Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 73/1999 z dne 9. 9. 1999

3582. Pravilnik o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih pripravkov, stran 9400.

Na podlagi 28. člena zakona o kemikalijah (Uradni list RS, št. 36/99) izdaja minister za zdravstvo

P R A V I L N I K
o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih pripravkov

1. člen

(splošne določbe)

Ta pravilnik ureja razvrščanje, pakiranje in označevanje nevarnih pripravkov, ki se dajejo v promet v Republiki Sloveniji.
Za razvrščanje, pakiranje in označevanje nevarnih pripravkov se uporabljajo tudi določbe pravilnika o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih snovi (v nadaljnjem besedilu: pravilnik o nevarnih snoveh).
Ta pravilnik se uporablja tudi za pripravke iz priloge II tega pravilnika.
Določbe tega pravilnika se uporabljajo tudi za razvrščanje, pakiranje in označevanje fitofarmacevtskih sredstev in predmetov splošne uporabe, če imajo katero od nevarnih lastnosti iz 10. točke 2. člena zakona o kemikalijah.

2. člen

(pomen izrazov in seznam prilog)

Za potrebe tega pravilnika se uporabljajo izrazi iz zakona o kemikalijah in iz pravilnika o nevarnih snoveh.
Priloge, ki so sestavni del tega pravilnika, so:
(a) Priloga I so mejne koncentracije, ki se uporabljajo pri ugotavljanju nevarnosti za zdravje po dogovorjeni računski metodi, predpisani v tem pravilniku.
(b) Priloga II so dodatne zahteve za označevanje določenih pripravkov.
(c) Priloga III so navodila za izvedbo dogovorjene računske metode za razvrščanje in označevanje pripravkov.
(d) Priloga IV je postopek priglasitve alternativnega imena snovi zaradi zaščite tajnosti kemijskega imena.

I. RAZVRŠČANJE

3. člen

(ugotavljanje nevarnih lastnosti in obveznost izvajanja poizvedb)

Nevarne fizikalno-kemijske lastnosti se ugotavljajo po metodah iz priloge V.A pravilnika o nevarnih snoveh.
Pripravki se štejejo kot eksplozivni, oksidativni, zelo lahko vnetljivi, lahko vnetljivi ali vnetljivi, če so rezultati preskusov, izvedenih po predpisanih metodah, ovrednoteni v skladu z merili iz priloge VI pravilnika o nevarnih snoveh.
Nevarnosti za zdravje človeka oziroma toksikološke lastnosti pripravka se ugotavljajo na podlagi ene izmed naslednjih metod:
a) po dogovorjeni računski metodi iz priloge III k temu pravilniku z uporabo vnaprej določenih mejnih koncentracij iz priloge I k temu pravilniku,
b) z neposrednim eksperimentalnim določanjem toksikoloških lastnosti pripravka po postopkih, ki jih določa priloga V k pravilniku o nevarnih snoveh in po merilih, ki jih za razvrščanje in označevanje določa priloga VI k pravilniku o nevarnih snoveh.
Če katera izmed toksikoloških lastnosti pripravka ni bila določena z eksperimentalnim postopkom iz točke (b) tretjega odstavka tega člena, jo je treba ovrednotiti po dogovorjeni računski metodi iz točke (a) tretjega odstavka tega člena.
Kadar je bila katera od toksikoloških lastnosti pripravka ovrednotena po obeh metodah iz točke (a) in (b) tretjega odstavka tega člena, se za razvrščanje uporabijo rezultati, dobljeni po metodi neposrednega eksperimentalnega določanja toksikoloških lastnosti (metoda iz točke (b) tretjega odstavka tega člena), razen v primeru rakotvornosti, mutagenosti ali strupenosti za razmnoževanje, ko se vedno uporabi le dogovorjeno računsko metodo.
Kadar je mogoče dokazati, da:
– se ugotovljeni toksikološki učinki na človeka razlikujejo od tistih, ki so bili pridobljeni po eni od metod iz tretjega odstavka tega člena, se pripravek razvrsti in označi na podlagi ugotovljenih učinkov na človeka,
– daje dogovorjena računska metoda iz točke (a) tretjega odstavka tega člena, zaradi neupoštevanja sinergističnega delovanja posameznih sestavin pripravka, blažji rezultat kot eksperimentalna metoda iz točke (b) tretjega odstavka tega člena, se za razvrščanje uporabi rezultat, pridobljen po eksperimentalni metodi iz točke (b) tretjega odstavka tega člena,
– daje dogovorjena računska metoda iz točke (a) tretjega odstavka tega člena, zaradi neupoštevanja antagonističnega delovanja posameznih sestavin pripravka, ostrejši rezultat kot eksperimentalna metoda iz točke (b) tretjega odstavka tega člena, se za razvrščanje uporabi rezultat, pridobljen po eksperimentalni metodi iz točke (b) tretjega odstavka tega člena.
Za pripravke z znano sestavo, ki so bili razvrščeni po eksperimentalni metodi iz točke (b) tretjega odstavka tega člena, je treba izvesti ponovno oceno nevarnosti po eni od metod iz tretjega odstavka tega člena, kadar:
– proizvajalec pripravka spremeni njegovo sestavo s tem, da nadomesti ali pa doda eno ali več novih sestavin, ne glede na to, ali so nove sestavine zdravju nevarne v smislu pravilnika o nevarnih snoveh, ali ne,
– spremembe utežne odstotne koncentracije ene ali več sestavin pripravka, ki imajo vsaj eno zdravju nevarno lastnost po pravilniku o nevarnih snoveh, presegajo dovoljena odstopanja za posamezne koncentracijske intervale iz naslednje razpredelnice:

----------------------------------------------------------------
Začetni koncentracijski                     Dovoljeno odstopanje
interval sestavine v pripravku          od začetne koncentracije
(v utežnih odstotkih)                      sestavine v pripravku
                                        (v relativnih odstotkih)
----------------------------------------------------------------
       konc. ≤2,5%                                       ± 15%
2,5% < konc. ≤ 10%                                       ± 10%
 10% < konc. ≤ 25%                                        ± 6%
 25% < konc. ≤ 50%                                        ± 5%
 50% < konc. ≤ 100%                                       ± 2,5%
----------------------------------------------------------------

Pri uporabi dogovorjene računske metode iz priloge III, ki je sestavni del tega pravilnika, se individualne mejne koncentracije uporabljajo na podlagi naslednjih izhodišč:
– kadar so sestavinam pripravka – nevarnim snovem iz priloge I k pravilniku o nevarnih snoveh že predpisane mejne koncentracije, se morajo za izvedbo dogovorjene računske metode uporabiti mejne koncentracije iz priloge I k pravilniku o nevarnih snoveh,
– kadar nevarne snovi kot sestavine pripravka niso navedene v prilogi I k pravilniku o nevarnih snoveh ali pa tam nastopajo brez opredeljenih mejnih koncentracij, ki so nujne za izvedbo dogovorjene računske metode iz točke (a) tretjega odstavka tega člena, se potrebne mejne koncentracije ugotovijo v skladu prilogo I k temu pravilniku,
– kadar so mejne koncentracije za posamezno snov kot sestavino pripravka navedene v obeh prilogah (tj. v prilogi I k pravilniku o nevarnih snoveh in v prilogi I k temu pravilniku), je treba upoštevati strožje mejne koncentracije,
– kadar pripravek vsebuje vsaj eno od snovi, ki nosi posebno opozorilo “Pozor – snov še ni popolnoma preskušena“, mora biti tudi na etiketi pripravka navedeno opozorilo “Pozor – pripravek vsebuje snov, ki še ni popolnoma preskušena“, in sicer takrat, kadar je utežna koncentracija te snovi enaka ali večja od 1%.
Na podlagi zbranih podatkov iz tega člena pravna ali fizična oseba, ki daje nevarni pripravek v promet, razvrsti, pakira in označi nevarni pripravek v skladu s tem pravilnikom in s prilogo VI pravilnika o nevarnih snoveh.
Pravna ali fizična oseba iz prejšnjega odstavka je dolžna nenehno spremljati razvoj vedenja in znanja in mora takoj, ko izve za nove podatke o lastnostih oziroma učinkih že razvrščenega pripravka, pripravek temu ustrezno prerazvrstiti in, če je treba, tudi na novo označiti.
Fizikalno-kemijske in toksikološke študije iz prvega odstavka in točke (b) tretjega odstavka tega člena morajo biti izvedene v skladu s predpisi o načelih dobre laboratorijske prakse (v nadaljnjem besedilu: DLP).

4. člen

(razvrščanje)

Za razvrščanje nevarnih pripravkov na podlagi njihovih nevarnih lastnosti se kot osnova uporabljajo splošne zahteve in merila za razvrščanje in označevanje, ki jih določa priloga VI pravilnika o nevarnih snoveh, kolikor ni predpisano drugače.
Pripravek mora biti razvrščen glede na največjo stopnjo nevarnosti, ki jo predstavlja, pri čemer morajo biti, poleg rezultatov laboratorijskih preskusov na živalih oziroma drugih sistemih, upoštevani tudi v praksi ugotovljeni dejanski učinki na človeka oziroma na okolje.
Na podlagi svojih specifičnih nevarnih lastnosti se nevarni pripravki razvrščajo v skupine iz 10. točke 2. člena zakona o kemikalijah.

5. člen

(izjeme pri ugotavljanju nevarnih lastnosti in razvrščanju)

Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka 3. člena tega pravilnika ter prvega odstavka prejšnjega člena, veljajo naslednje izjeme:
Ugotavljanje, ali so pripravki eksplozivni, oksidativni, zelo lahko vnetljivi, lahko vnetljivi ali vnetljivi po postopkih iz tega pravilnika ni potrebno, če nobena od prisotnih sestavin v pripravku nima katere izmed teh lastnosti in, če je iz podatkov jasno razvidno, da je nemogoče, da bo pripravek v procesu nastajanja, ravnanja ali uporabe, pridobil eno od zgoraj navedenih nevarnih fizikalnih lastnosti.
Pripravki, ki se dajejo v promet v obliki aerosolnega razpršilca za enkratno uporabo, se razvrščajo po merilih za vnetljivost iz 2. točke priloge II tega pravilnika, za dajanje v promet pa morajo biti upoštevani tudi drugi predpisi o aerosolnih razpršilcih.
Kadar pravna ali fizična oseba, ki daje aerosolni razpršilec v promet, razpolaga z rezultati preskusov ali z drugimi podatki, da vsebina aerosolnega razpršilca ne predstavlja nobenega tveganja za vžig pri normalnih ali pričakovanih pogojih uporabe in skladiščenja, se lahko kljub temu, da je vsebina vnetljiva, na lastno odgovornost odloči, da razpršilca ne označi v skladu z 2. točko priloge II tega pravilnika. V tem primeru pošlje Uradu za kemikalije Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: urad) kopijo dokazil, ki potrjujejo, da nevarnost vžiga v praksi ne obstaja, na etiketi pa jasno in neizbrisno navede količino vnetljive vsebine z besedilom “X utežnih % vsebine je vnetljivih.”

6. člen

(nečistote, dodatki in posamezne sestavine v manjših koncentracijah)

Pri razvrščanju pripravkov v skupine iz 4. člena tega pravilnika se ne upoštevajo nečistote, dodatki ali posamezne sestavine, če je utežna odstotna koncentracija posamezne izmed njih nižja od:
– 0,1%, če je snov kot nečistota, dodatek ali posamezna sestavina razvrščena kot zelo strupena (T(+)) ali strupena (T) (tudi rakotvorne snovi iz skupine 1 ali 2, mutagene snovi iz skupine 1 ali 2 ter snovi strupene za razmnoževanje iz skupine 1 ali 2),
– 1,0%, če je snov kot nečistota, dodatek ali posamezna sestavina razvrščena kot zdravju škodljiva (X(n)), jedka (C) ali dražilna (X(i)) (tudi snovi, ki povzročajo preobčutljivost, rakotvorne snovi iz skupine 3, mutagene snovi iz skupine 3 ter snovi, strupene za razmnoževanje iz skupine 3),
kolikor priloga I oziroma II tega pravilnika ali priloga I k pravilniku o nevarnih snoveh ne določa še nižje spodnje mejne koncentracije posamezne nevarne snovi kot nečistote, dodatka ali sestavine.
Za nevarno snov, ki ni zajeta v prilogi I k pravilniku o nevarnih snoveh, vendar se uporablja kot sestavina pripravka v utežni odstotni koncentraciji, ki je večja od navedene v prvem odstavku tega člena, mora biti ugotovljena mejna koncentracija, ki označuje njeno nevarnost za zdravje.
Če imajo nevarne snovi več kot eno zdravju nevarno lastnost (npr. škodljivost za zdravje – dražilnost, jedkost – škodljivost za zdravje, jedkost – povzročanje preobčutljivosti), mora biti vsaka od teh lastnosti opredeljena z njeno specifično mejno koncentracijo.
Mejne koncentracije iz drugega in tretjega odstavka tega člena določi pravna ali fizična oseba, ki daje pripravek v promet, v skladu s prilogo I tega pravilnika.

II. OZNAČEVANJE

7. člen

(označevanje)

Nevarni pripravki se lahko dajejo v promet le, če so označeni v skladu s pogoji, ki jih določa ta pravilnik.
Posebni pogoji, ki še dodatno veljajo za označevanje določenih vrst pripravkov, so navedeni v prilogi II k temu pravilniku in v drugih predpisih, ki se nanašajo na posebne vrste nevarnih izdelkov (npr. če vsebujejo azbest).
Na vsaki embalažni enoti nevarnega pripravka morajo biti jasno, čitljivo in neizbrisno navedeni podatki o pravni ali fizični osebi, ki daje pripravek v promet, podatki o nevarnih snoveh, ki jih pripravek vsebuje, o grafičnih znakih za nevarnost, o standardnih opozorilih, o standardnih obvestilih in o nominalni količini pripravka v embalažni enoti (kadar je namenjen splošni uporabi), in sicer:
(a) ime, polni naslov in telefon pravne ali fizične osebe, ki daje nevarni pripravek v promet v Republiki Sloveniji,
(b) trgovsko ime ali druga enakovredna označba za identifikacijo pripravka,
(c) kemijska imena nevarnih snovi kot sestavin pripravka:
– za pripravke, ki so v skladu s tem pravilnikom razvrščeni kot zelo strupeni (T(+)), strupeni (T) ali zdravju škodljivi (X(n)), se navedejo imena samo tistih zelo strupenih (T(+)), strupenih (T) ali zdravju škodljivih (X(n)) snovi, ki so v pripravku v koncentracijah, ki so enake ali presegajo najnižjo, posamezni snovi pripadajačo mejno koncentracijo v intervalu X(n) iz priloge I pravilnika o nevarnih snoveh oziroma iz priloge I tega pravilnika (spodnja mejna koncentracija v navpični koloni označeni z X(n) v razpredelnicah 1, 1A, 2, 2A, 3, 3A),
– za pripravke, ki so v skladu s tem pravilnikom razvrščeni kot jedki (C), se navedejo imena samo tistih jedkih (C) snovi, ki so v pripravku v koncentracijah, ki presegajo najnižjo, posamezni snovi pripadajočo mejno koncentracijo v intervalu X(i) iz priloge I pravilnika o nevarnih snoveh oziroma iz priloge I tega pravilnika (spodnja mejna koncentracija v navpični koloni označeni z X(i) v razpredelnicah 4 in 4A),
– za pripravke, ki morajo biti v skladu s tem pravilnikom označeni s standardnimi stavki R42, R43 ali R42/43, se navedejo tudi imena tistih snovi, na katere se ti stavki nanašajo in so prisotne v koncentracijah, ki so enake ali večje od ustreznih mejnih koncentracij iz priloge I pravilnika o nevarnih snoveh oziroma iz priloge I tega pravilnika (spodnja mejna koncentracija v navpičnih kolonah za R42 oziroma R43 v razpredelnicah 5, 5A).
Pri navajanju kemijskih imen velja splošno pravilo, da zadošča navedba največ štirih snovi, in sicer tistih, ki največ pripomorejo k nevarnosti za zdravje, k razvrstitvi/označitvi pripravka in k izbiri stavkov R. Le izjemoma se lahko navedejo več kot štiri kemijska imena.
Če je po postopkih razvrščanja iz tega pravilnika pripravku potrebno predpisati stavke R39, R40, R42, R43, R42/43, R45, R46, R47, in/ali R48, R60, R61, R62, R63, se obvezno navedejo ob tem tudi vsa tista kemijska imena snovi, ki so razlog za navedbo teh stavkov.
Navedeno kemijsko ime posamezne snovi mora biti enako imenu, ki je uporabljeno v prilogi I pravilnika o nevarnih snoveh. Če snov še ni zajeta v tej prilogi, se mora uporabiti ime po seznamu EINECS ali ELINCS, oziroma ime po eni izmed mednarodno priznanih kemijskih nomenklatur (npr. IUPAC).
Kadar pravna ali fizična oseba, ki daje pripravek v promet, lahko dokaže, da bi razkritje kemijskega imena snovi, ki je v pripravku prisotna in je razvrščena kot zdravju škodljiva (X(n)), pomenilo resen poseg v tajnost podatkov, sme izjemoma to snov poimenovati z njenim generičnim imenom, ki označuje tiste najvažnejše funkcionalne kemijske skupine te snovi, ki so zanjo tipične, ali pa s pomočjo drugega alternativnega imena. Alternativnega poimenovanja pa se ne more uveljaviti, če je snovi pripisan eden ali več od stavkov R, navedenih v petem odstavku točke (c) tega člena.
V primeru alternativnega poimenovanja snovi, mora pravna ali fizična oseba, ki daje pripravek v promet, pred dajanjem pripravka v promet o tem obvestiti urad in predložiti dokumentacijo v skladu s prilogo IV tega pravilnika. Dokumentacija se na uradu obravnava v skladu s pravilnikom o tajnih podatkih in je skladno z veljavnimi mednarodnimi pogodbami predmet mednarodnih izmenjav tovrstnih informacij.
(d) grafični znaki za nevarnost (simboli), pripadajoči črkovni znaki in napisi za opozarjanje na nevarnosti pri uporabi ali ravnanju z nevarnim pripravkom, v skladu z zahtevami tega pravilnika in prilogama II ter VI pravilnika o nevarnih snoveh, za pripravke v obliki aerosolnih razpršilcev pa tudi v skladu z 2. točko priloge II tega pravilnika.
Simboli so črne barve na oranžnorumenem ozadju v kvadratnem črnem okviru. Navajanje črkovnega znaka za nevarnost, ki je napisan v sredini tik nad simbolom, ni obvezno, je pa priporočljivo. Napis za opozarjanje na nevarnost, ki je tik pod simbolom, pojasnjuje pomen simbola in je obvezen. Uporabljati se smejo le standardni simboli, pripadajoči črkovni znaki in napisi za opozarjanje na nevarnosti iz priloge II pravilnika o nevarnih snoveh. Simboli in ustrezno besedilo se določijo v skladu z merili iz priloge VI pravilnika o nevarnih snoveh. Izbor simbolov in pripadajočih napisov za opozarjanje na nevarnosti opravi pravna ali fizična oseba, ki proizvaja ali daje nevarni pripravek v promet.
Kadar je treba pripravek označiti z več simboli, veljajo naslednja izločitvena pravila:
– pri obvezni uporabi simbola T sta simbola C in X neobvezna,
– pri obvezni uporabi simbola C je simbol X neobvezen,
– pri obvezni uporabi simbola E sta simbola F in O neobvezna.
(e) standardna opozorila R (stavki R), ki opozarjajo na posebna tveganja pri uporabi in ravnanju in ki izhajajo iz ugotovljenih nevarnih lastnosti pripravka.
Uporabljati se smejo le stavki R iz priloge III pravilnika o nevarnih snoveh. Stavke R je treba navesti na etiketi na embalaži in v navodilu za uporabo pripravka skupaj s pripadajočim in nespremenjenim besedilom. Ustrezni stavki R se določijo v skladu s prilogama I in III tega pravilnika in v skladu z merili iz priloge VI pravilnika o nevarnih snoveh. Izbor stavkov R opravi pravna ali fizična oseba, ki proizvaja ali daje nevarni pripravek v promet.
Praviloma zadostujejo največ štirje stavki R za pojasnitev vseh bistvenih nevarnosti. Posamezni sestavljeni stavek R iz priloge III pravilnika o nevarnih snoveh velja kot en stavek. Večje število stavkov R se uporabi le, če je to nujno zaradi opozarjanja na dodatne nevarnosti za zdravje človeka ali okolje. Če je pripravek označen z več kategorijami nevarnosti, morajo uporabljeni stavki R opozarjati na vse bistvene vrste teh nevarnosti. Pri tem velja izločitveno pravilo, da je treba obdržati strožje stavke (npr.: če je pripravek razvrščen hkrati kot zdravju škodljiv (Xn) in kot dražilen (Xi), se označi kot zdravju škodljiv, z ustrezno izbiro stavkov R pa se poudari obe vrsti nevarnosti).
Stavkov R za “zelo lahko vnetljivo“ in “lahko vnetljivo“ (R12, R11) ni treba posebej navajati, če je embalažna enota manjša od 125 ml, ker jih ponazarja že izbrani simbol in napis ob njem.
(f) standardna obvestila S (stavki S), ki določajo varnostne ukrepe pri uporabi in ravnanju z nevarnim pripravkom:
Stavke S je treba navesti na etiketi na embalaži in v navodilu za uporabo skupaj s pripadajočim besedilom. Uporabljati se smejo le standardni stavki S iz priloge IV k pravilniku o nevarnih snoveh v nespremenjenem besedilu. Izbor stavkov S opravi pravna ali fizična oseba, ki daje nevarni pripravek v promet, in sicer v skladu s prilogo II k temu pravilniku in s prilogo VI k pravilniku o nevarnih snoveh.
Praviloma največ štirje stavki S zadostujejo za vsa pomembna obvestila o varni uporabi in ravnanju z nevarnim pripravkom. Standardni sestavljeni stavek S iz priloge IV k pravilniku o nevarnih snoveh velja kot en stavek S.
Kjer fizično ni mogoče navesti stavkov S na etiketi ali na predvidenem polju na embalaži nevarnega pripravka, morajo biti le-ti obvezno navedeni v navodilu za uporabo nevarnega pripravka.
Dražilnih (razen tistih, ki povzročajo preobčutljivost), lahko vnetljivih, vnetljivih ali oksidativnih pripravkov, ki so pakirani v posamezne enote, manjše od 125 ml, ni treba označiti s pripadajočimi stavki R in S, saj na te nevarnosti že opozarjajo izbrani simboli in napisi ob njih. Enako velja tudi za zdravju škodljive pripravke, ki niso v splošni uporabi.
(g) nominalna količina (nominalna masa ali nominalni volumen) pripravka v embalažni enoti, kadar je namenjen splošni uporabi.
Dodatne zahteve za označevanje določenih vrst pripravkov so navedene v prilogi II tega pravilnika.
Določbe prvega odstavka 6. člena tega pravilnika se uporabljajo tudi za označevanje nevarnega pripravka.

8. člen

(prepoved pri označevanju)

Prepovedano je vsako označevanje nevarnih pripravkov s pojmom “nevarno”, “nestrupeno”, “neškodljivo” in s podobnimi izrazi.

9. člen

(izvedba označevanja)

Kadar se podatki iz 7. člena tega pravilnika navajajo na etiketi na embalaži, mora biti le-ta trdno pričvrščena na eno ali več strani embalaže tako, da so podatki neizbrisni in čitljivi v vodoravni legi, ko je embalaža normalno postavljena. Etiketa kot del celotne informacije na embalaži mora imeti naslednje mere:

-----------------------------------------------------------------
    Vsebnost embalaže                        Mere etikete (v mm)
-----------------------------------------------------------------
    do 3 litre                                najmanj 52 x 74 mm
    od 3 do 50 litrov                        najmanj 74 x 105 mm
    od 50 do 500 litrov                     najmanj 105 x 148 mm
    nad 500 litrov                          najmanj 148 x 210 mm
-----------------------------------------------------------------

Vsak simbol mora pokrivati najmanj eno desetino površine etikete, ne sme pa biti manjši od 1cm2. Celotna površina etikete mora biti na površino embalaže neodstranljivo pričvrščena takoj, ko je bila embalaža napolnjena.
Etikete z zgoraj navedenimi merami so namenjene predstavitvi samo tistih podatkov, ki jih predpisuje ta pravilnik, če je treba, pa tudi dodatnim podatkom za varovanje zdravja človeka in okolja. Ostale informacije in druga pojasnila, ki jih je treba navesti na embalaži v skladu z drugimi predpisi, se navedejo izven dela površine, določene v prvem odstavku tega člena.
Etikete niso potrebne, če so predpisani podatki na embalažo natisnjeni na način iz prvega odstavka tega člena.
Barva podlage in grafična izvedba etikete (ali površine na embalaži), morata biti taki, da črna in oranžnorumena barva simbola in ostalega besedila jasno izstopata iz ozadja.
Vsi pisni podatki, ki morajo biti na etiketi oziroma na embalaži v skladu s 7. členom tega pravilnika, morajo biti take barve, da jasno izstopajo iz barve podlage. Velikost črk mora biti najmanj 2 mm, njihova širina in razmaki med njimi pa taki, da so napisi čitljivi brez težav. Posebne določbe o izgledu in dimenzijah podatkov na etiketi oziroma na embalaži, so navedene v prilogi II k temu pravilniku in v prilogi VI k pravilniku o nevarnih snoveh.
Kadar se daje nevarni pripravek v promet v Republiki Sloveniji, morajo biti podatki iz 7. člena tega pravilnika v slovenskem jeziku.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, so nevarni pripravki za industrijsko in laboratorijsko uporabo lahko izjemoma opremljeni le z napisi v tujem jeziku, če so vsi, ki z njimi ravnajo, na drug primeren način seznanjeni z njihovimi nevarnostmi.
Šteje se, da so določbe tega pravilnika glede označevanja izpolnjene, če je:
(a) zunanja ovojna oziroma transportna embalaža nevarnega pripravka, ki je sestavljena iz ene ali več enakih prodajnih podenot, označena v skladu z mednarodnimi predpisi, ki veljajo za prevoz nevarnega blaga in, ko so notranje podenote označene v skladu s tem pravilnikom, ali
(b) v primeru ene same (samostojne) embalažne enote:
– le-ta označena v skladu z mednarodnimi predpisi, ki veljajo za prevoz nevarnega blaga in obenem v skladu s točkami (a), (b), (c), (e), (f) in (g) tretjega odstavka ter s petim odstavkom 7. člena in tega pravilnika, in če je
– le-ta označena v skladu s posebnimi določbami iz priloge II k temu pravilniku oziroma iz priloge VI k pravilniku o nevarnih snoveh (npr. za posebne načine pakiranja kot so premične plinske posode oziroma za pripravke, ki vsebujejo določene nevarne snovi).
Kadar se pripravek uvaža in ima na embalaži napise v tujem jeziku, je treba slovensko etiketo prilepiti na embalažo tako, da prekrije samo tisto besedilo, ki ga enakovredno nadomešča (razen za primere iz osmega odstavka tega člena). Lepljenje deklaracij, cen in podobnega na dele embalaže, kjer so navodila za uporabo in pomembne informacije za varovanje zdravja in okolja, ni dovoljeno.

III. PAKIRANJE

10. člen

(pakiranje)

Nevarni pripravki se lahko dajo v promet le, če so pakirani v skladu z naslednjimi pogoji:
(a) embalaža mora biti take oblike in konstrukcije, da onemogoča nehoteno izhajanje vsebine,
(b) material, iz katerega je embalaža in zapiralo, ne sme biti občutljiv na vsebino in z njo ne sme reagirati oziroma tvoriti nevarnih snovi,
(c) embalaža in zapirala morajo biti dovolj močna in trdna, da pri pričakovanih napetostih in silah med prevozom in ravnanjem ne popustijo,
(d) embalažne enote, ki se lahko ponovno zaprejo oziroma se zapirajo z zamenljivimi zapirali in pripadajoča zapirala morajo biti tako konstruirana, da se lahko vsakokrat ponovno tesno zaprejo,
(e) vsaka embalažna enota, ne glede na njeno velikost, ki vsebuje pripravek, ki je v splošni uporabi in ki je v skladu s tem pravilnikom razvrščen kot zelo strupen (T(+)), strupen (T) ali jedek (C), mora biti zaprta s posebnim, za otroke varnim zapiralom, ter mora nositi posebno otipno opozorilo na nevarnost, v skladu z zahtevami iz priloge VII pravilnika o nevarnih snoveh,
(f) vsaka embalažna enota, ne glede na njeno velikost, ki vsebuje pripravek, ki je v splošni uporabi in ki je v skladu s tem pravilnikom razvrščen kot zdravju škodljiv (X(n)), zelo lahko vnetljiv (F(+)) ali lahko vnetljiv (F), mora nositi posebno otipno opozorilo na nevarnost, ki mora biti v skladu z zahtevami iz priloge VII pravilnika o nevarnih snoveh,
(g) embalažne enote z nevarnim pripravkom, ki je v splošni uporabi, ne smejo imeti:
– oblike in grafičnih dekoracij, ki bi utegnile privabljati ali vzbujati dejavno radovednost otrok ali zavajati uporabnika, ali
– oblike, grafičnih dekoracij in označb, ki se navadno uporabljajo za živila, krmila, zdravila in kozmetiko ipd. ali nanje spominjajo.
Ne glede na določbe tega člena, lahko urad določi, da je embalaža že ob polnenju opremljena s takim zapiralom ali pečatom, ki se ob prvem odpiranju nepopravljivo poškoduje oziroma zlomi in s tem vidno opozarja na to, da je bila embalaža že odprta.

11. člen

(izjeme pri pakiranju in označevanju)

Ne glede na 7. in 9. člen tega pravilnika lahko urad:
(a) odobri, da se označevanje, izvede na drug primeren način na embalaži, ki je ali premajhna ali kako drugače neprimerna za označevanje v skladu s 7. členom in prvim, drugim, tretjim ter četrtim odstavkom 9. člena tega pravilnika;
(b) odobri izjemoma celo opustitev označevanja na embalaži v skladu s 7., 9. in 10. členom tega pravilnika, če gre za pripravke, ki niso niti eksplozivni, niti zelo strupeni, niti strupeni, pod pogojem, da je količina pripravka v posamezni embalažni enoti tako majhna, da ne predstavlja nobene realne nevarnosti za osebe, ki z njo ravnajo, jo uporabljajo ali kako drugače pridejo v stik z njo;
(c) odobri izjemoma drug primeren način označevanja tudi za eksplozivne, zelo strupene in strupene pripravke, če so embalažne enote premajhne za izvajanje zahtev iz 7., 9. in 10. člena tega pravilnika in če pripravek ne predstavlja nobene realne nevarnosti za osebe, ki z njo ravnajo, jo uporabljajo ali kako drugače pridejo v stik z njo.
Simboli, znaki, napisi za opozarjanje na nevarnost, stavki R ter stavki S, drugačni od tistih, ki so določeni s tem pravilnikom, se ne smejo uporabljati.

12. člen

(varnostni list)

Pravna ali fizična oseba, ki proizvaja oziroma daje nevarni pripravek v promet, je dolžna zaradi varovanja zdravja človeka in okolja ter varnosti in zdravja na delovnem mestu najkasneje ob dobavi nevarnega pripravka poklicnemu uporabniku ali distributerju (npr. v proizvodnji, trgovini ali obrti), posredovati varnostni list o nevarnem pripravku v skladu s prilogo VIII pravilnika o nevarnih snoveh.
Varnostni list se lahko prejemniku posreduje v pisni obliki ali z ustreznimi elektronskimi mediji. Pravna ali fizična oseba, ki daje nevarni pripravek v promet, je dolžna nenehno spremljati razvoj vedenja in znanja, pridobivati nove podatke ter sporočiti vsem, ki so pripravek v zadnjih 12 mesecih vsaj enkrat prejeli, vsako spremembo (nov varnostni list), ki pomembno vpliva na vsebino varnostnega lista in jih nanjo dodatno opozoriti.
Za nevarne pripravke, ki se dajejo v promet na slovenskem trgu, mora biti varnostni list v slovenskem jeziku.

IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

13. člen

Pravna ali fizična oseba, ki na ozemlju Republike Slovenije proizvaja ali daje v promet nevarni pripravek, mora razvrstitev, pakiranje in označevanje tega pripravka uskladiti s tem pravilnikom do 29. maja leta 2000.

14. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 022-23/99

Ljubljana, dne 30. julija 1999.

dr. Marjan Jereb, dr. med. l. r.
Minister
za zdravstvo

                            PRILOGA I

MEJNE KONCENTRACIJE ZA UGOTAVLJANJE NEVARNOSTI ZA ZDRAVJE PO
DOGOVORJENI RAČUNSKI METODI

Ugotavljanje nevarnosti pripravka se izvaja ob upoštevanju vseh
nevarnosti za zdravje, ki jih posamezna, v pripravku prisotna
snov lahko povzroča. Za te namene se zdravju nevarni učinki
delijo na:

1. akutne letalne učinke (akutne smrtne okvare zdravja);

2. neletalne nepovratne učinke po enkratni izpostavljenosti
(trajne nesmrtonosne) okvare zdravja po enkratni
izpostavljenosti);

3. hude okvare zdravja po ponavljajoči se ali dolgotrajnejši
izpostavljenosti;

4. jedkost, dražilnost in hude poškodbe oči;

5. povzročanje preobčutljivosti;

6. rakotvornost, mutagenost, strupenost za razmnoževanje.

Sistematično ugotavljanje vseh zdravju nevarnih lastnosti
pripravka se v povezavi z razvrstitvijo posamezne obravnavane
snovi po pravilniku o nevarnih snoveh izvaja s pomočjo mejnih
koncentracij, ki se izražajo v utežnih odstotkih, razen pri
plinastih pripravkih (v nadaljevanju podanih v razpredelnicah z
oznako A), kjer se izražajo v volumskih odstotkih.

Razvrstitev snovi je izražena bodisi s pripadajočim simbolom in z
enim ali več stavki R, bodisi s skupinami 1, 2 ali 3, ki jih
opredeljujejo tudi ustrezni stavki R, kadar so snovi rakotvorne,
mutagene ali strupene za razmnoževanje. Poleg simbola je zato
nujno treba upoštevati tudi vse pripadajoče stavke R, ki
opredeljujejo posebne možne nevarnosti, ki jih povzročajo
posamezne snovi kot sestavine pripravka.

Rapredelnica I-VIA

                           PRILOGA II

DODATNE ZAHTEVE ZA OZNAČEVANJE DOLOČENIH SNOVI IN PRIPRAVKOV

A) Posebne zahteve za označevanje pripravkov, ki so razvrščeni
kot nevarni v smislu 4. člena pravilnika o nevarnih pripravkih:

1 Pripravki, ki so namenjeni splošni uporabi

1.1 Etikete na embalaži, ki vsebujejo tovrstne pripravke, morajo,
poleg svojih specifičnih stavkov S, vsebovati tudi stavke S1, S2,
S45 ali S46 skladno z merili iz priloge VI pravilnika o nevarnih
snoveh.

1.2 Nevarne pripravke, ki so razvrščeni kot zelo strupeni (T+),
strupeni (T) ali jedki (C) in ki so pakirani tako, da fizično ni
mogoče podati zahtevanih informacij na samem pakiranju oziroma na
etiketi, morajo spremljati natančna in lahko razumljiva navodila
za ravnanje in uporabo, vključno z navodili za uničenje prazne
embalaže (kjer je to primerno).

2 Pripravki, ki se uporabljajo z razprševanjem in aerosolni
razpršilci

Etiketa na embalaži, ki vsebuje tovrsten pripravek, mora obvezno
vsebovati stavek S23 skupaj z S38 ali S51, ki se ju izbere na
podlagi meril iz priloge VI pravilnika o nevarnih snoveh.

Aerosolni razpršilec je vsaka posoda za enkratno uporabo iz
kovine, stekla ali plastike, v kateri je pod pritiskom stisnjen,
utekočinjen ali raztopljen plin ter ponavadi tudi tekoča,
pastozna ali prašnata vsebina, ki se skozi posebno zapiralo
sprosti v obliki trdnih ali tekočih delcev v suspenziji v plinu,
kot pena, pasta, prah ali tekočina. Za označevanje aerosolnih
razpršilcev veljajo še dodatne zahteve za označevanje kot je
navedeno spodaj, za dajanje v promet pa morajo biti upoštevani
tudi drugi predpisi o aerosolnih razpršilcih.

Ne glede na ostale zahteve pravilnika o nevarnih snoveh ter
pravilnika o nevarnih pripravkih, še posebej glede nevarnosti za
zdravje in/ali okolje, mora biti na vsakem aerosolnem razpršilcu
jasno čitljivo in neizbrisno napisano naslednje:

(a) ne glede na vsebino:

"Razpršilec je pod pritiskom: zaščitite ga pred soncem, ne
izpostavljajte ga temperaturam, višjim od 50 stopinj C. Ne
preluknjajte ali sežigajte ga niti ko je prazen."

(b) če je vsebina vnetljiva, je treba aerosolni razpršilec
označiti tudi s pripadajočim simbolom in napisom za opozarjanje
na nevarnost v skladu s prilogo II pravilnika o nevarnih snoveh,
ter navesti, da so snovi in/ali pripravki oziroma potisni plini,
ki jih aerosol vsebuje, vnetljivi. Doda se pripadajoča standardna
opozorila R (stavke R) in standardna obvestila S (stavke S) v
skladu z merili iz točk 2.2.3 - 2.2.5 priloge VI pravilnika o
nevarnih snoveh.

Pojem "vnetljiva vsebina" zajema snovi in/ali pripravke oziroma
potisne pline kot sestavine vsebine aerosolnega razpršilca, ki so
v skladu s prilogo VI pravilnika o nevarnih snoveh razvrščeni kot
zelo lahko vnetljivi, lahko vnetljivi in vnetljivi. Vnetljivost
in plamenišče vsebine aerosolnega razpršilca morata biti določena
po metodah iz priloge V.A pravilnika o nevarnih snoveh.

(c) Posebna opozorila za varno uporabo in ravnanje z aerosolnim
razpršilcem:

- ne glede na vsebino: dodatna opozorila za varno ravnanje in
uporabo, ki opozarjajo na specifične nevarnosti, ki jih proizvod
predstavlja,

- če je vsebina vnetljiva v smislu definicije pojma iz drugega
odstavka točke 2(b) te priloge, mora biti na aerosolnem
razpršilcu še naslednji napis:

"Ne pršiti v odprt plamen ali žareče telo. Hraniti ločeno od
virov vžiga - ne kaditi. Hraniti izven dosega otrok."

3 Pripravki, ki vsebujejo snov, označeno s stavkom R33: Nevarnost
za zdravje zaradi kopičenja v organizmu.

Kadar pripravek vsebuje vsaj eno snov, ki je označena z R33, mora
biti ta stavek v skladu s prilogo III pravilnika o nevarnih
snoveh naveden tudi na etiketi pripravka, če je koncentracija te
snovi enaka ali večja od 1%, razen če ni v prilogi I pravilnika o
nevarnih snoveh določena druga mejna koncentracija.

4 Pripravki, ki vsebujejo snov, označeno s stavkom R64: Lahko
škoduje zdravju dojenčka preko materinega mleka

Kadar pripravek vsebuje vsaj eno snov, ki je označena z R64, mora
biti ta stavek v skladu s prilogo III pravilnika o nevarnih
snoveh naveden tudi na etiketi pripravka, če je koncentracija te
snovi enaka ali večja od 1%, razen če ni v prilogi I pravilnika o
nevarnih snoveh določena druga mejna koncentracija.

B) Posebne zahteve za označevanje pripravkov ne glede na
razvrstitev v smislu 4. člena pravilnika o nevarnih pripravkih

1 Pripravki, ki vsebujejo svinec:

1.1 Barve in laki:

Etikete na embalaži, ki vsebuje barvo ali lak, morajo imeti
pripisano še: "Vsebuje svinec. Ne sme se nanašati na površine, ki
bi jih lahko žvečili ali sesali otroci", če je vsebnost
prisotnega svinca enaka ali presega 0,15%, izraženo kot kovinski
svinec v utežnih odstotkih, pri čemer se prisotni svinec določa z
metodo po zadnji verziji standarda SIST ISO 6503, 1996. Kadar je
vsebina embalaže manjša od 125 mililitrov, se pripis lahko
glasi:"Pozor! Vsebuje svinec".

2 Pripravki, ki vsebujejo cianoakrilate

2.1 Lepila: Neposredno na samem pakiranju cianoakrilatnega lepila
morajo biti še naslednji napisi: "Cianoakrilat. Nevarno. V
trenutku zlepi kožo in oči. Hraniti izven dosega otrok."
Pakiranju morajo biti priložena tudi primerna varnostna navodila.

3 Pripravki, ki vsebujejo izocianate

Na etiketi na embalaži pripravka, ki vsebuje izocianate (kot
monomere, oligomere, prepolimere itd., ali pa njihovo mešanico),
mora biti pripisano še: "Vsebuje izocianate. Upoštevati navodila
proizvajalca."

4 Pripravki, ki vsebujejo epoksidne sestavine s povprečno molsko
maso do 700:

Na etiketi embalaže, ki vsebuje epoksidne sestavine s povprečno
molsko maso do 700, mora biti pripisano še: "Vsebuje epoksidne
sestavine! Upoštevati navodila proizvajalca."

5 Pripravki za splošno uporabo, ki vsebujejo aktivni klor:

Pakiranje pripravka, ki vsebuje več kot 1% aktivnega klora mora
biti dodatno označeno še s pripisom: "Pozor! Ne uporabljati
skupaj z drugimi izdelki. Lahko se sproščajo nevarni plini
(klor)."

6 Pripravki, ki vsebujejo kadmij ali njegove zlitine in so
namenjeni spajkanju oziroma varjenju:

Pakiranje zgoraj nevedenih pripravkov mora nositi jasno čitljiv
in neizbrisen pripis: "Pozor! Vsebuje kadmij. Pri uporabi
nastajajo nevarne pare. Upoštevati navodila proizvajalca in se
ravnati skladno s priporočili."

7 Snovi in pripravki, ki sproščajo formaldehid:

Tekstil, ki vsebuje 0,15 utežnih odstotkov ali več čistega
prostega formaldehida, ki že zaradi načina uporabe pridejo v stik
s kožo, mora biti označen z naslednjim napisom: "Vsebuje
formaldehid. Pred prvo uporabo oblačilo oprati."

8 Pralna, čistilna in negovalna sredstva, ki vsebujejo
formaldehid:

Pralna, čistilna in negovalna sredstva, ki vsebujejo 0,1 utežni
odstotek ali več čistega formaldehida, morajo nositi napis:
"Vsebuje formaldehid."

9 Pripravki, ki vsebujejo snov, ki še ni popolnoma preskušena:

Če pripravek vsebuje vsaj eno snov, ki mora v skladu z drugim
odstavkom 8. člena pravilnika o nevarnih snoveh nositi opozorilo
"Pozor - snov še ni popolnoma preskušena.", se sme dajati v
promet le izjemoma in mora imeti na embalaži in v navodilu za
uporabo dobro viden in neizbrisen napis: "Pozor - pripravek
vsebuje snov, ki še ni popolnoma preskušena.". Napis se uporabi,
če pripravek vsebuje vsaj 1% take snovi. Pri uporabi dogovorjene
računske metode za razvrščanje pripravka mora biti taka snov
upoštevana v enaki meri in na enak način kot ostale sestavine
pripravka.

                           PRILOGA III

IZVEDBA DOGOVORJENE RAČUNSKE METODE ZA RAZVRŠČANJE IN OZNAČEVANJE
PRIPRAVKOV

(a) Za zelo strupene se štejejo naslednji pripravki:

(i) zaradi svojih akutnih letalnih učinkov, kadar vsebujejo eno
ali več snovi, ki so razvrščene ali se štejejo kot zelo strupene
(T+) (snovi z R26, R27 in/ali R28), v individualnih
koncentracijah, ki so enake ali presegajo:

- spodnjo mejno koncentracijo v intervalu z oznako T+ iz priloge
I (interval T +) pravilnika o nevarnih snoveh (za vsako tovrstno
snov posebej), ali

- spodnjo mejno koncentracijo posamezne snovi iz točke 1 priloge
I (razpredelnica I oziroma IA, interval T+) pravilnika o nevarnih
pripravkih v primeru, da se snov (ali snovi) ne nahaja v prilogi
I pravilnika o nevarnih snoveh ali pa da tam nastopa brez
opredeljenih mejnih koncentracij;

(ii) zaradi svojih akutnih letalnih učinkov, kadar vsebujejo dve
ali več snovi, ki so razvrščene ali se štejejo kot zelo strupene
(T+) (snovi z R26, R27 in/ali R28) in nastopajo v pripravku v
individualnih koncentracijah, ki ne presegajo spodnjih meja
intervala T+, kot jih določa bodisi priloga I pravilnika o
nevarnih snoveh, bodisi točka 1 v prilogi I (razpredelnica I
oziroma IA, interval T+) pravilnika o nevarnih pripravkih, pod
pogojem, da je vsota vseh kvocientov (ki se izračunajo z
deljenjem utežne odstotne koncentracije vsake zelo strupene snovi
v pripravku s pripadajočo spodnjo mejno koncentracijo v intervalu
z oznako T+ iz zgoraj navedenih prilog) enaka ali pa presega
vrednost 1:

         PT+
VSOTA (-------) > = 1,
         LT+

kjer je:

PT+  utežna odstotna koncentracija vsake zelo strupene snovi v
pripravku,

LT+  spodnja mejna koncentracija (v intervalu T+) za vsako zelo
strupeno snov, izražena v utežnih odstotkih (njena vrednost se
ugotovi iz zgoraj citiranih prilog);

(iii) zaradi svojih neletalnih, vendar pa nepovratnih učinkov po
enkratni izpostavljenosti, kadar vsebujejo eno ali več nevarnih
snovi, ki povzročajo nevedene učinke (snovi z R39), v
individualnih koncentracijah, ki so enake ali presegajo:

- spodnjo mejno koncentracijo v intervalu z oznako T+ iz priloge
I pravilnika o nevarnih snoveh (za vsako tovrstno snov posebej),
ali

- spodnjo mejno koncentracijo posamezne snovi iz točke 2 priloge
I (razpredelnica II oziroma IIA, interval z oznako T+) pravilnika
o nevarnih pripravkih v primeru, da se obravnavana snov (ali
snovi) ne nahaja v prilogi I pravilnika o nevarnih snoveh ali pa
tam nastopa brez opredeljenih mejnih koncentracij.


(b) Za strupene se štejejo naslednji pripravki:

(i) zaradi svojih akutnih letalnih učinkov, kadar vsebujejo eno
ali več snovi, ki so razvrščene ali pa se štejejo kot zelo
strupene (T+) ali strupene (T) (snovi z R23, R24, R25, R26, R27
in/ali R28), v individualnih koncentracijah, ki so enake ali
presegajo:

- spodnjo mejno koncentracijo v intervalu z oznako T iz priloge I
pravilnika o nevarnih snoveh (za vsako tovrstno snov posebej),
ali

- spodnjo mejno koncentracijo posamezne snovi iz točke 1 priloge
I (razpredelnica I oziroma IA, interval T) pravilnika o nevarnih
pripravkih v primeru, da se snov (snovi) ne nahaja v prilogi I
pravilnika o nevarnih snoveh ali pa tam nastopa brez opredeljenih
mejnih koncentracij;

(ii) zaradi svojih akutnih letalnih učinkov, kadar vsebujejo dve
ali več snovi, ki so razvrščene ali se štejejo kot zelo strupene
ali strupene (snovi z R23, R24, R25, R26, R27 in/ali R28) in
nastopajo v pripravku v individualnih koncentracijah, ki ne
presegajo spodnjih meja intervala T, kot jih določa bodisi
priloga I pravilnika o nevarnih snoveh bodisi točka 1 priloge I
(razpredelnica I oziroma IA, interval T) pravilnika o nevarnih
pripravkih, pod pogojem, da je vsota vseh kvocientov (ki se
izračunajo z deljenjem utežne odstotne koncentracije vsake
prisotne zelo strupene in strupene snovi s pripadajočo spodnjo
mejno koncentracijo v intervalu z oznako T iz zgoraj navedenih
prilog) enaka ali večja od 1:

         PT+     PT
VSOTA (------ + ------) > = 1,
         LT      LT

kjer je:

PT+  utežna odstotna koncentracija vsake zelo strupene snovi v
pripravku,

PT  utežna odstotna koncentracija vsake strupene snovi v
pripravku,

LT  spodnja mejna koncentracija (v utežnih odstotkih) za vsako
prisotno zelo strupeno ali strupeno snov v intervalu T (ki je
predpisana v enem od zgoraj navedenih prilog);

(iii) zaradi svojih neletalnih, vendar nepovratnih učinkov po
enkratni izpostavljenosti, kadar vsebujejo eno ali več nevarnih
snovi, ki povzročajo nevedene učinke (snovi z R39), v
individualnih koncentracijah, ki so enake ali presegajo:

- spodnjo mejno koncentracijo v intervalu z oznako T iz priloge I
pravilnika o nevarnih snoveh (za vsako tovrstno snov posebej),
ali

- spodnjo mejno koncentracijo posamezne snovi iz točke 2 priloge
I (razpredelnica II oziroma IIA, interval T) pravilnika o
nevarnih pripravkih v primeru, da se obravnavana snov (ali snovi)
ne nahaja v prilogi I pravilnika o nevarnih snoveh ali pa tam
nastopa brez opredeljenih mejnih koncentracij;

(iv) zaradi svojih učinkov ob ponavljajoči se ali dolgotrajnejši
izpostavljenosti, kadar vsebujejo eno ali več zdravju nevarnih
snovi, ki povzročajo take učinke (snovi z R48), v individualnih
koncentracijah, ki so enake ali presegajo:

- spodnjo mejno koncentracijo v intervalu z oznako T iz priloge I
pravilnika o nevarnih snoveh (za vsako tovrstno snov posebej),
ali

- spodnjo mejno koncentracijo posamezne snovi iz točke 3 priloge
I (razpredelnica III oziroma IIIA, interval T) pravilnika o
nevarnih pripravkih v primeru, da se obravnavana snov (ali snovi)
ne nahaja v prilogi I pravilnika o nevarnih snoveh ali pa tam
nastopa brez opredeljenih mejnih koncentracij.


(c) Za zdravju škodljive se štejejo naslednji pripravki:

(i) zaradi svojih akutnih letalnih učinkov, kadar vsebujejo eno
ali več snovi, ki so razvrščene ali pa se štejejo kot zelo
strupene, strupene ali zdravju škodljive (snovi z R20, R21, R22,
R23, R24, R25, R26, R27 in/ali R28), v individualnih
koncentracijah, ki so enake ali presegajo:

- spodnjo mejno koncentracijo v intervalu z oznako Xn iz priloge
I pravilnika o nevarnih snoveh (za vsako tovrstno snov posebej),
ali

- spodnjo mejno koncentracijo posamezne snovi iz točke 1 priloge
I (razpredelnica I oziroma IA, interval Xn) pravilnika o nevarnih
pripravkih v primeru, da se snov (ali snovi) ne nahaja v prilogi
I pravilnika o nevarnih snoveh ali pa tam nastopa brez
opredeljenih mejnih koncentracij;

(ii) zaradi svojih akutnih letalnih učinkov, kadar vsebujejo dve
ali več snovi, ki so razvrščene ali se jih šteje kot zelo
strupene, strupene ali zdravju škodljive (snovi z R20, R21, R22,
R23, R24, R25, R26, R27 in R28), v individualnih koncentracijah,
ki ne presegajo spodnjih meja intervala Xn, kot jih določa bodisi
priloga I pravilnika o nevarnih snoveh, bodisi točka 1 priloge I
(razpredelnica I oziroma IA, interval Xn) pravilnika o nevarnih
pripravkih, pod pogojem, da je vsota vseh kvocientov (ki se
izračunajo z deljenjem utežne odstotne koncentracije vsake
prisotne zelo strupene, strupene in zdravju škodljive snovi s
pripadajočo spodnjo mejno koncentracijo v intervalu z oznako Xn
iz zgoraj navedenih prilog) enaka ali večja od 1:

         PT+      PT     PXn
VSOTA (------- + ----- + ------) > = 1,
         LXn      LXn    LXn

kjer je:

PT+  utežna odstotna koncentracija vsake zelo strupene snovi v
pripravku,

PT  utežna odstotna koncentracija vsake strupene snovi v
pripravku,

PXn  utežna odstotna koncentracija vsake zdravju škodljive snovi
v pripravku,

LXn  spodnja mejna koncentracija (v utežnih odstotkih) za vsako
zelo strupeno, strupeno ali zdravju škodljivo snov (ki je
predpisana s koncentracijskim intervalom Xn v enem od zgoraj
navedenih prilog);

(iii) zaradi svojih neletalnih, vendar nepovratnih učinkov po
enkratni izpostavljenosti, kadar vsebujejo eno ali več zdravju
nevarnih snovi, ki povzročajo nevedene učinke (snovi z R39 in/ali
R40), v individualnih koncentracijah, ki so enake ali presegajo:

- spodnjo mejno koncentracijo v intervalu z oznako Xn iz priloge
I pravilnika o nevarnih snoveh (za vsako tovrstno snov posebej),
ali

- spodnjo mejno koncentracijo posamezne snovi iz točke 2 priloge
I (razpredelnica II oziroma IIA, interval Xn) pravilnika o
nevarnih pripravkih v primeru, da se obravnavana snov (ali snovi)
ne nahaja v prilogi I pravilnika o nevarnih snoveh ali pa tam
nastopa brez opredeljenih mejnih koncentracij;

(iv) zaradi svojih učinkov ob ponavljajoči se ali dolgotrajnejši
izpostavljenosti, kadar vsebujejo eno ali več nevarnih snovi, ki
povzročajo take učinke (snovi z R48), v individualnih
koncentracijah, ki so enake ali presegajo:

- spodnjo mejno koncentracijo v intervalu z oznako Xn iz priloge
I pravilnika o nevarnih snoveh (za vsako tovrstno snov posebej),
ali

- spodnjo mejno koncentracijo posamezne snovi iz točke 3 priloge
I (razpredelnica III oziroma IIIA, interval Xn) pravilnika o
nevarnih pripravkih v primeru, da se obravnavana snov (ali snovi)
ne nahaja v prilogi I pravilnika o nevarnih snoveh ali pa tam
nastopa brez opredeljenih mejnih koncentracij;

(v) zaradi povzročanja preobčutljivosti pri vdihavanju, kadar
vsebujejo eno ali več snovi, ki povzročajo take učinke (snovi z
R42), v individualnih koncentracijah, ki so enake ali presegajo:

- spodnjo mejno koncentracijo v intervalu z oznako Xn iz priloge
I pravilnika o nevarnih snoveh (za vsako tovrstno snov posebej),
ali

- spodnjo mejno koncentracijo posamezne snovi iz točke 5 priloge
I (razpredelnica V oziroma VA, interval Xn za R42) pravilnika o
nevarnih pripravkih v primeru, da se obravnavana snov (ali snovi)
ne nahaja v prilogi I pravilnika o nevarnih snoveh ali pa tam
nastopa brez opredeljenih mejnih koncentracij.


(d) Za močno jedke1 se štejejo naslednji pripravki:

(i) kadar vsebujejo eno ali več snovi, ki so razvrščene ali pa se
štejejo kot jedke in jim je predpisan stavek R35, v individualnih
koncentracijah, ki so enake ali presegajo:

- spodnjo mejno koncentracijo v intervalu z oznako C iz priloge I
pravilnika o nevarnih snoveh (za vsako tako snov posebej), ali

- spodnjo mejno koncentracijo posamezne snovi iz točke 4 priloge
I (razpredelnica IV oziroma IVA, interval C z R35) pravilnika o
nevarnih pripravkih v primeru, da se snov (ali snovi) ne nahaja v
prilogi I pravilnika o nevarnih snoveh ali pa tam nastopa brez
opredeljenih mejnih koncentracij;

(ii) kadar vsebujejo dve ali več snovi, ki so razvrščene ali se
štejejo kot jedke in jim je predpisan stavek R35, v individualnih
koncentracijah, ki ne presegajo spodnjih meja intervala C, kot
jih določa bodisi priloga I pravilnika o nevarnih snoveh, bodisi
točka 4 priloge I (razpredelnica IV oziroma IVA, interval C z
R35) pravilnika o nevarnih pripravkih, pod pogojem, da je vsota
kvocientov (ki se izračunajo z deljenjem utežne odstotne
koncentracije prisotne jedke snovi z R35 s pripadajočo spodnjo
mejno koncentracijo v intervalu z oznako C za R35 iz zgoraj
navedenih prilog) enaka ali večja od 1:

        PC,R35
VSOTA (---------) > = 1,
        LC,R35

kjer je:

PC,R35  utežna odstotna koncentracija vsake od jedkih snovi z R35
v pripravku,

LC,R35  spodnja mejna kancentracija (v utežnih odstotkih) za
vsako jedko snov z R35 (ki je predpisana s koncentracijskim
intervalom C v enem od zgoraj navedenih prilog).


(e) Za jedke se štejejo naslednji pripravki:

(i) kadar vsebujejo eno ali več snovi, ki so razvrščene ali pa se
štejejo kot jedke in jim je predpisan stavek R34, v individualnih
koncentracijah, ki so enake ali presegajo:

- spodnjo mejno koncentracijo v intervalu z oznako C iz priloge I
pravilnika o nevarnih snoveh (za vsako tovrstno snov posebej),
ali

- spodnjo mejno koncentracijo posamezne snovi iz točke 4, priloge
I (razpredelnica IV oziroma IVA, interval C z R34) pravilnika o
nevarnih pripravkih v primeru, da se snov (ali snovi) ne nahaja v
prilogi I pravilnika o nevarnih snoveh ali pa tam nastopa brez
opredeljenih mejnih koncentracij;

(ii) kadar vsebujejo dve ali več snovi, ki so razvrščene ali pa
se štejejo kot jedke (C) in jim je pripisan R34, v individualnih
koncentracijah, ki ne presegajo spodnjih meja intervala C, kot
jih določa bodisi priloga I pravilnika o nevarnih snoveh, bodisi
točka 4 priloge I (razpredelnica IV oziroma IVA, interval C z
R34) pravilnika o nevarnih pripravkih, pod pogojem, da je vsota
vseh kvocientov (ki se izračunajo z deljenjem utežne odstotne
koncentracije prisotne jedke snovi z R35 in R34 s pripadajočo
spodnjo mejno koncentracijo v intervalu z oznako C za R34 iz
zgoraj navedenih prilog) enaka ali večja od 1:

          PC,R35       PC,R34
VSOTA (----------- + ---------- ) > = 1,
          LC,R34       LC,R34

kjer je:

PC,R35  utežna odstotna koncentracija vsake od jedkih snovi z R35
v pripravku,

PC,R34  utežna odstotna koncentracija vsake od jedkih snovi z R34
v pripravku,

LC,R34  spodnja mejna koncentracija (v utežnih odstotkih) za
vsako jedko snov z R34 (ki je predpisana s koncentracijskim
intervalom C v eni od zgoraj navedenih prilog).


(f) Pripravki, ki se štejejo, da povzročajo hude poškodbe oči, so
naslednji:

(i) kadar vsebujejo eno ali več snovi, ki so razvrščene ali pa se
štejejo kot dražilne (Xi) in jim je predpisan stavek R41, v
individualnih koncentracijah, ki so enake ali presegajo:

- spodnjo mejno koncentracijo v intervalu z oznako Xi iz priloge
I pravilnika o nevarnih snoveh (za vsako tovrstno snov posebej),
ali

- spodnjo mejno koncentracijo posamezne snovi iz točke 4 priloge
I (razpredelnica IV oziroma IVA, interval Xi z R41) pravilnika o
nevarnih pripravkih v primeru, da se snov (ali snovi) ne nahaja v
prilogi I pravilnika o nevarnih snoveh ali pa tam nastopa brez
opredeljenih mejnih koncentracij;

(ii) kadar vsebujejo dve ali več snovi, ki so razvrščene ali pa
se štejejo kot jedke (C) ali kot dražilne (Xi), ki jim je
predpisan R41, v individualnih koncentracijah, ki ne presegajo
spodnjih meja intervala Xi, kot jih določa bodisi priloga I
pravilnika o nevarnih snoveh, bodisi točka 4 priloge I
(razpredelnica IV oziroma IVA, interval Xi z R41) pravilnika o
nevarnih pripravkih, pod pogojem, da je vsota kvocientov (ki se
izračunajo z deljenjem utežne odstotne koncentracije vsake
prisotne jedke snovi z R35 oziroma R34 ali dražilne snovi z R41 s
pripadajočo mejno koncentracijo v intervalu z oznako Xi za R41 iz
zgoraj navedenih prilog) enaka ali večja od 1:

         PC,R35     PC,R34     PXi,R41
VSOTA (--------- + --------- + ---------) > = 1,
         LC,R41     LC,R41     LXi,R41

kjer je:

PC,R35  utežna odstotna koncentracija vsake od jedkih snovi z R35
v pripravku,

PC,R34  utežna odstotna koncentracija vsake od jedkih snovi z R34
v pripravku,

PXi,R41  utežna odstotna koncentracija vsake od dražilnih snovi z
R41 v pripravku,

LXi,R41  spodnja mejna koncentracija (v utežnih odstotkih) za
vsako jedko oziroma dražilno snov z R41 (ki je predpisana s
koncentracijskim intervalom Xi v enem od zgoraj navedenih
prilog).

Pri snoveh, ki so razvrščene v skladu s pravilnikom o nevarnih
snoveh kot jedke in označene z R35 ali R34, je stavek R 41 že
zajet in ni naveden na etiketi. Če vsebuje pripravek jedke snovi
v koncentracijah, ki ne zadoščajo za razvrstitev pripravka med
jedke, lahko te snovi doprinesejo k razvrstitvi pripravka med
dražilne s stavki R41 ali R36.


(g) Kot dražilni za kožo se štejejo naslednji pripravki:

(i) kadar vsebujejo eno ali več snovi, ki so razvrščene ali se
štejejo kot jedke (C) ali dražilne (Xi) in jim je predpisan
stavek R38, v individualnih koncentracijah, ki so enake ali
presegajo:

- spodnjo mejno koncentracijo v intervalu z oznako Xi iz priloge
I pravilnika o nevarnih snoveh (za vsako tovrstno snov posebej),
ali

- spodnjo mejno koncentracijo posamezne snovi iz točke 4 priloge
I (razpredelnica IV oziroma IVA, interval Xi z R38) pravilnika o
nevarnih pripravkih, v primeru, da se snov (ali snovi) ne nahaja
v prilogi I pravilnika o nevarnih snoveh ali pa tam nastopa brez
opredeljenih mejnih koncentracij;

(ii) kadar vsebujejo dve ali več snovi, ki so razvrščene ali pa
se štejejo kot jedke (C) ali kot dražilne (Xi), ki jim je
predpisan R38, v individualnih koncentracijah, ki ne presegajo
spodnjih meja intervala Xi, kot jih določa bodisi priloga I
pravilnika o nevarnih snoveh, bodisi točka 4 priloge I
(razpredelnica IV oziroma IVA, interval Xi z R38) pravilnika o
nevarnih pripravkih, pod pogojem, da je vsota vseh kvocientov (ki
se izračunajo z deljenjem utežne odstotne koncentracije prisotne
jedke snovi z R35 ali R34 ali pa dražilne snovi z R38 s
pripadajočo mejno koncentracijo v intervalu z oznako Xi za R38 iz
zgoraj navedenih prilog) enaka ali večja od 1:

         PC,R35      PC,R34     PXi,R38
VSOTA (--------- + --------- + ---------) > = 1,
         LXi,R38     LXi,R38    LXi,R38

kjer je:

PC,R35  utežna odstotna koncentracija vsake od jedkih snovi z R35
v pripravku,

PC,R34  utežna odstotna koncentracija vsake od jedkih snovi z R34
v pripravku,

PXi,R38  utežna odstotna koncentracija vsake od dražilnih snovi z
R38 v pripravku,

LXi,R38  spodnja mejna koncentracija (v utežnih odstotkih) za
vsako jedko ali dražilno snov (ki je predpisana s
koncentracijskim intervalom Xi za R38 v enem od zgoraj navedenih
prilog);

(iii) zaradi povzročanja preobčutljivosti v stiku s kožo, kadar
vsebujejo eno ali več zdravju nevarnih snovi, ki jim je predpisan
R43 in ki povzročajo take učinke, v individualnih koncentracijah,
ki so enake ali presegajo:

- spodnjo mejno koncentracijo v intervalu z oznako Xi iz priloge
I pravilnika o nevarnih snoveh (za vsako tovrstno snov posebej),
ali

- spodnjo mejno koncentracijo posamezne snovi iz točke 5 priloge
I (razpredelnica V oziroma VA, interval Xi za R43) pravilnika o
nevarnih pripravkih v primeru, da se snov (ali snovi) ne nahaja v
prilogi I pravilnika o nevarnih snoveh ali pa tam nastopa brez
opredeljenih mejnih koncentracij.

Ti pripravki se označijo s simbolom 'Xi' in z napisom za
nevarnost 'DRAŽILNO' s stavki R po prilogi I (razpredelnica V
oziroma VA) pravilnika o nevarnih pripravkih.


(h) Kot dražilni za oči se štejejo naslednji pripravki:

(i) kadar vsebujejo eno ali več snovi, ki so razvrščene ali se
štejejo kot dražilne (Xi) in jim je predpisan R41 ali R36, v
individualnih koncentracijah, ki so enake ali presegajo:

- spodnjo mejno koncentracijo v intervalu z oznako Xi iz priloge
I pravilnika o nevarnih snoveh (za vsako tovrstno snov posebej),
ali

- spodnjo mejno koncentracijo posamezne snovi iz točke 4 priloge
I (razpredelnica IV oziroma IVA, interval Xi za R41 oziroma za
R36) pravilnika o nevarnih pripravkih v primeru, da se snov (ali
snovi) ne nahaja v prilogi I pravilnika o nevarnih snoveh ali pa
tam nastopa brez opredeljenih mejnih koncentracij;

(ii) kadar vsebujejo dve ali več snovi, ki so razvrščene ali pa
se štejejo kot dražilne in jim je predpisan R41 in/ali R36, v
individualnih koncentracijah, ki ne presegajo spodnjih meja
intervala Xi, kot jih določa bodisi priloga I pravilnika o
nevarnih snoveh, bodisi točka 4 priloge I (razpredelnica IV
oziroma IVA, interval Xi za R41 oziroma za R36) pravilnika o
nevarnih pripravkih, pod pogojem, da je vsota kvocientov (ki se
izračunajo z deljenjem utežne odstotne koncentracije vsake
prisotne jedke snovi z R35 ali R34 ali pa dražilne snovi z R41
ali R36 s pripadajočo mejno koncentracijo v intervalu z oznako Xi
za R36 iz zgoraj navedenih prilog) enaka ali večja od 1:

        PC,R35    P C,R34    PXi,R41  PXi,R36
VSOTA (-------- + ------- + -------- + --------) > = 1,
        LXi,R36   L Xi,R36   LXi,R36  LXi,R36

kjer je:

PC,R35  utežna odstotna koncentracija vsake od jedkih snovi z R35
v pripravku,

PC,R34  utežna odstotna koncentracija vsake od jedkih snovi z R34
v pripravku,

PXi,R41  utežna odstotna koncentracija vsake od dražilnih snovi z
R41 v pripravku,

PXi,R36  utežna odstotna koncentracija vsake od dražilnih snovi z
R36 v pripravku,

LXi,R36  spodnja mejna koncentracija (v utežnih odstotkih) za
vsako jedko oziroma dražilno snov z R36 (ki je predpisana s
koncentracijskim intervalom Xi za R36 v enem od zgoraj navedenih
prilog);

Pri snoveh, ki so razvrščene v skladu s pravilnikom o nevarnih
snoveh med jedke in označene z R35 ali R34, je stavek R41 že
zajet in ni naveden na etiketi. Če vsebuje pripravek jedke snovi
v koncentracijah, ki ne zadoščajo za razvrstitev pripravka med
jedke, lahko te snovi doprinesejo k razvrstitvi pripravka med
dražilne s stavki R41 ali R36.


(i) Kot dražilni za dihala se štejejo naslednji pripravki:

(i) kadar vsebujejo eno ali več snovi, ki so razvrščene ali pa se
štejejo kot dražilne (Xi) in jim je predpisan R37, v
individualnih koncentracijah, ki so enake ali presegajo:

- spodnjo mejno koncentracijo v intervalu z oznako Xi iz priloge
I pravilnika o nevarnih snoveh (za vsako tovrstno snov posebej),
ali

- spodnjo mejno koncentracijo posamezne snovi iz točke 4, priloge
I (razpredelnica IV oziroma IVA, interval Xi za R37) pravilnika o
nevarnih pripravkih v primeru, da se snov (ali snovi) ne nahaja v
prilogi I pravilnika o nevarnih snoveh ali pa tam nastopa brez
opredeljenih mejnih koncentracij;

(ii) kadar vsebujejo dve ali več snovi, ki so razvrščene ali pa
se štejejo kot dražilne in jim je predpisan R37, v individualnih
koncentracijah, ki ne presegajo spodnjih meja intervala Xi, kot
jih določa bodisi priloga I pravilnika o nevarnih snoveh, bodisi
točka 4 priloge I (razpredelnica IV oziroma IVA, interval Xi za
R37) pravilnika o nevarnih pripravkih, pod pogojem, da je vsota
kvocientov (ki se izračunajo z deljenjem utežne odstotne
koncentracije vsake prisotne dražilne snovi z R37 s pripadajočo
mejno koncentracijo v intervalu Xi za R37 iz zgoraj navedenih
prilog) enaka ali večja od 1:

        PXi,R37
VSOTA (---------)> = 1,
        LXi,R37

kjer je:

PXi,R37  utežna odstotna koncentracija vsake od dražilnih snovi z
R37 v pripravku,

LXi,R37  spodnja mejna koncentracija (v utežnih odstotkih) za
dražilno snov (ki je predpisana s koncentracijskim intervalom Xi
za R37 v enem od zgoraj navedenih prilog);


(j) Pripravki so dokazano rakotvorni za človeka oziroma se
štejejo med rakotvorne za človeka in se označijo najmanj s
simbolom za strupenost (T) in z napisom "STRUPENO" ter s stavki R
po prilogi I (razpredelnica VI oziroma VIA) pravilnika o nevarnih
pripravkih, če vsebujejo snov (ali snovi), ki dokazano povzroča
ali se jo šteje, kot da povzroča take učinke in je označena z R45
oziroma R49 (stavka sta veljavna za rakotvorne snovi skupine 1 in
2), v individualni koncentraciji, ki je enaka ali presega:

- spodnjo mejno koncentracijo v intervalu z oznako T iz priloge I
pravilnika o nevarnih snoveh (za vsako tovrstno snov posebej),
ali

- spodnjo mejno koncentracijo posamezne snovi iz točke 6 priloge
I (razpredelnica VI oziroma VIA, interval T za R45 oziroma R49)
pravilnika o nevarnih pripravkih v primeru, da se snov (ali
snovi) ne nahaja v prilogi I pravilnika o nevarnih snoveh ali pa
tam nastopa brez opredeljenih mejnih koncentracij.


(k) Pripravki, za katere se domneva, da povzročajo nastanek raka
pri človeku, se označijo najmanj s simbolom za škodljivost za
zdravje (Xn) in napisom "ZDRAVJU ŠKODLJIVO" ter s stavki R po
prilogi I (razpredelnica VI oziroma VIA) pravilnika o nevarnih
pripravkih, če vsebujejo snov (ali snovi), za katero se domneva,
da povzroča nastanek raka pri človeku in je označena z R40
(stavek je veljaven za rakotvorne snovi skupine 3), v
individualni koncentraciji, ki je enaka ali presega:

- spodnjo mejno koncentracijo v intervalu z oznako Xn iz priloge
I pravilnika o nevarnih snoveh (za vsako tovrstno snov posebej),
ali

- spodnjo mejno koncentracijo posamezne snovi iz točke 6 priloge
I (razpredelnica VI oziroma VIA, interval Xn za R40) pravilnika o
nevarnih pripravkih v primeru, da se snov (ali snovi) ne nahaja v
prilogi I pravilnika o nevarnih snoveh ali pa tam nastopa brez
opredeljenih mejnih koncentracij.


(l) Pripravki so dokazano mutageni za človeka oziroma se štejejo
med mutagene za človeka in se označijo najmanj s simbolom za
strupenost (T) in z napisom "STRUPENO" ter s stavki R po prilogi
I (razpredelnica VI oziroma VIA) pravilnika o nevarnih
pripravkih, če vsebujejo snov (ali snovi), ki dokazano povzroča
ali se jo šteje, kot da povzroča take učinke in je označena z R46
(stavek je veljaven za mutagene snovi skupine 1 in 2), v
individualni koncentraciji, ki je enaka ali presega:

- spodnjo mejno koncentracijo v intervalu z oznako T iz priloge I
pravilnika o nevarnih snoveh (za vsako tovrstno snov posebej),
ali

- spodnjo mejno koncentracijo posamezne snovi iz točke 6 priloge
I (razpredelnica VI oziroma VIA, interval T za R46) pravilnika o
nevarnih pripravkih v primeru, da se snov (ali snovi) ne nahaja v
prilogi I pravilnika o nevarnih snoveh ali pa tam nastopa brez
opredeljenih mejnih koncentracij.


(m) Pripravki, za katere se domneva, da imajo mutagene učinke na
človeka, se označijo najmanj s simbolom za škodljivost za zdravje
(Xn) in z napisom "ZDRAVJU ŠKODLJIVO" ter s stavki R po prilogi I
(razpredelnica VI oziroma VIA) pravilnika o nevarnih pripravkih,
če vsebujejo snov (ali snovi), ki je domnevno mutagena za človeka
in je označena z R40 (stavek je veljaven za mutagene snovi
skupine 3), v individualni koncentraciji, ki je enaka ali
presega:

- spodnjo mejno koncentracijo v intervalu z oznako Xn iz priloge
I pravilnika o nevarnih snoveh (za vsako tovrstno snov posebej),
ali

- spodnjo mejno koncentracijo posamezne snovi iz točke 6 priloge
I (razpredelnica VI oziroma VIA, interval Xn za R40) pravilnika o
nevarnih pripravkih v primeru, da se snov (ali snovi) ne nahaja v
prilogi I pravilnika o nevarnih snoveh ali pa tam nastopa brez
opredeljenih mejnih koncentracij.


(n) Pripravki so dokazano strupeni za razmnoževanje oziroma se
štejejo med strupene za razmnoževanje in se označijo najmanj s
simbolom za strupenost (T) in z napisom "STRUPENO" ter s stavki R
po prilogi I (razpredelnica VI oziroma VIA) pravilnika o nevarnih
pripravkih, če vsebujejo snov (ali snovi), ki dokazano povzroča
ali se jo šteje, kot da povzroča take učinke in je označena z R60
ali R61 (stavka sta veljavna za 1. in 2. skupino snovi, strupenih
za razmnoževanje), v individualni koncentraciji, ki je enaka ali
presega:

- spodnjo mejno koncentracijo v intervalu z oznako T iz priloge I
pravilnika o nevarnih snoveh (za vsako tovrstno snov iz skupine 1
ali 2 posebej), ali

- spodnjo mejno koncentracijo posamezne snovi iz točke 6 priloge
I (razpredelnica VI oziroma VIA, interval T za R60 ali R61)
pravilnika o nevarnih pripravkih v primeru, da se snov (ali
snovi) ne nahaja v prilogi I pravilnika o nevarnih snoveh ali pa
tam nastopa brez opredeljenih mejnih koncentracij.


(o) Pripravki, za katere se domneva, da so strupeni za
razmnoževanje, se označijo najmanj s simbolom za škodljivost za
zdravje (Xn) in z napisom "ZDRAVJU ŠKODLJIVO" ter s stavki R po
prilogi I (razpredelnica VI oziroma VIA) pravilnika o nevarnih
pripravkih, če vsebujejo snov (ali snovi), ki je domnevno
strupena za razmnoževanje in je označena z R62 ali R63 (stavka
sta veljavna za 3. skupino snovi, strupenih za razmnoževanje) v
individualni koncentraciji, ki je enaka ali presega:

- spodnjo mejno koncentracijo v intervalu z oznako Xn iz priloge
I pravilnika o nevarnih snoveh (za vsako tovrstno snov iz skupine
3 posebej), ali

- spodnjo mejno koncentracijo posamezne snovi iz točke 6 priloge
I (razpredelnica VI oziroma VIA, interval Xn za R62 in R63)
pravilnika o nevarnih pripravkih v primeru, da se snov (ali
snovi) ne nahaja v prilogi I pravilnika o nevarnih snoveh ali pa
tam nastopa brez opredeljenih mejnih koncentracij.

---------------
1 Kot močno jedki se štejejo snovi oziroma pripravki, ki so
označeni s simbolom C in R 35.

                           PRILOGA IV

POSTOPEK PRIGLASITVE ALTERNATIVNEGA IMENA SNOVI ZARADI ZAŠČITE
TAJNOSTI

1 SPLOŠNE DOLOČBE

1.1 Kadar želi pravna ali fizična oseba, ki daje nevarni
pripravek v promet, v skladu s sedmim in osmim odstavkom točke
(c) tretjega odstavka 7. člena pravilnika o nevarnih pripravkih
izkoristiti pravico do zaščite tajnosti kemijskega imena snovi v
pripravku, mora o tem pripraviti pisno priglasitev, ki jo
predpisuje ta priloga in jo še pred prvim dajanjem pripravka v
promet poslati Uradu za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: urad)
v vednost in odobritev. V primeru, da je prišlo v kateremkoli
elementu originalne priglasitve do spremembe podatkov, je
priglasitelj dolžan o tem takoj obvestiti urad.

1.2 Z eno priglasitvijo zaščite imena določene snovi se lahko pod
pogoji iz točke 2.1.3. te priloge, priglasi več pripravkov
istočasno.

1.3 Vsakdo, ki iz tržnih razlogov spremeni, oziroma prilagodi
originalno trgovsko ime pripravka z že odobrenimi zaščitnimi
poimenovanji prisotnih kemijskih snovi, mora o tej spremembi
obvestiti urad še pred prvim dajanjem preimenovanega pripravka v
promet. Pri tem mora navesti originalno ime pripravka, novo ime
pripravka in vsa alternativna imena snovi, ki so bila odobrena ob
priglasitvi alternativnega imena snovi originalnega pripravka.
Samih alternativnih imen ni mogoče spreminjati.

1.4 Alternativno ime, ki služi kot zaščita za pravo kemijsko ime
snovi, naj bo, če je le mogoče, generično in naj razkriva tiste
najpomembnejše funkcionalne kemijske skupine, ki so značilne za
snov.

1.5 Glosarij, ki je sestavni del te priloge (točka 4), služi kot
enotno vodilo za izbiro najustreznejšega alternativnega imena.


2 IZDELAVA ZAHTEVKA ZA ODOBRITEV ZAŠČITE TAJNOSTI

2.1 UVOD

2.1.1 V sedmem in osmem odstavku točke (c) tretjega odstavka 7.
člena pravilnika o nevarnih pripravkih je pravni ali fizični
osebi, ki daje nevarni pripravek v promet, dana pravica do
zaščite tajnosti kemijskega imena snovi, ki je sestavina
pripravka, z navedbo alternativnega imena in sicer ob
izpolnjevanju naslednjih dveh pogojev:

a) snov, katere kemijsko identiteto se želi zaščititi, sme biti
razvrščena samo kot "ZDRAVJU ŠKODLJIVA" (Xn) na podlagi njenih
akutnih smrtnih učinkov (ki se opisujejo s stavki R20, R21, R22)
in sme biti poleg tega razvrščena še kot eksplozivna (E),
oksidativna (O), zelo lahko vnetljiva (F+), lahko vnetljiva (F),
vnetljiva, dražilna (Xi) ali okolju nevarna (N). V primeru, da je
razvrščena kot zelo strupena (T+), strupena (T) ali jedka (C)
oziroma so ji pripisani stavki R39, R40, R42, R43, R42/43, R45,
R46, R48, R49, R60, R61, R62, R63, R64 pa zaščite tajnosti
kemijskega imena ni mogoče uveljaviti.

b) pravna ali fizična oseba, ki daje nevarni pripravek v promet,
mora v zahtevku za odobritev zaščite tajnosti tudi dokazati, da
pomeni razkritje prave identite zdravju škodljive snovi iz točke
2.1.1.a) te priloge na etiketi embalaže pripravka resno ogrožanje
njene industrijske lastnine.

Alternativno ime je upravičeno in odobreno samo tedaj, če nudi
dovolj informacij, ki zagotavljajo varno ravnanje in uporabo
pripravka.

2.1.2 Isto alternativno ime, ki se po odobritvi zahtevka navaja
na etiketi, mora biti navedeno tudi v poglavju 2 varnostnega
lista (sestava s podatki o sestavinah), kot je to predpisano v
prilogi VIII pravilnika o nevarnih snoveh.

2.1.3 Da bi se preprečilo prekomerno administriranje z zahtevki
za odobritev tajnosti, ki se nanašajo na isto snov v različnih
pripravkih, je možno podati en sam zahtevek, pod pogojem, da:

- ti pripravki vsebujejo iste nevarne snovi, prisotne v enakih
koncentracijskih območjih,

- so ti pripravki enako razvrščeni in označeni,

- imajo ti pripravki iste namene uporabe.

Zahtevek za odobritev zaščite tajnosti mora vsebovati vse
elemente, navedene v poglavju 2.2 te priloge, vključno s
trgovskim imenom vsakega posameznega pripravka, ki to snov
vsebuje. Za zaščito tajnosti kemijske identitete ene same snovi
mora biti v vseh pripravkih uporabljeno isto alternativno ime.

2.2 ZAHTEVEK ZA ODOBRITEV ZAŠČITE TAJNOSTI

Zahtevek mora vsebovati naslednje podatke:

a) ime, naslov in telefon pravne ali fizične osebe, ki daje
pripravek v promet (proizvajalec, uvoznik, distributer);

b) natančen opis snovi, za katero se vlaga zahtevek za odobritev
zaščite tajnosti (za vsako snov posebej):

- številka zahtevka,

- EC število snovi (EINECS oziroma ELINCS število),

- kemijsko ime snovi (ime iz priloge I pravilnika o nevarnih
snoveh, če je snov tam že navedena, sicer pa ime iz seznama
EINECS/ELINCS ali pa po IUPAC nomenklaturi),

- razvrstitev snovi (iz priloge I pravilnika o nevarnih snoveh,
če je snov tam že navedena, sicer pa začasna razvrstitev po
merilih iz priloge VI pravilnika o nevarnih snoveh) vključno z
navedbo simbolov in pripadajočih stavkov R (okrajšave brez
pripadajočega besedila),

- predlog alternativnega imena.

Če snov ni navedena v prilogi I pravilnika o nevarnih snoveh in
je torej razvrščena začasno, je treba predložiti tudi
dokumenatcijo, ki je bila uporabljena za razvrstitev, da se
dokaže, da so bili pri tem upoštevani vsi dostopni podatki o
lastnostih snovi.

c) obrazložitev upravičenosti zahtevka za zaščito tajnosti imena
snovi (opis verjetnosti za škodo na industrijski lastnini z
dokazili o verodostojnosti izjav);

d) trgovska imena pripravkov v katerih se snov, katere ime se
namerava zaščititi, nahaja;

e) navedba, ali so trgovska imena, ki to snov vsebujejo, različna
za različne kupce in/ali države (navesti tudi različice trgovskih
imen ter kupce in/ali države);

f) podatki o sestavinah posameznega pripravka, kot so predpisani
v točki 2 varnostnega lista iz priloge VIII pravilnika o nevarnih
snoveh;

g) razvrstitev posameznega pripravka (po 3., 4., 5. in 6. členu
pravilnika o nevarnih pripravkih);

h) označevanje posameznega pripravka (po 7. členu pravilnika o
nevarnih pripravkih);

i) predvidena področja uporabe posameznega pripravka;

j) varnostni list snovi, za katero se zahteva odobritev
alternativnega imena (v skladu s prilogo VIII pravilnika o
nevarnih snoveh);

k) datum izdelave zahtevka in ime ter podpis odgovorne osebe.


3 DOLOČITEV ALTERNATIVNEGA IMENA SNOVI (GENERIČNEGA IMENA)

3.1 UVOD

Postopek določanja alternativnega (generičnega) imena je
utemeljen s postopkom, ki se uporablja za razvrstitev nevarnih
snovi v prilogo I pravilnika o nevarnih snoveh. Glavne skupine
(družine) snovi, ki so predstavljene v priloženem glosariju
(točka 4 te priloge) so definirane na naslednji način:

- anorganske ali organske snovi, katerih lastnosti so opredeljene
s skupnim kemijskim elementom kot njihovo glavno značilnostjo.
Ime glavne skupine izhaja iz imena kemijskega elementa. Vsaka
glavna skupina (družina) ima svojo značilno številko, ki je
določena na podlagi atomskega števila kemijskega elementa (od 001
do 103),

- organske snovi so opredeljene s skupnimi funkcionalnimi
kemijskimi skupinami, kot njihovo glavno značilnostjo. Ime glavne
skupine izhaja iz imena funkcionalne kemijske skupine. Vsaka od
teh glavnih skupin je oštevilčena z dogovorjenim številom v
območju od 601 do 650, ki ga najdemo v prilogi I pravilnika o
nevarnih snoveh.

Podskupine (poddružine) združujejo snovi s specifičnimi
značilnostmi. Ni nujno, da je vsaka glavna skupina (družina)
snovi razdeljena na podskupine (poddružine).

3.2 UGOTOVITEV GENERIČNEGA IMENA SNOVI

3.2.1 Splošni principi

Za določitev generičnega imena snovi se uporablja naslednji
zaporedni dvostopenjski postopek:

- ugotovitev funkcionalnih kemijskih skupin in kemijskih
elementov v molekuli;

- določitev stopnje pomembnosti funkcionalnih kemijskih skupin in
kemijskih elementov.

Ugotovljene funkcionalne kemijske skupine in elementi, ki se
upoštevajo, se poimenujejo z ustrezno glavno skupino in
podskupino.

3.2.2 Praktična izvedba

Ko je preverjeno ali snov pripada eni ali večim glavnim skupinam
in podskupinam v glosariju iz točke 4 te priloge, se generično
ime ugotovi na naslednji način:

a) če ime glavne skupine ali podskupine povsem ustreza
značilnostim kemijskih elementov ali pomembnejših funkcionalnih
skupin, se to ime izbere kot generično ime;

Primeri:

- 1,4-dihidroksi benzen

glavna skupina 604: fenoli in derivati

generično ime: derivat fenola

- butanol

glavna skupina 603: alkoholi in derivati

podskupina: alifatski alkoholi

generično ime: alifatski alkohol

- 2-izopropoksi etanol

glavna skupina 603: alkoholi in derivati

podskupina: glikolni etri

generično ime: glikol eter

- metakrilat

glavna skupina 607: organske kisline in derivati

podskupina: akrilati

generično ime: akrilat

b) če ime glavne skupine ali podskupine ne ustreza značilnostim
kemijskih elementov ali glavnih funkcionalnih skupin, je
generično ime kombinacija imen različnih glavnih skupin ali
podskupin;

Primeri:

- svinčev heksafluorosilikat

glavna skupina 009: fluorove spojine

podskupina: anorganski fluoridi

glavna skupina 082: svinčeve spojine

generično ime: anorganski svinčev fluorid

- klorobenzen

glavna skupina 602: halogenirani ogljikovodiki

podskupina: halogenirani aromatski ogljikovodiki

glavna skupina 017: klorove spojine

generično ime: klorirani aromatski ogljikovodik

- 2,3,6-triklorofenil ocetna kislina

glavna skupina 607: organske kisline

podskupina: halogenirane aromatske kisline

glavna skupina 017: klorove spojine

generično ime: klorirana aromatska kislina

- 1-kloro-1-nitropropan

glavna skupina 610: kloronitrirani derivati

glavna skupina 601: ogljikovodiki

podskupina: alifatski ogljikovodiki

generično ime: kloronitrirani alifatski ogljikovodik

- tetrapropil ditiopirofosfat

glavna skupina 015: fosforjeve spojine

podskupina: fosforni estri

glavna skupina 016: žveplove (tio-) spojine

generično ime: tiofosforni ester

Opomba: V primeru nekaterih elementov, predvsem kovinskih, se ime
glavne skupine ali podskupine lahko označi še z besedama
"organski" ali "anorganski".

Primeri:

- diživosrebrov klorid

glavna skupina 080: živosrebrove spojine

generično ime: anorganska živosrebrova spojina

- barijev acetat:

glavna skupina 056: barijeve spojine

generično ime: organska barijeva spojina

- etil nitrit

glavna skupina 007: dušikove spojine

podskupina: nitriti

generično ime: organski nitrit

- natrijev hidrosulfit

glavna skupina 016: žveplove spojine

generično ime: anorganska žveplova spojina


4 GLOSARIJ RAZDELITVE SNOVI NA GLAVNE SKUPINE (DRUŽINE) IN
PODSKUPINE (PODDRUŽINE)

-----------------------------------------------------------------
Številka  Glavna skupina
glavne    - podskupina
skupine
-----------------------------------------------------------------
001       Vodikove spojine

          - hidridi

002       Helijeve spojine

003       Litijeve spojine

004       Berilijeve spojine

005       Borove spojine

          - borani

          - borati

006       Ogljikove spojine

          - karbamati

          - anorganske ogljikove spojine

          - soli cianovodikove kisline

          - sečnina in derivati

007       Dušikove spojine

          - kvarterne amonijeve spojine

          - kisle dušikove spojine

          - nitrati

          - nitriti

008       Kisikove spojine

009       Fluorove spojine

          - anorganski fluoridi

010       Neonove spojine

011       Natrijeve spojine

012       Magnezijeve spojine

          - organokovinski magnezijevi derivati

013       Aluminijeve spojine

          - organokovinski aluminijevi derivati

014       Silicijeve spojine

          - silikani

          - silikati

015       Fosforjeve spojine

          - kisle fosforjeve spojine

          - fosfonijeve spojine

          - fosforni estri

          - fosfati

          - fosfiti

          - fosforamidi in derivati

016       Žveplove spojine

          - kisle žveplove spojine

          - merkaptani

          - sulfati

          - sulfiti

017       Klorove spojine

          - klorati

          - perklorati

018       Argonove spojine

019       Kalijeve spojine

020       Kalcijeve spojine

021       Skandijeve spojine

022       Titanove spojine

023       Vanadijeve spojine

024       Kromove spojine

          - kromove (VI) spojine

025       Manganove spojine

026       Železove spojine

027       Kobaltove spojine

028       Nikljeve spojine

029       Bakrove spojine

030       Cinkove spojine

          - organokovinski cinkovi derivati

031       Galijeve spojine

032       Germanijeve spojine

033       Arzenove spojine

034       Selenove spojine

035       Bromove spojine

036       Kriptonove spojine

037       Rubidijeve spojine

038       Stroncijeve spojine

039       Itrijeve spojine

040       Cirkonijeve spojine

041       Niobijeve spojine

042       Molibdenove spojine

043       Tehnecijeve spojine

044       Rutenijeve spojine

045       Rodijeve spojine

046       Paladijeve spojine

047       Srebrove spojine

048       Kadmijeve spojine

049       Indijeve spojine

050       Kositrove spojine

          - organokovinski kositrovi derivati

051       Antimonove spojine

052       Telurjeve spojine

053       Jodove spojine

054       Ksenonove spojine

055       Cezijeve spojine

056       Barijeve spojine

057       Lantanove spojine

058       Cerijeve spojine

059       Prazeodimijeve spojine

060       Neodimijeve spojine

061       Prometijeve spojine

062       Samarijeve spojine

063       Europijeve spojine

064       Gandolinijeve spojine

065       Terbijeve spojine

066       Disprozijeve spojine

067       Holmijeve spojine

068       Erbijeve spojine

069       Tulijeve spojine

070       Iterbijeve spojine

071       Lutecijeve spojine

072       Hafnijeve spojine

073       Tantalove spojine

074       Volframove spojine

075       Renijeve spojine

076       Osmijeve spojine

077       Iridijeve spojine

078       Spojine platine

079       Spojine zlata

080       Živosrebrove spojine

          - organokovinski živosrebrovi derivati

081       Talijeve spojine

082       Svinčeve spojine

          - organokovinski svinčevi derivati

083       Bizmutove spojine

084       Polonijeve spojine

085       Astatove spojine

086       Radonove spojine

087       Francijeve spojine

088       Radijeve spojine

089       Aktinijeve spojine

090       Torijeve spojine

091       Protaktinijeve spojine

092       Uranove spojine

093       Neptunijeve spojine

094       Plutonijeve spojine

095       Americijeve spojine

096       Kurijeve spojine

097       Berkelijeve spojine

098       Kalifornijeve spojine

099       Einsteinijeve spojine

100       Fermijeve spojine

101       Mendelevijeve spojine

102       Nobelijeve spojine

103       Lavrencijeve spojine


          ORGANSKE SPOJINE

601       Ogljikovodiki

          - alifatski ogljikovodiki

          - aromatski ogljikovodiki

          - aliciklični ogljikovodiki

          - policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH)

602       Halogenirani (*) ogljikovodiki

          - halogenirani (*) alifatski ogljikovodiki

          - halogenirani (*) aromatski ogljikovodiki

          - halogenirani (*) aliciklični ogljikovodiki

(*)... specificirati halogen!

603       Alkoholi in derivati

          - alifatski alkoholi

          - aromatski alkoholi

          - aliciklični alkoholi

          - alkanol amini

          - epoksi-derivati

          - etri

          - glikol etri

          - glikoli in polioli

604       Fenoli in derivati

          - halogenirani (*) fenolni derivati

(*)... specificirati halogen!

605       Aldehidi in derivati

          - alifatski aldehidi

          - aromatski aldehidi

          - aliciklični aldehidi

          - alifatski acetali

          - aromatski acetali

          - aliciklični acetali

606       Ketoni in derivati

          - alifatski ketoni

          - aromatski ketoni oziroma aromatski kinoni

          - aliciklični ketoni

607       Organske kisline in derivati

          - alifatske kisline

          - halogenirane (*) alifatske kisline

          - aromatske kisline

          - halogenirane (*) aromatske kisline

          - aliciklične kisline

          - halogenirane (*) aliciklične kisline

          - anhidridi alifatske kisline

          - anhidridi halogenirane (*) alifatske kisline

          - anhidridi aromatske kisline

          - anhidridi halogenirane (*) aromatske kisline

          - anhidridi aliciklične kisline

          - anhidridi halogenirane (*) aliciklične kisline

          - soli alifatske kisline

          - soli halogenirane (*) alifatske kisline

          - soli aromatske kisline

          - soli halogenirane (*) aromatske kisline

          - soli aliciklične kisline

          - soli halogenirane (*) aliciklične kisline

          - estri alifatske kisline

          - estri halogenirane (*) alifatske kisline

          - estri aromatske kisline

          - estri halogenirane (*) aromatske kisline

          - estri aliciklične kisline

          - estri halogenirane (*) aliciklične kisline

          - estri glikol etra

          - akrilati

          - metakrilati

          - laktoni

          - acil halogenidi (*)

(*) specificirati halogen!

608       Nitrili in derivati

609       Nitrirani derivati

610       Kloronitrirani derivati

611       Azoksi- in azo-derivati

612       Aminirani derivati

          - alifatski amini in derivati

          - aliciklični amini in derivati

          - aromatski amini in derivati

          - anilin in derivati

          - benzidin in derivati

613       Heterociklične baze in derivati

          - benzimidazol in derivati

          - imidazol in derivati

          - piretrinoidi

          - kinolin in derivati

          - triazin in derivati

          - triazol in derivati

614       Glukozidi in alkaloidi

          - alkaloidi in derivati

          - glukozidi in derivati

615       Cianati in izocianati

          - cianati

          - izocianati

616       Amidi in derivati

          - acetamid in derivati

          - anilidi

617       Organski peroksidi

647       Encimi

648       Kompleksne snovi, pridobljene iz premoga

649       Nafta in produkti njene destilacije

650       Ostale nerazporejene snovi (azbest in podobno)

Opomba: ta glavna skupina se ne uporablja. Namesto nje se
uporabijo zgoraj navedene glavne skupine in podskupine.

Vaše trenutno stanje

Zahtevano
Analitika
Oglaševanje

Prikaži podrobnosti