)

10294-33-4   Borov tribromid

10294-34-5   Borov triklorid

10311-84-9   Dialifos (ISO)

10357-99-0   N,N-Dimetil-2-(3-(4-klorofenil)4,5-dihidro-pirazol-
             1-ilfenilsulfonil)etilamin

10361-39-4   Barijev klorid

10453-86-8   Resmetrin (ISO)

10544-72-6   Didušikov tetraoksid

10545-99-0   Žveplov diklorid

10551-42-5   1-(3-Fenilpropil)-2-metil-piridinijevbromid

10588-01-9   Natrijev dikromat

10605-21-7   Karbendazim (ISO)

11005-63-3   K-Strofantin

11070-44-3   Tetrahidrometil ftalanhidrid

12035-36-8   Nikljev dioksid

12035-72-2   Trinikljev sulfid

12054-48-7   Nikljev(II)hidroksid

12091-08-6   Kalijev mu-fluoro-bistrietilaluminij

12122-67-7   Zineb

12125-01-8   Amonijev fluorid

12125-02-9   Amonijev klorid

12172-73-5   Azbest

12185-10-3   Tetrafosfor

12262-58-7   Cikloheksanon peroksid

12427-38-2   Maneb

12510-42-8   Erionit

12656-85-8   CI Pigment Red 104

13019-04-0   2,4-Di-terc-butilcikloheksanon

13048-33-4   1,6-Heksandiol diakrilat

13067-93-1   Cianofenfos (ISO)

13071-79-9   S-terc-Butiltiometil-O,O-dietilditiofosfat

13108-52-6   2,3,5,6-Tetrakloropiridil-4-metilsulfon

13121-70-5   Ciheksatin (ISO)

13171-21-6   Fosfamidon

13149-00-3   cis-Cikloheksan-1,2-dikarboksilanhidrid

13181-17-4   Bromofenoksim

13194-48-4   Etoprofos (ISO)

13250-12-9   (R)-sek-Butilamin

13288-85-9   4-(N-Etil-N-(2-hidroksietil)amino)-1-(2-
             hidroksietil)amino-2-nitrobenzen monohidroklorid

13356-08-6   Bis(tris(2-metil-2-fenilpropil)cink)oksid

13360-57-1   Dimetil sulfamoil klorid

13424-46-9   Svinčev azid

13451-08-6   Žveplov tetraklorid

13457-18-6   Pirazofos (ISO)

13463-39-3   Nikljev tetrakarbonil

13465-95-7   Barijev perklorat

13477-00-4   Barijev klorat

13516-27-3   Guazatin (ISO)

13593-03-8   Kvinalfos (ISO)

13598-36-2   Fosfonska kislina

13765-19-0   Kalcijev kromat

13775-53-6   Aluminijev trinatrijev heksafluorid

13820-41-2   Diamonijev tetrakloroplatinat

13952-84-6   sek-Butilamin

14155-21-3   trans-Cikloheksan-1,2-dikarboksilanhidrid

14255-88-0   Fenazaflor (ISO)

14324-55-1   Cinkov bis(dietilditiokarbamat)

14437-17-3   Klorofenprop-metil (ISO)

14484-64-1   Ferbam (ISO)

14816-18-3   Foksim (ISO)

14898-79-4   (R)-Butan-2-ol

14977-61-8   Kromov oksiklorid

15096-52-3   Aluminijev trinatrijev heksafluorid

15159-40-7   Morfolin-4-karbonilklorid

15165-67-0   (+)-R-2-(2,4-Diklorofenoksi)propionska kislina

15245-44-0   Svinčev-2,4,6-trinitroresorcinoksil

15263-52-2   Kartaphidroklorid

15271-41-7   3-Kloro-6-ciano-biciklo(2,2,1)-heptan-2-on O-(N-
             metilkarbamoil) oksim

15506-53-3   Ciklobutan-1,3-dion

15625-89-5   1,1,1-Trihidroksimetilpropiltriakrilat

15646-96-5   2,4,4-Trimetilheksametilen-1,6-diizocianat

15662-33-6   6-(1-a,5a-a,8a-b,9-Pentahidroksi-7-b-izopropil-2-5-
             b,8-b-trimetilperhidro-8b,9-epoksi-5,8-
             etanociklopenta-(1,2-b)indenil)pirol-2-karboksilat

15825-70-4   Manit heksanitrat

15879-93-3   Kloralose (INN)

15892-23-6   (+ / -)-Butan-2-ol

15972-60-8   Alaklor (ISO)

15980-11-7   3-Azidosulfonilbenzojska kislina

16071-86-6   Dinatrijev-(5-(4'-((2,6-dihidroksi-3-((2-hidroksi-5-
             sulfofenil)azo)fenilazo)(1,1'-bifenil)-4-
             il)azo)salicilato(4-)) kuprat (2-)

16672-87-0   2-Kloroetilfosfonska kislina

16752-77-5   1-Metiltioetilidenaminmetil karbamat

16812-54-7   Nikljev sulfid

16853-85-3   Litijevaluminijev hidrid

16871-90-2   Alkalijski heksafluorosilikat(Na)


16872-11-0   Tetrafluoroborova kislina...%

16893-85-9   Alkalijski heksafluorosilikat(K)

16919-58-7   Diamonijev heksakloroplatinat

16919-19-0   Alkalijski hesafluorosilikat(NH4)

16921-30-5   Dikalijev heksaklorplatinat

16923-58-3   Dinatrijev heksakloroplatina

16938-22-0   2,2,4-Trimetilheksametilen-1,6-diizocianat

16941-12-1   Heksakloroplatinova kislina

16949-65-8   Magnezijev heksafluoro silikat

16961-83-4   Heksafluorosilicijeva kislina...%

17010-21-8   Kadmijev heksafluorosilikat

17040-19-6   Demeton-S-metilsulfon

17092-80-7   m-Menta-1,3(8)-dien

17109-49-8   Edifenfos (ISO)

17339-60-5   N,N,N',N'-Tetrametilditiobis(etilen)diamin
             dihidroklorid

17392-83-5   Metil(R)laktat

17557-23-2   1,3-Bis(2,3-epoksipropoksi)-2,2-dimetilpropan

17570-76-2   Svinčev(II) metansulfonat

17606-31-4   Bensultap

17742-69-7   2,6-Dikloro-4-nitroanizol

17804-35-2   Benomil (ISO)

17865-32-6   Cikloheksildimetoksimetilsilan

17980-47-1   Trietoksiizobutilsilan

18691-97-9   Metabenztiazuron

18854-01-8   O,O-Dietil-O-5-fenilizoksazol-3-il tiofosfat

19247-05-3   N,N-Hidrazinodiocetna kislina

19438-60-9   Heksahidro-4-metilftalanhidrid

19485-03-1   1,3-Butandiol diakrilat

19622-19-6   S-Etil-N-(dimetilamino propil)tiokarbamat
             hidroklorid

19666-30-9   3-(2,4-Dikloro-5-(1-metiletoksi)fenil)5-(1,1-
             dimetiletil)-1,3,4-oksadiazol-2(3H)-on

19750-95-9   Klordimeform hidroklorid

19900-65-3   4,4'-Metilenbis (2-etilanilin)

20108-78-5   Valinamid

20153-49-5   Fluorotripentilkositer

20153-50-8   Fluorotriheksilkositer

20354-26-1   2-(3,4-Diklorofenil)-4-metil-1,2,4-
             oksadiazolidindion

20548-54-3   Kalcijev sulfid

20816-12-0   Osmijev tetraoksid

20859-73-8   Aluminijev fosfid

21087-64-9   Metribuzin (ISO)

21136-70-9   Benzidinijeve soli

21109-95-5   Barijev sulfid

21369-64-2   n-Heksillitij

21548-32-3   Dietil 1,3-ditietan-2-iliden fosforamidat

21564-17-0   (Benzotiazol-2-iltio)metiltiocianat

21609-90-5   Leptofos (ISO)

21725-46-2   Cianazin (ISO)

21923-23-9   Klortiofos (ISO)

22212-55-1   Benzoilpropetil

22224-92-6   Fenamifos (ISO)

22259-30-9   Formetanat

22432-68-4   4,4,5,5-Tetrakloro-1,3-dioksolan-2-on

22781-23-3   Bendiokarb (ISO)

22961-82-6   2,2-Dimetil-1,3-benzodioksol-4-ol

23103-98-2   Pirimikarb

23135-22-0   N',N'-Dimetil karbamoil S-metil-N-metilamino-
             karboksiloksiformamid

23422-53-9   Formetanat hidroklorid

23505-41-1   Pirimifos-etil (ISO)

23560-59-0   Heptenofos (ISO)

23564-05-8   Tiofanat metil

23783-26-8   Hidroksifosfonoocetna kislina

23947-60-6   Etirimol (ISO)

24017-47-8   Triazofos (ISO)

24083-03-2   1-(2-Butoksipropoksi)-2-propanol

24151-93-7   Piperofos (ISO)

24197-34-0   4,4'-Tiodi-o-krezol

24307-26-4   1,1-Dimetilpiperidinijev klorid

24342-03-8   Izobutil 3-butenoat

24602-86-6   Tridemorf (ISO)

24613-89-6   Kromov(III) kromat

24691-76-7   Pirakarbolid

24934-91-6   Klormefos (ISO)

25057-89-0   Bentazon (ISO)

25059-78-3   3,6-Dikloro-o-anisinska kislina, spojina z 2,2'-
             iminodietanolom (1:1)

25068-38-6   Reakcijski produkt:Bisfenol-A-epiklorohidrinska
             smola s povprečno molekulsko težo = < 700

25154-54-5   Dinitro benzen

25167-80-0   Klorofenol

25168-05-2   Klorotoluen

25265-76-3   Fenilendiamin

25311-71-1   Izofenfos (ISO)

25321-14-6   Dinitrotoluen

25366-23-8   Tiazfluron  (ISO)

25376-45-8   Diaminotoluen

25402-06-6   3-(But-2-enil)-2-metil-4-oksociklopent-2-enil-2,2-
             dimetil-3-(2-metilprop-1-
             enil)ciklopropankarboksilat

25550-51-0   Heksahidrometilftalanhidrid

25550-58-7   Dinitrofenol

25584-83-2   Hidroksi propil akrilat (Mešanica (1(2918-23-2)) in
             (2(999-61-1)))

25634-93-9   2-Metil-5-fenilpentanol

25637-27-8   Heksapentildikositer

25646-71-3   N-(2-(4-Amino-N-etil-m-
             toluidino)etil)metansulfonamid seskvisulfat

25646-77-99  4-(N-Etil-N-2-hidroksietil)-2-metil-
             fenilendiaminsulfat

25808-74-6   Svinčev heksafluorosilikat

26087-47-8   Benzil diizopropiltiofosfat

26259-45-0   Sekbumeton (ISO)

26266-63-7   Tetrahidroftalanhidrid

26399-36-0   Profluralin (ISO)

26471-62-5   Toluen diizocianat

26447-14-3   Krezil glicidil eter

26530-20-1   2-Oktil-2H-izotiazol-3-on

26576-84-1   1-Butil-2-metilpiridinijev bromid

26590-20-5   1,2,3,6-Tetrahidrometil ftalanhidrid

26628-22-8   Natrijev azid

26635-64-3   Oktan (in izomere)

26766-27-8   Triarimol

27134-26-5   Kloranilin(mono-(1))

27134-27-6   Kloranilin(di-(2))

27871-49-4   Metil(S)-(-)laktat

27955-94-8   4,4',4'=-(Etan-1,1,1-triil)trifenol

28249-77-6   S-(4-Klorobenzil)dietiltiokarbamat

28434-00-6   S-Biolatrin

28434-01-7   Bioresmetrin

28675-03-8   N,N-Dimetilfenilendiamin

29232-93-7   Pirimifos-metil (ISO)

29590-42-9   Izooktilakrilat

29656-63-1   Monokloropentan

29973-13-5   Etiofenkarb (ISO)

30043-49-3   1-(5-Etilsulfonil-1,3,4-tiadiazol-2-il)-1,3-
             dimetilurea

30560-19-1   Acefat (ISO)

30864-28-9   Metil-3-((dimetoksifosfinotioil)oksi)metakrilat

30899-19-5   Amil alkohol (z izjemo terciarnega pentanola )

31218-83-4   O-Etil-O-((2-izopropoksi karbonil)-1-
             metil)viniletilamido)tiofosfat

31394-54-4   Heptan (in izomere)

31506-43-1   3-(Dimetilamino)propil sečnina

31895-22-4   Bis(1,2,3-tritiacikloheksildimetilamonijev)oksalat

32760-80-8   (h-Ciklopentadienil)-(h-kumenil)
             železo(1+)heksafluorofosfat(1-)

33089-61-1   Amitraz (ISO)

33610-13-8   terc-Butil (5S,6R,7R)-3-bromometil-5,8-diokso-7-
             (fenilacetamido)-5-tia-1- azabiciklo(4.2.0) okt-2-
             en-2-karboksilat

33693-04-8   Terbumeton (ISO)

33813-20-6   5,6-Dihidro-3H-imidazo (2,1,c)-1,2,4-ditiazol-3-tion

34014-18-1   Tebutiuron (ISO)

34090-76-1   Tetrahidro-4-metil ftalanhidrid

34123-59-6   Izoproturon

34256-82-1   2-Kloro-N-(etoksimetil)-N-(2-etil-6-
             metilfenil)acetamid

34681-10-2   Butokarboksim

35073-27-9   2-Metilbutil format

35554-44-0   1(2-(Aliloksi)-2-(2,4-diklorofenil)etil)-1H-imidazol

36341-27-2   Benzidinijeve soli

36362-09-1   2-(Deciltio)etil-amonijev klorid

36614-38-7   S-2-Izopropiltioetil-O,O-dimetil ditiofosfat

37199-66-9   Kalijev polisulfid

37329-65-0   Celobiohidrolaza, ekso-

37893-02-0   N-(3-Fenil-4,5-bis((trifluoro-
             metil)imino)tiazolidin-2-iliden)aniilin

37894-46-5   6-(2-kloroetil)-6-(2-metoksietoksi-2,5,7,10-
             tetraokso-silaundekan

37924-13-3   1,1,1-Trifluoro-N-(4-fenilsulfonil-0-
             tolil)metansulfonamid

38260-54-7   O-6-Etoksi-2-etilpirimidin-4-O,O-dimetiltiofosfat

38411-13-1   Natrijev-2-etilheksanolat

39196-18-4   3,3-Dimetil-1-(metiltio)butanon-O-(N-
             metilkarbamoil)oksim

39300-45-3   Dinokap (ISO)

39515-41-8   a-Ciano-3-fenoksibenzil 2,2,33-tetrametilciklopropan
             karboksilat

39562-16-8   Etil 2-(3-nitrobenziliden)acetoacetat

39562-17-9   Metil 2-(3-nitrobenziliden)acetoacetat

39562-27-1   Metil-2-(2-nitrobenziliden)acetoacetat

40188-41-8   3,7-Dimetiloktanonitril

40487-42-1   N-(1-Etilpropil)-2,6-dinitro-3,4-ksilidin

41083-11-8   1-(Tricikloheksilstanil)-1H-1,2,4-triazol

41198-08-7   O-(4-Bromo-2-klorofenil)-O-etil-S-propiltiofosfat

41394-05-2   4-Amino-3-metil-6-fenil-1,2,4-triazin-5-on

41814-78-2   5-Metil-1,2,4-triazin(3,4-b)benzo-1,3-tiazin

42152-47-6   7-Metilokta-1,6-dien

42405-40-3   Bis(3,5-di-terc-butilsalicilato-O1,O2)cink

42498-58-8   2,3,5,6-Tetrahidro-2-metilftalanhidrid

42509-80-88  O-(5-Kloro-1-izopropil-1,2,4-triazol-3-il) O,O-
             dietil fosfoorotioat

42978-66-5   (1-Metil-1,2-etandiil)bis(oksi(metil-2,1-
             etandii))diakrilat

43121-43-3   Triadimefon (ISO)

43222-48-6   1,2-Dimetil-3,5-difenilpirazolijev metilsulfat

48122-14-1   Heksahidro-1-metilftalanhidrid

49021-76-8   6,7-dihidrodipirido(1,2-a:2',1'-c)pirazindiil
             dihidroklorid


50563-36-5   2-Kloro-N-(2,6-dimetilfenil)-N-(2-
             metoksietil)acetamid

50864-67-0   Barijev polisulfid

51235-04-2   3-Cikloheksil-6-dimetilamino-1-metil-1,2,3,4-
             tetrahidro-1,3,5-triazin-2,4-dion

51337-71-4   Izobutil-2-(4-(4-klorofenoksi)fenoksi) propionat

51338-27-3   Metil-2-(4-(2,4-diklorofenoksi)fenoksi) propionat

51395-42-7   2-(Difosfonometil)jantarna kislina

51580-86-0   Natrijev dikloro izocianat dihidrat

51601-57-1   4-(4-Toliloksi)bifenil

51602-38-1   Zmes dušikove kisline in žveplove kisline

52460-86-3   Etil-2-kloro-2,2-difenilacetat

52645-53-1   3-Fenoksibenzil-3-(2,2-diklorvinil)-2-
             dimetilciklopropankarbamat

52888-80-9   S-Benzil-N,N-dipropilditiokarbamat

53250-83-2   2-Kloro-4-(metilsulfonil)benzojska kislina

53404-28-7   3,6-Dikloro-o-anisinska kislina, spojina z 2-
             aminoetanolom (1:1)

53408-94-9   Cinkov(II)metansulfonat

54253-62-2   Bakrov(II) metansulfonat

54686-91-8   Kloranilin(tri-(3))

55285-14-8   Karbosulfan

55426-95-4   Dietil(etildimetilsilanolato)aluminij

55810-18-9   Tetranitronaftalin

55845-90-4   (N-Benzil-N-etil)amino-3'-hidroksiacetofenon
             hidroklorid

56073-07-5   3-(3-Bifenil-4-il-1,2,3,4-tetrahidro-1-naftil)-4-
             hidroksikumarin

56073-10-0   4-Hidroksi-3-(3-(4'-bromo-4-bifenil-lil)-1,2,3,4-
             tetrahidro-1-naftil)kumarin

57110-29-9   Heksahidro-3-metilftalanhidrid

57369-32-1   Pirokilon

57646-30-7   Metil-N-(2,6-dimetilfenil)-N-(2-Furilkarbonil)-DL-
             alaninat

57966-95-7   2-Ciano-N-((etilamino)karbonil)-2-
             (metoksiimino)acetamid

58594-72-2   1-(2-(Aliloksi)etil-2-(2,4diklorfenil))-1H-
             imidazolijev hidrogensulfat

58834-75-6   Vanadijev pirofosfat

60207-31-0   Azakonazol (ISO)

61432-55-1   S-(1-Metil-feniletil)piperidin-1-karbotioat

60568-05-0   N-Cikloheksil-N-metoksi-2,5-dimetil-3-furamid

61597-96-4   2-Metilpropil-(R)-2-hidroksipropanoat

62096-63-3   2-Amino-6-etoksi-4-metilamino-1,3,5-triazin

62268-47-7   Bis(2-etilheksil)ditiodiacetat

62478-82-4   N,N-Dietil-N',N'-dimetilpropan-1,3.diil-diamin

62782-03-0   Bis(2,2,6,6-tetrametil-4-piperidil)sukcinat

62924-70-3   Flumetralin

63449-41-2   Kvarterne amonijeve spojine,benzil-C8-18-
             alkildimetil-,kloridi

63740-41-0   6-(2,3-Dimetilmaleimido)heksil metakrilat

63919-26-6   Dinokton: zmes izomerov:Metil-(2,6-dinitro-4-
             oktilfenil)-karbonat,Metil-2,4- dinitro-6-oktil
             fenil)karbonat

64742-03-6   Ekstrakt (zemeljsko olje), lahko; vsebuje
             naften,Destilat - topilo

64742-04-7   Ekstrakt (zemeljsko olje)

64742-05-8   Ekstrakt (zemeljsko olje), lahko, vsebuje
             parafin,Destilat - topilo

64742-11-6   Ekstrakt (zemeljsko olje)

64902-72-3   2-Kloro-N-(((4-metoksi-6-metil-1,2,3-triazin-2-
             il)amino)karbonil)benzensulfonamid

64969-34-2   3,3'-Diklorobenzidinijeva sol

64969-36-4   3,3'-Dimetilbenzidinijeva sol

65232-89-5   Divanadijev pirofosfat

65321-67-7   Toluen-2,4-diamonijev sulfat

65907-30-4   2,3-dihidro-2,2-dimetil-7-benzofuri-2,4-dimetil-6-
             oksa-5-okso-3-tia-2,4- diazadekanoat

66230-04-4   (S)-a-Ciano-3-fenoksibenzil-(S)-2-(4-klorofenil)-3-
             metilbutirat

66441-23-4   Etil 2-(4-((6-klorobenzoksazol-2-
             il)oksi)fenoksi)propionat

66710-66-5   N,N'-Etilenbis(vinilsulfonilacetamid)

67564-91-4   cis-4-(3-(p-terc-Butilfenil)-2-metilpropil)-2,6-
             dimetilmorfolin

67567-23-1   Etil 3,3-bis(terc-pentilperoksi)butirat

67747-09-5   N-Propil-N-(2-(2,4,6-triklorofenoksi)etil)-1H-
             imidazol-1-karboksamid

67811-06-7   (4-Metilfenil)mesitilen-sulfonat

68131-73-7   Amini, polietilenpoli-

68239-26-9   strihnidin-10-on,2,3-dimetoksi-,mono(R)-1-
             metilheptil1,2-benzendikarboksilat

68310-42-9   strihnidin-10-on,2,3-dimetoksi-, spojine z
             (S)mono(1-metilheptil)-1,2-benzendikarboksilat(1:1)

68359-37-5   a-Ciano-4-fluoro-3-fenoksibenzil-3-(2,2-
             diklorovinil)-2,2-dimetilcilopropankarboksilat

68479-98-1   Dietilmetilbenzendiamin

68609-97-2   Oksiran, mono((C12-14-alkiloksi)-metil) derivati

69045-82-5   2-Fluoro-5-trifluorometilpiridin

69377-81-7   Fluroksipir

69430-40-6   a-Trimetilsilanil-w-trimetilsioksipoli(oksi(metil-3-
             (2-metoksi-propoksi)propoksi)propilsilandiil)co-oksi
             (dimetilsilan))

69581-33-5   N-(3-Klorofenil)-N-(tetrahidro-2-okso-3-furil)
             ciklopropan-karboksamid

70657-70-4   2-Metoksipropil acetat

70950-45-7   Dodecil 3-(2-(3-benzil-4-etoksi-2,5-
             dioksoimidazolidin-1-il)-3-(4-
             metoksibenzoil)acetamido)- 4-klorbenzoat

71786-70-4   Bis(4-dodecilfenil)jodonijev heksafluoroantimonat

71868-10-5   2-Metil-1-(4-metiltiofenil)-2-morfolinopropan-1-on

71975-58-1   2,4(ali 2,5)-Ksilenol

72453-58-8   6-Anilino-1-benzoil-4-(4-terc-
             pentilfenoksi)nafto(1,2,3-de)kinolin-2,7-(3H)- dion

72490-01-8   Etil (2-(4-fenoksifenoksi)etil)karbamat


72178-02-0   5-(2-Kloro-4-(trifluorometil)fenoksi)-N-
             (metilsulfonil)-2-nitrobenzamid

72850-64-7   Benzil 2-kloro-4-(trifluorometil)-tiazol-5-
             karboksilat

73250-68-7   2-(Benzotiazol-2-iloksi)-N-fenilacetamid; Mefenecet

74070-46-5   2-Kloro-6-nitro-3-fenoksianilin

74223-64-6   Metsulfuron-metil

74283-36-6   2,4-Diaminotoluensulfat

74332-73-3   3,3'-Diklorobenzidinijeva sol

74753-18-7   3,3'-Dimetilbenzidinijeva sol

75113-37-0   Dibutilkositrov hidrogenborat

75736-33-3   Diklobutrazol

76253-60-6   Dikloro(diklorofenil)metil metilbenzen, zmes
             izomerov

76508-02-6   Heksanatrijev 2,2'-vinilenbis((3-sulfonato-4,1-
             fenilen)imino(6-(N-cianoetil- N-(2-
             hidroksipropil)amino)-1,3,5-triazin-4,2-
             diil)imino)dibenzen-1,4- disulfonat

76714-88-0   Dinikonazol

76823-93-3   3-(2-(diaminometilenamino)tiazol-4-
             ilmetiltio)propiononitril

77182-82-2   Amonijev-2-amino-(hidroksimetilfosfinil)butirat

77227-99-7   3-Kloro-4,5-a,a,a-pentafluorotoluen

77402-03-0   Metil akrilamido metoksi acetat(z > =0.1%
Akrilamida)

77402-05-2   Metil akrilamidoglikolat(vsebuje > = 0.1%
akrilamida)

77497-97-3   (S)-3-Benziloksikarbonil-1,2,3,4-tetrahidro-
             izokinolin-4-metilbenzensulfonat

77536-66-4   Azbest

77536-67-5   Azbest

77536-68-6   Azbest

78531-61-0   4-(trans-4-propilcikloheksil)acetofenon

78587-05-0   Heksitiazoks

79456-26-1   3-Kloro-5-trifluorometil-2-piridilamin

79983-71-4   Heksakonazol

80387-97-9   2-Etil heksil-3,5-bis(1,1-dimetil etil)-4-
             hidroksifenil metil tioacetat

81334-34-1   Imazapir

81898-60-4   Tetranatrijev-3,3'-(piperazin-1,4-diilbis((6-kloro-
             1,3,5-triazin-4,2-diil)imino(2-acetamido)-4,1-
             fenilenazo)) bis(naftalen-1,5-disulfonat)

82027-60-9   Heksanatrijev (4,4'-azoksi-bis(2,2'-
             disulfinatostilben-4,4'-diilazo))-bis (5'-
             sulfonatobenzen-2,2'-diolato-O(2),O(2),N(1))-
             baker(II)

82097-50-5   Triasulfuron

82558-50-7   N-(3-(1-Etil-1-metilpropil)-1,2-oksazol-5-il)-2,6-
             dimetoksibenzamid

82560-06-3   3-(3-Metilpent-3-il)izoksazol-5-ilamin

82560-54-1   Benfuracarb

83055-99-6   Metil-a-((4,6-dimetoksipirimidin-2-il)
             sečninasulfonil)-o-toluat

83164-33-4   Diflufenikan

83657-24-3   Dinikonazol

83918-57-4   (+ / -)-1-(2-)aliloksi)etil-2-(2,4-diklorofenil))-1-
             H-imidazolijev hidrogensulfat(2)

84030-86-4   Esbiotrin

84057-97-6   Natrijev 1-amino-4-(2-metil-5-(4-
             metilfenilsulfonolamino)fenil-amino)antrakinon-2-
             sulfonat

84087-01-4   3,7-Diklorokinolin-8-karboksilna kislina

84145-37-9   2(ali 3)-Metilbutil acetat

84268-08-8   Heksan-1,6-diil bis(3-(3-benzotriazol-2-il-5-tert-
             butil-4-hidroksifenil)  propionat)

84563-49-5   1,4-Bis(2-(viniloksi)etoksi)benzen

84875-83-2   N-Metiltoluidin (o,m,p)

85153-92-0   Heksanatrijev 6,13-dikloro-3,10-bis((4-(2,5-
             disulfonatoanilino)-6-fluoro-1,3,5-triazin-2-
             ilamino) prop-3-ilamino)-5,12-dioksa-7,14-
             diazapentacen-4,11-disulfonat

85153-93-1   Dinatrijev-1-amino-4-(4-benzensulfonamido-3-
             sulfonatoanilino) antrakinon-2-sulfonat

85491-26-5   (Klorometil)bis(4-fluorofenil)metilsilan

85535-84-8   Kloroalkani,C10-13

85665-96-9   Heksanatrijev 7-(4-(4-(4-(2,5-disulfonato-anilino)-
             6-fluoro-1,3,5-triazin- 2-ilamino)-2-metilfenilazo)-
             7-sulfonatonaftilazo) naftalen-1,3,5-trisulfonat

85665-97-0   Tetranatrijev-5-benzamido-3-(5-(4-fluoro-6-(1-
             sulfonato-2-naftilamino)- 1,3,5-triazin-2-ilamino)-
             2-sulfonatofenilazo)-4-hidroksinaftalin-2,7-
             disulfonat

85702-90-5   S-(3-Trimetoksisilil)propil-19-izocianato-11-(6-
             izocianatoheksil)10,12-diokso-2,9,11,13
             tetraazanonadekantioat

86393-33-1   7-Kloro-1-ciklopropil-6-fluoro-1,4-dihidro-4-
             oksokinolin-3-karboksilna kislina

86393-35-3   Dinatrijev 6-((4-kloro-6-(N-metil)-2-toluen)-1,3,5-
             triazin-2-ilamino)-1-hidroksi-2-4-metoksi-2-
             sulfonato fenil azo)naftalen-3-sulfonat

86608-70-0   (2-(1,3-Dioksolan-2-il)etil)trifenilfosfonijev
             bromid

87025-52-3   Zmes Pentilmetil fosfinata in 2-Metilbutilmetil
             fosfinata

87237-48-7   2-Etoksietil 2-(4-(3-kloro-5-trifluorometil-2-
             piridiloksi)fenoksi)propionat,  Haloxyfop-(2-
             etoksietil)(ISO)

87731-18-8   Ciklookt-4-en-1-ilmetil karbonat

88377-66-6   Tetradecilamonijev bis(1-(5-kloro-2-oksidofenil-
             azo)-2-naftolato)kromat(1-)

88671-89-0   Miklobutanil

88918-84-7   (4-Aminofenil)-N-metil-metilensulfonamid hidroklorid

89415-87-2   1,3-Dikloro-5-etil-5-metilimidazolidin-2,4-dion

89544-40-1   2-(2,4-Diklorofenil)-1-(1H-1,2,4-triazol-1-il)pent-
             4-en-2-ol

89797-01-3   (Trinatrijev (2-((3-(6-(2-kloro-5-sulfonato)
             anilino-4-(3-karboksipiridinio)- 1,3,5triazin-2-il-
             amino) -2-oksido-5-sulfonatofenilazo)fenilmetilazo)-
             4- sulfonatobenzoato)bakrov(3-)hidroksid

90498-90-1   3,9-Bis(2-(3-terc-butil-4- hidroksi-5-
             metilfenil)propioniloksi- 1,1-dimetiletil)-2,4,8,10-
             tetraokso-spiro(5.5) undekan

90884-29-0   4,4'-Oksibis(etilentio)difenol

91273-04-0   N,N-Bis(2-etilheksil)-((1,2,4-triazol-1-
             il)metil)amin

91465-08-6   Lambda-sihalotrin

91679-30-2   Formaldehid, reakcijski produkti z butilfenolom

91853-67-7   4,8,12-Trimetiltrideka 3,7,11-trienojska kislina,
             zmes izomerov

91995-78-7   Ekstrakt (zemeljsko olje)

92484-48-5   Natrijev 3-(2H-benzotriazol-2-il)-5-sek-butil-4-
             hidroksibenzensulfonat

92511-22-3   Dinatrijev-N-karboksimetil-N-(2-(2-
             hidroksietoksi)etil)glicinat

92585-24-5   2-Metil-4-fenilpentanol

93071-94-4   2'-Anilino-6'-((3-etoksipropil) etilamino)-3'-
             metilspiro(izobenzo-3-oksofuran)- 1-(1H)-9'-
             ksantenksanten)

93589-69-6   4,4'-Metilenbis(oksietilentio)difenol

93633-79-5   3-(N-Metil-N-(4-metilamino-3-
             nitrofenil)amino)propan-1,2-diol hidroklorid

93686-63-6   1,2-Diamino-2-(2-butiltetrazol-5-il)-3-
             cianoantrakinon

93952-24-0   Trinatrijev bis(2-(5-kloro-4-nitro-2-
             oksidofenilazo)-5-sulfonato-1-naftolato)  kromat(1-)

94050-90-5   (R)-2-(4-Hidroksifenoksi) propanojska kislina

95154-01-1   (Benzotiazol-2-iltio)jantarna kislina

95235-29-3   6'-(Izobutiletilamino)-3'-metil-2'-fenilamino-
             spiro(izobenzo-2-oksofuran- 7,9'(9H)-

95235-30-6   4-(4-Izopropoksifenilsulfonil)fenol

96566-70-0   Kalijev-2-hidroksi karbazol-1-karboksilat

97722-04-8   Aromatski ogljikovodiki, C26-55

97888-41-0   Kalijev-N-(4-toluensulfonil)-4-toluensulfonamid

98809-11-1   2-((4((4,6-Bis((3-(dietilamino)propil)amino)-1,3,5-
             triazin-2-il)amino) fenil)azo)-N-(2,3-dihidro-2-
             okso-1H-benzimidazol-5-il)-3-oksobutanamid

99688-47-8   Bromobenzilbromotoluen, zmes izomerov

100181-71-3  Izobutil-3,4-epoksibutirat

100418-33-5  2-((4-Metil-2-nitrofenil)amino)etanol

101200-48-0  Metil-2-(3-(4-metoksi-6-metil-1,3,5-triazin-2-il)3-
             metilsečninadosulfonil) benzoat

101513-70-6  3,5-Dikloro-2,4-difluorobenzoil fluorid

101664-25-9  3',5'-Dikloro-2-(2,4-di-terc-pentilfenoksi)-4'-etil-
             2'-hidroksi-heksananilid

102561-46-6  Benziltributilamonijev 4-hidroksinaftalen-1-sulfonat

102851-06-9  tau-Fluvalinat

104147-32-2  3,5-Dikloro-4-(1,1,2,2,-tetrafluoroetoksi) anilin

104788-63-8  6-(Nonilamino)-6-oksoperoksiheksanojska kislina

105076-77-5  N-(5-Bis(2-metoksietil)amino-2-((5-nitro-2,1-
             benzotiazol-3-il)azo)fenilacetamid

105254-85-1  3-(bis(2-Etilheksil)aminometil)benzotiazol-2(3H)tion

105560-93-8  Metil-2R,3S-(-)-3-(4-metoksifenil)oksirankarboksalat

106028-58-4  Tetralitijev 6-amino 4-hidroksi-3-(7-sulfonato-4-(4-
             sulfonatofenilazo)1- naftilazo)naftalen-2,7-
             disulfonat

106264-79-3  6-Metil-2,4-bis(metiltio)fenilen-1,3-diamin

106359-91-5  Trinatrijev 7-(4-(6-fluoro-4-(2-(2-vinil-
             sulfoniletoksi)etilamino)-1,3,5-triazin- 2-ilamino)-
             2-sečnina dofenilazo)naftalen-2,3,6-trisulfonat

106359-93-7  2-(4-(3-(4-Klorofenil)-4,5-
             dihidropirazolil)fenilsulfonil)etildimetilamonijev
             hidrogenfosfonat

106359-94-8  2'-(2-ciano-4,6-dinitrofenilazo)-5'-(N,N-
             dipropilamino)propionanilid

106990-43-6  N,N',N",N'"-Tetra bis(4,6-bis(butil-(N-metil-
             2,2,6,6-tetrametilpiperidin-4- il)amino)triazin-2-
             il)-4,7-diazadekan-1,10-diamin

107133-87-9  Ekso-4-izopropil-1-metil-1,4-epoksicikloheksan-2-ol

107246-80-0  Tetralitijev-6-amino-4-hidroksi-3-(7-sulfonato-4-(5-
             sulfonato-1-naftilazo)naftalen-2,7-disulfonat

107551-67-7  3-(3-terc-Butil-4-hidroksifenil)propionska kislina

108624-00-6  Litijev natrijev hidrogen-4-amino-6(5-(5-Kloro-2,6-
             difluoropirimidin-4- ilamino)-2-sulfonato fenilazo)-
             5-hidroksi-3-(4-(2-
             (sulfonatooksi)etilsulfonil)fenilazo)naftalin-2,7-
             disulfonat

108673-51-4  N-(4-(3-(4-Cianofenil)ureido)-3-hidroksifenil)-2-
             (2,4-di-tercpentilfenoksi) oktanamid

109678-33-3  2,2,6,6-Tetrakis(bromometil)-4-oksaheptan-1,7-diol


110488-70-5  4-(3-(4-Klorofenil)-3-(3,4-
             dimetoksifenil)akriloil)morfolin

110799-28-5  N-terc-Pentil-2-benzotiazolsulfonamid

111298-82-9  7-Amino-3-((5-karboksi metil-4-metil-1,3-tiazol-2-
             iltio)metil)-8-okso-5-tia-1-azabiciklo (4.2.0.)okt-
             2-en-2-karboksilna kislina

111439-76-0  Izobutil izopropil dimetoksisilan

111681-72-2  4-(2-(1-Metil-2-(4-morfolinil)etoksi)etil)morfolin

113036-91-2  Hidrokso(2-benzensulfonamido)benzoato)cink(II)

113694-52-3  Benzil(2-hidroksidodecil)dimetilamonijev benzoat

114119-97-0  2,5,7,7-Tetrametiloktanal

114565-65-0  Zmes (N,N-dietilpropan)-1,3-diamin 6-metil-2-(4-
             (2,4,6-triaminopirimidin-5-ilazo)fenil)benzotiazol-
             7-sulfonata,(2-metilaminoetanol)6-metil-2-(4-(2,4,6-
             triaminopirimidin-5ilazo)fenil)benzotiazol-7-
             sulfonata in 2,2-iminodietanol6-metil-2-(4-(2,4,6-
             triaminopirimidin-5-ilazo)fenil)benzotiazol-7-
             sulfonata

114565-66-1  4-(4-(1,3-Dihidroksiprop-2-il)fenilamino)-1,8-
             dihidroksi-5-nitroantakinon

115099-55-3  (Tetranatrijev 1-(4-(3-acetamido-4-(4'-nitro-2,2'-
             disulfonato stilben-4-ilazo)  anilino)-6-(2,5-
             disulfonatoanilino)-1,3,5-triazin-2-il)-3-
             karboksipiridinijev) hidroksid

115099-58-6  3-(5-Acetilamino-4-(4-(4,6-
             bis(dietilaminopropilamino)-1,3,5-triazin-2-
             ilamino)fenilazo)-2- (2-metoksietoksi)fenilazo)-6-
             amino-4-hidroksi-2- naftalensulfonska kislina

116340-05-7  Tetrakis(tetrametil amonijev) 6-amino-4-hidroksi-3-
             (7-sulfonato-4-(4-sulfonatofenilazo)-1-naftilazo)
             naftalen-2,7-disulfonat

116753-76-5  O,O-terc-butil O-dokozil monoperoksioksalat

116810-46-9  Tetrakis(trimetilheksadecilamonijev)heksa-mu-
             oksotetra-mu3-oksodi-mu5-
             oksotetradekaoksooktamolibdat

116912-62-0  Tetranatrijev (5-((4-amino-6-kloro-1,3,5-triazin-2-
             il)amino)-2-((2-hidroksi-3,5-disulfonatofenilazo)-
             2-sulfonatobenzilidenhidrazin)benzoat)baker(II)

117342-25-3  Tetrakis(dimetilditetradecilamonijev)heksa-mu-
             oksotetra-mu3-oksodi-mu5-
             oksotetradekaoksooktamolibdat(4-)

117409-78-6  Trilitijev 4-hidroksi-3-(4-(2-metoksi-4-(3-
             sulfonatofenilazo)fenilazo)-3-metilfenilazo)- 6-(3-
             sulfonatoanilino)naftalen-2-sulfonat

117715-57-8  7-(((4,6-Dikloro-1,3,5-triazin-2-il)amino)-4-
             hidroksi-3-(4-((2-sulfoksi)etil)sulfonil)fenil)azo)
             naftalen-2-sulfonska kislina

117826-06-2  3',5'-Dikloro-4'-etil-hidroksipalmitanilid

118134-30-8  Spiroksamin

118232-72-7  Izo(C10-C14)alkil (3,5-di-terc-butil-4-
             hidroksifenil)metiltioacetat

118685-34-0  Natrijev 5-n-butilbenzotriazol

118712-89-3  2,3,5,6-Tetra fluorobenzil trans-2-(2,2-
             diklorovinil)-3,3-dimetilciklopropan - karboksilat

119313-12-1  2-Benzil-2-dimetilamino-4-morfolinbutirofenon

119415-07-5  C12-14-terc-Alkilamin,sol z metilfosfonsko kislino

120057-74-8  Magnezijev fosfid

120447-91-8  Kalijev 2-amino-2-metilpropionat oktahidrat

121315-16-0  trans-N-Metil-2-stiril-(4'-aminometin-(1-acetil-1-
             (2-metoksifenil)acetamido))piridinijev acetat

122760-84-3  4-Metil-8-metilentriciklo (3.3.1.13,7)dekan-2-ol

123312-54-9  Dimetildioktadecilamonijev hidrogensulfat

123748-85-6  Anhidrid 1-metil-5-norbornen-2,3-dikarboksilne
             kisline

124495-18-7  Kinoksifen

124537-30-0  Heksakis(tetrametilamonijev) 4,4'-vinilen-bis((3-
             sulfonato-4,1 fenilen)imino (6-morfolino-1,3,5-
             triazin-4,2-diil)imino)bis(5-hidroksi-6-
             fenilazonaftalen-2,7-disulfonat)

124584-00-5  3 (ali 5)-(4-N-Benzil-N-etilamino)-2-metilfenilazo)-
             1,4-dimetil-1,2,4-triazolijev metilsulfat

125139-08-4  Reakcijski produkti:poli(vinilacetat), delno
             hidroliziran z (E)-2-(4-Formilstiril)- 3,4-
             dimetiltiazolijev  metilsulfat

130014-35-6  1-(2-Etil cikloheksan oksi)-2,3-epoksipropan

130296-87-6  Zmes:hidroksialuminijev-bis(2-hidroksi-3,5-di-terc-
             metilbenzoat);3,5-Di-terc-butil-salicilna kislina

131860-33-8  Azoksistrobin

132207-32-0  Azbest

132207-33-1  Azbest

136213-71-3  Trinatrijev-5-amino-3-(5-(2-bromoakriloilamin)-2-
             sulfonatofenilazo)-4-hidroksi-6-(4-
             vinilsulfonilfenilazo) naftalen-2,7-disulfonat

136248-03-8  Trinatrijev 3-amino-6,13-dikloro-10-((3-((4-Kloro-6-
             (2-sulfofenilamino)-1,3,5-triazin-2-il)amino)
             propil)amino)- 4,11-trifenoksidioksazindisulfonat

141915-64-2  3,5 Bis(tetradeciloksikarbonil)benzensulfinska
             kislina

142859-67-4  N-(2-6-Etil-7-(metilfenoksi)-1H-pirazolo (1,5-
             b)(1,2,4)triazol-2-il)propil)-2-
             oktadeciloksibenzamid

143683-23-2  Tetranatrijev-1,2-bis(4-fluoro-6-(5-(1-amino-2-
             sulfonatantrakinon-4-ilamino)-2,4,6-trimetil- 3-
             sulfonatfenilamino)-1,3,5-triazin-2-ilamino)etan

145052-34-2  Bis(2,6-dimetoksibenzoil)-2,4,4-
             trimetilpentilfosfinoksid

155160-86-4  Natrijev 3,5-
             bis(tetradeciloksikarbonil)benzensulfinat

156324-82-2  2-Izopropil-5-metilcikloheksiloksikarboniloksi-2-
             hidroksipropan

681320-19-4  C8-18Alkilbis(2-hidroksietil)amonijev bis(2-
             etilheksil)fosfat
Priloga II: Grafični znaki (simboli), pripadajoči črkovni znaki in napisi za opozarjanje na nevarnost 
                           PRILOGA III

              STANDARDNA OPOZORILA 'R' (STAVKI 'R')
           ZA OZNAČEVANJE NEVARNIH SNOVI IN PRIPRAVKOV
                           (R= risk1)

R1           Eksplozivno v suhem stanju.

R2           Nevarnost eksplozije ob udarcu, trenju, požaru ali
             drugih virih vžiga.

R3           Velika nevarnost eksplozije ob udarcu, trenju,
             požaru ali drugih virih vžiga.

R4           Tvori zelo občutljive eksplozivne kovinske spojine.

R5           Segrevanje lahko povzroči eksplozijo.

R6           Eksplozivno na zraku ali brez zraka.

R7           Lahko povzroči požar.

R8           V stiku z vnetljivim materialom lahko povzroči
             požar.

R9           Eksplozivno v mešanici z vnetljivim materialom.

R10          Vnetljivo.

R11          Lahko vnetljivo.

R12          Zelo lahko vnetljivo.

R14          Burno reagira z vodo.

R15          V stiku z vodo se sproščajo zelo lahko vnetljivi
             plini.

R16          Eksplozivno v mešanici z oksidativnimi snovmi.

R17          Samovnetljivo na zraku.

R18          Pri uporabi lahko tvori vnetljivo/eksplozivno zmes
             hlapi- zrak.

R19          Lahko tvori eksplozivne perokside.

R20          Zdravju škodljivo pri vdihavanju.

R21          Zdravju škodljivo v stiku s kožo.

R22          Zdravju škodljivo pri zaužitju.

R23          Strupeno pri vdihavanju.

R24          Strupeno v stiku s kožo.

R25          Strupeno pri zaužitju.

R26          Zelo strupeno pri vdihavanju.

R27          Zelo strupeno v stiku s kožo.

R28          Zelo strupeno pri zaužitju.

R29          V stiku z vodo se sprošča strupen plin.

R30          Med uporabo utegne postati 'lahko vnetljivo'.

R31          V stiku s kislinami se sprošča strupen plin.

R32          V stiku s kislinami se sprošča zelo strupen plin.

R33          Nevarnost za zdravje zaradi kopičenja v organizmu.

R34          Povzroča opekline.

R35          Povzroča hude opekline.

R36          Draži oči.

R37          Draži dihala.

R38          Draži kožo.

R39          Nevarnost zelo hudih trajnih okvar zdravja.

R40          Možna nevarnost trajnih okvar zdravja.

R41          Nevarnost hudih poškodb oči.

R42          Vdihavanje lahko povzroči preobčutljivost.

R43          Stik  s kožo lahko povzroči preobčutljivost.

R44          Nevarnost eksplozije ob segrevanju v zaprtem
             prostoru.

R45          Lahko povzroči raka.

R46          Lahko povzroči dedne genetske okvare.

R48          Nevarnost hudih okvar zdravja pri dolgotrajnejši
             izpostavljenosti.

R49          Pri vdihavanju lahko povzroči raka.

R50          Zelo strupeno za vodne organizme.

R51          Strupeno za vodne organizme.

R52          Škodljivo za vodne organizme.

R53          Lahko povzroči dolgotrajne škodljive učinke na vodno
             okolje.

R54          Strupeno za rastline.

R55          Strupeno za živali.

R56          Strupeno za organizme v zemlji.

R57          Strupeno za čebele.

R58          Lahko povzroči dolgotrajne škodljive učinke na
             okolje.

R59          Nevarno za ozonski plašč.

R60          Lahko škoduje plodnosti.

R61          Lahko škoduje nerojenemu otroku.

R62          Možna nevarnost oslabitve plodnosti.

R63          Možna nevarnost škodovanja nerojenemu otroku.

R64          Lahko škoduje zdravju dojenčka preko materineg
             mleka.

R65          Zdravju škodljivo: pri zaužitju lahko povzroči
             poškodbo pljuč.

R66          Ponavljajoča izpostavljenost lahko povzroči nastanek
             s uhe ali prazpokane kože.

R67          Hlapi lahko pozročijo zaspanost in omotico.


  STANDARDNA SESTAVLJENA OPOZORILA 'R' (SESTAVLJENI STAVKI 'R')

R14/15        Burno reagira z vodo, pri čemer se sprošča zelo
              lahko vnetljiv plin.

R15/29        V stiku z vodo se sprošča strupen, zelo lahko
              vnetljiv plin.

R20/21        Zdravju škodljivo pri vdihavanju in v stiku s kožo.

R20/22        Zdravju škodljivo pri vdihavanju in pri zaužitju.

R20/21/22     Zdravju škodljivo pri vdihavanju, v stiku s kožo in
              pri zaužitju.

R21/22        Zdravju škodljivo v stiku s kožo in pri zaužitju.

R23/24        Strupeno pri vdihavanju in v stiku s kožo.

R23/25        Strupeno pri vdihavanju in pri zaužitju.

R23/24/25     Strupeno pri vdihavanju, v stiku s kožo in pri
              zaužitju.

R24/25        Strupeno v stiku s kožo in pri zaužitju.

R26/27        Zelo strupeno pri vdihavanju in v stiku s kožo.

R26/28        Zelo strupeno pri vdihavanju in pri zaužitju.

R26/27/28     Zelo strupeno pri vdihavanju, v stiku s kožo in pri
              zaužitju.

R27/28        Zelo strupeno v stiku s kožo in pri zaužitju.

R36/37        Draži oči in dihala.

R36/38        Draži oči in kožo.

R36/37/38     Draži oči, dihala in kožo.

R37/38        Draži dihala in kožo.

R39/23        Strupeno: nevarnost zelo hudih trajnih okvar
              zdravja pri vdihavanju.

R39/24        Strupeno: nevarnost zelo hudih trajnih okvar
              zdravja v stiku s kožo.

R39/25        Strupeno: nevarnost zelo hudih trajnih okvar
              zdravja pri zaužitju.

R39/23/24     Strupeno: nevarnost zelo hudih trajnih okvar
              zdravja pri vdihavanju in v stiku s kožo.

R39/23/25     Strupeno: nevarnost zelo hudih trajnih okvar
              zdravja pri vdihavanju in pri zaužitju.

R39/24/25     Strupeno: nevarnost zelo hudih trajnih okvar
              zdravja v stiku s kožo in pri zaužitju.

R39/23/24/25  Strupeno: nevarnost zelo hudih trajnih okvar
              zdravja pri vdihavanju, v stiku s kožo in pri
              zaužitju.

R39/26        Zelo strupeno: nevarnost zelo hudih trajnih okvar
              zdravja pri vdihavanju.

R39/27        Zelo strupeno: nevarnost zelo hudih trajnih okvar
              zdravja v stiku s kožo.

R39/28        Zelo strupeno: nevarnost zelo hudih trajnih okvar
              zdravja pri zaužitju.

R39/26/27     Zelo strupeno: nevarnost zelo hudih trajnih okvar
              zdravja pri vdihavanju in v stiku s kožo.

R39/26/28     Zelo strupeno: nevarnost zelo hudih trajnih okvar
              zdravja pri vdihavanju in pri zaužitju.

R39/27/28     Zelo strupeno: nevarnost zelo hudih trajnih okvar
              zdravja v stiku s kožo in pri zaužitju.

R39/26/27/28  Zelo strupeno: nevarnost zelo hudih trajnih okvar
              zdravja pri vdihavanju, v stiku s kožo in pri
              zaužitju.

R40/20        Zdravju škodljivo: možna nevarnost trajnih okvar
              zdravja pri vdihavanju.

R40/21        Zdravju škodljivo: možna nevarnost trajnih okvar
              zdravja v stiku s kožo.

R40/22        Zdravju škodljivo: možna nevarnost trajnih okvar
              zdravja pri zaužitju.

R40/20/21     Zdravju škodljivo: možna nevarnost trajnih okvar
              zdravja pri vdihavanju in v stiku s kožo.

R40/20/22     Zdravju škodljivo: možna nevarnost trajnih okvar
              zdravja pri vdihavanju in pri zaužitju.

R40/21/22     Zdravju škodljivo: možna nevarnost trajnih okvar
              zdravja v stiku s kožo in pri zaužitju.

R40/20/21/22  Zdravju škodljivo: možna nevarnost trajnih okvar
              zdravja pri vdihavanju, v stiku s kožo in pri
              zaužitju.

R42/43        Lahko povzroči preobčutljivost pri vdihavanju in v
              stiku s kožo.

R48/20        Zdravju škodljivo: nevarnost hudih okvar zdravja
              zaradi dolgotrajnejšega vdihavanja.

R48/21        Zdravju škodljivo: nevarnost hudih okvar zdravja
              zaradi dolgotrajnejšega stika s kožo.

R48/22        Zdravju škodljivo: nevarnost hudih okvar zdravja
              zaradi dolgotrajnejšega zauživanja.

R48/20/21     Zdravju škodljivo: nevarnost hudih okvar zdravja
              zaradi dolgotrajnejšega vdihavanja in stika s kožo.

R48/20/22     Zdravju škodljivo: nevarnost hudih okvar zdravja
              zaradi dolgotrajnejšega vdihavanja in zauživanja.

R48/21/22     Zdravju škodljivo: nevarnost hudih okvar zdravja
              zaradi dolgotrajnejšega stika s kožo in zauživanja.

R48/20/21/22  Zdravju škodljivo: nevarnost hudih okvar zdravja
              zaradi dolgotrajnejšega vdihavanja, stika s kožo in
              zauživanja.

R48/23        Strupeno: nevarnost hudih okvar zdravja zaradi
              dolgotrajnejšega vdihavanja.

R48/24        Strupeno: nevarnost hudih okvar zdravja zaradi
              dolgotrajnejšega stika s kožo.

R48/25        Strupeno: nevarnost hudih okvar zdravja zaradi
              dolgotrajnejšega zauživanja.

R48/23/24     Strupeno: nevarnost hudih okvar zdravja zaradi
              dolgotrajnejšega vdihavanja in stika s kožo.

R48/23/25     Strupeno: nevarnost hudih okvar zdravja zaradi
              dolgotrajnejšega vdihavanja in zauživanja.

R48/24/25     Strupeno: nevarnost hudih okvar zdravja zaradi
              dolgotrajnejšega stika s kožo in zauživanja.

R48/23/24/25  Strupeno: nevarnost hudih okvar zdravja zaradi
              dolgotrajnejšega vdihavanja, stika s kožo in
              zauživanja.

R50/53        Zelo strupeno za vodne organizme: lahko povzroči
              dolgotrajne škodljive učinke na vodno okolje.

R51/53        Strupeno za vodne organizme: lahko povzroči
              dolgotrajne škodljive učinke na vodno okolje.

R52/53        Škodljivo za vodne organizme: lahko povzroči
              dolgotrajne škodljive učinke na vodno okolje.


------------
1 Opomba: Ekvivalentni izrazi v jezikih držav članic Evropske
skupnosti so objavljeni v Uradnem listu Evropske skupnosti L 110
A, 4. 5. 1993, str. 4-28.


                           PRILOGA IV

              STANDARDNA OBVESTILA 'S' (STAVKI 'S')
           ZA OZNAČEVANJE NEVARNIH SNOVI IN PRIPRAVKOV
                          (S = safety1)

S1     Hraniti zaklenjeno.

S2     Hraniti izven dosega otrok.

S3     Hraniti na hladnem.

S4     Hraniti izven bivališč.

S5     Hraniti pod/v ... (ustrezno tekočino, v kateri je treba
       snov ali pripravek hraniti, določi proizvajalec).

S6     Hraniti v ... (ustrezen inertni plin, v katerem je treba
       snov ali pripravek hraniti, določi proizvajalec).

S7     Hraniti v tesno zaprti posodi.

S8     Posodo hraniti na suhem.

S9     Posodo hraniti na dobro prezračevanem mestu.

S12    Posoda ne sme biti tesno zaprta.

S13    Hraniti ločeno od hrane, pijače in krmil.

S14    Hraniti ločeno od ... (nezdružljive snovi določi
       proizvajalec).

S15    Varovati pred toploto.

S16    Hraniti ločeno od virov vžiga - ne kaditi.

S17    Hraniti ločeno od gorljivih snovi.

S18    Previdno ravnati s posodo in jo previdno odpirati.

S20    Med uporabo ne jesti in ne piti.

S21    Med uporabo ne kaditi.

S22    Ne vdihavati prahu.

S23    Ne vdihavati plina/dima/hlapov/meglice (ustrezno besedilo
       določi proizvajalec).

S24    Preprečiti stik s kožo.

S25    Preprečiti stik z očmi.

S26    Če pride v oči, takoj izpirati z obilo vode in poiskati
       zdravniško pomoč.

S27    Takoj sleči vso onesnaženo obleko.

S28    Ob stiku s kožo takoj izprati z obilo ... (sredstvo določi
       proizvajalec).

S29    Ne izprazniti v kanalizacijo.

S30    Nikoli dolivati vode.

S33    Preprečiti statično naelektrenje.

S35    Vsebina in embalaža morata biti varno odstranjeni.

S36    Nositi primerno zaščitno obleko.

S37    Nositi primerne zaščitne rokavice.

S38    Ob nezadostnem prezračevanju nositi primerno dihalno
       opremo.

S39    Nositi zaščito za oči/obraz.

S40    Tla in predmete, onesnažene s to snovjo/pripravkom,
       očistiti s/z ... (čistilo določi proizvajalec).

S41    Ne vdihavati plinov, ki nastanejo ob požaru in/ali
       eksploziji.

S42    Med zaplinjanjem/razprševanjem nositi primerno dihalno
       opremo (nattančnejše pogoje določi proizvajalec).

S43    Za gašenje uporabiti ... (natančno navesti vrsto gasila in
       oprereme za gašenje. Če voda povečuje nevarnost, dodati:
       'Ne uporabljati vode!').

S45    Ob nezgodi ali slabem počutju, takoj poiskati zdravniško
       pomoč. Po možnosti pokazati etiketo.

S46    Če pride do zaužitja, takoj poiskati zdravniško pomoč in
       pokazati embalažo ali etiketo.

S47    Hraniti pri temperaturi, ki ne presega ...  stopinj C
       (temperaturo določi proizvajalec).

S48    Hraniti prepojeno z/s ... (primerno omočilo določi
       proizvajalec).

S49    Hraniti samo v izvirni posodi.

S50    Ne mešati z/s ... (določi proizvajalec).

S51    Uporabljati le v dobro prezračevanih prostorih.

S52    Ne uporabljati na velikih notranjih površinah.

S53    Izogibati se izpostavljanju - pred uporabo pridobiti
       posebna navodila.

S56    Snov/pripravek in embalažo predati odstranjevalcu nevarnih
       ali posebnih odpadkov.

S57    S primerno posodo preprečiti onesnaženje okolja.

S59    Posvetovati se s proizvajalcem/dobaviteljem o ponovni
       predelavi/recikliranju.

S60    Snov/pripravek in embalažo odstraniti kot nevarni odpadek.

S61    Ne izpuščati/odlagati v okolje. Upoštevati posebna
       navodila/varnostni list.

S62    Po zaužitju ne izzivati bruhanja: takoj poiskati
       zdravniško pomoč in pokazati embalažo ali etiketo.

S63    V primeru nezgode pri vdihavanju: prizadeto osebo umakniti
       na svež zrak in pustiti počivati.

S64    Pri zaužitju spirati usta z vodo (samo če je oseba pri
       zavesti).

  STANDARDNA SESTAVLJENA OBVESTILA 'S' (SESTAVLJENI STAVKI 'S')

S1/2        Hraniti zaklenjeno in izven dosega otrok.

S3/7        Hraniti v tesno zaprti posodi na hladnem.

S3/14       Hraniti na hladnem, ločeno od ... (nezdružljive snovi
            določi proizvajalec).

S3/9/14     Hraniti na hladnem, dobro prezračevanem mestu, ločeno
            od ...  (nezdružljive snovi določi proizvajalec).

S3/9/49     Hraniti samo v izvirni posodi na hladnem in dobro
            prezračevanem mestu.

S3/9/14/49  Hraniti samo v izvirni posodi, na hladnem, dobro
            prezračevanem mestu, ločeno od ... (nezdružljive
            snovi določi proizvajalec).

S7/8        Hraniti v tesno zaprti posodi na suhem.

S7/9        Hraniti v tesno zaprti posodi ne dobro prezračevanem
            mestu.

S7/47       Hraniti v tesno zaprti posodi pri temperaturi, ki ne
            presega ...stopinj C (temperaturo določi
            proizvajalec).

S20/21      Med uporabo ne jesti, ne piti in ne kaditi.

S24/25      Preprečiti stik s kožo in očmi.

S27/28      Po stiku s kožo nemudoma sleči vso onesnaženo obleko
            in prizadeto kožo nemudoma izprati z veliko ...
            (sredstvo določi proizvajalec).

S29/56      Ne izprazniti v kanalizacijo - snov/pripravek in
            embalažo predati odstranjevalcu nevarnih ali posebnih
            odpadkov.

S29/35      Ne izprazniti v kanalizacijo; vsebina in embalaža
            morata biti varno odstranjeni.

S36/37      Nositi primerno zaščitno obleko in zaščitne rokavice.

S36/39      Nositi primerno zaščitno obleko in zaščito za
            oči/obraz.

S37/39      Nositi primerne zaščitne rokavice in zaščito za
            oči/obraz.

S36/37/39   Nositi primerno zaščitno obleko, zaščitne rokavice in
            zaščito za oči/obraz.

S47/49      Hraniti samo v izvirni posodi pri temperaturi, ki ne
            presega ... stopinj C (temperaturo določi
            proizvajalec).


-------------
1 Opomba: Ekvivalentni izrazi v jezikih držav članic Evropske
skupnosti so objavljeni v Uradnem listu Evropske skupnosti L 110
A, 4. 5. 1993, str. 29-46.


                            PRILOGA V

STANDARDNE PRESKUSNE METODE ZA UGOTAVLJANJE FIZIKALNO-KEMIJSKIH,
TOKSIKOLOŠKIH IN EKOTOKSIKOLOŠKIH LASTNOSTI SNOVI IN PRIPRAVKOV

Standardne metode za preskušanje snovi in pripravkov se s tem
pravilnikom uveljavljajo v angleškem originalu v skladu z
direktivami ES, ki se objavljajo v Uradnem listu ES in so na
razpolago pri Evropskem dokumentacijskem centru pri Ekonomski
fakulteti, Kardeljeva pl. 17, 1100 Ljubljana (glej tudi seznam
direktiv v prilogi IX pravilnika o nevarnih snoveh).


                           PRILOGA VI

SPLOŠNE ZAHTEVE IN MERILA ZA RAZVRŠČANJE IN OZNAČEVANJE NEVARNIH
                       SNOVI IN PRIPRAVKOV

1      SPLOŠNI UVOD

2      RAZVRŠČANJE NA PODLAGI FIZIKALNO-KEMIJSKIH LASTNOSTI

2.1    UVOD

2.2    MERILA ZA RAZVRŠČANJE, IZBIRA SIMBOLOV, OPOZARJANJE NA
       NEVARNOST IN IZBIRA STANDARDNIH OPOZORIL "R" (STAVKOV "R")

2.2.1  Eksplozivno

2.2.2  Oksidativno

2.2.3  Zelo lahko vnetljivo

2.2.4  Lahko vnetljivo

2.2.5  Vnetljivo

2.2.6  Druge fizikalno-kemijske lastnosti

3      RAZVRŠČANJE NA PODLAGI TOKSIKOLOŠKIH LASTNOSTI

3.1    UVOD

3.2    MERILA ZA RAZVRŠČANJE, IZBIRA SIMBOLOV, OPOZARJANJE NA
       NEVARNOST IN IZBIRA STANDARDNIH OPOZORIL "R" (STAVKOV "R")

3.2.1  Zelo strupeno

3.2.2  Strupeno

3.2.3  Zdravju škodljivo

3.2.4  Komentar k uporabi stavka R 48

3.2.5  Jedko

3.2.6  Dražilno

3.2.7  Preobčutljivost

3.2.8  Druge toksikološke lastnosti

4      RAZVRŠČANJE NA POGLAGI POSEBNIH UČINKOV NA ZDRAVJE ČLOVEKA

4.1    UVOD

4.2    MERILA ZA RAZVRŠČANJE, IZBIRA SIMBOLOV, OPOZARJANJE NA
       NEVARNOST IN IZBIRA STANDARDNIH OPOZORIL "R" (STAVKOV "R")

4.2.1  Rakotvorne snovi

4.2.2  Mutagene snovi

4.2.3  Snovi, strupene za razmnoževanje

4.2.4  Postopek razvrščanja pripravkov z vidika posebnih učinkov
       na zdravje človeka

5      RAZVRŠČANJE NA PODLAGI UČINKOV NA OKOLJE

5.1    UVOD

5.2    MERILA ZA RAZVRŠČANJE, IZBIRA SIMBOLOV, OPOZARJANJE NA
       NEVARNOST IN IZBIRA STANDARDNIH OPOZORIL "R" (STAVKOV "R")

5.2.1  Vodno okolje

5.2.2  Nevodno okolje

6      IZBIRA STANDARDNIH OBVESTIL "S" (STAVKOV "S")

6.1    UVOD

6.2    OPOZORILNI STAVKI "S" ZA SNOVI IN PRIPRAVKE

7      OZNAČEVANJE NA ETIKETAH

8      POSEBNI PRIMERI: SNOVI

8.1    PREMIČNE PLINSKE POSODE

8.2    PLINSKE POSODE ZA PROPAN, BUTAN ALI UTEKOČINJENI ZEMELJSKI
       PLIN

8.3    KOVINE V MASIVNI OBLIKI

8.4    SNOVI, KI JIM JE PREDPISANA UPORABA STAVKA R65

9      POSEBNI PRIMERI: PRIPRAVKI

9.1    PLINASTI PRIPRAVKI (MEŠANICE PLINOV)

9.2    PLINSKE POSODE ZA PRIPRAVKE, KI VSEBUJEJO ZASMRAJEN
       PROPAN, BUTAN ALI UTEKOČINJENI ZEMELJSKI PLIN

9.3    ZLITINE; PRIPRAVKI, KI VSEBUJEJO POLIMERE; PRIPRAVKI, KI
       VSEBUJEJO ELASTOMERE

9.4    PRIPRAVKI, KI JIM JE PREDPISANA UPORABA STAVKA 65

9.5    ORGANSKI PEROKSIDI


1 SPLOŠNI UVOD

1.1 Namen razvrščanja je ugotoviti fizikalno-kemijske,
toksikološke in ekotoksikološke lastnosti snovi in pripravkov, ki
lahko predstavljajo tveganje pri predvideni uporabi in delu.

Če ima snov ali pripravek katerokoli nevarno lastnost, je treba
zaradi varovanja zdravja uporabnika, prebivalstva ter okolja snov
oziroma pripravek označiti v skladu z ugotovljenimi nevarnostmi.

1.2 Ta priloga določa splošna načela za razvrščanje in
označevanje snovi in pripravkov, ki se nanašajo na pravilnik o
razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih snovi (v
nadaljevanju: pravilnik o nevarnih snoveh) in na pravilnik o
razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih pripravkov (v
nadaljevanju: pravilnik o nevarnih pripravkih).

Namenjena je proizvajalcem, pravnim ali fizičnim osebam, ki
dajejo nevarne snovi oziroma pripravke v promet ter državnim
organom in drugim, ki se ukvarjajo z razvrščanjem in označevanjem
nevarnih snovi in pripravkov.

1.3 Zahteve pravilnika o nevarnih snoveh in pravilnika o nevarnih
pripravkih imajo namen podati bistvene informacije o nevarnih
snoveh in pripravkih tako splošni javnosti kot zaposlenim na
delovnem mestu. Posebej predpisana opozorilna etiketa (oziroma
opozorilo z enakovredno vsebino in obliko, natisnjeno na
pakiranju) ima namen pritegniti pozornost ljudi, ki ravnajo s
snovmi in pripravki ali pa jih uporabljajo, in jih opozoriti na
nevarnosti, ki jih imajo nekatere od teh kemikalij že po svoji
kemijski naravi.

Etiketa ima prav tako namen vzpodbuditi potrebo po pridobitvi še
drugih, izčrpnejših informacij glede varnosti in varne rabe
proizvoda.

1.4 Predpisana etiketa zajema vse možne nevarnosti, ki se
utegnejo pojavljati pri normalnem ravnanju ali rabi nevarnih
kemikalij, ko so v originalni obliki dane v promet. Ni pa nujno,
da so na etiketi upoštevane morebitne nove nevarnosti, ki
nastanejo ob tem, ko se originalna oblika spremeni pri uporabniku
v končno (npr. z razredčenjem ali drugimi posegi).

Glavne nevarnosti, ki jih snov ali pripravek predstavlja, so
prikazane z grafičnimi znaki (simboli) za nevarnost in s
pripadajočimi napisi za opozarjanje na nevarnost. Te nevarnosti
in tudi tiste, ki izhajajo iz drugih nevarnih lastnosti, so
opisane s standardnimi opozorili R. Standardna obvestila S
priporočajo nujne varnostne ukrepe.

Za snov se poleg podatkov, navedenih v prejšnjem odstavku, na
etiketi na pakiranju nevedejo še: poimenovanje snovi z njenim
kemijskim imenom, ki izvira iz mednarodno priznanih kemijskih
nomenklatur (iz priloge I pravilnika o nevarnih snoveh oziroma iz
seznama EINECS oziroma ELINCS), navedba identifikacijskega EC
števila iz seznama EINECS oziroma ELINCS ter podatki o pravni
oziroma fizični osebi, ki daje snov v promet v Republiki
Sloveniji (ime, naslov, telefon).

Za pripravek se poleg podatkov, navedenih v drugem odstavku te
točke, na etiketi na pakiranju pripravka nevedejo še: navedba
tržnega imena pripravka, navedba kemijskih imen snovi, ki so
prisotne v pripravku in so ugotovljene po določbah točke (c)
tretjega odstavka 7. člena pravilnika o nevarnih pripravkih ter
navedbo podatkov o pravni ali fizični osebi, ki daje pripravek v
promet v Republiki Sloveniji (ime, naslov, telefon).

1.5 Pravilnik o nevarnih snoveh v četrtem odstavku 4. člena
določa, da so pravne ali fizične osebe, ki opravljajo proizvodnjo
ali promet z nevarnimi snovmi iz seznama EINECS, ki pa še niso
uvrščene v prilogo I k temu pravilniku, dolžne izvesti ustrezne
poizvedbe, s katerimi pridobijo vse že obstoječe podatke o
lastnostih teh snovi in o njihovem vplivu na zdravje človeka in
na okolje. Za posamezne snovi iz seznama EINECS, za katere
podatkov še ni ali pa niso bili pridobljeni po metodah iz priloge
V pravilnika o nevarnih snoveh, se oceni za vsak primer posebej
potreba po dodatnem preskušanju s ciljem zmanjšati število
preskusov na vretenčarjih. Na podlagi tako pridobljenih podatkov
pravne ali fizične osebe, ki opravljajo proizvodnjo ali promet z
nevarnimi snovmi, pakirajo in začasno označijo te snovi v skladu
s členi 7 do 13 pravilnika o nevarnih snoveh in v skladu z merili
iz te priloge.

1.6 Pridobivanje podatkov za razvrščanje

Zahtevani podatki za razvrščanje in označevanje snovi se lahko
pridobijo:

(a) za snovi, ki so bile prijavljene kot nove v skladu s
predpisi, je večina informacij, potrebnih za razvrščanje in
označevanje, zbranih v osnovni zbirki podatkov o novi snovi
(dosje). Ta razvrstitev se mora revidirati, ko so na voljo
dodatni oziroma novi podatki;

(b) za druge snovi (npr. navedene v točki 1.5 zgoraj), se podatki
za razvrščanje in označevanje lahko pridobijo iz različnih virov
(npr. izsledkov predhodnih preskušanj drugih proizvajalcev in če
je nujno, tudi dodatnih preskusov, informacij, ki jih zahtevajo
mednarodni predpisi za prevoz nevarnega blaga, informacij iz
referenčnih del/literature ali informacij, ki izhajajo iz
praktičnih izkušenj itd.). Če je to mogoče, se lahko upoštevajo
tudi strokovno ugotovljeni in ovrednoteni rezultati o odvisnosti
lastnosti snovi od njene aktivnosti.

Zahtevani podatki za razvrščanje in označevanje pripravkov se
pridobijo:

(a) podatki o fizikalno-kemijskih lastnostih:

- z eksperimentalnim preskušanjem po metodah iz priloge V.A
pravilnika o nevarnih snoveh. Za plinaste pripravke se za
ugotavljanje vnetljivosti in oksidativnosti izjemoma lahko
uporabi računska metoda iz poglavja 9 te priloge;

(b) podatki o učinkih na zdravje človeka:

- z metodami po prilogi V.B pravilnika o nevarnih snoveh in/ali z
dogovorjeno računsko metodo iz točk (a) do (i) priloge III
pravilnika o nevarnih pripravkih, v primeru R65 pa z uporabo
pravil iz poglavja 3.2.3 te priloge;

- pri ovrednotenju rakotvornosti, mutagenosti in strupenosti za
razmnoževanje z dogovorjeno računsko metodo iz točk (j) do (o)
priloge III pravilniku o nevarnih pripravkih.

Opomba v zvezi s preskusi na živalih:

Pridobivanje zahtevanih eksperimentalnih podatkov z izvajanjem
preskusov na živalih mora biti v skladu z etiko in s predpisi o
zaščiti preskusnih živali pred mučenjem, predvsem pa je treba
preprečiti nepotrebno podvajanje preskusov in mučenje živali med
preskusi.


1.7 UPORABA TEMELJNIH MERIL

Razvrščanje izhaja iz fizikalno-kemijskih, toksikoloških in
ekotoksikoloških lastnosti.

Če pripravek vsebuje okolju nevarno snov ali snovi, mora biti to
razvidno iz varnostnega lista, priporočljivo pa je tudi, d10a se
to navede kot dodatno opozorilo na etiketi (glej drugi odstavek
točke 1.3 teh navodil).

Razvrščanje snovi in pripravkov poteka po merilih iz poglavij 2
do 4 in dodatno za snovi iz poglavja 5 te priloge. Upoštevati je
treba vse možne nevarnosti. Npr.: razvrstitev pod 3.2.1 ne
pomeni, da se smejo zanemariti zahteve iz točk 3.2.2 ali 3.2.4.

S pravilno izbiro simbolov, pripadajočih napisov za opozarjanje
na nevarnost in stavkov R se zagotovi takšno označevanje, da so
značilne možne nevarnosti, ki so bile ugotovljene pri
razvrščanju, vidne na pakiranju.

Kljub merilom iz točk 2.2.3, 2.2.4 in 2.2.5 se za snovi in
pripravke, ki se dajejo v promet v obliki aerosolnih razpršilcev,
za določitev vnetljivosti uporabljajo merila iz
predpisov/standardov, ki posebej obravnavajo te izdelke.

1.7.1 Definicije pojmov

Posamezni pojmi iz te priloge imajo naslednji pomen:

"Snovi" so kemijski elementi ali njihove spojine v naravnem
stanju ali pridobljeni v proizvodnem procesu, vključno z dodatki,
ki so nujni za vzdrževanje njihove stabilnost, ter z nečistotami,
ki so neizogibno prisotne zaradi uporabljenega postopka
pridobivanja. Pojem se ne nanaša na topila oziroma druge dodatke,
ki se jih da iz snovi odstraniti, ne da bi se pri tem zmanjšala
njena obstojnost ali spremenila njena osnovna sestava.

Snov je lahko kemijsko točno določena (npr. aceton) ali pa je
kompleksna mešanica, sestavljena iz različnih sestavin s
spremenljivo sestavo (npr. aromatski destilati). Za nekatere
takšne kompleksne snovi so bile že ugotovljene tudi nekatere
posamezne sestavine.

"Pripravki" so zmesi ali raztopine, sestavljene iz dveh ali več
snovi.

1.7.2 Uporaba temeljnih meril za snovi

Temeljna merila, podana v tej prilogi, so neposredno uporabna,
kadar so zahtevani podatki pridobljeni po preskusnih metodah, ki
so enaki ali primerljivi z metodami iz priloge V pravilnika o
nevarnih snoveh. V drugih primerih se podatki ovrednotijo s
primerjavo uporabljenih metod s priporočenimi metodami iz priloge
V ter z načeli za razvrščanje in označevanje iz te priloge.

Včasih lahko pride do dvoma o uporabi ustreznih meril. V takem
primeru je obvezno pridobiti mnenje strokovnjaka in le na podlagi
njegovega mnenja se sme snov začasno razvrstiti in označiti.

Če pride pri izvajanju poizvedb v skladu s četrtim odstavkom 4.
člena pravilnika o nevarnih snoveh do neskladnih ugotovitev med
pridobljenimi strokovnimi mnenji in uradno razvrstitvijo snovi v
prilogi I pravilnika o nevarnih snoveh, lahko zavezanec za
razvrščanje poda predlog za vnos nove ali spremembo obstoječe
razvrstitve v prilogi 1. Predlog, opremljen z z vsemi strokovno
utemeljenimi podatki, se pošlje uradu za kemikalije (v
nadaljevanju: urad), ki je na podlagi pozitivne ocene
utemeljenosti predloga dolžan izvesti postopek usklajevanja na
mednarodni ravni (glej tudi poglavje 4.1). Prav tako se lahko
uradu poda predlog za revizijo priloge I pravilnika o nevarnih
snoveh v primerih, ko obstaja utemeljen dvom o pravilnosti
razvrstitve snovi v prilogi I.

1.7.2.1 Razvrščanje snovi, ki vsebujejo nečistote, dodatke ali
posamezne sestavine

Pri razvrščanju snovi oziroma pripravkov v skupine nevarnosti se
upoštevajo tudi nečistote, dodatki ali posamezne sestavine, ne
glede na to ali so ali niso zajete v prilogi I pravilnika o
nevarnih snoveh, če je utežna odstotna koncentracija posamezne
izmed njih enaka ali presega:

- 0,1% če je snov kot nečistota, dodatek ali posamezna sestavina
razvrščena kot zelo strupena (T+) ali strupena (T) (torej tudi
rakotvorne snovi iz skupine 1 ali 2, mutagene snovi iz skupine 1
ali 2 ter snovi strupene za razmnoževanje iz skupine 1 ali 2),

- 1,0% če je snov kot nečistota, dodatek ali posamezna sestavina
razvrščena kot zdravju škodljiva (Xn), jedka (C) ali dražilna
(Xi) (torej tudi snovi, ki povzročajo preobčutljivost, rakotvorne
snovi iz skupine 3, mutagene snovi iz skupine 3 ter snovi,
strupene za razmnoževanje iz skupine 3),

razen v primeru, ko je v prilogi I pravilnika o nevarnih snoveh
oziroma v prilogi I in II pravilnika o nevarnih pripravkih
predpisana še nižja spodnja mejna koncentracija posamezne nevarne
snovi kot nečistote, dodatka ali sestavine.

Z izjemo snovi, posebej navedenih v prilogi I pravilnika o
nevarnih snoveh, morajo biti snovi, ki vsebujejo več nevarnih
nečistot ali dodatkov, kot je navedeno zgoraj, razvrščene in
označene v skladu zahtevami iz 4. in 7. člena ter prilogo III
pravilnika o nevarnih pripravkih oziroma po posebnih dodatnih
določbah za označevanje, če ta za to vrsto snovi oziroma
pripravkov obstajajo (npr. če vsebujejo svinec).

Na podlagi fizikalno-kemijskih lastnostih se razvrščanje
nečistot, dodatkov oziroma posameznih sestavin in snovi oziroma
pripravkov, ki jih vsebujejo, na splošno izvaja v skladu z merili
iz poglavja 2, na podlagi toksikoloških lastnosti v skladu s
poglavjema 3 in 4, na podlagi ekotoksikoloških lastnosti pa v
skladu s poglavjem 5 te priloge.

Pripravki, ki vsebujejo azbest (650-013-00-6) v koncentraciji,
večji od mejne, se razvrstijo in označijo v skladu s pravilnikom
o nevarnih pripravkih in v skladu s posebnim predpisom za
označevanje azbesta.

1.7.3 Uporaba temeljnih meril za pripravke

Temeljna merila, podana v tej prilogi, so neposredno uporabna, če
so zahtevani podatki pridobljeni po preskusnih metodah, ki so
enaki ali primerljivi z metodami iz priloge V pravilnika o
nevarnih snoveh. Izjema so merila iz poglavja 4 te priloge
(rakotvornost, mutagenost, strupenost za razmnoževanje), kjer se
sme, kadar gre za preskuse na vretenčarjih, za razvrščanje in
označevanje pripravkov uporabljati le dogovorjeno računsko metodo
iz priloge III pravilnika o nevarnih pripravkih. V primerih, ko
podatki niso bili pridobljeni po metodah iz priloge V pravilnika
o nevarnih snoveh, se ti ovrednotijo s primerjavo uporabljenih
metod s priporočenimi metodami iz priloge V ter z načeli za
razvrščanje in označevanje iz te priloge.

Če so nevarnosti za zdravje ovrednotene z uporabo dogovorjene
računske metode iz priloge III pravilnika o nevarnih pripravkih,
se za snovi kot sestavine pripravka uporabijo posamezne mejne
koncentracije iz:

- priloge I pravilnika o nevarnih snoveh, ali iz

- priloge I pravilnika o nevarnih pripravkih, če sestavine niso
navedene v prilogi I pravilnika o nevarnih snoveh ali če v tam
niso navedene njihove mejne koncentracije.

Pripravki, ki npr. vsebujejo mešanice plinov, se glede na njihove
učinke na zdravje razvrščajo z izračunom na podlagi mejnih
koncentracij posameznih sestavin pripravka iz priloge I
pravilnika o nevarnih snoveh. Če mejne koncentracije za katero
izmed sestavin pripravka v tej prilogi ni, se upoštevajo merila
iz priloge I pravilnika o nevarnih pripravkih.

1.7.3.1 Pripravki ali snovi, opisani v poglavju 1.7.2.1, ki se
uporabljajo kot sestavine drugih pripravkov

Označevanje takih pripravkov ali snovi mora biti v skladu z
zahtevami 7. člena in s prilogo III pravilnika o nevarnih
pripravkih. V nekaterih primerih informacija na etiketi na
pakiranju snovi ali pripravka iz poglavja 1.7.2.1 ne zadošča za
pravilno razvrstitev in označitev naslednjih snovi in pripravkov,
ki jih bodo drugi proizvajalci naredili iz njih.

Tedaj mora pravna ali fizična oseba, ki daje predhodni pripravek
ali snov iz poglavja 1.7.2.1 v promet, na utemeljeno zahtevo
proizvajalca naslednje snovi oziroma pripravka le-temu nemudoma
priskrbeti vse potrebne podatke in s tem omogočiti pravilno
razvrščanje in označevanje nove snovi oziroma pripravka.

Ti podatki so prav tako nujni, da lahko pravna ali fizična oseba,
odgovorna za dajanje nove snovi oziroma pripravka v promet,
zadosti drugim zahtevam iz pravilnika o nevarnih pripravkih.


2 RAZVRŠČANJE NA PODLAGI FIZIKALNO-KEMIJSKIH LASTNOSTI

2.1 UVOD

Preskusne metode za določanje eksplozivnosti, oksidativnosti in
vnetljivosti iz priloge V pravilnika o nevarnih snoveh dajejo
poseben pomen splošnim definicijam pojmov iz 10. točke 2. člena
zakona o kemikalijah. Če ni navedeno drugače, izhajajo merila iz
te priloge neposredno iz preskusnih metod po prilogi V pravilnika
o nevarnih snoveh.

Če se praktično pridobljeni podatki o fizikalno-kemijskih
lastnostih snovi ali pripravkov, razen organskih peroksidov, ne
ujemajo s podatki, ugotovljenimi po preskusnih metodah iz priloge
V, se take snovi oziroma pripravki razvrščajo v skladu z resnično
nevarnostjo, ki jo predstavljajo za osebe, ki imajo opravka s
temi snovmi ali pripravki ali za druge ljudi.

2.2 MERILA ZA RAZVRŠČANJE, IZBIRA SIMBOLOV, OPOZARJANJE NA
NEVARNOST IN IZBIRA STANDARDNIH OPOZORIL "R" (STAVKOV "R")

Za razvrščanje pripravkov se upoštevajo merila iz priloge III
pravilnika o nevarnih pripravkih.

2.2.1 Eksplozivno

Snov ali pripravek se razvrsti med eksplozivne, doda se simbol
"E" ter opozori na nevarnost z napisom "EKSPLOZIVNO" v skladu z
izsledki preskusov po metodah iz priloge V, če je snov ali
pripravek v tržni obliki eksploziven. Obvezen je en stavek R.
Določimo ga, kot sledi:

R2 Nevarnost eksplozije ob udarcu, trenju, požaru ali drugih
virih vžiga.

- eksplozivne snovi in pripravki, razen tistih, ki se označujejo
z R3.

R3 Velika nevarnost eksplozije ob udarcu, trenju, požaru ali
drugih virih vžiga.

- snovi in pripravki, ki so še posebej občutljivi, npr. soli
pikrinske kisline ali pentaeritrit tetranitrat (PETN).

2.2.2 Oksidativno

Snov ali pripravek se razvrsti med oksidativne, doda se simbol
"O" in opozori na nevarnost z napisom "OKSIDATIVNO" v skladu z
izsledki preskusov po prilogi V. Obvezen je en stavek R. Določimo
ga, kot sledi:

R7 Lahko povzroči požar.

- organski peroksidi z vnetljivimi lastnostmi, tudi če ne pridejo
v stik z drugimi vnetljivmi materiali.

R8 V stiku z vnetljivim materialom lahko povzroči požar.

- druge oksidativne snovi in pripravki, vključno z organskimi
peroksidi, ki lahko povzročijo požar ali povečujejo nevarnost
požara, kadar so v stiku z vnetljivim materialom.

R9 Eksplozivno v mešanici z vnetljivim materialom.

- druge snovi in pripravki, vključno z organskimi peroksidi, ki
postanejo eksplozivni, kadar jih zmešamo v vnetljivim materialom
(npr. nekateri klorati).

2.2.2.1 Opombe v zvezi s peroksidi

Organski peroksidi oziroma iz njih izdelani pripravki se v
obliki, v kateri se dajejo v promet, razvrščajo kot eksplozivni
po merilih iz poglavja 2.2.1 te priloge na podlagi preskusov,
izvedenih po metodah iz priloge V pravilnika o nevarnih snoveh.

Za določanje oksidativnih lastnosti se pri organskih peroksidih
ne smejo uporabiti metode iz priloge V pravilnika o nevarnih
snoveh.

Organski peroksidi kot snovi, ki še niso razvrščeni kot
eksplozivni, se razvrščajo kot nevarni na podlagi njihove
strukture (npr. R-O-O-H; R1-O-O-R2).

Kadar pripravki iz peroksidov niso razvrščeni kot eksplozivni, se
morajo razvrstiti po računski metodi iz poglavja 9.5 te priloge,
ki temelji na koncentraciji prisotnega aktivnega kisika.

Kadar katerikoli organski peroksid ali iz njega izdelan pripravek
ni razvrščen kot eksploziven, se razvrsti kot oksidativen, če
vsebuje:

- več kot 5% organskega peroksida ali

- več kot 0,5% razpoložljivega kisika iz organskih peroksidov in
več kot 5% vodikovega peroksida.

2.2.3 Zelo lahko vnetljivo

Snov ali pripravek se razvrsti med zelo lahko vnetljive, doda se
simbol "F+" in opozori na nevarnost z napisom "ZELO LAHKO
VNETLJIVO" v skladu z izsledki preskusov po prilogi V. Stavek R
se izbere v skladu z naslednjimi merili:

R12 Zelo lahko vnetljivo.

- tekoče snovi in pripravki, ki imajo plamenišče nižje od 0
stopin C in vrelišče (ali pri vreliščnem območju - začetno
vreliščno točko) pri 35 stopinj ali nižje,

- plinaste snovi in pripravki, ki so vnetljivi v stiku z zrakom
pri normalni temperaturi in normalnem tlaku.

2.2.4 Lahko vnetljivo

Snov ali pripravek se razvrsti med lahko vnetljive, doda se
simbol "F" in opozori na nevarnost z napisom "LAHKO VNETLJIVO" v
skladu z izsledki preskusov po prilogi V. Stavke R se izbere v
skladu z naslednjimi merili:

R11 Lahko vnetljivo.

- trdne snovi in pripravki, ki se zlahka vnamejo že po krajšem
stiku z virom ognja in ki gorijo oziroma se porabljajo tudi po
odstranitvi tega vira,

- tekoče snovi in pripravki, ki imajo plamenišče pod 21 stopinj
C, vendar niso "zelo lahko vnetljivi".

R15 V stiku z vodo se sproščajo zelo lahko vnetljivi plini.

- snovi in pripravki, ki v stiku z vodo ali vlažnim zrakom
sproščajo zelo lahko vnetljive pline v nevarnih količinah
(najmanj 1 liter plinov na kilogram na uro).

R17 Samovnetljivo na zraku.

- snovi in pripravki, ki se na zraku segrejejo in končno
samodejno vnamejo pri normalni temperaturi brez kakršnekoli
dodatne energije.

2.2.5 Vnetljivo

Snov ali pripravek se razvrsti med vnetljive v skladu z izsledki
preskusov po prilogi V, stavek R pa se izbere v skladu z
naslednjimi merili:

R10 Vnetljivo.

- tekoče snovi in pripravki, ki imajo plamenišče med vključno 21
oC in vključno 55 stopinj C.

Pripravka s plameniščem med 21 stopinj C in 55 stopinj C ni treba
razvrstiti med vnetljive, če v nobenem primeru ne pospešuje
gorenja in če ob tem ni tveganja za ljudi, ki s pripravkom
ravnajo, ali za druge ljudi.

2.2.6 Druge fizikalno-kemijske lastnosti

Dodatni stavki R morajo biti uporabljeni za označevanje snovi in
pripravkov, ki so že bili razvrščeni v skladu s poglavji 2.2.1 do
2.2.5 ali po poglavjih 3, 4 in 5 te priloge, in sicer v skladu s
spodnjimi merili, ki izvirajo iz izkušenj, pridobljneih pri
pripravi priloge I tega pravilnika:

R1 Eksplozivno v suhem stanju.

- eksplozivne snovi in pripravki, ki so v prometu v obliki
raztopin ali v navlaženem stanju (npr. nitroceluloza z več kot
12,6% dušika).

R4 Tvori zelo občutljive eksplozivne kovinske spojine.

- snovi in pripravki, ki lahko tvorijo občutljive eksplozivne
kovinske derivate (npr. pikrinska kislina, stifninska kislina).

R5 Segrevanje lahko povzroči eksplozijo.

- termično nestabilne snovi in pripravki, ki niso razvrščeni med
eksplozivne (npr. perklorova kislina > 50%).

R6 Eksplozivno na zraku ali brez zraka.

- snovi in pripravki, ki so nestabilni pri normalni temperaturi
(npr. acetilen).

R7 Lahko povzroči požar.

- reaktivne snovi in pripravki (npr. fluor, natrijev
hidrosulfit).

R14 Burno reagira z vodo.

- snovi in pripravki, ki burno reagirajo z vodo (npr. acetil
klorid, alkalijske kovine, titanov tetraklorid).

R16 Eksplozivno v mešanici z oksidativnimi snovmi.

- snovi in pripravki, ki eksplozivno reagirajo z oksidativnimi
snovmi (npr. rdeči fosfor).

R18 Pri uporabi lahko tvori vnetljivo/eksplozivno zmes hlapi-
zrak.

- pripravki, ki sami po sebi niso razvrščeni med vnetljive,
vendar vsebujejo hlapne sestavine, ki so na zraku vnetljive.

R19 Lahko tvori ekplozivne perokside.

- snovi in pripravki, ki med skladiščenjem lahko tvorijo
eksplozivne perokside (npr. dietileter, 1,4-dioksan).

R30 Med uporabo utegne postati "lahko vnetljivo".

- pripravki, ki sami po sebi niso razvrščeni med vnetljive,
vendar lahko postanejo vnetljivi zaradi izgube hlapnih
nevnetljivih sestavin.

R44 Nevarnost eksplozije ob segrevanju v zaprtem prostoru.

- snovi in pripravki, ki sami po sebi niso razvrščeni med
eksplozivne v skladu s poglavjem 2.2.1, vendar lahko ob
segrevanju v tesno zaprtem prostoru reagirajo eksplozivno (npr.
nekatere snovi lahko eksplozivno reagirajo ob segrevanju v tesno
zaprtem jeklenem sodu, ne pa tudi v manj tesno zaprti posodi).

Za druge dodatne stavke R glej še poglavje 3.2.7.


3 RAZVRŠČANJE NA PODLAGI TOKSIKOLOŠKIH LASTNOSTI

3.1 UVOD

3.1.1 Snovi in pripravki se razvrščajo po toksikoloških
lastnostih glede na njihove akutne in dolgoročne vplive, bodisi
pri enkratni, ponavljajoči se ali dolgotrajnejši
izpostavljenosti.

Če je na voljo ustrezen dokaz, da toksični učinki snovi ali
pripravka so ali bi utegnili biti drugačni od izsledkov,
pridobljenih s preskusi na živalih ali z dogovorjeno računsko
metodo, navedeno v prilogi III pravilnika o nevarnih pripravkih,
mora biti ta snov ali pripravek razvrščen glede na ugotovljene
učinke na človeku. Preskusi na človeku se seveda ne smejo
izvajati z namenom, da bi ovrgli ali potrdili pozitivne izsledke
preskusov na živalih.

3.1.2 Snovi se glede na njihove škodljive učinke na zdravje
razvrščajo na podlagi rezultatov preskusov in naslednjih meril,
ki upoštevajo obsežnost toksičnih učinkov:

(a) za akutno strupenost (smrt ali trajne okvare po enkratni
izpostavljenosti) se uporabljajo merila iz poglavja 3.2.1 do
3.2.3,

(b) za subakutno, subkronično ali kronično strupenost se
uporabljajo merila iz poglavja 3.2.2 do 3.2.4,

(c) za jedkost in dražilnost se uporabljajo merila iz poglavja
3.2.5 in 3.2.6,

(d) za preobčutljivost se uporabljajo merila iz poglavja 3.2.7,

(e) za posebne učinke na zdravje (rakotvornost, mutagenost in
strupenost za razmnoževanje) se uporabljajo merila iz poglavja 4.

3.1.3 Pripravki se glede na njihove škodljive učinke na zdravje
razvrščajo po naslednjih merilih:

(a) če eksperimentalnih podatkov ni na voljo, se razvrščajo na
podlagi dogovorjene računske metode iz priloge III pravilnika o
nevarnih pripravkih. V tem primeru so podlaga za razvrščanje
mejne koncentracije posameznih sestavin pripravka:

- bodisi vzete iz priloge I pravilnika o nevarnih snoveh,

- bodisi iz priloge I pravilnika o nevarnih pripravkih, če se
snov (ali snovi) ne nahaja v prilogi I pravilnika o nevarnih
snoveh ali če tam niso navedene njene mejne koncentracije,

(b) če eksperimentalni podatki so na voljo, se razvrščajo po
merilih iz poglavja 3.1.2 (razen pri rakotvornosti, mutagenosti
in strupenosti za razmnoževanje iz poglavja 3.1.2(e), kjer morajo
biti podatki ovrednoteni z dogovorjeno računsko metodo iz točk
(j) do (q) priloge III pravilnika o nevarnih pripravkih).

Ne glede na metodo, uporabljeno za ovrednotenje nevarnosti
pripravka, se morajo upoštevati vsi nevarni učinki, navedeni v
prilogi I pravilnika o nevarnih pripravkih.

3.1.4 Če je razvrščanje potekalo na podlagi ekperimentalnih
podatkov, pridobljenih s preskusi na živalih, morajo ti na
primeren način odražati tudi dejansko tveganje za človeka.

3.1.5 Akutna oralna strupenost snovi ali pripravkov, ki so v
prometu, je lahko ugotovljena s preskusno metodo, ki oceni
vrednost LD50, ali pa z določanjem "razlikovalnega odmerka"
(postopek s točno določenimi odmerki).

Razlikovalni odmerek je odmerek, ki povzroči očitne znake
strupenosti, ne pa še smrti. Razlikovalni odmerek mora biti eden
izmed navedenih v prilogi V (5, 50, 500 ali 2000 mg na kg telesne
teže).

Koncept "očitne strupenosti" se uporablja za določanje toksičnih
učinkov po izpostavljenosti preskušani snovi, ki so tako hudi, da
bi izpostavljenost naslednjemu večjemu odmerku verjetno že
povzročila smrt.

Izsledki preskusov pri posameznem odmerku so lahko naslednji:

- manj kot 100% preživetje,

- 100% preživetje z očitnimi znaki strupenosti,

- 100% preživetje brez očitnih znakov strupenosti.

Ta preskusni postopek zahteva v nekaterih primerih preskušanje
tudi pri večjih oziroma manjših odmerkih, če ni bilo primernih
izsledkov pri že uporabljenem odmerku. Glej tudi tabelo za
ovrednotenje strupenosti po preskusni metodi B 1(a) priloge V
pravilnika o nevarnih snoveh.

V merilih iz poglavij 3.2.1 do 3.2.3 so navedeni le končni
izsledki. Odmerek 2000 mg/kg telesne teže naj bo uporabljen v
prvi vrsti za pridobivanje informacij o toksičnih učinkih snovi,
ki imajo predpostavljeno majhno akutno strupenost oziroma, ki se
predvidoma ne razvrščajo na podlagi akutne strupenosti.


3.2 MERILA ZA RAZVRŠČANJE, IZBIRA SIMBOLOV, OPOZARJANJE NA
NEVARNOST IN IZBIRA STANDARDNIH OPOZORIL "R" (STAVKOV "R")

3.2.1 Zelo strupeno

Snov ali pripravek se razvrsti med zelo strupene, doda se simbol
"T+" in opozori na nevarnost z napisom "ZELO STRUPENO". Stavke R
se izbere v skladu z naslednjimi merili:

R28 Zelo strupeno pri zaužitju.

Akutna strupenost:

- LD50 oralno, podgana: < = 25 mg/kg telesne teže,

- razlikovalni odmerek, oralno, podgana, 5 mg/kg: manj kot 100%
preživetje (postopek s točno določenimi odmerki).

R27 Zelo strupeno v stiku s kožo.

Akutna strupenost:

- LD50 dermalno, podgana ali kunec: < = 50 mg/kg telesne teže.

R26 Zelo strupeno pri vdihavanju.

Akutna strupenost:

- LC50 inhalacijsko, podgana, za aerosole ali prašnate snovi: < =
0,25 mg/l zraka/4 h,

- LC50 inhalacijsko, podgana, za pline in hlape: < = 0,5 mg/l
zraka/4h.

R 39 Nevarnost zelo hudih trajnih okvar zdravja.

- Zelo očitne trajne okvare (razen navedenih v poglavju 4), ki
nastanejo že po enkratni izpostavljenosti po eni od poti (oralno,
dermalno, inhalacijsko) pri zgoraj navedenih območjih odmerkov.

Pri različnih načinih izpostavljenosti se nevarnost opisuje s
sestavljenimi stavki R: R39/26, R39/27, R39/28, R39/26/27,
R39/26/28, R39/27/28, R39/26/27/28.


3.2.2 Strupeno

Snov ali pripravek se razvrsti med strupene, doda se simbol "T"
in opozori na nevarnost z napisom "STRUPENO". Stavke R se izbere
v skladu z naslednjimi merili:

R25 Strupeno pri zaužitju.

Akutna strupenost:

- LD50 oralno, podgana: 25 < LD50 < = 200 mg/kg,

- razlikovalni odmerek, oralno, podgana, 5 mg/kg: 100%
preživetje, vendar očitni znaki strupenosti.

R24 Strupeno v stiku s kožo.

Akutna strupenost:

- LD50 dermalno, podgana ali kunec: 50 < LD50 < = 400 mg/kg.

R23 Strupeno pri vdihavanju.

Akutna strupenost:

- LC50 inhalacijsko, podgana, za aerosole in prašnate snovi: 0,25
< LC50 < = 1 mg/l zraka/4h,

- LC50 inhalacijsko, podgana, za pline in hlape: 0,5 < LC50 < = 2
mg/l zraka/4 h.

R39 Nevarnost zelo hudih trajnih okvar zdravja.

- Zelo očitne trajne okvare (razen navedenih v poglavju 4), ki
nastanejo že ob enkratni izpostavljenosti po eni izmed poti
(oralno, dermalno, inhalacijsko) pri zgoraj navedenih območjih
odmerkov.

Pri različnih načinih izpostavljenosti se nevarnost opisuje s
sestavljenimi stavki R: R39/23, R39/24, R39/25, R39/23/24,
R39/23/25, R39/24/25, R39/23/24/25.

R48 Nevarnost hudih okvar zdravja pri dolgotrajnejši
izpostavljenosti.

- Hude okvare (jasne funkcionalne motnje ali morfološke spremembe
s toksikološkimi značilnostmi), ki nastanejo pri dolgotrajnejši
ali ponavljajoči se izpostavljenosti po eni izmed poti (oralno,
dermalno, inhalacijsko).

Snovi in pripravki se razvrščajo vsaj kot "strupeni", če je
opaziti take znake že pri odmerku, ki je za eno stopnjo nižji
(10-krat manjši) od odmerkov, navedenih za uporabo R48 v poglavju
3.2.3.

Pri različnih načinih izpostavljenosti se nevarnost opisuje s
sestavljenimi stavki R: R48/23, R48/24, R48/25, R48/23/24,
R48/23/25, R48/24/25, R48/23/24/25.


3.2.3 Zdravju škodljivo

Snov ali pripravek se razvrsti med zdravju škodljive, doda se
simbol "Xn" in opozori na nevarnost z napisom "ZDRAVJU
ŠKODLJIVO". Stavke R se izbere v skladu z naslednjimi merili:

R22 Zdravju škodljivo pri zaužitju.

Akutna strupenost:

- LD50 oralno, podgana: 200 < LD50 < = 2000 mg/kg,

- razlikovalni odmerek, oralno, podgana, 50 mg/kg: 100%
preživetje, vendar očitni znaki strupenosti,

- razlikovalni odmerek, oralno, podgana, 500 mg/kg: manj kot 100%
preživetje. To velja tudi za razpredelnico za ovrednotenje
strupenosti po preskusni metodi B1(a) priloge V pravilnika o
nevarnih snoveh.

R21 Zdravju škodljivo v stiku s kožo.

Akutna strupenost:

- LD50 dermalno, podgana ali kunec: 400 < LD50 < = 2000 mg/kg.

R20 Zdravju škodljivo pri vdihavanju.

Akutna strupenost:

- LC50 inhalacijsko, podgana, za aerosole ali prašnate snovi: 1 <
LC50 < = 5 mg/l zraka/4 h,

- LC50 inhalacijsko, podgana, za pline ali hlape: 2 < LC50 < = 20
mg/l zraka/4 h.

R65 Zdravju škodljivo: pri zaužitju lahko povzroči poškodbo
pljuč.

Tekoče snovi in pripravki, ki zaradi nizke viskoznosti
predstavljajo nevarnost nastanka aspiracijske pljučnice pri
človeku:

a) za snovi in pripravke, ki vsebujejo alifatske, aliciklične in
aromatske ogljikovodike v skupni koncentraciji večji ali enaki od
10% in ki imajo bodisi:

- pretočni čas manjši od 30 sekund merjeno v 3 mm veliki ISO
skodelici upoštevajoč standard ISO 2431, ali

- kinematično viskoznost, merjeno z umerjenim viskozimetrom s
stekleno kapilaro v skladu z ISO 3104/SIST ISO 3105, 1995 manjšo
od 7x10-6 m2 pri 40 stopinj C, ali

- kinematično viskoznost, izmerjeno z rotacijskim viskozimetrom v
skladu s SIST ISO 3219, 1996, manjšo od 7x10-6 m2 pri 40 stopinj
C.

Snovi in pripravki se s stavkom R65 ne označijo, če je njihova
srednja površinska napetost večja od 33 mN/m pri 25 stopinj C
(izmerjeno z du Nouyjevim tenziometrom ali po preskusni metodi iz
razdelka A.5 priloge V pravilnika o nevarnih snoveh),

b) druge snovi in pripravki, ki ne ustrezajo zgornjim merilom, se
označijo z R65 glede na praktične izkušnje pri človeku.

R40 Možna nevarnost trajnih okvar zdravja.

- Zelo očitne trajne okvare (razen navedenih v poglavju 4) že ob
enkratni izpostavljenosti po eni izmed poti (oralno, dermalno,
inhalacijsko) pri zgoraj navedenih območjih odmerkov.

Pri različnih načinih izpostavljenosti se nevarnost opisuje s
sestavljenimi stavki R: R40/20, R40/21, R40/22, R40/20/21,
R40/20/22, R40/21/22, R40/20/21/22.

R48 Nevarnost hudih okvar zdravja pri dolgotrajnejši
izpostavljenosti.

- Hude okvare zdravja (jasne funkcionalne motnje ali morfološke
spremembe s toksikološkimi značilnostmi), ki nastanejo pri
dolgotrajnejši ali ponavljajoči se izpostavljenosti po eni izmed
poti (oralno, dermalno, inhalacijsko).

Snovi in pripravki se razvrščajo vsaj kot "zdravju škodljivi", če
so ti učinki opazni pri odmerkih naslednjega velikostnega reda:

- oralno, podgana: < = 50 mg/kg telesne teže/dan,

- dermalno, podgana ali kunec: < = 100 mg/kg telesne teže/dan,

- inhalacijsko, podgana: < = 0,25 mg/l zraka, 6h/dan.

Te mejne vrednosti se neposredno uporabljajo, če so bile pri 90-
dnevnem preskusu na subkronično strupenost opažene hude okvare
zdravja. Pri pojasnjevanju izsledkov 28-dnevnega preskusa na
subakutno strupenost se navedene vrednosti povečajo za trikrat.
Če so na razpolago izsledki 2-letnega preskusa na kronično
strupenost, ovrednotimo vsak primer posebej. Kadar so na voljo
izsledki več preskusov različne časovne dolžine, se upoštevajo
izsledki najdaljše raziskave.

Pri različnih načinih izpostavljenosti se nevarnost opisuje s
sestavljenimi stavki R: R48/20, R48/21, R48/22, R48/20/21,
R48/20/22, R48/21/22, R48/20/21/22.

3.2.3.1 Hlapne snovi - komentar

Snovi, ki dosegajo zelo velike koncentracije v zraku (visok parni
tlak ob nasičenju, visoko koncentracijo nasičene pare), se ne
smejo razvrščati po merilih za ocenjevanje toksikoloških učinkov
iz poglavja 3.2.3 ali pa niso zajete v poglavju 3.2.8 te priloge.
Le kadar je očitno, da take snovi vseeno pomenijo nevarnost pri
normalnem ravnanju in uporabi, se razvrščanje lahko izvrši v
odvisnosti od primera do primera in to samo na podlagi podatkov
iz priloge I pravilnika o nevarnih snoveh.


3.2.4 Komentar k uporabi stavka R48

Uporaba tega opozorilnega stavka velja za posebno področje
bioloških učinkov v okviru spodaj opisanih pojmov. Njegova
uporaba je upravičena pri hudih okvarah zdravja, vključno s
smrtjo, jasnimi funkcionalnimi motnjami ali morfološkimi
spremembami, ki dokazano nastanejo zaradi strupenosti preskušane
snovi oziroma pripravka. Posebno pomembna je uporaba tega stavka,
kadar so posledice teh učinkov nepovratne oziroma trajne
(ireverzibilne).

Pomembno je tudi, da se poleg specifičnih hudih trajnih okvar
posameznega organa ali biološkega sistema upoštevajo tudi manj
hude splošne spremembe, ki vključujejo več organov in hude
spremembe v splošnem zdravstvenem stanju.

Navodila za vrednotenje tovrstnih učinkov v zvezi z uporabo R48:

1. Razlogi, ki zahtevajo uporabo R48:

(a) smrt, povezana s preskušano snovjo;

(b) (i) pomembne funkcionalne spremembe v delovanju osrednjega in
perifernega živčevja, vključno z vidom, sluhom in vonjem,
dokazane med kliničnimi opazovanji ali z drugimi primernimi
metodami (npr. elektrofiziologija),

(ii) pomembne funkcionalne spremembe v drugih organskih sistemih
(npr. pljuča);

(c) katerekoli obstojne spremembe v klinični biokemiji,
hematologiji ali v parametrih urinske analize, ki nakazujejo hude
motnje organov. Posebej pomembne so hematološke motnje, če se
ugotovi, da je vzrok v zmanjšanem nastajanju krvničk v kostnem
mozgu;

(d) hude okvare organov, ugotovljene z mikroskopskim pregledom,
ki sledi avtopsiji:

(i) razširjene ali hude nekroze, fibroze in nastanek granulomov v
vitalnih organih z regenerativno sposobnostjo (npr. jetra);

(ii) hude morfološke spremembe, ki so potencialno še povratne,
vendar je jasno opaziti motnjo opazovanega organa (npr. sprememba
v zamastitvi jeter, huda akutna tubularna nefroza ledvic,
ulceracijski gastritis);

(iii) obsežnejše odmiranje celic v vitalnih organih, ki nimajo
sposobnosti regeneriranja (npr. fibroza miokarda, odmiranje
živcev, aplazija/hipoplazija celic kostnega mozga, ugotovljena v
preskusu s kulturo celic).

Podatki so ponavadi pridobljeni s preskusi na živalih. Če so
podatki izsledek naključnih praktičnih izkušenj na človeku, je
treba natančno ugotoviti koncentracijo, ki ji je bil človek
izpostavljen.

2. Razlogi, ki ne zahtevajo uporabe stavka R48

Uporaba tega stavka R je omejena na "nevarnost hudih okvar
zdravja pri dolgotrajnejši izpostavljenosti". Na človeku ali
živalih je opaziti precej učinkov snovi, ki ne opravičujejo
uporabe stavka R48. Ti učinki se upoštevajo, kadar se z njihovo
pomočjo določa raven brez učinka (NOEL) za posamezno snov.
Primeri, ki kljub svoji statistični pomembnosti ne opravičujejo
uporabe stavka R48, so:

(a) klinična opazovanja ali spremembe v pridobivanju telesne
teže, uživanju hrane ali vode, ki imajo lahko vzrok v strupenosti
snovi, vendar sami po sebi ne pomenijo "hude okvare";

(b) neznatne spremembe v klinični biokemiji, v izsledkih krvnih
ali sečnih analiz, ki so dvomljivega ali zanemarljivega
toksikološkega pomena;

(c) spremembe v teži organov, vendar brez opaznih motenj organov;

(d) prilagoditveni odzivi (npr. potovanje makrofagov v pljuča,
hipertrofija jeter in encimska indukcija, hiperplastični odzivi
na dražilne snovi). Lokalni učinki na kožo zaradi ponavljajoče
izpostavljenosti kože snovi, ki bi bila bolj pravilno razvrščena
med R38 "draži kožo";

(e) snovi z dokazanim specifičnim mehanizmom toksičnosti, ki
vpliva le na nekatere vrste organizmov (npr. posebne presnovne
poti).


3.2.5 Jedko

Snov ali pripravek je jedek, če je pri nanosu na zdravo in
nepoškodovano živalsko kožo mogoče ugotoviti uničenje vseh plasti
kožnega tkiva vsaj pri eni izmed preskusnih živali v preskusu na
jedkost po prilogi V pravilnika o nevarnih snoveh, z drugo
enakovredno metodo ali z utemeljenim predvidevanjem (npr. močne
kislinske ali alkalne reakcije s pH manj kot 2 ali več kot 11,5,
upoštevajoč kislinsko ali bazično rezervo).

Razvrščanje lahko temelji na izsledkih preverjenih preskusov "in-
vitro".

Snov ali pripravek se razvrsti med jedke, doda se simbol "C" in
opozori na nevarnost z napisom "JEDKO". Stavke R se izbere v
skladu z naslednjimi merili:

R35 Povzroča hude opekline.

- če do triminutna izpostavljenost zdrave, nepoškodovane živalske
kože povzroči uničenje vseh plasti kožnega tkiva ali če je tak
učinek mogoče predvideti.

R34 Povzroča opekline

- če do štiriurna izpostavljenost zdrave, nepoškodovane živalske
kože povzroči uničenje vseh plasti kožnega tkiva ali če je tak
učinek mogoče predvideti;

- organski vodikovi peroksidi (R-O-OH)(razen če je dokazano, da
nimajo tega učinka).


3.2.6 Dražilno

Snov ali pripravek se razvrsti med dražilne, doda se simbol "Xi"
in opozori na nevarnost z napisom "DRAŽILNO" v skladu s spodaj
navedenimi merili.

3.2.6.1 Vnetje kože

Stavek R se izbere v skladu z naslednjimi merili:

R38 Draži kožo.

- snovi in pripravki, ki po do 4-urni izpostavljenosti povzročijo
očitno vnetje kože, trajajoče najmanj 24 ur. Preskus se izvede na
kuncih v skladu s preskusno metodo za dražilnost za kožo po
prilogi V pravilnika o nevarnih snoveh.

Koža je očitno vneta, če:

- je povprečje primerov z rdečino in nastajanjem krast ali kožne
otekline, preračunano iz izsledkov za vse živali, ki so bile
zajete v preskusu, enako ali večje od 2,

ali

- če je po prilogi V pravilnika o nevarnih snoveh preskus
opravljen na treh živalih in je povprečje pojavljanja rdečine in
nastajanja krast na koži ali kožne otekline enako ali večje od 2
(izračunano za vsako žival posebej) in so se omenjeni učinki
pokazali vsaj na dveh živalih.

Pri izračunavanju obeh omenjenih povprečij se upoštevajo vsi
pozitivni izsledki preskusov pri vseh časih odčitavanja (24 h, 48
h, 72 h).

Koža je očitno vneta tudi, če je ob koncu opazovanja vnetje
prisotno vsaj še pri dveh živalih. Upoštevajo se tudi posebni
učinki, npr. hiperplazija, luščenje, razbarvanje, razpoke,
kraste, izpadanje dlak/las (alopecija).

Pomembni podatki se lahko pridobijo tudi iz preskusov z živalmi
na neakutne učinke (glej tudi komentarje pri R48, razdelek 2(d),
točka 3.2.4). Ti podatki so statistično značilni, če so opaženi
učinki primerljivi z zgoraj navedenimi.

- Snovi in pripravki, ki povzročijo očitno vnetje kože,
ugotovljeno po praktičnih opažanjih na človeku pri enkratnem,
podaljšanem ali ponavljajočem se stiku s kožo.

- Organski peroksidi, razen kjer je dokazano nasprotno.

Mravljinčenje (parestezija):

Mravljinčenje oziroma parestezija, ki pri človeku nastane zaradi
stika kože s piretroidnimi pesticidi, se ne šteje kot dražilni
učinek, ki bi terjal razvrstitev med dražilne z Xi, R38. Vendar
pa naj se v primeru snovi, ki lahko povzročijo parastezijo,
uporabi stavek S24.

Draženje kot razmaščevalni učinek snovi:

Kadar izsledki preskusov ali praktična opažanja kažejo na
dražilne učinke v skladu z zgornjimi merili, se uporabijo
ustrezni stavki R. V primeru, ko ni zaznati draženja po prej
naštetih merilih, se lahko uporabijo stavki S, če obstaja sum, da
lahko razmaščanje povzroči draženje kože pri človeku. Enako velja
v primeru, če je bil uporabljen neprimeren preskusni postopek
oziroma postopek, drugačen od navedenega v prilogi V pravilnika o
nevarnih snoveh.

3.2.6.2 Poškodbe oči

Snovi oziroma pripravki se označijo s stavki R v skladu z
naslednjimi merili:

R36 Draži oči.

- Snovi ali pripravki, ki po nanašanju v oko preskusne živali
povzročijo znatne poškodbe oči, če te nastanejo v roku do 72 ur
po izpostavitvi in ne ponehajo najmanj 24 ur po nastanku.

Oči so znatno poškodovane, če je povprečen izsledek preskusa na
dražilnost za oči iz priloge V, v okviru naslednjih vrednosti:

- motnjava roženice enaka ali večja od 2, a manjša od 3;

- poškodba šarenice enaka ali večja od 1, a ne večja od 1,5;

- pordelost veznice enaka ali večja od 2,5;

- oteklina veznice (kemoza) enaka ali večja od 2.

Kadar je preskus izveden po prilogi V s tremi živalmi, se šteje,
da so oči poškodovane, če so poškodbe oči vsaj pri dveh živalih
enake katerikoli od zgornjih vrednosti. Izjemi sta poškodba
šarenice, kjer mora biti vrednost enaka ali večja od 1, vendar
manjša od 2 in pordelost veznice, kjer mora biti vrednost enaka
ali večja od 2,5.

Pri izračunavanju vseh omenjenih povprečnih vrednosti pojavljanja
poškodb oči naj se upoštevajo vsi preskusni izsledki pri vseh
časih odčitavanja (24 h, 48 h, 72 h).

- Snovi ali pripravki, ki po praktičnih izkušnjah povzročajo
značilne poškodbe oči pri človeku.

- Organski peroksidi, razen kjer je dokazano nasprotno.

R41 Nevarnost hudih poškodb oči.

- Snovi in pripravki, ki po nanašanju v oko preskusne živali
povzročijo hude poškodbe oči, če nastanejo v roku do 72 ur po
izpostavitvi in ne ponehajo najmanj 24 ur po nastanku.

Poškodbe oči so hude, če povprečje izsledkov preskusa na
dražilnost za oči po prilogi V doseže katero izmed naslednjih
vrednosti:

- motnjava roženice enaka ali večja od 3;

- poškodba šarenice večja od 1,5.

Enako velja za preskus, opravljen na treh živalih, če poškodbe
vsaj na dveh ali več živalih dosežejo katero od vrednosti:

- motnjava roženice enaka ali večja od 3;

- poškodba šarenice enaka 2.

Pri izračunavanju omenjene povprečne vrednosti pojavljanja
poškodb oči naj se v obeh primerih upoštevajo vsi izsledki pri
vseh časih odčitavanja (24 h, 48 h, 72 h).

Poškodbe so hude tudi, če so ob koncu opazovalnega časa še vedno
prisotne ali če je posledica nanašanja snovi ali pripravka v oko
trajno obarvanje oči.

- Snovi in pripravki, ki po praktičnih izkušnjah pri človeku
povzročijo hude poškodbe oči.

Opomba:

Če je snov ali pripravek razvrščen med jedke in označen z R34 ali
R35, stavka R41 ni treba dodajati.

V primeru, ko za pripravke preračunavamo vsoto kvocientov po
formuli, navedeni v točki (f)(ii) in (h)(ii) priloge III
pravilnika o nevarnih pripravkih, je treba uporabo stavka R41
vseeno pretehtati.

3.2.6.3 Draženje dihal

Upoštevaje spodnja merila se doda stavek:

R37 Draži dihala.

Snovi in pripravki, ki povzročajo hudo draženje dihal, ki je
utemeljeno:

- s praktičnimi opazovanji pri človeku,

- s pozitivnimi rezultati ustreznih preskusov na živalih.

Opombe k uporabi stavka R37:

Pri interpretaciji praktičnega opazovanja pri človeku je treba
paziti na razliko med učinki, ki vodijo k uporabi R48 (glej
poglavje 3.2.4) in tistih, ki pogojujejo uporabo stavka R37:
stanja, ki vodijo k uporabi R37, so reverzibilna in navadno
omejena na zgornji del dihal.

Pozitivni rezultati preskusov na živalih se dajo ugotoviti iz
podatkov, pridobljenih pri splošnem preskusu toksičnosti, ki
vključuje tudi histopatološke podatke o učinkovanju na dihala.
Podatki, ki jih dajejo eksperimentalne meritve bradipneje, se
lahko prav tako uporabijo pri ocenjevanju draženja dihalnih poti.


3.2.7 Preobčutljivost

3.2.7.1 Preobčutljivost pri vdihavanju

Snov ali pripravek se razvrsti med povzročitelje
preobčutljivosti, doda se simbol "Xn" in opozori na nevarnost z
napisom "ZDRAVJU ŠKODLJIVO". Pripadajoči stavek R 42 se izbere v
skladu z naslednjimi merili:

R42 Vdihavanje lahko povzroči preobčutljivost.

- če je dokazano, da snov ali pripravek lahko povzroči specifično
preobčutljivost pri vdihavanju,

- če obstajajo pozitivni rezultati ustreznih preskusov na
živalih,

- če je snov izocianat (razen v primeru, če je dokazano, da snov
ne povzroča preobčutljivosti pri vdihavanju).

Komentarji glede uporabe stavka R42

Dokaz o pojavu preobčutljivosti pri človeku

Dokaz o tem, da snov utegne povzročiti preobčutljivost pri
vdihavanju, navadno temelji na izkušnjah pri človeku. Tako se ta
preobčutljivost zaznava kot astma, lahko pa tudi kot rinitis ali
alveolitis. Stanje ima klinični značaj alergijske reakcije,
vendar pri tem imunološki mehanizmi ne smejo biti izraženi.

Pri obravnavi dokazov, pridobljenih iz izpostavljenosti človeka
učinkom kemikalije, je treba za razvrstitev upoštevati še:

- velikost populacije, ki je bila izpostavljena,

- obseg izpostavljenosti.

Takšni dokazi so lahko:

- klinična zgodovina in rezultati ustreznih preskusov pljučne
funkcije v odvisnosti od izpostavljenosti učinkovanju snovi,
potrjeni z drugimi pritrdilnimi podatki, ki lahko vključujejo:

- kemijsko zgradbo snovi, za katere je znano, da povzročajo
preobčutljivost pri vdihavanju,

- in vivo imunološki test (npr. test z vbadanjem kože),

- in vitro imunološki test (npr. serološka analiza),

- študije, ki kažejo na druge specifične, vendar neimunološke
mehanizme delovanja, kot je npr. ponavljajoče nizkostopenjsko
draženje, farmakološko povzročeni učinki,

- podatki iz preskusa pozitivnega bronhialnega izzivanja s
snovjo, izvedenega po priznanih navodilih za določanje reakcije
na specifično preobčutljivost.

Klinična zgodovina naj vključuje tako zdravstveno kot
zaposlitveno zgodovino, z namenom, da se določi odnos med
izpostavljenostjo specifični snovi in razvojem preobčutljivosti
pri vdihavanju. Koristne informacije obsegajo tudi dejavnike, ki
poslabšujejo stanje tako doma kot na delovnem mestu, začetek in
razvoj bolezni, družinska zgodovina in zdravstena zgodovina
obravnavanega pacienta. Zdravstvena zgodovina naj vključuje
zapažanja o drugih alergijah in boleznih dihal od otroštva dalje
in zgodovino kajenja.

Rezulatati preskusov pozitivnega bronhialnega izzivanja s snovjo
že sami po sebi dajejo dovolj dokazov za razvrščanje, vendar pa
se v praksi ta metoda kljub vsemu nadgrajuje z ostalimi, zgoraj
navedenimi preskusi in preiskavami.

Snovem, ki povzročajo simptome astme z draženjem samo pri ljudeh
z bronhialno hiperaktivnostjo, se stavek R42 ne sme pripisati.

Študije na živalih

Podatki iz preskusov, ki bi lahko napovedovali zmožnost snovi, da
povzroča preobčutljivost pri vdihavanju pri človeku, so lahko
osnovani na:

- meritvah IgE (npr. pri miših),

- specifičnih pulmonarnih odzivih morskih prašičkov.

3.2.7.2 Preobčutljivost v stiku s kožo

Snov ali pripravek se razvrsti med povzročitelje
preobčutljivosti, doda se simbol "Xi" in opozori na nevarnost z
napisom "DRAŽILNO". Pripadajoči stavek R 43 se izbere v skladu z
naslednjimi merili:

R43 Stik s kožo lahko povzroči preobčutljivost.

- če obstajajo praktični dokazi, da snov ali pripravek v stiku s
kožo lahko povzroči preobčutljivost pri znatnem številu ljudi,

- če obstajajo pozitivni rezultati ustreznih preskusov na
živalih.

Komentarji glede uporabe stavka R43

Dokazi o pojavu preobčutljivosti v stiku s kožo pri človeku

Naslednji dokazi (utemeljeni s praktičnimi izkušnjami) zadoščajo
za razvrstitev snovi s stavkom R43:

- pozitivni podatki iz preskusa z obliži, navadno izvedeni na več
kot eni dermatološki kliniki,

ali

- epidemiološke študije, ki kažejo na alergijski kontaktni
dermatitis, ki ga povzroča snov. Posebej skrbno je treba oceniti
rezultate, če so bili karakteristični simptomi izraženi pri
velikem deležu izpostavljenih oseb, čeprav je bilo skupno število
izpostavljenih majhno, ali

- pozitivni rezultati iz eksperimentalnih študij pri človeku
(glej tudi poglavje 3.1.1).

Za razvrstitev z R43 zadoščajo tudi naslednji pritrdilni dokazi:

- posamezni primeri alergijskega kontaktnega dermatitisa, ali

- epidemiološke študije, pri katerih naključja, nagnjenost ali
presenečenja niso bili izločeni z zadostno zanesljivostjo.

Pritrdilni dokazi lahko vključujejo:

- podatki iz preskusov na živalih, izvedenih v skladu z
obstoječimi merili in z rezultati, ki ne dosegajo spodaj
navedenih meril za študije na živalih, vendar so dovolj blizu
zadovoljivi statistični značilnosti, ali

- podatki, pridobljeni z nestandardnimi metodami, ali

- podatki o povezavi strukture snovi z njeno aktivnostjo.

Študije na živalih

Pozitivni rezultati iz ustreznih preskusov na živalih so:

- pomožni preskus za ugotavljanje preobčutljivosti kože po metodi
iz priloge V pravilnika o nevarnih snoveh ali po drugih pomožnih
preskusnih metodah je pozitiven, če nastane preobčutljivostna
reakcija vsaj pri 30% preskusnih živali. Pri uporabi katerekoli
druge metode se izsledek obravnava kot pozitiven, če
preobčutljivost nastopi vsaj pri 15% živali.

3.2.7.3 Imunološka kontaktna koprivnica (kontaktna urtikarija)

Nekatere snovi, kjer se zahteva uporaba stavka R42 lahko dodatno
povzročajo tudi imunološko kontaktno koprivnico. V teh primerih
je predpisana še uporaba ustreznih stavkov S, navadno S24 in
S36/37, na to pa mora biti opozorjeno tudi v varnostnem listu.

Za snovi, ki povzročajo znake imunološke kontaktne urtikarije,
vendar ne izpolnjujejo pogojev za uporabo stavka R42, je treba
preveriti možnost razvrstitve s stavkom R43.

Za identifikacijo snovi, ki povzročajo imunološko kontaktno
koprivnico, zaenkrat ni na voljo priznanega modela za preskuse na
živalih. Zato se take snovi razvrščajo na podlagi dokazov na
človeku, podobno kot za določanje preobčutljivosti za kožo (R43)
v poglavju 3.2.7.2.

3.2.7.4 Kadar se uporabi simbol Xn (ZDRAVJU ŠKODLJIVO) je simbol
Xi (DRAŽILNO) neobvezen.


3.2.8 Druge toksikološke lastnosti

Snovi in pripravki, ki so razvrščeni po merilih iz poglavij 2.2.1
do 3.2.7 in/ali po poglavjih 4 in 5, se dodatno označijo še v
skladu z naslednjimi merili:

R29 V stiku z vodo se sprošča strupen plin.

- snovi in pripravki, ki v stiku z vodo ali vlažnim zrakom
reagirajo tako, da se v nevarnih količinah sprošča zelo strupen
ali strupen plin (npr. v primeru aluminijevega fosfida,
fosforjevega penta-sulfida).

R31 V stiku s kislinami se sprošča strupen plin.

- snovi in pripravki, ki reagirajo s kislinami, pri čemer se v
nevarnih količinah sproščajo strupeni plini (npr. natrijev
hipoklorit, barijev polisulfid). Za snovi ali pripravke, ki so v
splošni uporabi, je bolj primerna uporaba stavka S50 - Ne mešati
z/s ... (določi proizvajalec).

R32 V stiku s kislinami se sprošča zelo strupen plin.

- snovi in pripravki, ki reagirajo s kislinami, pri čemer se v
nevarnih količinah sproščajo zelo strupeni plini (npr. soli
cianovodikove kisline, natrijev azid). Za snovi ali pripravke, ki
so v splošni uporabi, je bolj primerna uporaba stavka S50 - Ne
mešati z/s .... (določi proizvajalec).

R33 Nevarnost za zdravje zaradi kopičenja v organizmu.

- snovi in pripravki, ki se v človeškem organizmu lahko kopičijo
in potem lahko povzročijo težave, ki pa niso tako obsežne, da bi
upravičeno uporabili stavek R48.

R64 Lahko škoduje zdravju dojenčka preko materinega mleka.

- snovi in pripravki, ki se absorbirajo v telo doječe matere in s
tem vplivajo na laktacijo ali ki se sami oziroma njihovi
presnovki lahko nahajajo v materinem mleku v količinah, ki bi
lahko škodovale dojenčku.

Za uporabo tega stavka R (in v nekaterih primerih stavka R33)
glej poglavje 4.2.3.3. Za druge dodatne stavke R glej poglavje
2.2.6.

R66 Ponavljajoča izpostavljenost lahko povzroči nastanek suhe ali
razpokane kože.

- snovi in pripravki, ki lahko povzročijo nastanek suhe kože,
luskavost ali kožne razpoke, vendar ne ustrezajo merilom za R38,
bodisi na podlagi:

- praktičnih opazovanj po normalnem ravnanju in uporabi, ali

- relevantnih ugotovitev v zvezi s predpostavljenimi učinki na
kožo.

Glej tudi poglavji 1.6. in 1.7.

R67 Hlapi lahko pozročijo zaspanost in omotico.

- hlapne snovi in pripravki iz teh snovi, ki pri vdihavanju
povzročajo jasne simptome depresije centralnega živčnega sistema
(CŽS) in ki še niso razvrščeni zaradi akutne strupenosti pri
vdihavanju (R20, R23, R26, R40/20, R39/23 ali R39/26).

Lahko se uporabijo naslednji izsledki:

(a) podatki iz študij z živalmi, ki kažejo jasne znake depresije
CŽS kot je omamljenost (narkotični učinek) zaspanost (letargija),
pomanjkanje koordinacije (vključno z izgubo refleksa postavljanja
na noge) in nekoordiniranosti gibov (ataksije), bodisi:

- pri koncentracijah/časih izpostavljenosti, ki ne presegajo 20
mg/l/4 h, ali

- za katere je razmerje koncentracije z učinkom pri < = 4 h in
koncentracijo nasičene pare (KNP) pri 20 stopinj celzija < =
1/10.

(b) Praktične izkušnje pri človeku (npr. omamljenost, dremavost,
zmanjšana živahnost/zmanjšana budnost, izguba refleksov,
pomanjkanje koordinacije, vrtoglavica) iz dobro dokumentiranih
poročil pri primerljivih pogojih izpostavljenosti vse do zgoraj
navedenih učinkov pri živalih.

Glej tudi poglavji 1.6. in 1.7.

Za druge dopolnilne stavke R glej poglavje 2.2.6.


4 RAZVRŠČANJE NA PODLAGI POSEBNIH UČINKOV NA ZDRAVJE ČLOVEKA

4.1 UVOD

4.1.1 To poglavje opisuje postopek za razvrščanje snovi, ki imajo
učinke naštete v poglavjih 4.2.1, 4.2.2. in 4.2.3.

4.1.2 Če ima pravna ali fizična oseba, odgovorna za dajanje snovi
v promet, podatke, ki kažejo na to, da bi se snov morala
razvrstiti in označiti po merilih iz poglavij 4.2.1, 4.2.2 ali
4.2.3, jo mora začasno označiti v skladu s temi merili, vendar
samo na podlagi ocene dokazov, ki jih ovrednoti pooblaščeni
strokovnjak.

4.1.3 Pravna ali fizična oseba iz točke 4.1.2 mora uradu v
najkrajšem času poslati dokument, ki povzema ustrezno informacijo
in predlog za razvrstitev ter označevanje. Povzetek mora
vsebovati bibliografijo z vsemi ustreznimi referencami vključno z
vsemi relevantnimi neobjavljenimi podatki.

4.1.4 Poleg tega mora pravna ali fizična oseba iz točke 4.1.2, ki
poseduje nove podatke v zvezi z razvrstitvijo in označevanjem
snovi po merilih iz poglavij 4.2.1, 4.2.2 ali 4.2.3, le-te
nemudoma poslati uradu.


4.2 MERILA ZA RAZVRŠČANJE, OPOZARJANJE NA NEVARNOST IN IZBIRA
STAVKOV R

4.2.1 Rakotvorne snovi

Za potrebe razvrščanja in označevanja in glede na sedanje znanje
se rakotvorne snovi delijo v tri skupine:

Skupina 1

Snovi, ki so dokazano rakotvorne za človeka. Obstajajo zadostni
dokazi za vzročno povezavo med izpostavljenostjo človeka kateri
izmed teh snovi in nastankom raka.

Skupina 2

Snovi, ki se jih šteje med rakotvorne za človeka, ker se na
podlagi zadostnih dokazov iz:

- primernih dolgotrajnih preskusov na živalih,

- drugih pomembnih podatkov

utemeljeno sklepa, da izpostavljenost človeka tem snovem lahko
povzroči nastanek raka.

Skupina 3

Snovi, za katere se domneva, da povzročajo nastanek raka pri
človeku. Obstajajo izsledki preskusov na živalih, ki kažejo na to
možnost, vendar zbrane informacije še ne zadoščajo za zanesljivo
uvrstitev v skupino 2.

4.2.1.1 Pri označevanju rakotvornih snovi in pripravkov se
uporabljajo naslednji simboli s pripadajočimi črkovnimi znaki in
napisi za opozarjanje na nevarnost ter stavki R:

Skupini 1 in 2:

T; R45 Lahko povzroči raka.

Če snov ali pripravek pomeni tveganje za nastanek raka le pri
vdihavanju (npr. hlapov, plinov ali delcev), ne pa tudi pri
zaužitju ali stiku s kožo, se uporabljajo naslednje oznake:

T; R49 Pri vdihavanju lahko povzroči raka.

Skupina 3

Xn; R40 Možna nevarnost trajnih okvar zdravja.

4.2.1.2 Komentar k razvrščanju rakotvornih snovi

Razvrstitev snovi v skupino 1 temelji na epidemioloških podatkih,
v skupino 2 ali 3 pa v prvi vrsti na izsledkih preskusov na
živalih.

Za razvrstitev v skupino 2 morajo biti opaženi rakotvorni učinki
vsaj pri dveh različnih živalskih vrstah ali pa jasen pozitiven
dokaz pri eni živalski vrsti skupaj z drugimi podatki, ki
govorijo v prid taki razvrstitvi (npr. podatki o genotoksičnosti,
izsledki presnovnih in biokemičnih raziskav, povzročanje nastanka
benignih tumorjev, strukturna podobnost z drugimi, dokazano
rakotvornimi snovmi ali podatki na podlagi epidemioloških
raziskav, ki kažejo na to možnost).

Skupina 3 zajema dve podskupini:

(a) snovi, ki so dobro raziskane, vendar za razvrstitev v skupino
2 ni dovolj podatkov o povzročanju nastajanja novotvorb, ki bi
govorili v prid razvrščanju v skupino 2. Ni pričakovati dodatnih
raziskav za pridobitev nadaljnjih ustreznih podatkov.

(b) snovi, ki niso dovolj raziskane. Obstoječi podatki so
nezadostni, vendar so za človeka zaskrbljujoči. Razvrstitev je v
tem primeru začasna. Za končno odločitev so nujne nadaljnje
raziskave.

Za razločevanje med skupinama 2 in 3 se uporabljajo spodaj
navedena merila, ki zmanjšujejo pomembnost s preskusi dokazanega
pojavljanja novotvorb glede na verjetno izpostavljenost človeka.

Ti dokazi, posebno v kombinaciji, vodijo največkrat do
razvrstitve v skupino 3, četudi je pri preskusnih živalih opaziti
nastanek novotvorb:

- rakotvorni učinki samo pri zelo velikih odmerkih, ki presegajo
največji tolerančni odmerek. Največji tolerančni odmerek
opredeljujejo toksični učinki, ki še ne zmanjšujejo življenjske
dobe, povzročajo pa fizikalne spremembe, kot npr. 10% zastanek v
pridobivanju telesne teže,

- pojav novotvorb posebno pri zelo velikih odmerkih samo v
nekaterih organih posameznih živalskih vrst, ki so nagnjene k
spontanemu nastajanju novotvorb,

- pojav novotvorb samo v zelo občutljivih preskusnih sistemih ob
dajanju na določena mesta (npr. intraperitonealna ali subkutana
aplikacija lokalno aktivnih snovi), če ta mesta niso pomembna za
človeka,

- izostanek genotoksičnosti v kratkotrajnih preskusih "in vivo"
in "in vitro",

- prisotnost sekundarnega načina delovanja s praktično možnostjo
določitve praga nad ravnijo določenega odmerka (npr. hormonski
učinki na tarčne organe ali na mehanizme fiziološke regulacije,
kronično spodbujanje množenja celic),

- obstoj za neko vrsto specifičnega načina nastajanja novotvorb
(npr. specifične presnovne poti v organizmu), ki je nepomemben za
človeka.

Za razlikovanje med skupino 3 in opustitvijo razvrščanja po teh
merilih, so pomembna merila, ki izključujejo možnost tveganja za
človeka:

- snov ne sme biti razvrščena v nobeno izmed skupin, če je
mehanizem nastanka novotvorb v preskusu natančno določen in se ne
da prenesti na človeka,

- če so na voljo edinole podatki o pojavljanju jetrnih tumorjev
pri nekaterih posebno občutljivih sevih miši in ni drugih
dodatnih dokazov, snov ne more biti razvrščena med rakotvorne,

- posebna pozornost je potrebna, če so na voljo le podatki o
novotvorbah, ki nastanejo zelo pogosto same od sebe na/v organih
in pri sevih, za katere je tako pojavljanje že od prej znano.


4.2.2 Mutagene snovi

4.2.2.1 Za namene razvrščanja in označevanja in glede na sedanje
znanje se mutagene snovi delijo v tri skupine:

Skupina 1

Snovi, ki so dokazano mutagene za človeka. Obstajajo zadostni
dokazi za vzročno povezavo med izpostavljenostjo človeka tem
snovem in nastankom dednih genetskih okvar.

Skupina 2

Snovi, ki se jih šteje med mutagene za človeka, ker se na
podlagi:

- primernih dolgotrajnih preskusov na živalih;

- drugih pomembnih podatkov

utemeljeno sklepa, da izpostavljenost človeka tem snovem lahko
povzroči nastanek dednih genetskih okvar.

Skupina 3

Snovi, za katere se domneva, da povzročajo nastanek mutagenih
okvar pri človeku. Obstajajo izsledki ustreznih preskusov na
mutagenost, ki kažejo na to možnost, vendar dostopne informacije
še ne zadoščajo za zanesljivo uvrstitev v skupino 2.

4.2.2.2 Pri označevanju mutagenih snovi in pripravkov se
uporabljajo naslednji simboli, pripadajoči napisi za opozarjanje
na nevarnost in stavki R:

Skupina 1

T; R46 Lahko povzroči dedne genetske okvare.

Skupina 2

T; R46 Lahko povzroči dedne genetske okvare.

Skupina 3

Xn; R40 Možna nevarnost trajnih okvar zdravja.

4.2.2.3 Komentar k razvrščanju mutagenih snovi

Pojmi:

"Mutacija" je trajna sprememba v množini ali strukturi genetskega
materiala organizma, ki se izraža kot sprememba njegovih
fenotipskih značilnosti. Spremembe lahko zajemajo posamezen gen,
zaporedje genov ali cel kromosom. Učinki na posamezne gene so
lahko učinki na posamezne DNK baze (točkaste mutacije) ali velike
spremembe gena vključno z izgubami dednine znotraj gena. Učinki
na celotne kromosome lahko zajemajo strukturne ali številčne
spremembe. Mutacija v zarodnih celicah organizmov, ki se spolno
razmnožujejo, se lahko prenese na potomce.

"Mutagen" je dejavnik, ki povzroči povečanje pogostnosti
pojavljanja mutacij.

Snovi so razvrščene med mutagene, kadar povzročajo dedne genetske
okvare. Če je snov razvrščena v 3. skupino mutagenosti zaradi
"povzročanja genetsko pomembnih sprememb v somatskih celicah", se
to ponavadi šteje kot znak za možno rakotvorno delovanje.

Metode za preskušanje snovi na mutagenost se nenehno razvijajo.
Za številne nove metode še ni standardiziranih protokolov in
meril za ovrednotenje izsledkov. Pri ovrednotenju izsledkov
preskusov na mutagenost se upoštevata kakovost izvedbe preskusa
in stopnja zanesljivosti preskusne metode.

Skupina 1

Za razvrstitev snovi v 1. skupino mutagenosti so potrebni
pozitivni izsledki epidemioloških raziskav na mutagenost pri
človeku. Primeri takih snovi trenutno še niso znani, ker je bilo
ugotovljeno, da je na podlagi epidemioloških raziskav pojavljanja
mutacij ali mogočega povečevanja pogostnosti le-teh pri človeku
izredno težko pridobiti zanesljive podatke o mutagenosti.

Skupina 2

Uvrstitev snovi v 2. skupino mutagenosti je utemeljena s
pozitivnimi izsledki analiz, ki kažejo na:

(a) mutagene učinke, ali

(b) druge vplive na celico, ki so v povezavi z mutagenostjo v
zarodnih celicah sesalcev "in vivo", ali

(c) mutagene učinke v somatskih celicah sesalcev "in vivo" v
kombinaciji z očitnimi znaki, da snov ali njen ustrezni presnovek
doseže zarodne celice.

Za uvrščanje v 2. skupino mutagenosti so za zdaj primerne
naslednje metode:

2(a) preskus na mutagenost z zarodnimi celicami "in vivo":

- preskus mutacije specifičnega lokusa DNK,

- preskus dedne translokacije znotraj DNK,

- preskus dominantne letalne mutacije.

Ti preskusi dejansko dokažejo pojav prizadetih potomcev ali hibe
razvijajočih se zarodkov.

2(b) preskusi "in vivo", ki kažejo ustrezne medsebojne vplive v
zvezi z zarodnimi celicami (navadno DNK):

- analize kromosomskih nenormalnosti, ki se ugotavljajo s
citogenetskimi analizami, vključno z anevploidijo kot posledico
napravilnega ločevanja kromosomov,

- test izmenjave med sestrinskima kromatidama (SCEs),

- test nepravilne sinteze DNK (UDS),

- test (kovalentne) vezave mutagena na DNK zarodnih celic,

- test na druge okvare DNK.

Ti preskusi dajejo izsledke, ki so bolj ali manj posredni.
Pozitivni izsledki teh preskusov so večinoma podprti še s
pozitivnimi izsledki preskusov na mutagenost na somatskih celicah
sesalcev ali človeka "in vivo" (glej 3. skupino mutagenosti,
prednost imajo metode 3(a)).

2(c) s preskusi "in vitro" se dokazujejo mutageni učinki na
somatskih celicah sesalcev (glej 3(a)) v kombinaciji s
toksikokinetičnimi metodami ali drugimi metodami, s katerimi je
mogoče dokazati, da snov ali njen ustrezni presnovek doseže
zarodne celice.

Za 2(b) in 2(c) se pozitivni izsledki preskusa z gostiteljem ali
nedvoumni učinki pri preskusih "in vitro" štejejo kot dodatna
potrditev.

Skupina 3

Za uvrstitev snovi v skupino 3, so potrebni pozitivni izsledki
preskusov, ki kažejo:

(a) mutagene učinke, ali

(b) druge vplive na celico, ki so v povezavi z mutagenostjo v
preskusih "in vivo" na somatskih celicah sesalcev. Te se
največkrat potrdijo še s preskusi "in vitro" na mutagenost.

Za proučevanje učinkov snovi na somatske celice "in vivo" so za
zdaj primerne naslednje metode:

3(a) preskusi na mutagenost s somatskimi celicami "in vivo":

- mikronukleusni test na kostnem mozgu ali analiza metafaz,

- analiza metafaz perifernih limfocitov,

- test barvnih lis na kožuhu pri miših.

3(b) ugotavljanje interakcij z DNK v somatskih celicah "in vivo":

- test izmenjave med sestrinskima kromatidama v somatskih celicah
(SCEs),

- test nepravilne sinteze DNK v somatskih celicah (UDS),

- test (kovalentne) vezave mutagena na DNK somatskih celic,

- drugi testi za ugotavljanje okvar DNK somatskih celic (npr.
izluževanje v alkalnem v somatskih celicah).

Snov, ki se izkaže mutagena le v enem ali nekaj preskusih "in
vitro", se navadno ne razvrsti med mutagene. Nadaljnje raziskave
s preskusi in vivo so zelo priporočljive. V izjemnih primerih,
npr. za snov, ki se je pokazala kot mutagena v mnogih preskusih
"in vitro" in pri kateri je moč najti podobnost z drugo
mutageno/karcinogeno snovjo, ustreznih podatkov o preskusih
"vivo" pa ni, se vseeno pretehta uvrstitev v skupino 3.


4.2.3 Snovi, strupene za razmnoževanje

4.2.3.1 Za potrebe razvrščanja in označevanja in glede na sedanje
znanje se snovi, strupene za razmnoževanje, delijo v 3 skupine:

Skupina 1

(i) Snovi, ki dokazano slabijo plodnost človeka. Obstajajo
zadostni dokazi za vzročno povezavo med izpostavljenostjo človeka
tem snovem in njegovo zmanjšano plodnostjo.

(ii) Snovi, ki dokazano povzročajo razvojne napake pri človeku.
Obstajajo zadostni dokazi za vzročno povezavo med
izpostavljenostjo človeka tej snovi in pojavljanjem razvojnih
napak pri potomcih.

Skupina 2

(i) Snovi, ki se jih šteje, kot da slabijo plodnost človeka, ker
se utemeljeno sklepa, da izpostavljenost človeka tem snovem lahko
zmanjša plodnost na podlagi:

- jasno razvidne zmanjšane plodnosti v preskusih na živalih v
odsotnosti drugih toksičnih učinkov ali vidno zmanjšane plodnosti
pri približno enakih odmerkih kot nastanejo drugi toksični
učinki, razen če to ni le sekundarna nespecifična posledica
drugih toksičnih učinkov,

- drugih pomembnih podatkov.

(ii) Snovi, ki se jih šteje, kot da povzročajo razvojne napake
pri človeku, ker se utemeljeno sumi, da izpostavljenost človeka
tem snovem lahko povzroča razvojne napake na potomcih v splošnem
na podlagi:

- jasnih izsledkov primernih preskusov na živalih, kjer so bili
taki učinki opažani v odsotnosti znakov strupenosti pri materi
pri približno enakih odmerkih kot za ugotavljanje drugih
toksičnih učinkov, razen če to ni le sekundarna nespecifična
posledica drugih toksičnih učinkov,

- drugih pomembnih podatkov.

-

Skupina 3

(i) Snovi, za katere se domneva, da zmanjšujejo plodnost človeka
v splošnem na podlagi:

- izsledkov preskusov na živalih, ki kažejo na možnost, da snov
zelo verjetno zmanjšuje plodnost človeka v odsotnosti drugih
toksičnih učinkov ali da vidno zmanjšuje plodnost približno pri
enakih odmerkih kot nastopijo drugi toksični učinki, razen če to
ni le sekundarna nespecifična posledica drugih toksičnih učinkov.
Dostopne informacije pa ne zadoščajo za zanesljivo uvrstitev v
skupino 2,

- drugih pomembnih podatkov.

(ii) Snovi, za katere se domneva, da povzročajo razvojne napake
pri človeku v splošnem na podlagi:

- izsledkov primernih preskusov na živalih, kjer so bili taki
učinki opažani v odsotnosti znakov strupenosti pri materi pri
približno enakih odmerkih kot za ugotavljanje drugih toksičnih
učinkov, razen če to ni le sekundarna nespecifična posledica
drugih toksičnih učinkov. Dostopne informacije ne zadoščajo za
zanesljivo uvrstitev v skupino 2,

- drugih pomembnih podatkov.

4.2.3.2 Pri označevanju snovi in pripravkov, ki so strupeni za
razmnoževanje, se uporabljajo naslednji simboli, pripadajoči
napisi za opozarjanje na nevarnost in stavki R:

Skupina 1

- snovi, ki dokazano slabijo plodnost človeka:

T; R60 Lahko škoduje plodnosti.

- snovi, ki dokazano povzročajo razvojne napake pri človeku:

T; R61 Lahko škoduje nerojenemu otroku.

Skupina 2

- snovi, ki se štejejo, kot da slabijo plodnost človeka:

T; R60 Lahko škoduje plodnosti.

- snovi, ki se štejejo, kot da povzročajo razvojne napake pri
človeku:

T; R61 Lahko škoduje nerojenemu otroku.

Skupina 3

- snovi, za katere se domneva, da slabijo plodnost človeka:

Xn; R62 Možna nevarnost oslabitve plodnosti.

- snovi, za katere se domneva, da povzročajo razvojne napake pri
človeku:

Xn; R63 Možna nevarnost škodovanja nerojenemu otroku.

4.2.3.3 Komentar k razvrščanju snovi, strupenih za razmnoževanje

Strupenost za razmnoževanje zajema zmanjšanje razmnoževalnih
funkcij ali sposobnosti pri moških in ženskah in nastajanje
nedednih škodljivih učinkov na potomstvo. Deli se na dva glavna
dela:

1. Učinki na plodnost moških ali žensk:

To so neugodni vplivi na spolno slo, spolno vedenje,
spermatogenezo, oogenezo, hormonsko aktivnost ali fiziološke
funkcije, ki lahko vplivajo na razmnoževalno sposobnost, samo
plodnost ali razvoj oplojenega jajčeca vključno do njegovega
vgnezdenja.

2. Strupenost za razvoj plodu v svojem najširšem pomenu zajema
vse učinke, ki vplivajo na normalen razvoj, bodisi pred rojstvom
ali po njem: embriotoksični/fetotoksični učinki (zmanjšana
telesna teža, zastanek v rasti ali razvoju, poškodba organov,
smrt, splav, telesne napake, kot so teratogeni učinki,
funkcionalne napake, napake ob rojstvu ali po njem, napake v
duševnem ali telesnem razvoju po rojstvu vse do konca pubertete).

Razvrščanje snovi med strupene za razmnoževanje pride v poštev
pri snoveh, ki imajo specifično lastnost, da povzročajo te
toksične učinke. Kemikalije se ne razvrščajo med strupene za
razmnoževanje, če taki učinki nastanejo zgolj kot nespecifična
sekundarna posledica drugih toksičnih učinkov.

Prvenstveno se med strupene za razmnoževanje razvrščajo tiste
kemikalije, ki imajo take učinke pri odmerkih, pri katerih ni
opaziti drugih znakov strupenosti.

Razvrstitev snovi v skupino 1 zaradi učinkov na plodnost in/ali
zaradi razvojne strupenosti se izvede na podlagi epidemioloških
podatkov, razvrstitev v kategoriji 2 in 3 pa na podlagi izsledkov
preskusov na živalih.

Podatki iz preskusov "in vitro" ali raziskav na ptičjih jajcih
štejejo kot dodatna potrditev in le izjemoma zadoščajo za
razvrstitev brez podatkov "in vivo".

Enako kot pri večini drugih vrst strupenosti, se tudi pri snoveh,
ki so strupene za razmnoževanje, pričakuje, da se pod neko mejno
vrednostjo neugodni učinki ne pokažejo. Četudi je bila v
preskusih na živalih strupenost za razmnoževanje dokazana, je
treba pomen teh izsledkov za človeka kritično presoditi.

Primer: Učinki, ki se pokažejo le pri velikih odmerkih ali kjer
so očitne razlike v toksikokinetiki pri preskusnih živalih in pri
človeku ali kjer je način izpostavljenosti pri človeku drugačen.
V teh ali podobnih primerih je opravičljiva razvrstitev v tretjo
skupino ali pa celo izven njih.

Priloga V pravilnika o nevarnih snoveh natančno opisuje "mejni
test" za snovi z majhno strupenostjo. Če odmerek najmanj 1000
mg/kg telesne teže oralno ne povzroči nikakršnih znakov
strupenosti za razmnoževanje, po vsej verjetnosti niso potrebne
nadaljnje raziskave pri drugih odmerkih. Če imamo na voljo
podatke raziskav, ki so bile izvedene pri odmerkih nad navedeno
mejno vrednostjo, je treba te podatke ovrednotiti skupaj z
ostalimi ustreznimi podatki. Učinki pri odmerkih nad navedeno
mejno vrednostjo praviloma ne zadoščajo za razvrstitev snovi med
strupene za razmnoževanje.

UČINKI NA PLODNOST

Za uvrstitev snovi v skupino 2 zaradi škodljivih učinkov na
plodnost, morajo biti taki učinki jasno razvidni iz raziskave
vsaj na eni živalski vrsti. V podporo je dodatno treba imeti
podatke o mehanizmu ali mestu delovanja, o kemijski sorodnosti z
drugimi snovmi, ki dokazano škodujejo plodnosti ali druge podatke
o vplivih na človeka, kar vse naj dokazuje, da je mogoče
pričakovati škodljive učinke na plodnost tudi pri njem. Če so na
voljo samo pozitivni izsledki raziskave na eni živalski vrsti
brez omenjenih dodatnih podatkov, se snov razvrsti v skupino 3.

Če je škodljivi učinek na plodnost opaziti le kot nespecifično
sekundarno posledico splošne strupenosti ali kjer je prisotna
huda oslabelost/izčrpanost, se snov razvrsti v skupino 2 le v
primeru, ko so na voljo podatki o tem, da je do neke mere vseeno
mogoče specifičnost toksičnosti pripisati strupenosti za
razmnoževanje. Če je bilo v preskusih na živalih ugotovljeno, da
je bila zmanjšana plodnost posledica izostanka parjenja, je za
razvrstitev v skupino 2 navadno treba imeti tudi podatke o
mehanizmu delovanja, da se lahko oceni, ali je mogoče škodljive
učinke (npr. spremembe v vzorcu sproščanja hormonov) pričakovati
tudi pri človeku.

RAZVOJNA STRUPENOST (teratogenost)

Za razvrstitev v skupino 2 morajo biti na voljo podatki o
škodljivih učinkih snovi iz dobro vodenih raziskav na eni ali več
živalskih vrstah. Kadar so škodljivi učinki med nosečnostjo ali
po rojstvu le sekundarna posledica strupenosti, ki je prizadela
mater ali zmanjšanega sprejema hrane in vode, stresa matere,
pomanjkanja materinske skrbi, specifičnih pomanjkljivosti v
prehrani, slabe oskrbe živali, infekcij itd., je pomembno, da se
obravnavajo le učinki, ugotovljeni ob dobro vodenih raziskavah in
pri odmerkih, kjer še ni zaznati strupenosti pri materi. Pomemben
je tudi način aplikacije: npr. injekcija snovi v trebušno votlino
lahko povzroči lokalne poškodbe maternice in njene vsebine, zato
je treba izsledke takih raziskav obravnavati previdno, saj sami
po sebi navadno ne zadoščajo za uvrstitev snovi.

Razvrstitev v skupino 3 temelji na podobnih merilih kot veljajo
za skupino 2. Tretja skupina pride v poštev, kadar je bil preskus
pomanjkljivo zastavljen, zaradi česar so bili izsledki manj
prepričljivi ali kjer bi lahko bili učinki posledica
nespecifičnih vplivov, npr. splošne strupenosti.

V splošnem uvrstimo snovi v skupino 3 ali celo zunaj skupin na
"ad hoc" podlagi, kjer so edini opazni učinki le majhne spremembe
v razmerju navadnih variacij, kot so npr. opažane pri pregledih
skeletov, ali majhne spremembe v ocenah razvoja po rojstvu.

Učinki med laktacijo

Snovi, ki so razvrščene med strupene za razmnoževanje in ki lahko
učinkujejo tudi na laktacijo, morajo biti dodatno označene z R64
(glej merila v poglavju 3.2.8)

Snov se ne uvrsti med strupene za razmnoževanje, če njen toksični
učinek na potomce izvira le iz izpostavljenosti preko materinega
mleka ali neposredne izpostavljenosti otroka, razen če se ti
učinki ne kažejo tudi kot druge motnje v razvoju, značilne za
strupenost za razmnoževanje.

Snovi, ki niso razvrščene med strupene za razmnoževanje, vendar
bi utegnile škodovati otroku, če bi bile med dojenjem prenesene
iz materinega v njegov organizem, se označijo z opozorilnim
stavkom R64 (glej 3.2.8). Ta stavek uporabimo tudi, kadar snov
vpliva na količino ali kakovost materinega mleka.

R64 se navadno doda na podlagi:

(a) toksikokinetičnih raziskav, s katerimi se ugotavlja ali je
snov mogoče najti v materinem mleku v potencialno toksični
koncentraciji;

in/ali

(b) izsledkov preskusov na eni do dveh generacijah preskusnih
živali, ki pomagajo razjasniti, ali lahko snov škodljivo vpliva
na potomce preko materinega mleka;

in/ali

(c) praktičnih ugotovitev pri človeku, ki kažejo na tveganje za
otroka v času dojenja.

Snovi, ki so znane, da se v telesu kopičijo in se potem lahko
postopoma sproščajo v mleko med laktacijo, moramo označiti z R33
in R64.


4.2.4 Postopek razvrščanja pripravkov z vidika posebnih učinkov
na zdravje

Če pripravek vsebuje eno ali več snovi, razvrščenih po zgornjih
merilih, mora biti razvrščen v skladu z merili iz točke (j) do
(q) priloge III pravilnika o nevarnih pripravkih (mejne vrednosti
so bodisi v prilogi I pravilnika o nevarnih snoveh ali pa v
prilogi I k pravilniku o nevarnih pripravkih, če snov ni navedena
v prilogi I pravilnika o nevarnih snoveh ali če je tam navedena
brez mejnih koncentracij).


5 RAZVRŠČANJE NA PODLAGI UČINKOV NA OKOLJE

5.1 UVOD

Namen razvrstitve snovi med nevarne za okolje je opozoriti
uporabnika na nevarnosti, ki jih te snovi predstavljajo za
ekosisteme. Čeprav so naslednja merila prirejena za ugotavljanje
vplivov snovi predvsem na vodni ekosistem, je ugotovljeno, da
nekatere snovi istočasno ali izmenoma vplivajo tudi na druge
ekosisteme, od talne mikroflore in mikrofavne do primatov.

Spodaj navedena merila največkrat neposredno veljajo za metode iz
priloge V pravilnika o nevarnih snoveh. Razvrstitev že
razvrščenih snovi se ponovno pretehta in, če je treba, ustrezno
popravi, v luči drugih novih podatkov.

Za potrebe razvrščanja in označevanja in glede na današnje znanje
o njihovih akutnih in/ali dolgotrajnih vplivih na vodne ali
nevodne sisteme se okolju nevarne snovi delijo na dve skupini:

- snovi, nevarne za vodno okolje,

- snovi, nevarne za nevodno okolje.

5.2 MERILA ZA RAZVRŠČANJE, OPOZARJANJE NA NEVARNOST IN IZBIRA
STANDARDNIH OPOZORIL "R" (STAVKOV "R")

5.2.1 Vodno okolje

5.2.1.1 Snov se razvrsti kot okolju nevarna, doda se simbol "N"
in opozori na nevarnost z napisom "OKOLJU NEVARNO". Stavke R se
izbere v skladu z naslednjimi merili:

a)

R50 Zelo strupeno za vodne organizme.

in

R53 Lahko povzroči dolgotrajne škodljive učinke na vodno okolje.

Akutna strupenost:

96 h LC50 (za ribe): < = 1 mg/l, ali

48 h EC50 (za dafnije): < = 1 mg/l, ali

72 h IC50 (za alge): < = 1 mg/l

in če snov ni dobro razgradljiva ali če je log Pow (logaritem
porazdelitvenega koeficienta oktanol/voda) > = 3,0 (razen če je
eksperimentalno določeni faktor biokoncentracije BKF < = 100).

b)

R50 Zelo strupeno za vodne organizme.

Akutna strupenost:

96 h LC50 (za ribe): < = 1 mg/l, ali

48 h EC50 (za dafnije):< = 1 mg/l, ali

72 h IC50 (za alge): < = 1 mg/l

c)

R51 Strupeno za vodne organizme.

in

R53 Lahko povzroči dolgotrajne škodljive učinke na vodno okolje.

Akutna strupenost:

96 h LC50 (za ribe): 1 mg/l < LC50 < = 10 mg/l, ali

48 h EC50 (za dafnije): 1 mg/l < EC50 < = 10 mg/l, ali

72 h IC50 (za alge): 1 mg/l < IC50 < = 10 mg/l

in če snov ni dobro razgradljiva ali če je log Pow > = 3,0 (razen
če je eksperimentalno določeni faktor biokoncentracije BKF < =
100).

5.2.1.2 Snov se razvrsti kot okolju nevarna in se ji dodajo
stavki R v skladu z naslednjimi merili (oznaka s simbolom "N" ni
potrebna):

a)

R52 Škodljivo za vodne organizme.

in

R53 Lahko povzroči dolgotrajne škodljive učinke na vodno okolje.

Akutna strupenost:

96 h LC50 (za ribe): 10 mg/l < LC50 < = 100 mg/l, ali

48 h EC50 (za dafnije): 10 mg/l < EC50 < = 100 mg/l, ali

72 h IC50 (za alge): 10 mg/l < IC50 < = 100 mg/l

in če snov ni dobro razgradljiva.

To merilo se uporabi, kadar ni drugih zadostnih znanstvenih
dokazov, da niti snov sama, niti njeni razgradni produkti ne
predstavljajo dolgotrajne ali odložene nevarnosti za vodno
okolje. Take raziskave lahko vključujejo:

(i) dokazano zmožnost za dobro razgradnjo v vodnem okolju,

(ii) odsotnost kronične strupenosti pri koncentraciji 1,0 mg/l,
to je npr., če v dolgotrajnejših preskusih na ribah ali dafnijah
ugotovljena koncentracija brez učinka (NOEC) ni večja od 1,0
mg/l.

b)

R52 Škodljivo za vodne organizme.

Sem se razvrstijo snovi, ki po zgornjih merilih sicer ne spadajo
med okolju nevarne, vendar na podlagi dostopnih podatkov o
njihovi strupenosti vseeno sklepamo, da predstavljajo nevarnost
za sestavo in/ali delovanje vodnega ekosistema.

c)

R53 Lahko povzroči dolgotrajne škodljive učinke na vodno okolje.

Sem se razvrstijo snovi, ki po predhodnih merilih ne spadajo med
okolju nevarne, vendar na podlagi podatkov o njihovi obstojnosti
v vodnih sistemih, zmožnosti kopičenja ter napovedane ali
ugotovljene usode in obnašanja v okolju, vseeno predstavljajo
dolgoročno ali odloženo nevarnost za sestavo in/ali delovanje
vodnih ekosistemov.

Po tem merilu se razvrščajo slabo vodotopne snovi (npr. snovi z
vodotopnostjo manj kot 1 mg/l):

(a) če niso dobro razgradljive in

(b) če je log Pow > = 3,0 (razen če je eksperimentalno določeni
faktor biokoncentracije BKF < = 100 ).

To merilo se uporablja, kadar ni drugih dodatnih znanstvenih
dokazov, da niti snov sama, niti njeni razgradni produkti ne
predstavljajo dolgoročne ali odložene nevarnosti za vodno okolje.

Ti dodatni znanstveni dokazi navadno temeljijo na raziskavah, ki
lahko vključujejo:

(i) dokazano zmožnost za dobro razgradnjo v vodnem okolju,

(ii) odsotnost kronične strupenosti pri mejni topnosti, to je, da
v dolgotrajnejših preskusih na ribah ali dafnijah ugotovljena
koncentracija brez učinka (NOEC) ne presega mejne topnosti.

5.2.1.3 Komentar k določanju IC50 za alge in razgradljivosti

- Kjer je pri močno obarvanih snoveh mogoče dokazati, da je rast
alg zavrta izključno zaradi zmanjšanja svetlobne jakosti, se kot
podlage za razvrščanje ne sme uporabiti 72 urne IC50 za alge;

- Snovi se štejejo kot dobro razgradljive, če so izpoljnjeni
naslednji pogoji:

(a) če so v 28-dnevnih raziskavah biorazgradljivosti ugotovljene
naslednje vrednosti:

- v preskusih, temelječih na določanju raztopljenega organskega
ogljika: 70%,

- na podlagi preskusov o padanju vsebnosti kisika ali nastajanja
ogljikovega dioksida: 60% teoretičnega maksimuma.

Te ravni biorazgradljivosti morajo biti dosežene v desetih dneh
od začetka razgradnje, če za začetek razgradnje šteje čas, ko se
je razgradilo 10% snovi;

ali

(b) v primerih, ko so na voljo samo podatki o kemijski potrebi po
kisiku (KPK) in biološki potrebi po kisiku (BPK5), če je razmerje
BPK5/KPK enako ali večje od 0,5;

ali

(c) če so na voljo drugi prepričljivi znanstveni podatki, ki
dokazujejo, da se v 28 dneh v vodnem okolju razgradi (biotično
in/ali abiotično) več kot 70% snovi.

5.2.2 Nevodno okolje

5.2.2.1 Snov se razvrsti kot okolju nevarna, doda se simbol "N"
in opozori na nevarnost z napisom "OKOLJU NEVARNO". Stavke R se
izbere v skladu z naslednjimi merili:

R54 Strupeno za rastline.

R55 Strupeno za živali.

R56 Strupeno za organizme v zemlji.

R57 Strupeno za čebele.

R58 Lahko povzroči dolgotrajne škodljive učinke na okolje.

Sem se razvrstijo snovi, ki na podlagi podatkov o njihovih
lastnostih, obstojnosti v okolju, zmožnosti kopičenja ter
napovedane ali ugotovljene usode in obnašanja v okolju,
predstavljajo takojšnjo, dolgoročno ali odloženo nevarnost za
sestavo in/ali delovanje naravnih ekosistemov, razen tistih iz
poglavja 5.2.1. (Natančnejša merila bodo izdelana kasneje.)

5.2.2.2 Snov se razvrsti kot okolju nevarna, doda se simbol "N"
in opozori na nevarnost z napisom "OKOLJU NEVARNO". Stavek R se
izbere v skladu z naslednjimi merili:

R59 Nevarno za ozonski plašč.

Sem se razvrstijo snovi, ki na podlagi podatkov o njihovih
lastnostih in o napovedani ali ugotovljeni usodi in obnašanju v
okolju, predstavljajo nevarnost za sestavo in/ali delovanje
stratosferskega ozonskega plašča. To so snovi, ki so navedene v
predpisih, ki se nanašajo na ozonski plašč in povzemajo prilogo I
uredbe Sveta ES št. 3093/94/EC o snoveh, ki škodljivo vplivajo na
ozonski plašč (OJ No. L 333, 22.12.1994, str. 1) in njenih
kasnejših spremembah.


6 IZBIRA OBVESTILNIH STAVKOV "S"

6.1 UVOD

Obvestilni stavki "S" se dodajo oznaki nevarne snovi ali
pripravka v skladu s spodaj navedenimi splošnimi merili. Za
nekatere pripravke se dodatno uporabljajo stavki S, navedeni v
prilogi II pravilnika o nevarnih pripravkih.

6.2 OBVESTILNI STAVKI "S" ZA SNOVI IN PRIPRAVKE

S1 Hraniti zaklenjeno.

Uporabnost:

- zelo strupene, strupene in jedke snovi in pripravki.

Merila za uporabo:

- uporaba obvezna za zgoraj navedene snovi in pripravke, ki so v
splošni uporabi.


S2 Hraniti izven dosega otrok.

Uporabnost:

- vse nevarne snovi in pripravki.

Merila za uporabo:

- uporaba obvezna za vse nevarne snovi in pripravke, ki so v
splošni uporabi, razen tistih, ki so razvrščeni le kot okolju
nevarni.


S3 Hraniti na hladnem.

Uporabnost:

- organski peroksidi,

- druge nevarne snovi in pripravki, ki imajo vrelišče pri 40
stopinj C ali nižje.

Merila za uporabo:

- uporaba obvezna za organske perokside, če ni uporabljen stavek
S47,

- uporaba priporočljiva za vse nevarne snovi in pripravke, ki
imajo vrelišče pri 40 stopinj celzija ali nižje.


S4 Hraniti izven bivališč.

Uporabnost:

- zelo strupene in strupene snovi in pripravki.

Merila za uporabo:

- navadno se uporablja za zelo strupene in strupene snovi in
pripravke, če se želi nadomestiti stavek S13; npr. kadar je snov
ali pripravek nevaren pri vdihavanju, mora biti shranjen izven
bivališč. Ta opozorilni stavek ne govori o tem, da se pripravka
ne bi smelo uporabljati v bivališčih, če se ga seveda uporablja
pravilno.


S5 Hraniti pod/v... (ustrezno tekočino, v kateri je treba snov
ali pripravek hraniti, določi proizvajalec).

Uporabnost:

- samovnetljive trdne snovi in pripravki.

Merila za uporabo:

- uporaba navadno omejena na posebne primere (npr. natrij, kalij
ali beli fosfor).


S6 Hraniti v .....(ustrezen inertni plin, v katerem je treba snov
ali pripravek hraniti, določi proizvajalec).

Uporabnost:

- nevarne snovi in pripravki, ki jih je treba hraniti v inertnem
plinu.

Merila za uporabo:

- uporaba navadno omejena na posebne primere (npr. nekatere
organo-kovinske spojine).


S7 Hraniti v tesno zaprti posodi.

Uporabnost:

- organski peroksidi,

- snovi in pripravki, ki lahko sproščajo zelo strupene, strupene,
zdravju škodljive ali zelo lahko vnetljive pline,

- snovi ali pripravki, ki v stiku z vlago sproščajo zelo lahko
vnetljive pline,

- lahko vnetljive trdne snovi.

Merila za uporabo:

- uporaba obvezna za organske perokside,

- uporaba priporočljiva za ostale zgoraj navedene snovi.


S8 Posodo hraniti na suhem.

Uporabnost:

- snovi ali pripravki, ki lahko burno reagirajo z vodo,

- snovi ali pripravki, ki v stiku z vodo sproščajo zelo lahko
vnetljive pline,

- snovi ali pripravki, ki v stiku z vodo sproščajo zelo strupene
ali strupene pline.

Merila za uporabo:

- uporaba navadno omejena na vse zgoraj nevedene snovi in
pripravke, kadar je nujno dodatno poudariti opozorilo R14 in še
posebej R15 in R29.


S9 Posodo hraniti na dobro prezračevanem mestu.

Uporabnost:

- hlapne snovi in pripravki, ki lahko sproščajo zelo strupene,
strupene ali zdravju škodljive hlape,

- zelo lahko ali lahko vnetljive tekočine in zelo lahko vnetljivi
plini.

Merila za uporabo:

- uporaba priporočljiva za hlapne snovi in pripravke, ki lahko
sproščajo zelo strupene, strupene ali zdravju škodljive hlape,

- uporaba priporočljiva za zelo lahko ali lahko vnetljive
tekočine in zelo lahko vnetljive pline.


S12 Posoda ne sme biti tesno zaprta.

Uporabnost:

- snovi in pripravki, ki sproščajo hlape v tolikšni količini, da
bi lahko posodo razneslo.

Merila za uporabo:

- uporaba navadno omejena na zgoraj navedene posebne primere.


S13 Hraniti ločeno od hrane, pijače in krmil.

Uporabnost:

- zelo strupene, strupene in zdravju škodljive snovi in
pripravki.

Merila za uporabo:

- uporaba priporočljiva, kadar so zgoraj navedene snovi v splošni
uporabi.


S14 Hraniti ločeno od ... (nezdružljive snovi določi
proizvajalec).

Uporabnost:

- organski peroksidi.

Merila za uporabo:

- uporaba obvezna in navadno omejena na organske perokside.
Uporabno tudi v nekaterih drugih posebnih primerih, ko lahko
nezdružljivost povzroči posebno nevarnost.


S15 Varovati pred toploto.

Uporabnost:

- snovi in pripravki, ki se lahko pod vplivom toplote razgradijo
ali samodejno reagirajo.

Merila za uporabo:

- uporaba navadno omejena na posebne primere (npr. monomere).
Tega stavka ni treba dodajati, če je uporabljen že stavek R2, R3
in/ali R5.


S16 Hraniti ločeno od virov vžiga - ne kaditi.

Uporabnost:

- zelo lahko in lahko vnetljive tekočine in zelo lahko vnetljivi
plini.

Merila za uporabo:

- uporaba priporočljiva za zgoraj navedene snovi in pripravke.
Tega stavka ni treba dodajati, če je uporabljen že stavek R2, R3
in/ali R5.


S17 Hraniti ločeno od gorljivih snovi.

Uporabnost:

- snovi in pripravki, ki lahko tvorijo eksplozivne ali
samovnetljive zmesi z gorljivimi snovmi.

Merila za uporabo:

- uporaba navadno omejena na posebne primere, da poudarimo stavek
R8 in R9.


S18 Previdno ravnati s posodo in jo previdno odpirati.

Uporabnost:

- snovi in pripravki, ki povzročijo povečanje tlaka v posodi,

- snovi in pripravki, ki lahko tvorijo eksplozivne perokside.

Merila za uporabo:

- uporaba navadno omejena na zgoraj navedene primere, kjer
obstaja nevarnost poškodb oči in/ali, če so snovi in pripravki v
splošni uporabi.


S20 Med uporabo ne jesti in ne piti.

Uporabnost:

- zelo strupene, strupene in jedke snovi in pripravki.

Merila za uporabo:

- uporaba navadno omejena na posebne primere (npr. arzen in
arzenove spojine, fluoroacetati), še posebno, če so v splošni
uporabi.


S21 Med uporabo ne kaditi.

Uporabnost:

- snovi in pripravki, ki pri gorenju tvorijo strupene razkrojke.

Merila za uporabo:

- uporaba navadno omejena na posebne primere (npr. halogenirane
spojine).


S22 Ne vdihavati prahu.

Uporabnost:

- vse zdravju nevarne trdne snovi in pripravki.

Merila za uporabo:

- uporaba obvezna za zgoraj navedene snovi in pripravke, ki so
označeni z R42,

- uporaba priporočljiva za zgoraj navedene snovi in pripravke, ki
so v prašnati obliki in za katere tveganje za zdravje pri
vdihavanju ni znano.


S23 Ne vdihavati plina/dima/hlapov/aerosola (ustrezno besedilo
določi proizvajalec).

Uporabnost:

- vse tekočine ali plini in pripravki, ki so nevarni za zdravje.

Merila za uporabo:

- uporaba obvezna za zgoraj navedene snovi in pripravke, ki so
označeni z R42,

- uporaba obvezna za snovi in pripravke, ki se uporabljajo v
obliki pršila. Tako snov ali pripravek moramo dodatno označiti z
S38 ali S51, uporaba priporočljiva, kadar je treba opozoriti
uporabnika na nevarnosti pri vdihavanju, ki niso navedene v že
dodanih stavkih R.


S24 Preprečiti stik s kožo.

Uporabnost:

- vse zdravju nevarne snovi in pripravki.

Merila za uporabo:

- uporaba obvezna za tiste snovi in pripravke, ki so že označeni
z R43, razen če ni dodan tudi S36,

- uporaba priporočljiva, kadar je nujno opozoriti uporabnika na
nevarnosti, ki jih snov ali pripravek povzroča v stiku s kožo in
ki niso upoštevane v že uporabljenih stavkih R (npr.
mravljinčenje (parestezija)). Lahko se ga uporabi tudi kot
poudarek tem stavkom R.


S25 Preprečiti stik z očmi.

Uporabnost:

- vse zdravju nevarne snovi in pripravki.

Merila za uporabo:

- uporaba priporočljiva, kadar je nujno opozoriti uporabnika na
tveganje pri stiku z očmi, ki ni zajeto v že uporabljenih stavkih
R. Lahko se ga uporabi tudi kot poudarek tem stavkom R,

- uporaba priporočljiva za snovi in pripravke z R34, R35, R36 ali
R41, če so namenjeni tudi splošni uporabi.


S26 Če pride v oči, takoj izpirati z obilo vode in poiskati
zdravniško pomoč.

Uporabnost:

- jedke ali dražilne snovi in pripravki.

Merila za uporabo:

- uporaba obvezna za jedke snovi in pripravke ter tiste, ki jim
je že dodan R41,

- uporaba priporočljiva za dražilne snovi in pripravke, katerim
je že bil dodan R36.


S27 Takoj sleči vso onesnaženo obleko.

Uporabnost:

- zelo strupene, strupene ali jedke snovi in pripravki.

Merila za uporabo:

- uporaba obvezna za zelo strupene snovi in pripravke, označene z
R27, če so namenjeni tudi splošni uporabi,

- uporaba priporočljiva za zelo strupene snovi in pripravke,
označene z R27, ki se uporabljajo v industriji. Tega stavka S se
ne uporabi, če je že uporabljen stavek S36;

- uporaba priporočljiva za strupene snovi in pripravke, označene
z R24 in za jedke snovi in pripravke, če so namenjeni tudi v
splošni uporabi.


S28 Ob stiku s kožo takoj izprati z obilo ... (sredstvo določi
proizvajalec).

Uporabnost:

- zelo strupene, strupene ali jedke snovi in pripravki.

Merila za uporabo:

- uporaba obvezna za zelo strupene snovi in pripravke,

- uporaba priporočljiva za vse druge zgoraj navedene snovi in
pripravke, še posebej, če voda ni najbolj primerno sredstvo za
izpiranje,

- uporaba priporočljiva za jedke snovi in pripravke, če so
namenjeni tudi splošni uporabi.


S29 Ne izprazniti v kanalizacijo.

Uporabnost:

- zelo lahko ali lahko vnetljive tekočine, ki se ne mešajo z
vodo,

- zelo strupene in strupene snovi in pripravki,

- okolju nevarne snovi.

Merila za uporabo:

- uporaba obvezna za okolju nevarne snovi, ki so označene s
simbolom "N", če so namenjene tudi splošni uporabi, razen če ni
snov posebej namenjena za uporabo v kanalizaciji,

- uporaba priporočljiva za druge zgoraj navedene snovi in
pripravke, če so namenjeni tudi splošni uporabi, razen če ni snov
ali pripravek posebej namenjen za uporabo v kanalizaciji.


S30 Nikoli dolivati vode.

Uporabnost:

- snovi in pripravki, ki burno reagirajo z vodo.

Merila za uporabo:

- uporaba navadno omejena na posebne primere (npr. žveplova (VI)
kislina). Uporabi se tudi za jasno informacijo uporabniku,
bodisi, da se poudari R14 ali kot nadomestek za R14.


S33 Preprečiti statično naelektrenje.

Uporabnost:

- zelo lahko ali lahko vnetljive snovi in pripravki.

Merila za uporabo:

- uporaba priporočljiva za snovi in pripravke, ki ne vpijajo
vlage, se pa uporabljajo v industriji. Ta stavek se ne uporablja
za snovi in pripravke, ki so v splošni uporabi.


S35 Vsebina in embalaža morata biti varno odstranjeni.

Uporabnost:

- vse nevarne snovi in pripravki.

Merila za uporabo:

- uporaba priporočljiva za snovi in pripravke, kjer je treba
upoštevati posebno navodilo, da se zagotovi pravilno odlaganje.


S36 Nositi primerno zaščitno obleko.

Uporabnost:

- organski peroksidi,

- zelo strupene, strupene ali zdravju škodljive snovi in
pripravki,

- jedke snovi in pripravki.

Merila za uporabo:

- uporaba obvezna za zelo strupene in jedke snovi in pripravke,

- uporaba obvezna za tiste snovi in pripravke, ki jim je dodan
R21 ali R24,

- uporaba obvezna za skupino 3 rakotvornih in mutagenih snovi ter
snovi, strupenih za razmnoževanje, razen če tako učinkujejo le
pri vdihavanju,

- uporaba obvezna za organske perokside,

- uporaba priporočljiva za strupene snovi in pripravke, za katere
ni znan LD50 dermalno, vendar je mogoče predvidevati, da je snov
ali pripravek v stiku s kožo strupen,

- uporaba priporočljiva za snovi in pripravke, ki se uporabljajo
v industriji in ki pri dolgotrajnejši izpostavljenosti lahko
škodujejo zdravju.


S37 Nositi primerne zaščitne rokavice.

Uporabnost:

- zelo strupene, strupene, zdravju škodljive ali jedke snovi in
pripravki,

- organski peroksidi,

- snovi in pripravki, ki dražijo kožo ali povzročajo
preobčutljivost v stiku s kožo.

Merila za uporabo:

- uporaba obvezna za zelo strupene in jedke snovi in pripravke,

- uporaba obvezna za snovi in pripravke, ki jim je že dodan R21,
R24 ali R43,

- uporaba obvezna za skupino 3 rakotvornih in mutagenih snovi in
pripravkov ter snovi in pripravkov, strupenih za razmnoževanje,
razen če tako učinkujejo le pri vdihavanju,

- uporaba obvezna za organske perokside,

- uporaba priporočljiva za strupene snovi in pripravke, za katere
ni znan LD50 dermalno, vendar je mogoče predvidevati, da je snov
ali pripravek v stiku s kožo zdravju nevaren,

- uporaba priporočljiva za snovi in pripravke, ki dražijo kožo
ali povzročajo preobčutljivost.


S38 Ob nezadostnem prezračevanju nositi primerno dihalno opremo.

Uporabnost:

- zelo strupene ali strupene snovi in pripravki.

Merila za uporabo:

- uporaba navadno omejena na posebne primere zelo strupenih in
strupenih snovi in pripravkov v industriji in kmetijstvu.


S39 Nositi zaščito za oči/obraz.

Uporabnost:

- organski peroksidi,

- jedke snovi in pripravki, vključno z dražilnimi, ki lahko
povzročijo resne poškodbe oči,

- zelo strupene in strupene snovi in pripravki.

Merila za uporabo:

- uporaba obvezna za snovi in pripravke, ki jim je že dodan R34,
R35 ali R41,

- uporaba obvezna za organske perokside,

- uporaba priporočljiva, kadar je treba opozoriti uporabnika na
nevarnosti ob stiku z očmi, ki niso upoštevane v že dodanih
stavkih R,

- uporaba navadno omejena na izjemne primere zelo strupenih in
strupenih snovi in pripravkov, kjer obstaja nevarnost brizganja v
obraz ali oči in če se zlahka absorbirajo skozi kožo.


S40 Tla in predmete, onesnažene s to snovjo/pripravkom, očistiti
s/z ... (čistilo določi proizvajalec).

Uporabnost:

- vse nevarne snovi in pripravki.

Merila za uporabo:

- uporaba navadno omejena na tiste nevarne snovi in pripravke,
pri katerih voda ni najbolj primerno čistilno sredstvo (npr. kjer
je treba razlito snov ali pripravek absorbirati s prašnatim
vpojilom ali raztopiti s topilom), oziroma če je iz zdravstvenih
ali varnostnih razlogov tako opozorilo potrebno.


S41 Ne vdihavati plinov, ki nastanejo ob požaru in/ali
eksploziji.

Uporabnost:

- nevarne snovi in pripravki, ki med gorenjem sproščajo zelo
strupene ali strupene pline.

Merila za uporabo:

- uporaba navadno omejena na posebne primere.


S42 Med zaplinjanjem/razprševanjem nositi primerno dihalno opremo
(natančnejše pogoje določi proizvajalec).

Uporabnost:

- za snovi in pripravke. ki so sicer namenjeni za take namene,
vendar lahko ogrozijo uporabnika, če niso upoštevani zaščitni
ukrepi.

Merila za uporabo:

- uporaba navadno omejena na posebne primere.


S43 Za gašenje uporabiti ... (natančno navesti vrsto gasila in
opreme za gašenje. Če voda povečuje nevarnost, dodati: "Ne
uporabljati vode!").

Uporabnost:

- zelo lahko vnetljive, lahko vnetljive in vnetljive snovi in
pripravki.

Merila za uporabo:

- uporaba obvezna za snovi in pripravke, ki v stiku z vodo ali
vlažnim zrakom sproščajo zelo lahko vnetljive pline,

- uporaba priporočljiva za zgoraj navedene snovi in pripravke, še
posebej, če se ne mešajo z vodo.


S45 Ob nezgodi ali slabem počutju, takoj poiskati zdravniško
pomoč. Po možnosti pokazati etiketo.

Uporabnost:

- zelo strupene snovi in pripravki,

- strupene in jedke snovi in pripravki,

- snovi in pripravki, ki povzročajo preobčutljivost pri
vdihavanju.

Merila za uporabo:

- uporaba obvezna za zgoraj navedene snovi in pripravke.


S46 Če pride do zaužitja, takoj poiskati zdravniško pomoč in
pokazati embalažo ali etiketo.

Uporabnost:

- vse nevarne snovi in pripravki, razen zelo strupenih,
strupenih, jedkih ali okolju nevarnih.

Merila za uporabo:

- uporaba obvezna za vse zgoraj navedene nevarne snovi in
pripravke, ki so v splošni uporabi, razen če se ni bati zaužitja,
še posebej pri otrocih.


S47 Hraniti pri temperaturi, ki ne presega ... stopinj celzija
(temperaturo določi proizvajalec).

Uporabnost:

- snovi in pripravki, ki pri določeni temperaturi postanejo
nestabilni.

Merila za uporabo:

- uporaba navadno omejena na posebne primere (npr. nekateri
organski peroksidi).


S48 Hraniti prepojeno z/s ... (primerno omočilo določi
proizvajalec).

Uporabnost:

- snovi in pripravki, ki po izsušitvi lahko postanejo zelo
občutljivi za iskrenje, trenje ali udarce.

Merila za uporabo:

- uporaba navadno omejena na posebne primere, npr. nitroceluloza.


S49 Hraniti samo v izvirni posodi.

Uporabnost:

- snovi in pripravki, ki so občutljivi za katalitično razgradnjo.

Merila za uporabo:

- uporablja se za snovi in pripravke, ki so občutljivi za
katalitično razgradnjo, npr. nekateri organski peroksidi.


S50 Ne mešati z/s ... (določi proizvajalec).

Uporabnost:

- snovi in pripravki, ki z določenimi materiali reagirajo in
sproščajo zelo strupene ali strupene pline,

- organski peroksidi.

Merila za uporabo:

- uporaba obvezna za nekatere perokside, ki lahko ob prisotnosti
pospeševal ali spodbujeval burno reagirajo,

- uporaba priporočljiva za zgoraj navedene snovi in pripravke v
splošni uporabi, če je tako opozorilo boljša različica od R31 ali
R32.


S51 Uporabljati le v dobro prezračevanih prostorih.

Uporabnost:

- snovi in pripravki, ki lahko sproščajo hlape, dim, meglico,
prah, aerosol itd., kar povečuje nevarnost vdihavanja, požara ali
eksplozije.

Merila za uporabo:

- uporaba priporočljiva, kadar uporaba stavka S38 ni primerna. To
je še posebej pomembno za snovi in pripravke v splošni uporabi.


S52 Ne uporabljati na velikih notranjih površinah.

Uporabnost:

- hlapne zelo strupene, strupene in zdravju škodljive snovi in
pripravki, ki take snovi vsebujejo.

Merila za uporabo:

- uporaba priporočljiva, kadar dolgotrajnejša izpostavljenost tem
snovem zaradi nenehnega hlapenja z velikih površin lahko škodi
zdravju (npr. doma ali v prostorih, kjer se ljudje zbirajo).


S53 Izogibati se izpostavljanju - pred uporabo pridobiti posebna
navodila.

Uporabnost:

- rakotvorne, mutagene in/ali snovi, strupene za razmnoževanje in
pripravki, ki take snovi vsebujejo.

Merila za uporabo:

- uporaba obvezna za zgoraj navedene snovi in pripravke, ki jim
je že dodan vsaj eden od naslednjih stavkov R: R45, R46, R49, R60
ali R61.


S56 Snov/pripravek in embalažo predati odstranjevalcu nevarnih
ali posebnih odpadkov.

Uporabnost:

- vse nevarne snovi in pripravki.

Merila za uporabo:

- uporaba priporočljiva za vse nevarne snovi in pripravke, če so
namenjeni tudi splošni uporabi, za katero se zahteva poseben
način odlaganja.


S57 S primerno posodo preprečiti onesnaženje okolja.

Uporabnost:

- snovi in pripravki, ki so označeni s simbolom "N".

Merila za uporabo:

- uporaba navadno omejena na snovi in pripravke, ki niso v
splošni uporabi.


S59 Posvetovati se s proizvajalcem/dobaviteljem o ponovni
predelavi/recikliranju.

Uporabnost:

- vse nevarne snovi in pripravki.

Merila za uporabo:

- uporaba obvezna za ozonskemu plašču škodljive snovi,

- uporaba priporočljiva za ostale snovi, in pripravke če je zanje
priporočena ponovna predelava/recikliranje.


S60 Snov/pripravek in embalažo odstraniti kot nevarni odpadek.

Uporabnost:

- vse nevarne snovi in pripravki.

Merila za uporabo:

- uporaba priporočljiva za snovi in pripravke, ki niso v splošni
uporabi, in kadar ni uporabljen stavek S35.


S61 Ne izpuščati/odlagati v okolje. Upoštevati posebna
navodila/varnostni list.

Uporabnost:

- okolju nevarne snovi.

Merila za uporabo:

- navadno se uporablja za snovi, označene s simbolom "N",

- uporaba priporočljiva za vse snovi, ki so razvrščene kot okolju
nevarne, vendar niso zajete v predhodnih stavkih S.


S62 Po zaužitju ne izzivati bruhanja: takoj poiskati zdravniško
pomoč in pokazati embalažo ali etiketo.

Uporabnost:

- snovi in pripravki, razvrščeni v skladu z merili iz poglavja
3.2.3 te priloge kot zdravju škodljivi z R65,

- ne uporablja se za snovi in pripravke, ki so v prometu v obliki
aerosolnih razpršilcev ali v vsebnikih zaprtih z zapečatenim
zapiralom za razprševanje (glej tudi poglavje 8 in 9 te priloge),

Merila za uporabo:

- uporaba obvezna za zgoraj navedene snovi in pripravke, če so
ali bi lahko bili v splošni uporabi, razen kadar sta obvezna S45
ali S46,

- uporaba priporočljiva za zgoraj navedene snovi in pripravke v
industriji, razen kadar sta obvezna S45 ali S46.


S63 V primeru nezgode pri vdihavanju: prizadeto osebo umakniti na
svež zrak in pustiti počivati.

Uporabnost:

- zelo strupene in strupene snovi in pripravki (plini, pare,
delci, hlapne tekočine),

- snovi in pripravki, ki povzročajo preobčutljivost pri
vdihavanju.

Merila za uporabo:

- uporaba obvezna za snovi in pripravke, označene z R26, R23 ali
R42, kadar so namenjeni tudi široki uporabi na način, ki ne
izključuje njihovega vdihavanja


S64 Pri zaužitju spirati usta z vodo (samo če je oseba pri
zavesti).

Uporabnost:

- jedke ali dražilne snovi in pripravki.

Merila za uporabo:

- uporaba priporočjiva za zgoraj navedene snovi in pripravke,
kadar so namenjeni tudi splošni uporabi, če je postopek iz tega
stavka primeren.


7 OZNAČEVANJE NA ETIKETAH

7.1 Ko je snov ali pripravek razvrščen, mu je treba dodati tudi
ustrezno etiketo na pakiranju v skladu z 8. in 10. členom
pravilnika o nevarnih snoveh oziroma s 7. in 9. členom pravilnika
o nevarnih pripravkih. To poglavje opisuje, kako se oblikuje
vsebino etikete (oziroma besedila na uokvirjeni površini na
pakiranju, če je besedilo na pakiranje neposredno natisnjeno) in
posebej podaja navodilo, kako izbrati ustrezne stavke R in S.

Etiketa mora vsebovati naslednje informacije:

za snovi:

- kemijsko ime snovi,

- snovi pripadajoče EC število,

- besedilo "označeno po EC", če je snov navedena v prilogi I
pravilnika o nevarnih snoveh in označena v skladu s to prilogo,

- ime, naslov in telefon pravne ali fizične osebe, ki daje snov v
promet,

- grafični znak (simbol) za nevarnost, črkovni znak za nevarnost
v sredini nad simbolom (neobvezno), napis za opozarjanje na
nevarnost pod simbolom (obvezno),

- standardna opozorila R (stavki R) (R = risk) za dodatno
opozarjanje na nevarnosti,

- standardna obvestila S (stavki S) (S = safety) za obveščanje o
varnostnih ukrepih,

- nominalna količina snovi v pakiranju, če je namenjena splošni
uporabi;

za pripravke:

- trgovsko ime pripravka,

- ime, naslov in telefon pravne ali fizične osebe, ki daje
pripravek v promet,

- kemijska imena v pripravku prisotnih nevarnih snovi, če to
sledi iz pravilnika o nevarnih pripravkih,

- grafični znak (simbol) za nevarnost, črkovni znak za nevarnost
v sredini nad simbolom (neobvezno), napis za opozarjanje na
nevarnost pod simbolom (neobvezno),

- standardna opozorila R (stavki R) (R = risk) za dodatno
opozarjanje na nevarnosti,

- standardna obvestila S (stavki S) (S = safety) za obveščanje o
varnostnih ukrepih,

- nominalna količina pripravka v pakiranju, če je namenjen
splošni uporabi.

7.1.1 Za snovi, navedene v prilogi I pravilnika o nevarnih
snoveh, mora biti uporabljena identična oznaka, kot je navedena v
prilogi I. V tem primeru mora biti na etiketi tudi pripis
"Označeno po EC".

7.1.2 Končna izbira standardnih opozoril R in standardnih
obvestil S

Stavki R in S se izberejo tako, da podajo vse ustrezne
informacije. Informacija mora biti kratka in jasna. Zato je treba
vse nujne informacije izraziti s kar najmanjšim številom stavkov
R in stavkov S.

Dražilnih (razen tistih, ki povzročajo preobčutljivost), lahko
vnetljivih, vnetljivih ali oksidativnih snovi oziroma pripravkov,
ki so pakirani v posamezne enote, manjše od 125 ml, ni treba
označiti s pripadajočimi stavki R in S, saj na te nevarnosti že
opozarjajo izbrani simboli in napisi ob njih. Enako velja tudi za
zdravju škodljive snovi in pripravke, ki niso v splošni uporabi.

7.1.3 Na pakiranju ali etiketi je prepovedano vsako označevanje
pripravka ali snovi s pojmi kot so "nenevarno", "nestrupeno",
"neškodljivo" in podobno.

7.1.4 Za označevanje nekaterih posebnih pripravkov je treba
upoštevati dodatne določbe iz priloge II pravilnika o nevarnih
pripravkih ter iz poglavij 8 in 9 te priloge.

7.2 KEMIJSKA IMENA, KI MORAJO BITI NA PAKIRANJU

7.2.1 Za snovi, ki so navedene v prilogi I pravilnika o nevarnih
snoveh, mora biti na etiketi navedeno enako ime kot je v prilogi
I. Za snovi, ki v tej prilogi niso navedene, je treba uporabiti
ime po seznamu EINECS oziroma ELINCS ali ime po mednarodno
priznani kemijski nomenklaturi (glej tudi poglavje 1.4).

7.2.2 Za pripravke morajo biti na oznaki navedena imena v skladu
s točko (c) tretjega odstavka 7. člena pravilnika o nevarnih
pripravkih.

Opomba v zvezi s koncentriranimi pripravki za izdelavo parfumov:

- pravna ali fizična oseba, ki je odgovorna za dajanje teh
pripravkov v promet, lahko navede le eno izmed snovi, in sicer
tisto, ki v največji meri vpliva na pojav preobčutljivosti,

- pri naravni snovi se namesto kemijskih imen vseh sestavin
izvlečka ali esencialnega olja lahko uporablja izraz: "esencialno
olje iz ... ", "izvleček iz ... ".

7.3 IZBIRA GRAFIČNIH ZNAKOV (SIMBOLOV) ZA NEVARNOST

Izgled uporabljenih grafičnih znakov (simbolov), pripadajoči
črkovni znaki ter napisi za opozarjanje na nevarnost se morajo
ujemati z navedenim v prilogi II pravilnika o nevarnih snoveh.
Simbol je črne barve na oranžnorumeni podlagi v kvadratnem črnem
okviru. Podlaga, na kateri je simbol, mora biti take barve, da
oranžnorumena in črna barva simbola očitno in jasno izstopata.

7.3.1 Za snovi, navedene v prilogi I pravilnika o nevarnih
snoveh, smejo biti na etiketi uporabljeni samo tam navedeni
simboli s črkovnimi znaki in napisi za opozarjanje na nevarnost,
ki pripadajo tej snovi pri določeni koncentraciji.

7.3.2 Za nevarne snovi, ki še niso navedene v prilogi I in za
pripravke se simboli, pripadajoči črkovni znaki ter napisi za
opozarjanje na nevarnost izberejo v skladu s pravili iz te
priloge. Kadar se snov ali pripravek označi več kot z enim
simbolom, velja izločitveno pravilo:

- pri obvezni uporabi simbola T sta simbola X in C neobvezna;

- pri obvezni uporabi simbola C je simbol X neobvezen;

- pri obvezni uporabi simbola E sta simbola F in O neobvezna.

7.4 IZBIRA STANDARDNIH OPOZORIL "R" (STAVKOV "R")

Za opozarjanje se uporabljajo samo standardna opozorila R vedno
le v istem besedilu kot je navedeno v prilogi III pravilnika o
nevarnih snoveh. Lahko se uporabljajo tudi sestavljeni stavki R,
vendar le tisti iz priloge III.

7.4.1 Za označevanje posamezne snovi, navedene v prilogi I
pravilnika o nevarnih snoveh, se smejo uporabljati samo tisti
stavki R iz priloge I, ki pripadajo tej snovi pri določeni
koncentraciji.

7.4.2 Za snov, ki še ni navedena v prilogi I, se stavki R
izberejo po naslednjih merilih in prednostih:

(a) pri nevarnostih, ki izhajajo iz toksikoloških lastnosti:

(i) stavki R, ki veljajo za vrsto nevarnosti, ki jo ponazarja
izbrani simbol, morajo biti na etiketi (razen pri snoveh iz
drugega odstavka točke 7.1.2),

(ii) stavki R, ki veljajo za vrsto nevarnosti, ki ni razvidna iz
simbola, morajo biti dodani v skladu s pravilnikom o nevarnih
snoveh;

(b) pri nevarnostih, ki izhajajo iz fizikalno-kemijskih
lastnosti:

- uporabljajo se merila iz zgornjega poglavja 7.4.2(a), razen pri
R12 (Zelo lahko vnetljivo.) in pri R11 (Lahko vnetljivo.), ki ju
ni treba navajati, ker je na nevarnost že opozorjeno z izbranim
simbolom;

(c) pri nevarnostih, k izhajajo iz ekotoksikoloških lastnosti:

- stavki R, ki veljajo za vrsto nevarnosti, ki jo ponazarja
simbol "N" (OKOLJU NEVARNO), morajo biti na etiketi.

7.4.3 Za pripravke se izberejo stavki "R" v skladu z naslednjimi
merili in prednostmi:

(a) pri nevarnostih, ki izhajajo iz toksikoloških lastnosti:

(i) stavki R, ki veljajo za vrsto nevarnosti, ki jo ponazarja
izbrani simbol, morajo biti na etiketi. V določenih primerih
morajo biti stavki R za pripravke izbrani v skladu z
razpredelnicami iz priloge I pravilnika o nevarnih pripravkih.
Natančneje, stavki R sestavin, ki so glavni vzrok za razvrstitev
pripravka med nevarne, morajo biti na etiketi,

(ii) stavki R, ki veljajo za druge vrste nevarnosti, ki jih
povzročajo posamezne sestavine, niso pa ponazorjene z izbranim
simbolom, morajo biti na etiketi in morajo biti izbrani v skladu
s pravilnikom o nevarnih pripravkih;

(b) pri nevarnostih, ki izhajajo iz fizikalno-kemijskih
lastnosti:

- uporabljajo se merila iz poglavja 7.4.3 (a), razen pri R12
(Zelo lahko vnetljivo.) in pri R11 (Lahko vnetljivo.), ki ju ni
treba navajati, ker je na nevarnost že opozorjeno z izbranim
simbolom.

Velja splošno pravilo, da morajo največ štirje stavki R pojasniti
vse glavne nevarnosti. Posamezni sestavljeni stavek R iz priloge
III pravilnika o nevarnih snoveh velja kot en stavek R. Večje
število stavkov R se uporabi le, če je to nujno zaradi nevarnosti
za okolje.

7.5 STANDARDNA OBVESTILA "S" (STAVKI "S")

Za obvestila se uporabljajo le standardna obvestila S (stavki S)
iz priloge IV pravilnika o nevarnih snoveh. Lahko se uporabljajo
tudi sestavljeni stavki S, vendar le tisti iz priloge IV.

7.5.1 Za označevanje posamezne snovi, navedene v prilogi I
pravilnika o nevarnih snoveh, se uporabljajo ustrezni stavki S iz
priloge I, ki pripadajo snovi pri določeni koncentraciji. Če v
prilogi I snov ni označena s stavki S in če ni posebej drugače
določeno, lahko proizvajalec/uvoznik doda katerekoli ustrezne
stavke S.

7.5.2 Izbira standardnih obvestil "S" (stavkov "S")

Končna izbira stavkov S mora biti skladna z izbranimi stavki R in
z namenom uporabe snovi ali pripravka:

- velja splošno pravilo, da morajo največ štirje stavki S
zadostovati za vsa pomembna obvestila. Posamezni sestavljeni
stavek S iz priloge IV pravilnika o nevarnih snoveh velja kot en
stavek S,

- v primeru stavkov S, ki se nanašajo na odlaganje, se uporablja
en sam stavek S, razen če ni jasno, da odlaganje tovrstnih
materialov in embalaže ne predstavlja nevarnosti za zdravje
človeka ali za okolje. Še posebej je navodilo za varno odlaganje
pomebno za snovi in pripravke, ki so namenjeni splošni uporabi,

- nekateri stavki R postanejo odveč ob pazljivi izbiri stavkov S
in obratno. Stavki S, ki se očitno nanašajo na že izbrane stavke
R, se uporabijo le v primeru, če je opozorilo iz stavkov R treba
na pakiranju še posebej poudariti,

- posebno pozornost je treba posvetiti izbiri stavkov S z vidika
različnih predvidenih namenov uporabe in pogojev pri uporabi
posamezne snovi ali pripravka (npr. razprševanje ali drugi učinki
aerosolov),

- uporaba obvestilnih stavkov S1, S2 in S45 je obvezna za zelo
strupene, strupene in jedke snovi oziroma pripravke, ki so v
splošni uporabi,

- uporaba obvestilnih stavkov S2 in S46 je obvezna za vse druge
nevarne snovi in pripravke v splošni uporabi (razen tistih, ki so
razvrščeni samo kot okolju nevarni).

Nekatere stavke, ki so bili izbrani na podlagi meril iz točke
6.2, se lahko tudi opusti, če gre za podvajanje, odvečnost ali
nepotrebnost.

7.6 EC ŠTEVILO

Če je snov, katere ime se nahaja na etiketi, zajeta v seznamu
EINECS ali ELINCS, mora biti EC število za snov na etiketi
obvezno navedeno. To določbo je priporočljivo uporabljati tudi
pri navedbi nevarnih sestavin na etiketi pripravka.


8 POSEBNI PRIMERI: SNOVI

8.1 PREMIČNE PLINSKE POSODE

Oznake na premičnih plinskih posodah ustrezajo zahtevam, če so v
skladu z 8. členom ali s prvim odstavkom točke (b) 11. člena
pravilnika o nevarnih snoveh.

Za plinske posode do 150 l prostornine (merjeno z vodo) se lahko
uporablja ena izmed naslednjih možnosti, izpeljana iz prvega in
četrtega odstavka 10. člena pravilnika o nevarnih snoveh:

- oblika in mere etikete so lahko v skladu s standardom SIST ISO
7225, 1996,

- podatki iz prvega odstavka 8. člena pravilnika o nevarnih
snoveh so lahko podani na obstojni ploščici ali na etiketi, ki
mora biti trdno pričvrščena na posodi.

8.2 PLINSKE POSODE ZA PROPAN, BUTAN ALI UTEKOČINJENI ZEMELJSKI
PLIN

Te snovi so razvrščene v prilogi I pravilnika o nevarnih snoveh.
Čeprav so razvrščene kot nevarne, ne predstavljajo nevarnosti za
človekovo zdravje, kadar se jih da v promet samo kot gorivo v
zaprtih posodah za ponovno polnjenje, oziroma v nepovratnih
pločevinkah v smislu standarda SIST EN 417, 1998.

Plinske posode se morajo označevati z ustreznimi stavki R in S,
ki se nanašajo na vnetljivost. Na etiketi ni treba označiti
njihovih učinkov na človekovo zdravje. Poklicne uporabnike mora
oseba, ki daje tovrstne plinske posode v promet, obvestiti o
učinkih na zdravje kot je predpisano v prilogi VIII pravilnika o
nevarnih snoveh (varnostni list). Kljub temu morajo biti drugim
potrošnikom na voljo vsi podatki o varovanju zdravja in varni
rabi izdelka.

8.3 KOVINE V MASIVNI OBLIKI

Te snovi so razvrščene in uvrščene v prilogo I pravilnika o
nevarnih snoveh ali pa se nevarnosti ugotavljajo in razvrstitev
določa po 4. in 5. členu istega pravilnika. Nekatere od njih se,
čeprav so v skladu z 10. točko 2. člena zakona o kemikalijah
razvrščene kot nevarne, v obliki, v kakršni so dane v promet, ne
štejejo kot nevarne za zdravje človeka pri vdihavanju, ob
zaužitju, v stiku s kožo ali kot nevarne za okolje. Takih snovi
ni treba označevati po 8. členu omenjenega pravilnika. Vseeno
mora oseba, ki je odgovorna za dajanje kovine v promet,
uporabniku v skladu s 14. členom pravilnika o nevarnih snoveh v
obliki standardnega varnostnega lista prenesti vse informacije,
ki bi sicer morale biti na etiketi.

8.4 SNOVI, KI JIM JE PREDPISANA UPORABA STAVKA R65

Snovi, ki so razvrščene kot zdravju škodljive na podlagi
nevarnosti pri vdihavanju, ni treba označiti kot zdravju
škodljive s stavkom R65, če so dane v promet v obliki aerosolnih
razpršilcev ali v obliki posod, zaprtih z zapečatenim nastavkom
za razprševanje.


9 POSEBNI PRIMERI: PRIPRAVKI

9.1 PLINASTI PRIPRAVKI (MEŠANICE PLINOV)

Pri plinastih pripravkih je treba biti pozoren na:

- ovrednotenje fizikalno-kemijskih lastnosti,

- ovrednotenje nevarnosti za zdravje.

9.1.1 Ovrednotenje fizikalno-kemijskih lastnosti

9.1.1.1 Vnetljivost

Vnetljivost plinastih pripravkov se določa v skladu s pravilnikom
o nevarnih pripravkih in z metodami po prilogi V.A pravilnika o
nevarnih snoveh.

Ti pripravki se razvrščajo v skladu z izsledki preskusov,
izvedenih ob upoštevanju meril iz priloge V in meril za
razvrščanje in označevanje iz te priloge.

Če proizvajalec plinaste pripravke izdeluje po naročilu v majhnih
količinah, se lahko njihova vnetljivost izjemoma ovrednoti po
naslednjem izračunu z enačbo za mešanico plinov:

A1F1 + ...+ AiFi + ... + AnFn + B1I1 + ... + BiIi + ... + BpIp

kjer so:

Ai in Bi ... molski deleži

Fi .... ....... vnetljiv plin

Ii ... ........ inertni plin

n ............. število vnetljivih plinov

p ............ število inertnih plinov

Enačba se lahko spremeni v obliko, kjer so vsi Ii (inertni plini)
izraženi z ekvivalentom dušika z uporabo ekvivalenčnega
koeficienta Ki in kjer je ekvivalentna vsebnost nevnetljivega
plina A'1 izražena, kot sledi:

                100
A'1 = Ai x (------------)
             Ai + KiBi

Za uporabo vrednosti maksimalne vsebnosti vnetljivega plina
(Tci), ki v mešanici z dušikom ob prisotnosti zraka ni več
vnetljiv, velja naslednja enačba:

VSOTA A'i / Tci < = 1
 i

Mešanica plinov je vnetljiva, če je vrednost zgornje enačbe večja
od 1. Pripravek se razvrsti kot zelo lahko vnetljiv in se označi
z R12.

Ekvivalenčni koeficienti (Ki)

Vrednosti ekvivalenčnega koeficienta (Ki) med inertnimi plini in
dušikom in vrednosti maksimalne vsebnosti vnetljivega plina (Tci)
so v razpredelnicah 1 in 2 standarda SIST ISO 10156, 1996.

Največja vsebnost vnetljivega plina (Tci): vrednosti največje
vsebnosti vnetljivih plinov (Tci) so v razpredelnici 2 standarda
SIST ISO 10156, 1996.

Kadar vrednosti Tci za vnetljivi plin ni v zgoraj navedenem
standardu, se uporabi ustrezna spodnja eksplozijska meja (LEL).
Če te meje ni, se upošteva vrednost Tci za 1 volumski %.

Opombe:

- Gornja enačba se lahko uporabi za pravilno označevanje
plinastih pripravkov, ne more pa nadomestiti eksperimentalne
metode za ugotavljanje tehnično-varnostnih parametrov.

- Poleg tega ta enačba ne daje nobenih informacij o tem ali je
mešanico z oksidativnimi plini mogoče tudi varno pripraviti. Pri
izračunavanju vnetljivosti namreč oksidativni plini niso
upoštevani.

- Enačba daje zanesljive rezultate samo, če vnetljivi plini ne
vplivajo drug na drugega. Taki medsebojni vplivi nastopajo npr.
pri halogeniranih ogljikovodikih.

9.1.1.2 Oksidativne lastnosti

Glede na dejstvo, da priloga V pravilnika o nevarnih snoveh ne
vsebuje metode za določanje oksidativnih lastnosti mešanic
plinov, je treba te podatke pridobiti po spodaj navedeni
ocenjevalni metodi.

Metoda temelji na primerjavi oksidativnega potenciala plinov v
mešanici z oksidativnim potencialom kisika v zraku. Koncentracije
plinov v mešanici se izražajo v vol.%.

Mešanica plinov je enak ali močnejši oksidant kot zrak, če je
izpolnjen naslednji pogoj:

VSOTA xi Ci > = 21
i

kjer je:

xi ............ koncentracija plina i v vol.%

Ci ............ kisikov ekvivalenčni koeficient.

V tem primeru je pripravek razvrščen kot oksidativen in se označi
z R8.

Ekvivalenčni koeficient med oksidativnimi plini in kisikom

Koeficienti, ki se uporabljajo za določanje oksidativnih
sposobnosti za posamezne pline v mešanici glede na oksidativno
sposobnost kisika v zraku in ki so navedeni v točki 5.2 standarda
SIST ISO 10156, 1996, so naslednji:

O2 ......... 1

N2O ........ 0,6

Če za Ci v razpredelnici navedenega standarda za kak plin ni
ustreznega koeficienta, se mu pripiše vrednost 40.

9.1.2 Ovrednotenje učinkov na zdravje

Zdravju nevarne lastnosti plinaste mešanice se ugotavljajo v
skladu s 3. členom pravilnika o nevarnih pripravkih. Če je
ovrednotenje izvedeno na podlagi dogovorjene računske metode,
opisane v prilogi III pravilnika o nevarnih pripravkih z navedbo
posameznih mejnih koncentracij, so mejne koncentracije, ki morajo
biti uporabljene pri posameznih plinih, izražene v vol.% in so
navedene v:

- prilogi I pravilnika o nevarnih snoveh, ali

- v prilogi I pravilnika o nevarnih pripravkih, razpredelnice IA
do VIA, kadar plina ni v prilogi I pravilnika o nevarnih snoveh
ali kadar tam niso navedene ustrezne mejne koncentracije.

9.1.3 Označevanje

Oznake na premičnih plinskih posodah, ki vsebujejo mešanice
plinov, ustrezajo zahtevam, če so v skladu s točko (b) devetega
odstavka 9. člena pravilnika o nevarnih pripravkih.

Ne glede na zahteve iz prvega in drugega odstavka 9. člena
pravilnika o nevarnih pripravkih, se sme za plinske posode do 150
l prostornine (merjeno z vodo), izjemoma uporabljati oznaka
oblike in mer po standardu SIST ISO 7225, 1996. V tem primeru je
na oznaki navedeno bodisi generično ime ali industrijsko/trgovsko
ime pripravka, če je zagotovljeno, da so imena nevarnih sestavin
jasno in neizbrisno navedena na posodi.

Podatki, ki jih predpisuje 7. člen pravilnika o nevarnih
pripravkih, so lahko podani tudi na informacijski ploščici ali
etiketi, ki mora biti trdno pričvrščena na posodo.

9.2 PLINSKE POSODE ZA PRIPRAVKE, KI VSEBUJEJO ZASMRAJEN PROPAN,
BUTAN ALI UTEKOČINJENI ZEMELJSKI PLIN

Propan, butan in utekočinjeni zemeljski plin so razvrščeni v
prilogi I pravilnika o nevarnih snoveh. Čeprav so razvrščeni kot
nevarni v smislu 10. točke 2. člena zakona o kemikalijah, pri
pravilni uporabi ne predstavljajo nevarnosti za človekovo
zdravje, kadar se jih da v promet kot gorivo, in sicer v zaprtih
posodah za ponovno polnjenje, oziroma v nepovratnih pločevinkah v
smislu standarda SIST EN 417, 1998.

Plinske posode se morajo označevati z ustreznimi stavki R in S,
ki se nanašajo na vnetljivost. Na etiketi ni treba označiti
njihovih učinkov na človekovo zdravje. Vseeno pa mora oseba, ki
daje tovrstne plinske posode v promet, poklicne uporabnike
obvestiti o učinkih na zdravje kot je predpisano v prilogi VIII
pravilnika o nevarnih snoveh (varnostni list). Drugim potrošnikom
morajo biti na voljo predvsem podatki o varovanju zdravja in
varni rabi izdelka.

9.3 ZLITINE; PRIPRAVKI, KI VSEBUJEJO POLIMERE; PRIPRAVKI, KI
VSEBUJEJO ELASTOMERE

Ti pripravki se razvrščajo po pravilniku o nevarnih pripravkih.
Nekateri izmed teh pripravkov, čeprav so razvrščeni v skladu s
temi zahtevami, v obliki, v kateri so v prometu, pri vdihavanju,
stiku s kožo ali zaužitju ne predstavljajo nevarnosti za zdravje
človeka.

Vseeno mora oseba, ki je odgovorna za dajanje zlitine, pripravka,
ki vsebuje polimere in pripravka, ki vsebuje elastomere,
poklicnemu uporabniku, ali tudi vsakomur, ki to zahteva, v obliki
standardnega varnostnega lista po 12. členu pravilnika o nevarnih
pripravkih, prenesti vse informacije, ki bi sicer morale biti na
etiketi.

9.4 PRIPRAVKI, KI JIM JE PREDPISANA UPORABA STAVKA R65

Pripravkov, ki so razvrščeni kot zdravju škodljivi na podlagi
nevarnosti pri vdihavanju, ni treba označiti kot zdravju
škodljive s stavkom R65, če so dani v promet v obliki aerosolnih
razpršilcev ali v obliki posod, zaprtih z zapečatenim nastavkom
za razprševanje.

9.5 ORGANSKI PEROKSIDI (glej tudi točko 2.2.2.1 te priloge)

Organski peroksidi združujejo v isti molekuli nevarne lastnosti
oksidirajoče in vnetljive snovi: kadar organski peroksid razpada,
oksidirajoči del molekule reagira eksotermno z vnetljivim delom
molekule in ga oksidira. Obstoječe metode iz priloge V niso
uporabne za ovrednotenje oksidativnih lastnosti pripravkov iz
organskih peroksidov. Uporablja se račun, ki temelji na
prisotnosti aktivnega kisika.

Vsebnost aktivnega kisika (v %), ki je na voljo v pripravku z
organskim peroksidom, se izračuna po enačbi:

odstotek kisika = 16 x S (ni x ci/mi)

kjer je:

ni ............. število peroksidnih skupin v molekuli organskega
                 peroksida i,

ci ............. vsebnost organskega peroksida v pripravku v
                 masnih odstotkih,

mi ............ molekulska masa organskega peroksida i.


                           PRILOGA VII

POSEBNE ZAHTEVE ZA ZAPIRALA, VARNA ZA OTROKE IN OTIPNA OPOZORILA
                          NA NEVARNOST

Skladno s pravilnikom o nevarnih snoveh in s pravilnikom o
nevarnih pripravkih se zapirala, varna za otroke in otipna
opozorila na nevarnost uporabljajo kot sledi:

1. Zapirala, varna za otroke ter posebna otipna opozorila na
nevarnost se uporabljajo za embalažne enote ne glede na njihovo
kapaciteto, če so v splošni uporabi in:

(a) če vsebujejo snovi ali pripravke, ki so v skladu s
pravilnikom o nevarnih snoveh oziroma s pravilnikom o nevarnih
pripravkih, razvrščeni med zelo strupene (T+), strupene (T) ali
jedke (C),

(b) če vsebujejo pripravke, ki predstavljajo nevarnost aspiracije
(R65) in so razvrščeni ter označeni v skladu s poglavjem 3.2.3
priloge VI pravilnika o nevarnih snoveh,

(c) če vsebujejo metanol (CAS št. 67-56-1, EINECS št. 200-65-96)
v koncentracijah, enakih ali večjih od 3%,

(d) če vsebujejo diklorometan (CAS št. 75-09-2, EINECS št. 200-
83-89) v koncentracijah, enakih ali večjih od 1%,

(e) če vsebujejo tekoče snovi ali pripravke iz točk (a), (c) in
(d), ki se dajejo v promet v obliki aerosolov ali v vsebnikih,
zaprtih z zapečatenim nastavkom za razprševanje.

2. Otipna opozorila na nevarnost se samostojno uporabljajo za
embalažne enote ne glede na njihovo kapaciteto, če so v splošni
uporabi in če vsebujejo snov ali pripravek, ki se v skladu s
pravilnikom o nevarnih snoveh oziroma o nevarnih pripravkih
razvršča med zdravju škodljive (Xn), zelo lahko vnetljive (F+)
ali lahko vnetljive (F).

                           RAZDELEK A

Tehnične zahteve za zapirala, varna za otroke, se uporabljajo:

- za zapirala za večkratno zapiranje: tehnične zahteve so podane
v zadnji izdaji standarda ISO 8317 in

- za zapirala za enkratno zapiranje.

Opombe:

(a) Ustreznost zapiranja embalaže glede na zahteve standarda ISO
8317 mora biti uradno potrjena s strani laboratorija, ki je
akreditiran po standardih serije 45000, še zlasti po standardu EN
45003.

(b) Posebni primeri:

Kadar je razvidno in dokazljivo, da embalaža onemogoča otrokom
dostop do nevarne vsebine brez uporabe orodja, njeno preskušanje
po standardu ISO 8317 ni potrebno.

V vseh drugih primerih in kadar se utemeljeno dvomi o ustreznosti
zapiranja glede na varnost otrok, sme pristojni državni organ od
pravne ali fizične osebe, ki daje nevarno snov oziroma pripravek
v promet, zahtevati uradno dokazilo akreditiranega laboratorija o
tem:

- da je tip zapirala tak oziroma da je zapiralo tako
konstruirano, da preskušanje po standardu ISO 8317 ni potrebno,
ali pa

- da je zapiralo bilo preskušeno in da ustreza zahtevam standarda
ISO 8317.

                           RAZDELEK B

        Tehnične zahteve za otipna opozorila na nevarnost

Zahteve za tehnično izvedbo otipnih opozoril na nevarnost so
podane v standardu SIST EN ISO 11683, 1998.


                          PRILOGA VIII

                         VARNOSTNI LIST

UVODNE DOLOČBE

1. Na podlagi 14. člena pravilnika o nevarnih snoveh oziroma na
podlagi 12. člena pravilnika o nevarnih pripravkih je zaradi
varovanja zdravja človeka in okolja ter varnosti in zdravja na
delovnem mestu vsaka pravna ali fizična oseba, ki proizvaja ali
daje nevarno snov ali pripravek v promet (proizvajalec, uvoznik
ali distributer), dolžna najkasneje ob prvi dobavi nevarne snovi
oziroma pripravka poklicnemu uporabniku ali distributerju (npr. v
proizvodnji, trgovini ali obrti) brezplačno posredovati varnostni
list. Varnostni list mora biti oblikovan v skladu s 6. točko teh
uvodnih določb in z navodilom, ki je sestavni del te priloge.

2. Varnostni list se lahko prejemniku posreduje v pisni obliki
ali z ustreznimi elektronskimi mediji. Pravna ali fizična oseba,
ki proizvaja ali daje nevarno snov oziroma pripravek v promet, je
dolžna nenehno spremljati razvoj vedenja in znanja, pridobivati
nove podatke ter brezplačno sporočiti vsem, ki so snov ali
pripravek v zadnjih 12 mesecih vsaj enkrat prejeli, vsako
spremembo (poslati nov varnostni list), ki pomembno vpliva na
vsebino varnostnega lista in jih nanjo dodatno opozoriti.

3. Vsaka nova izdaja se v zgornjem desnem kotu prve strani v
rubriki "datum revidirane izdaje:... ", označi z datumom nove
izdaje.

4. Varnostnega lista ni treba posredovati končnemu (neznanemu)
kupcu, kadar je nevarna snov ali pripravek dana v promet kot
predmet splošne uporabe, vendar samo pod pogojem, da je tak
izdelek na drug primeren način opremljen z vsemi potrebnimi
informacijami o varovanju zdravja in okolja in o ukrepih ob
nezgodi.

5. Za nevarne snovi in pripravke, ki se dajejo v promet na
slovenskem trgu, mora biti varnostni list v slovenskem jeziku.

6. Naslovi poglavij varnostnega lista ter njihovo zaporedje so
naslednji:

VARNOSTNI LIST        DATUM IZDAJE: ...

                      (ali DATUM REVIDIRANE IZDAJE: ...)

1. IDENTIFIKACIJA SNOVI/PRIPRAVKA IN PODATKI O DOBAVITELJU:

2. SESTAVA S PODATKI O NEVARNIH SESTAVINAH:

3. UGOTOVITVE O NEVARNIH LASTNOSTIH:

4. UKREPI ZA PRVO POMOČ:

5. UKREPI OB POŽARU:

6. UKREPI OB NEZGODNIH IZPUSTIH:

7. RAVNANJE Z NEVARNO SNOVJO/PRIPRAVKOM IN SKLADIŠČENJE:

8. NADZOR NAD IZPOSTAVLJENOSTJO/VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU:

9. FIZIKALNE IN KEMIJSKE LASTNOSTI:

10. OBSTOJNOST IN REAKTIVNOST:

11. TOKSIKOLOŠKI PODATKI:

12. EKOTOKSIKOLOŠKI PODATKI:

13. ODSTRANJEVANJE:

14. TRANSPORTNI PODATKI:

15. ZAKONSKO PREDPISANI PODATKI/PODATKI O PREDPISIH:

16. DRUGE INFORMACIJE:

Pravna ali fizična oseba, ki proizvaja ali daje nevarno snov ali
pripravek v promet, je odgovorna za izdelavo varnostnega lista
ter za natančnost in verodostojnost podatkov. Besedila in
zaporedja naslovov poglavij se ne sme spreminjati.

Naslov in vsebina posameznega poglavja morata biti uokvirjena,
tako da so posamezna poglavja med seboj ločena s črtami. Vsebina
poglavij se pripravi v skladu z navodili iz te priloge. Varnostni
list mora biti opremljen z datumom izdaje v desnem zgornjem kotu
prve strani, strani pa morajo biti oštevilčene v smislu 1/4, 2/4,
3/4, 4/4 ipd.

Varnostni list je obvezen za snovi in pripravke, ki se po
pravilniku o nevarnih snoveh oziroma pripravkih razvrščajo med
nevarne, za snovi in pripravke, ki se po omenjenih pravilnikih ne
razvrščajo med nevarne, pa je močno priporočljiv in zaželen, še
posebej pri realizaciji sistemov kakovosti in varstva okolja.


             NAVODILO ZA IZDELAVO VARNOSTNEGA LISTA

UVOD:

Namen navodila je pomagati sestavljalcu varnostnega lista pri
oblikovanju vsebine posameznih obveznih poglavij iz 6. točke
uvodnih določb te priloge, ki omogoča poklicnemu uporabniku
nevarne snovi ali pripravka predvideti vse potrebne preventivne
in urgentne ukrepe, povezane z varovanjem zdravja, okolja ter z
varnostjo in zdravjem na delovnem mestu.

Vsi podatki morajo biti napisani jasno, nedvoumno in jedrnato.
Poleg priporočenih minimalnih informacij in podatkov, ki jih
predpisuje to navodilo, se lahko njihova vsebina in obseg še
razširita z dodatnimi podatki, še posebej v primeru večjega
števila in kompleksnosti nevarnih lastnosti. Če se po drugi
strani izkaže, da je tehnično nemogoče priti do ustreznega
podatka ali da je navedba določene ugotovitve brez pomena,
posamezna zahtevana informacija ne sme biti kar izpuščena, temveč
je nujno navesti argumentirane razloge za odstop od navedbe
predpisane informacije.

Če gre za revidirano izdajo varnostnega lista, je treba
prejemnika na spremembe posebej opozoriti.

1 IDENTIFIKACIJA SNOVI/PRIPRAVKA IN PODATKI O DOBAVITELJU:

1.1 IDENTIFIKACIJA SNOVI ALI PRIPRAVKA: V skladu s prilogo VI
pravilnika o nevarnih snoveh se navede enako trgovsko ime snovi
oziroma pripravka kot je navedeno na etiketi. Poleg imena se
lahko dodajo tudi drugi pomožni podatki, ki dodatno določajo
identiteto izdelka (npr. tip, kataloška oznaka dobavitelja ipd.)

1.2 PODATKI O DOBAVITELJU:

Navede se ime oziroma firma, sedež (polni naslov) in telefon
pravne ali fizične osebe, ki daje nevarno snov ali pripravek v
promet v Republiki Sloveniji (proizvajalec, uvoznik,
distributer); poleg tega se navede še ime, polni naslov in
telefon, kjer je ob vsakem času mogoče dobiti zanesljive in
kompetentne informacije o ukrepih v nujnih primerih (po
predhodnem dogovoru lahko tudi pri proizvajalcu, dobavitelju,
Uradu za kemikalije, Centru za zastrupitve ipd.).


2 SESTAVA S PODATKI O NEVARNIH SESTAVINAH:

Podatki v tem poglavju naj bi prejemniku omogočili brez težav
identificirati nevarnosti in tveganja, ki jih snov ali pripravek
predstavlja.

Na podlagi tehničnih značilnosti izdelka ali na podlagi
poimenovanj iz standardnih nomenklatur izdelkov je treba najprej
podati tisto (splošno ali specifično) ime izdelka, ki opredeljuje
njegovo kemijsko naravo (npr. x % žveplova kislina, raztopina
poliestrske smole v organskem topilu, barva, lak, pigmentni
pripravek, čistilo, raztopina površinsko aktivne snovi,
intermediat za sintezo, naftni derivat...).

Če se varnostni list nanaša na nevarno snov, se poleg splošnega
imena iz prejšnjega odstavka navede tudi njeno pravo kemijsko
ime, kot je navedeno na etiketi v skladu s pravilnikom o nevarnih
snoveh.

Če je nevarna snov že vpisana v prilogo I k omenjenemu
pravilniku, je poleg predpisanega imena treba pripisati še
pripadajoče Indeks število iz priloge I v obliki "Indeks št.:
xxx.xxx.xx.x"). Če nevarna snov še ni vpisana v prilogo I, se
uporabi ime po seznamih EINECS/ELINCS, če tudi teh ni, pa po eni
izmed mednarodno priznanih kemijskih nomenklatur (npr. IUPAC).
Poleg imena snovi je treba pripisati pripadajoče število iz
seznamov EINECS/ELINCS (v obliki npr. "EINECS št.: xxx.xxx.x)
oziroma CAS (v obliki npr. "CAS št.: xxxxxx-xx-x"). Števila se
navajajo kot določa točka 2.1 spodaj.

Če se varnostni list nanaša na nevarni pripravek, se, poleg
splošnega imena iz drugega odstavka tega poglavja, v obliki
izraza "vsebuje..." tabelarično navede kemijska imena vseh v
pripravku prisotnih zdravju ali okolju nevarnih snovi (snovi z
ustreznimi oznakami T+, T, C, Xn, Xi, N), kot je to predpisano v
pravilniku o nevarnih pripravkih, vključno s pripadajočimi EC
števili, Indeks števili ter CAS števili, podobno kot v prejšnjem
odstavku. Kemijskih imen snovi, ki imajo le fizikalne nevarne
lastnosti (snovi z E, O, F+ in F razvrstitvijo), na tem mestu ni
treba navajati, kajti te nevarnosti se za pripravek določajo
eksperimentalno in so razvidne že iz označitve pripravka kot
celote. Za ugotovljene zdravju nevarne sestavine se vpiše celotno
razvrstitev, vključujoč tudi fizikalno-kemijske lastnosti.

Pri vsaki posamezni nevarni sestavini se vpišejo črkovni znaki za
opozarjanje na nevarnost, ki ponazarjajo pripadajoče simbole, in
vsi tisti stavki R in S, ki so bili ugotovljeni v fazi
razvrščanja nevarnih sestavin izdelka po postopkih iz pravilnika
o nevarnih snoveh oziroma pripravkih.

Tako je treba:

2.1 Kadar gre za snov:

- navesti pravo kemijsko ime snovi v skladu s pravilnikom o
nevarnih snoveh (prioritetno po prilogi I pravilnika o nevarnih
snoveh, po seznamu EINECS/ELINCS, po IUPAC nomenklaturi, po CAS
registru itd.);

- navesti koncentracijo snovi v % (še posebej, če čistota ni
stoodstotna; navesti ali so % utežni ali volumski),

- navesti pripadajoče EC število snovi (po seznamu
EINECS/ELINCS),

- navesti snovi pripadajočo CAS število,

- navesti pripadajoče Indeks število iz priloge I pravilniku o
nevarnih snoveh, če je snov v tej prilogi že navedena.

2.2 Kadar gre za pripravek (in tudi kadar gre za snov, ki vsebuje
nečistote v koncentracijah, ki presegajo v nadaljevanju
predpisane mejne koncentracije):

2.2.1 navesti na podlagi poimenovanj iz carinske nomenklature
proizvodov tisto ime blagovne skupine, ki najbližje opredeljuje
kemijsko naravo ali namembnost izdelka;

2.2.2 navesti kemijska imena (prioritetno v skladu s prilogo I
pravilnika o nevarnih snoveh, s seznamom EINECS/ELINCS, po IUPAC
nomenklaturi, po CAS registru itd.) vseh tistih zdravju nevarnih
snovi, ki sestavljajo pripravek, če je koncentracija enaka ali
presega:

- 0,1% (razen če priloga I pravilniku o nevarnih snoveh zanje ne
predpisuje še nižje mejne koncentracije), če je snov kot
nečistota, dodatek ali posamezna razvrščena kot zelo strupena
(T+) ali strupena (T) (tudi rakotvorne snovi iz skupine 1 in 2,
mutagene snovi iz skupine 1 in 2 in snovi, strupene za
razmnoževanje iz skupine 1 in 2),

- 1% (razen če priloga I pravilniku o nevarnih snoveh zanje ne
predpisuje še nižje mejne koncentracije), če je snov kot
nečistota, dodatek ali posamezna razvrščena kot jedka (C),
zdravju škodljiva (Xn), dražilna (Xi) (tudi snovi, ki povzročajo
preobčutljivost, rakotvorne snovi iz skupine 3, mutagene snovi iz
skupine 3 in snovi, strupene za razmnoževanje iz skupine 3),

2.2.3 navesti kemijska imena (po prilogi I pravilnika o nevarnih
snoveh, po seznamu EINECS/ELINCS, po IUPAC nomenklaturi, po CAS
registru itd.) vseh tistih nevarnih snovi, ki sestavljajo
pripravek, ki so določene v posebnem predpisu (standardu) o
maksimalno dopustnih koncentracijah (MDK) na delovnem mestu, pa
obenem niso bile določene v postopku iz točke 2.2.2.

2.2.4 K vsakemu imenu snovi, ki je bilo ugotovljeno po merilih iz
2.2.2., 2.2.3. ali 2.2.6 je treba navesti še naslednje podatke:

- EC število snovi (iz seznamov EINECS/ELINCS),

- CAS število snovi,

- Indeks število snovi (če je snov že uvrščena v prilogo I
pravilnika o nevarnih snoveh),

- snovi pripadajoče črkovne znake za nevarnost, ki ponazarjajo
pripadajoče simbole (E, O, F+, F, T+, T, C, Xn, Xi, N),

- snovi pripadajoče stavke R (v skrajšani obliki kot Rxy),

- snovi pripadajoče stavke S (v skrajšani obliki kot Sxy),

- koncentracijo snovi v pripravku (v %; navesti ali so upoštevani
utežni ali volumski %); koncentracija se lahko izrazi tudi s
koncentracijskim intervalom, vendar samo v okviru naslednjih
meja:

nižja od 2,5%

od 2,5% do 10%

od 10% do 25%

od 25% do 50%

od 50% do 100%.

2.2.5 Drugih sestavin pripravka v varnostnem listu ni treba
navajati, če se po pravilniku o nevarnih snoveh ne razvrščajo med
nevarne.

2.2.6 Če je v skladu z določbo iz točke (c) 7. člena in po
postopku iz priloge IV pravilnika o nevarnih pripravkih pravni
ali fizični osebi, ki proizvaja ali daje pripravek v promet,
odobrena zaščita tajnosti imena nevarne snovi v pripravku, mora
le-ta odobreno alternativno ime nevarne snovi obravnavati na enak
način kot je to predpisano za pravo kemijsko ime, kar pomeni, da
mora navesti ob alternativnem imenu vse podatke, ki jih
predpisuje točka 2.2.4, razen EC, CAS in INDEKS števila.


3 UGOTOVITVE O NEVARNIH LASTNOSTIH:

Na podlagi ugotovitev v postopku razvrščanja je treba kratko in
jasno opisati najpomembnejše nevarnosti, ki jih snov ali
pripravek predstavlja, še posebej tiste, ki so kritične za
zdravje človeka ali za okolje ter simptome oziroma znake, ki
nastopijo po izpostavljenosti snovi ali pripravku pri uporabi ter
tudi pri napačni uporabi, ki jo je mogoče predvideti. Pri tem se
lahko osloni na smiselno interpretacijo stavkov R in S.

Informacija mora biti skladna s tisto na etiketi na embalaži,
vendar podrobnejša.


4 UKREPI ZA PRVO POMOČ:

Vpišejo se specifični ukrepi za prvo pomoč, ki morajo biti
medicinsko preverjeni in zanesljivi. Vsaka napaka pri navajanju
ukrepov bi lahko povzročila nepopravljive posledice za zdravje.
Posebej mora biti opozorjeno na takojšnjo medicinsko pomoč, če je
nujna.

Informacije o prvi pomoči morajo biti kratke, lahko razumljive
potencialni žrtvi, drugim prisotnim in dajalcem prve pomoči.
Učinki snovi in simptomi naj bodo podani jasno in kratko. Navede
se nujne ukrepe na mestu nezgode ter ali je mogoče pričakovati
naknadne (zapoznele) učinke zaradi izpostavljenosti.

Informacije naj bodo razdeljene na podpoglavja, glede na različne
možne načine izpostavljenosti po naslednjem zaporedju:
vdihavanje, stik s kožo, stik z očmi/sluznicami, zaužitje ipd.

Navesti, ali je potrebna oziroma priporočljiva strokovna
medicinska pomoč.

Za nekatere zdravju nevarne snovi ali pripravke utegne biti
pomembno posebej poudariti, katere preventivne ukrepe je treba
izvesti na ogroženem delovnem mestu za učinkovito izvajanje prve
pomoči in katera oprema za prvo pomoč mora biti na voljo.


5 UKREPI OB POŽARU:

Predpisati pogoje, ki morajo biti izpolnjeni pri gašenju požara,
ki ga povzroči nevarna snov ali pripravek, ali ko požar izbruhne
v njuni bližini in sicer:

- navedba primernih sredstev za gašenje (gasil);

- navedba sredstev za gašenje, ki iz varnostnih razlogov ne smejo
biti uporabljena;

- navedba posebnih nevarnosti, ki pretijo udeležencem pri
gašenju, če so izpostavljeni učinkom same nevarne snovi ali
pripravka, kot tudi produktom izgorevanja ali izhajajočim plinom;

- navedba posebne varovalne opreme za gasilce z navedbo
standarda, če ta obstaja.


6 UKREPI OB NEZGODNIH IZPUSTIH:

Glede na naravo in na agregatno stanje nevarne snovi ali
pripravka se navajajo naslednje, ustrezno prilagojene
informacije:

- osebni varnostni ukrepi, kot so: odstranitev virov vžiga in
iskrenja, ukrepi za zadostno prezračevanje in za zaščito dihal,
nadzor nad prahom ter zaščita pred vdihavanjem prahu, zaščita
pred stikom s kožo ali z očmi itd.;

- okoljevarstveni ukrepi, kot so: odstranitev iz bližine odtokov,
kanalizacije, površinskih voda, podtalnice ter tal, opozarjanje
in alarmiranje okolice/okoliških prebivalcev itd.;

- postopki čiščenja po nezgodnem izpustu, kot so: uporaba
absorbentov (pesek, zemlja, veziva za kisline, luge, univerzalna
veziva, žaganje...), zmanjšanje količine plinov ali dima z
razpršeno vodo, razredčevanje itd. Pri tem se uporabljajo tudi
tipični izrazi: kot "nikdar uporabljati....", "nevtralizirati
z..." itd. Če je primerno, se to poglavje lahko navezuje na
poglavji 8 in 13.


7 RAVNANJE Z NEVARNO SNOVJO/PRIPRAVKOM IN SKLADIŠČENJE:

a) Ravnanje:

Predvideti je treba varnostne ukrepe pri ravnanju z nevarno
snovjo/pripravkom in ob tem navesti tudi tehnične ukrepe, kot so:
lokalno in splošno prezračevanje, ukrepi proti nastajanju hlapov,
par, meglice (aerosola) ali prahu in preprečevanje vžiga, ter
druga specifična pravila za ravnanje s snovjo ali pripravkom,
priporočeni in prepovedani postopki oziroma oprema ipd. Če je
mogoče, dodati kratek opis.

b) Skladiščenje:

Prevideti pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za varno
skladiščenje, povzeti veljavne predpise, ki morajo biti
spoštovani pri projektiranju in izgradnji skladiščnih prostorov
in rezervoarjev (vključno z vsemi zapornimi elementi kot so
zaporne stene, lovilne posode, prezračevanje itd.), navesti
nezdružljive materiale, pogoje samega skladiščenja (temperatura
in vlažnost (navesti mejne vrednosti oziroma intervale),
osvetljenost, shranjevanje v inertnem plinu...), posebno
električno opremo, pripomočke za preprečevanje in odvajanje
statične elektrike ipd.

Podati priporočilo o morebitnih omejitvah skladiščenih količin.
Navesti tudi posebne zahteve za pakiranje, npr. tip materiala, ki
se uporabljajo za embalažo oziroma za vsebnike, zahtevane
preskuse kakovosti embalaže ipd.


8 NADZOR NAD IZPOSTAVLJENOSTJO/VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU:

V tem navodilu so pod pojmom "nadzor nad izpostavljenostjo"
mišljeni vsi tisti preventivni varnostni ukrepi, ki v času
uporabe nevarnega izdelka zmanjšujejo izpostavljenost delavca na
najmanjšo možno raven, oziroma vsaj na tisto, ki jo določajo
predpisi o varnosti in zdravju pri delu. Ker imajo tehnični
varovalni ukrepi prednost pred osebno varovalno opremo, je treba
najprej izdelati navodila za sistemsko izvedbo tehničnih
varovalnih ukrepov (npr. zaprtih sistemov) in jih - po potrebi -
oblikovati tudi kot posebno prilogo k varnostnemu listu. Ta
informacija mora dopoljnjevati navedbe iz poglavja 7.(a).

Podati je treba ustrezne kontrolne parametre, kot so npr.
maksimalne dopustne koncentracije nevarne snovi v delovnem okolju
(MDK), dovoljene emisijske koncentracije in biološki standardi,
skupaj s priporočenimi postopki za njihovo ugotavljanje in
merjenje z navedbo literaturne reference.

Če je treba uporabljati osebno varovalno opremo, se navede
primerno vrsto in tip opreme, ki je prilagojena naravi snovi
oziroma pripravka in zahtevani stopnji varovanja, z
identifikacijo standarda, če obstaja:

- zaščita dihal: v primeru izpostavljenosti plinom, param,
meglici ali prahu predpisati primerno varovalno opremo kot npr.:
neodvisni dihalni aparat, primerna plinska maska z ustreznimi
filtrirnimi vložki, protiprašni filter ipd.;

- zaščita rok: predpisati tip rokavic in druge potrebne ukrepe za
zaščito kože rok; če je treba, se poda tudi druge dodatne ukrepe
za zaščito kože rok;

- zaščita oči: natančno predpisati tip varovalne opreme, ki je
najbolj primerna, kot npr. varovalna očala, ob straneh zaprta
varovalna očala, obrazni ščitnik ipd.;

- zaščita kože: če je poleg rok treba zaščititi tudi druge dele
telesa, predpisati tip in kakovost opreme kot so: predpasnik,
škornji, popolno varovalno oblačilo. Po potrebi navesti tudi
posebne higienske ukrepe.

Pri navajanju tipov zgoraj navedene osebne varovalne opreme se
uporabljajo ustrezni, mednarodno primerljivi standardi, ki
urejajo področja varnosti in zdravja pri delu (SIST, ISO, EN
itd.).


9 FIZIKALNE IN KEMIJSKE LASTNOSTI:

Kadar je možno in smiselno, se navajajo naslednji podatki:

- Izgled: navede se agregatno stanje (trdno, tekoče, plinasto) in
barvo snovi ali pripravka, kot se daje v promet;

- Vonj: podatek se navaja opisno z besedami, ki omogočajo lažje
razločevanje vonja. Opis se lahko dopolni s primerjanjem z vonji,
ki so uporabniku čimbolj znani (npr. vonj po organskem topilu,
vonj po gnilih jajcih, smrdeč, sladkoben, dražilen, sili h
kihanju, solzenju itd.);

- pH: navadno se navede pH snovi ali pripravka v njegovi dobavni
obliki; če se izdelek pred uporabo razredči z vodo, se lahko poda
tudi pH že razredčene raztopine, pri čemer je treba navesti njeno
koncentracijo in temperaturo pri merjenju;

- Vrelišče, vrelno območje*:

- Tališče, talilno območje*:

- Plamenišče*:

- Vnetljivost (za trdni ali plinasti produkt)*:

- Samovnetljivost*:

- Eksplozivne lastnosti (spodnja/zgornja meja)*:

- Oksidativne lastnosti*:

- Parni tlak*:

- Relativna gostota*:

- Topnost*:  - v vodi,

             - v maščobah (navesti topilo oziroma sestavo
             mešanice topil)

- Porazdelitveni koeficient: n-oktanol/voda*:

- Drugi podatki: navesti pomembne varnostne parametre kot so
gostota par, sposobnost mešanja z vodo ali drugimi topili,
stopnjo hlapnosti, prevodnost, viskoznost itd.;

Opomba: *... v smislu pravilnika o nevarnih snoveh.

Zgoraj navedene lastnosti se ugotavljajo v skladu z zahtevami iz
razdelka A priloge V pravilnika o nevarnih snoveh ali z drugo
kompatibilno mednarodno priznano metodo (npr. po standardih SIST,
ISO, EN). Če za ugotavljanje ni bila uporabljena ena izmed metod
iz priloge V.A pravilnika o nevarnih snoveh, se navede tudi
metodo za vsak parameter/lastnost posebej. Pomembno je navesti
tudi ustrezne enote.

V primeru ko gre pri obravnavanem izdelku za večkomponentni
pripravek, kjer so gornje lastnosti običajno težko določljive,
se, kjer je to le mogoče, navede podatek za tisto komponento, ki
ima v pripravku najnižje vrelišče, tališče, vnetišče ali
plamenišče, ki ima najširše eksplozijsko območje ali pa najvišje
oksidativne lastnosti, parni tlak, topnost ali porazdelitveni
koeficient ipd. Pri tem je treba k podatku vedno pripisati ime
snovi, na katero se ta podatek nanaša.

V primeru, da za obravnavani nevarni izdelek kateri od zahtevanih
paramentov ni (strokovno) smiselen, se mu pripiše oznaka "n.a."
(angl. "not applicable").


10 OBSTOJNOST IN REAKTIVNOST:

Navesti obstojnost nevarne snovi ali pripravka pri različnih
pogojih in možnosti pojavljanja nevarnih reakcij pri določenih
pogojih.

Pogoji, ki se jim je treba izogniti:

Navesti vse pogoje, ki se jim je treba izogniti (npr.
temperatura, tlak, svetloba, udarci...), ker lahko povzročijo
nevarno reakcijo in po možnosti podati kratek opis.

Nezdružljive snovi:

Navesti snovi, ki z izdelkom niso združljive in se jim je
potrebno izogniti, ker lahko povzročijo nevarno reakcijo (npr.
materiali za pakiranje, katalizatorji pretvorbe, voda, zrak,
kisline, lugi, oksidanti ipd.) ter po možnosti podati kratek
opis. Navesti možne produkte, ki nastanejo pri razkroju izdelka v
količinah, ki so lahko prav tako nevarne za človeka in okolje.

Nevarni produkti razkroja:

Navede se vse nevarne produkte, ki nastanejo v nevarnih količinah
pri razkroju snovi ali pripravka.

Posebej se navede še (če je za to vrsto izdelka pomembno):

- potrebo po prisotnosti stabilizatorja;

- možnost nevarne eksotermne reakcije (skupaj s pogoji);

- varnostni pomen vidnih fizičnih sprememb v izgledu snovi ali
pripravka;

- nevarne produkte razkroja ob stiku z vodo;

- sposobnost samorazkroja in nastanek nadaljnjih neobstojnih
produktov.


11 TOKSIKOLOŠKI PODATKI:

V tem poglavju se na kratko, a čimbolj popolno in dovolj široko
opiše različne učinke na zdravje, ki se lahko pojavijo pri
ravnanju ali ob uporabi snovi ali pripravka.

Navajajo se nevarni učinki na zdravje, ki nastanejo po
izpostavljenosti snovi ali pripravku in ki so bili ugotovljeni
bodisi z znanstvenim preskušanjem ali pa z neposrednimi
praktičnimi izkušnjami. Pomembni podatki so npr. LD50 vrednosti -
za različne možne načine izpostavljenosti: pri vdihavanju,
zaužitju, stiku s kožo, stiku z očmi. Opišejo se simptomi
učinkovanja v odvisnosti od fizikalnih, kemijskih ali
toksikoloških značilnosti snovi ali pripravka.

Navedejo se podatki o takojšnjih in zapoznelih učinkih, pa tudi
kronični in subkronični učinki kot posledica kratkotrajne,
ponavljajoče se ali dolgotrajnejše izpostavljenosti, kot so npr.
preobčutljivost, rakotvornost, mutagenost, strupenost za
razmnoževanje vključno s teratogenostjo in narkotičnost.

Upoštevajoč podatke iz poglavja 2 (sestava s podatki o nevarnih
sestavinah) je treba po presoji posebej navesti tudi posebne
učinke na zdravje za nekatere od nevarnih komponent, ki so v
večkomponentnem nevarnem pripravku.


12 EKOTOKSIKOLOŠKI PODATKI:

Ugotoviti je treba učinke, obnašanje, razgradnjo ter usodo
nevarne snovi ali pripravka v okolju, tako glede na njegovo
naravo, kot tudi na predvidljiv način uporabe. Enako kot za snov
ali pripravek, morajo biti navedeni podatki tudi za snovi, ki
nastajajo pri njegovi razgradnji v okolju (metabolite).

Primeri nekaterih ekotoksikoloških podatkov so naslednji:

- gibljivost:

* znane ali možne porazdelitve nevarne snovi ali pripravka v
okolju,

* površinska napetost,

* absorpcija/desorpcija,

* druge ekološko pomembne fizikalno-kemijske lastnosti (glej tudi
poglavje 9):

- razgradljivost:

* biotična (z biološkimi razgrajevalci) in abiotična (s
fizikalnimi ali kemijskimi razgrajevalci),

* aerobna/anaerobna (v prisotnosti ali odsotnosti zraka),

* perzistentnost (odpornost proti razgrajevanju);

- akumulacija (kopičenje):

* bioakumulacijska zmožnost v organih oziroma organizmih,

* biomagnifikacija (povečevalni učinek v živem organizmu),

- kratkotrajni in dogotrajni /dolgoročni učinki na okolje:

ekotoksičnost:

* za vodne organizme,

* za talne organizme,

* za rastline in kopenske živali.

drugi za okolje neugodni učinki:

* zmožnost tanjšanja ozonske plasti,

* zmožnost fotokemijske tvorbe ozona,

* vpliv na segrevanje ozračja,

* vpliv na delovanje čistilnih naprav za odpadne vode.

Opombi:

- Zagotoviti je treba, da so okoljevarstveni podatki, kot npr. za
ukrepanje pri nezgodnih izpustih v okolje, priporočilo za
odstranjevanje ipd. zajeti v 6., 7., 13. in 15. poglavju
varnostnega lista.

- V primeru večkomponentnih pripravkov je treba gornje podatke
obravnavati ločeno po vseh prisotnih nevarnih komponentah, za
katere je bilo po postopku razvrščanja ugotovljeno, da so "okolju
nevarne" (oznaka N).


13 ODSTRANJEVANJE:

Če predstavlja odstranjevanje nekoristnih presežkov ali odpadkov
ter odpadne uporabljene embalaže, ki nastanejo predvideni uporabi
nevarne snovi ali pripravka, nevarnost, je treba vse možne oblike
ostankov opisati in navesti postopke za varno ravnanje z njimi.

Navesti je treba primerne metode odstranjevanja nevarne snovi ali
pripravka, vključno z onesnaženo embalažo (sežig, recikliranje,
odlaganje na posebej določenih deponijah itd.).

Opomba:

Ob tem se navedejo veljavni predpisi, ki urejajo področje
odstranjevanja odpadkov. Prednost imajo - za izdelke, ki so v
prometu v Republiki Sloveniji - slovenski predpisi. Če pa
ustreznih predpisov za določen primer ni, oziroma, če je izdelek
namenjen izvozu, se priporoča navedba mednarodno usklajenih
predpisov, predvsem direktiv Evropske unije.


14 TRANSPORTNI PODATKI:

Navesti vse tiste varnostne ukrepe, ki jih morata upoštevati
prevoznik in uporabnik ob prevozu nevarne snovi ali pripravka,
tako v javnem prometu kot tudi znotraj samega podjetja. Usklajeni
morajo biti z zakonodajo, ki ureja prevoz nevarnega blaga.
Navajajo se podatki, ki jih predpisujejo pravila Združenih
narodov in drugih mednarodnih sporazumov in konvencij, kot so
ADR, RID, IMCO, IATA (t.j. konvencij o prevozu nevarnih snovi po
cestah, železnici, morju, z letali) in se nanašajo na
razvrščanje, pakiranje, opremljanje in označevanje izdelka za
namene prevoza v javnem prometu (npr. razvrstitev v predpisani
nevarnostni razred glede na posamezno od navedenih konvencij, po
predpisanih podrazredih z ustreznimi določevalnimi številkami,
določitev UN številke za obravnavani izdelek, oznak po
ADR/RID/IMCO/IATA, opis označevalnih tabel na vozilih itd.).


15 ZAKONSKO PREDPISANI PODATKI/PODATKI O PREDPISIH:

Navesti podatke o označevanju nevarne snovi ali pripravka na
podlagi pravilnika o nevarnih snoveh oziroma pravilnika o
nevarnih pripravkih, in sicer:

- ugotovljeni grafični znaki (simboli) za nevarnost, pripadajoči
črkovni znaki in napisi za opozarjanje na nevarnosti (lahko se
navedejo samo pripadajoči črkovni znaki izmed naslednjih: E, O,
F+, F, T+, T, C, Xn, Xi in N in pripadajoči napisi za opozarjanje
na nevarnosti izmed naslednjih: "EKSPLOZIVNO", "OKSIDATIVNO",
"ZELO LAHKO VNETLJIVO", "LAHKO VNETLJIVO", "VNETLJIVO", "ZELO
STRUPENO", "STRUPENO", "JEDKO", "ZDRAVJU ŠKODLJIVO", "DRAŽILNO",
"OKOLJU NEVARNO";

- navedba stavkov R in S v celoti, to je skupaj s pripadajočim
standardnim besedilom.

Če za obravnavano snov ali pripravek veljajo posebni predpisi,
kot so posebne določbe, ki urejajo varovanje zdravja človeka in
okolja, npr. morebitna prepoved ali omejitev za dajanje v promet
ali uporabo, maksimalne dopustne koncentracije v izdelku
prisotnih nevarnih snovi v delovnem okolju, postopki za morebitne
omejitve količin na delovnem mestu ali v skladišču, je treba
natančno navesti tudi te.

Priporočljivo je tudi, da se opozori prejemnika varnostnega lista
tudi na ostale relevantne predpise.

Vse zgoraj navedene podatke je treba argumentirati z navedbo
naslova in vira objave uradno veljavnega predpisa (npr. Uradni
list RS, Direktiva ES št./leto), mednarodni standard (oznaka/leto
izdaje) ipd.

Opomba:

V primeru, da se varnostni list pripravlja za izdelek, ki je
namenjen tujemu uporabniku, se priporoča, da se prednostno
navajajo predpisi bodisi države uvoznice, bodisi ustrezne
direktive ES (če se uvoznik s tem strinja).


16 DRUGE INFORMACIJE:

Navedejo se še druge informacije, ki utegnejo biti pomembne za
varnost, ohranitev zdravja in varstvo okolja, npr.:

- nasveti glede usposabljanja delavcev, ki pridejo v stik z
izdelkom;

- priporočena ali omejena uporaba izdelka;

- napotilo, kje je mogoče dobiti dodatne informacije, navedba
referenčne literature, možnost dodatnih tehničnih stikov med
uporabnikom in proizvajalcem itd.;

- viri, ki so služili za izdelavo varnostnega lista.


                           PRILOGA IX

        A) SEZNAM UPOŠTEVANIH DIREKTIV EVROPSKE SKUPNOSTI

Glede na seznam direktiv Bele knjige Evropske skupnosti so bile
upoštevane naslednje direktive:

Poglavje 8: OKOLJE

Podpoglavje III: KEMIJSKE SNOVI

. Pravilnik o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih
snovi:

- 92/32/EEC (7. sprememba dir. 67/548/EEC, OJ L 154, 5. 6. 1992),
razen členov in prilog, ki se nanašajo na prijavo nove snovi (=
razen členov 7-17 ter prilog VII in VIII).

. Priloga I (Seznam nevarnih snovi, ki so enotno razvrščene in
označene na ravni Evropske skupnosti):

- uvod: priloga 1A direktive 98/98/EC (25. sprememba dir.
67/548/EEC, OJ L 355, 30. 12. 1998, str. 1-12);

- 93/72/EEC (19. sprememba dir. 67/548/EEC, OJ L 258, 16. 10.
1993, str. 29 in OJ L 258A, 16. 10. 1993, str. 1),

- 93/101/EC (20. sprememba dir. 67/548/EEC, OJ L 13, 15. 1. 1994,
str. 1-1),

- 94/69/EC (21. sprememba dir. 67/548/EEC, OJ L 381, 31. 12.
1994, str. 1),

- 96/54/EC (22. sprememba dir. 67/548/EEC, OJ L 248, 30. 9. 1996,
str. 1-3, člen 1.1(f) in str. 7-187),

- 97/69/EC (23. sprememba dir. 67/548/EEC, OJ L 343, 13. 12.
1997, str. 19 in str. 21-24),

- 98/73/EC (24. sprememba dir. 67/548/EEC, OJ L 305, 16. 11.
1998, str. 1-142),

- 98/98/EC (25. sprememba dir. 67/548/EEC, OJ L 355, 30. 12.
1998, str. 1-2 in str. 13- 605).

. Priloga II (Grafični znaki (simboli), pripadajoči črkovni znaki
in napisi za opozarjanje na nevarnost za nevarne snovi in
pripravke):

- 93/21/EEC (18. sprememba dir. 67/548/EEC, OJ L 110, 4. 5. 1993,
str. 20 in 110A, 4. 5. 1993, str. 1).

. Priloga III (Standardna opozorila R (stavki R) za označevanje
nevarnih snovi in pripravkov):

- 93/21/EEC (18. sprememba dir. 67/548/EEC, OJ L 110, 4. 5. 1993,
str. 20-21 in 110A, 4. 5. 1993, str. 1),

- 96/54/EC (22. sprememba dir. 67/548/EEC, OJ L 248, 30. 9. 1996,
str. 2, člen 1.2)

- 98/98/EC (25. sprememba dir. 67/548/EEC, OJ L 355, 30. 12.
1998, str. 1-2 in 607).

. Priloga IV (Standardna obvestila S (stavki S) za označevanje
nevarnih snovi in pripravkov):

- 93/21/EEC (18. sprememba dir. 67/548/EEC, OJ L 110, 4. 5. 1993,
str. 20 in 110A, 4. 5. 1993, str. 1,

- 98/98/EC (25. sprememba dir. 67/548/EEC, OJ L 355, 30. 12.
1998, str. 1-2 in 609-613).

. Priloga V1 (Standardne preskusne metode za ugotavljanje
fizikalno-kemijskih, toksikoloških in ekotoksikoloških lastnosti
snovi in pripravkov):

- 88/302/EEC (9. sprememba dir. 67/548/EEC, OJ L 133, 30. 5.
1988, str. 1 in popravek OJ L 136, 2. 6. 1988, str. 20),

- 92/69/EEC (17. sprememba dir. 67/548/EEC, OJ L 383, 29. 12.
1992, str. 113 in OJ L338A, 29. 12. 1992, str. 1,

- 93/21/EEC (18. sprememba dir. 67/548/EEC), OJ L 110, 4. 5.
1993, str. 20 in 110A, 4. 5. 1993, str. 1,

- 96/54/EC (22. sprememba dir. 67/548/EEC, OJ L 248, 30. 9. 1996,
str. 1-3 in str. 189-225)

- 98/73/EC (24. sprememba dir. 67/548/EEC, OJ L 305, 16. 11.
1998, str. 1-2 in 143-181).

. Priloga VI (Splošne zahteve in merila za razvrščanje in
označevanje nevarnih snovi in pripravkov):

- 93/21/EEC (18. sprememba dir. 67/548/EEC, OJ L 110, 4. 5. 1993,
str. 20 in 110A, 4. 5. 1993, str. 1),

- 96/54/EC (22. sprememba dir. 67/548/EEC, OJ L 248, 30. 9. 1996,
str. 1-3 in str. 226-230),

- 97/69/EC (23. sprememba dir. 67/548/EEC, OJ L 343, 13. 12.
1997, čl. 1.2, str. 20),

- 98/98/EC (25. sprememba dir. 67/548/EEC, OJ L 355, 30. 12.
1998, str. 1-2 in 617-624).

. Priloga VII (Posebne zahteve za zapirala, varna za otroke in
otipna opozorila na nevarnost):

- 67/548/EEC (priloga IX),

- 90/35/EEC (navezava na dir. 88/379/EEC, sprememba ni citirana,
OJ L 19, 24. 1. 1990, str. 14-15),

- 91/410/EEC (14. sprememba dir. 67/548/EEC, OJ L 228, 17. 8. 91,
str. 67 in 68),

- 91/442/EEC (navezava na 88/379/EEC, sprememba ni citirana, OJ L
238, 27. 8. 1991, str. 25-27),

- 96/65/EC (4. sprememba dir. 88/379/EEC, OJ L 265, 18. 10. 1996,
str. 15-17).

. Priloga VIII (Varnostni list):

- 91/155/EEC, OJ L 76, 22. 3. 1991, str. 35,

- 93/112/EEC, OJ L 314, 16. 12. 1993, str. 38.

Poglavje 2: PROSTO GIBANJE IN VARNOST INDUSTRIJSKIH IZDELKOV

Podpoglavje III: KEMIJSKI IZDELKI

. Pravilnik o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih
pripravkov:

- 88/379/EEC (OJ L 187, 16. 7. 1988, str. 14-26).

. Priloga I (Mejne koncentracije, ki se uporabljajo pri
ugotavljanju nevarnosti za zdravje po dogovorjeni računski
metodi, predpisani v tem pravilniku):

- 93/18/EEC (3. sprememba dir. 88/379/EEC, OJ L 104, 29. 4. 1993,
str. 46-54),

- 96/65/EC (4. sprememba dir. 88/379/EEC, OJ L 265, 18. 10. 1996,
priloga 1, str. 17).

. Priloga II (Dodatne zahteve za označevanje določenih
pripravkov):

- 93/18/EEC (3. sprememba dir. 88/379/EEC, OJ L 104, 29. 4. 1993,
str. 46-47 in 55-56),

- 75/324/EEC (člen 8(1)(d) in točki 1.8 ter 2.2 priloge)

- 94/1/EC (sprememba direktive 75/324/EEC).

. Priloga III (Navodila za izvedbo dogovorjene računske metode za
razvrščanje in označevanje pripravkov):

- 88/379/EEC (OJ L 187, 16. 7. 1988, člen 3(5)).

. Priloga IV (Postopek priglasitve alternativnega imena snovi
zaradi zaščite tajnosti kemijskega imena):

- priporočilo Komisije 92/214/EEC (navezava na 7(1)(c) člen dir.
88/379/EEC, sprememba ni citirana, OJ L 102, 16. 4. 1992, str.
47-59).


            B) UPORABLJENE KRATICE IN NEKATERI POJMI

-----------------------------------------------------------------
   kratica/
   pojem             pomen
-----------------------------------------------------------------
B  BKF               biokoncentracijski faktor (= BCF -
                     Bioconcentration Factor)

   BPK               biološka potreba po kisiku (= BOD -
                     Biological Oxygen Demand)

C  CAS               število iz mednarodnega seznama odkritih
                     kemičnih snovi, ki enoznačno identificira
                     snov (Chemical Abstract Service Number)

D  dermalno          skozi kožo

   DLP               dobra laboratorijska praksa (= GLP - Good
                     Laboratory Practice)

   DNK               dezoksiribonukleinska kislina (= DNA -
                     Dezoxyribonucleinic Acid)

E  EC                Evropska skupnost (European Community)

   ECx               koncentracija, pri kateri odmre/pogine x %
                     preskusnih organizmov (Effective
                     Concentration)

   EEC (= EC)        Evropska (ekonomska) skupnost (European
                     (Economic) Communities)

   EINECS            Evropski seznam tržno zanimivih snovi
                     (European Inventory of Existing Commercial
                     Chemical Substances)

   ELINCS            Evropski seznam prijavljenih kemičnih snovi
                     (European List of Notified Chemical
                     Substances)

   EU                Evropska unija (European Union)

G  GC                plinska kromatografija (Gas Chromatography)

   GPC               gelska porazdelitvena kromatografija (Gel
                     Partitition Chromatography)

H  HPLC              tekočinska kromatografija (High Pressure
                     Liquid Chromatography)

I  ICx               inhibicijska koncentracija, pri kateri se
                     inhibira x % preskusnih organizmov
                     (Inhibition Concentration)

   inhalacijsko      pri vdihavanju

   IR                spekter infrardeč spekter (Infra Red)

   ISO               Mednarodna organizacija za standarde
                     (International Standard Organization)

   IUPAC             Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo
                     (International Union of Pure and Applied
                     Chemistry)

K  KPK               kemijska potreba po kisiku (= COD - Chemical
                     Oxygen Demand)

L  LCx               smrtna koncentracija, pri kateri pogine x %
                     preskusnih organizmov (Lethal Concentration)

   LDx               smrtni odmerek, pri katerem pogine x %
                     preskusnih organizmov (Lethal Dosis)

   LEL               spodnja eksplozijska meja (Lower Explosivity
                     Limit)

   letalno           smrtno

   log Pow           logaritem porazdelitvenega koeficienta
                     oktanol/voda (log octanol/water partitition
                     coeficient)

M  MWD               porazdelitev molekulskih mas (Molecular
                     Weight Distribution)

N  NOEC              koncentracija brez učinka (No Observed
                     Effective Concentration)

   NOEL              raven brez učinka (No Observed Effect Level)

O  oralno            pri zaužitju

R  R stavki          standardna opozorila R (stavki za
                     opozarjanje na nevarnosti) (R = risk)

S  SCEs              izmenjave med sestrinskima kromatidama
                     (Sister Chromatide Exchanges)

   splošna uporaba   uporaba, pri kateri je izpostavljen širok
                     krog uporabnikov

   S stavki          standardna obvestila S (stavki za obveščanje
                     o varnostnih ukrepih) (S = safety)

T  toksičen          strupen

U  UDS               nepravilna sinteza DNK (Unscheduled DNA
                     Synthesis)

   UV spekter        ultravijolični spekter

   <                 manjše

   >                 večje

   < =               manjše ali enako

   > =               večje ali enako
-----------------------------------------------------------------

1 Opomba: Priloga V (Standardne preskusne metode za ugotavljanje
fizikalno-kemijskih, toksikoloških in ekotoksikoloških lastnosti
snovi in pripravkov) ne bo objavljena v Uradnem listu RS, pač pa
se, podobno kot standardi, uveljavlja v originalnem angleškem
jeziku. Na razpolago je pri Evropskem dokumentacijskem centru pri
Ekonomski fakulteti, Kardeljeva pl. 17, 1100 Ljubljana.
Kazalo Na vrh
AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti

Datum soglasja:

ID vašega soglasja:

Zavrni vse
Spremeni svoje soglasje