Uradni list

Številka 57
Uradni list RS, št. 57/1999 z dne 16. 7. 1999
Uradni list

Uradni list RS, št. 57/1999 z dne 16. 7. 1999

Kazalo

2712. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ljutomer za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega plana Občine Ljutomer za obdobje 1986-1990 za območje Občine Križevci, stran 7317.

Na podlagi 31. in 43. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89), 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) ter na podlagi 15. člena statuta Občine Križevci (Uradni list RS, št. 27/99) je Občinski svet občine Križevci na 7. seji dne 29. 6. 1999 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ljutomer za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega plana Občine Ljutomer za obdobje 1986–1990 za območje Občine Križevci
1. člen
(uvodne določbe)
Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ljutomer za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 7/87) dopolnjenega v letu 1987 (Uradni list SRS, št. 28/87) in v letu 1992 (Uradni list RS, št. 24/92) (v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan) in prostorskih sestavin družbenega plana Občine Ljutomer za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 7/87), dopolnjenega v letu 1987 (Uradni list SRS, št. 28/87) in v letu 1992 (Uradni list RS, št. 24/92) (v nadaljnjem besedilu: srednjeročni plan) ter že prilagojenih obeh planskih dokumentov za območje Občine Križevci (Uradni list RS, št. 15/99), ki se nanašajo na spremembo namenske rabe zaradi predvidene gradnje avtoceste na območju Občine Križevci.
2. člen
(spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana)
V dolgoročnem planu se dopolni poglavje 4.8. Promet in zveze in sicer se doda besedilo: Zgradila se bo nova avtocesta Maribor–madžarska meja na odseku Vučja vas–Beltinci po izbrani trasi preko severnega dela Občine Križevci z vsemi vzporednimi objekti kot so: priključek “Vučja vas” na prečkanju regionalne ceste R 1-230, most in viadukt čez reko Muro, deviacije vseh cest, ki bodo prekinjene z avtocesto ter vsi podvozi, nadvozi in prepusti na avtocesti in deviiranih cestah.
3. člen
Spremeni in dopolni se kartografski del dolgoročnega plana Občine Ljutomer za območje Občine Križevci in sicer karte v merilu 1:25000 s tematiko Zasnova namenske rabe in Zasnova prometa, ter karti v merilu 1:5000 z oznako Radgona 48 in 49, ki sta istočasno sestavni del prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana.
4. člen
(spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana)
V srednjeročnem planu se dopolni poglavje 7.3.1. Promet in zveze – Cestno omrežje in sicer se doda besedilo: Predvidena je gradnja avtoceste Maribor–slovensko madžarska meja, z vsemi pripadajočimi objekti, za kar se bodo rezervirala ustrezna zemljišča.
5. člen
Doda se novo podpoglavje 9.4. Programska zasnova za gradnjo avtoceste na odseku Vučja vas–Beltinci.
Območje obdelave
Odsek AC se na območju Občine Križevci začne vzhodno od železniške proge Ljutomer–G. Radgona, kjer jo prečka v viaduktu skupaj z regionalno cesto R1-230. Trasa obravnavanega odseka skozi Občino Križevci je dolga 2 km in 26 m in zavzame površino 30 ha in 52 arov. Avtocesta poteka v visokem nasipu do 6 m večinoma preko kmetijskih zemljišč, ki so razvrščena v 1. in 2. območje, deloma tudi melioriranih. Od gozdnih površin prečka trasa le majhen gozdič vzhodno od Vučje vasi. Pred občinsko mejo z M. Soboto poteka trasa preko vodovarstvenega pasu načrtovanega zajetja pitne vode v Vučji vasi. Nato se nadaljuje proti severovzhodu proti Muri po zemljiščih v katastrski občini Vučja vas in Bučečovci preko parcel z naslednjimi številkami:
K.o. Vučja vas
Območje odkupa zemljišč
Parcele številka 581/2, 591, 592, 593, 594/1, 596/1, 597/1, 604/4, 605/2, 605/4, 606/1, 607/2, 885, 890, 891, 896, 897, 926/1, 926/2, 927, 931/2, 931/3, 932, 934, 936, 937, 938, 939/1, 939/2, 940/1, 940/2, 941/1, 941/2, 944, 945/2, 946, 947, 948, 949, 950/1, 950/2, 951/2, 952, 953, 954, 955/2, 956, 957/3, 958/1, 958/2, 959/1, 959/2, 960/1, 960/2, 961/1, 961/2, 962/1, 962/2, 964/3, 972/1, 974, 975, 978, 979, 982, 983, 1011/3, 1021/2, 1028/5, 1029/1, 1029/2, 1035/1, 1035/2, 1103, 1104, 1105, 1106, 1107, 1108, 1109, 1111, 1112, 1113, 1114, 1115, 1122, 1123, 1124, 1125, 1126, 1130.
Električno omrežje
Parcele številka 591*, 604/4, 606/1, 606/3, 1104*, 1105, 1106, 1114, 1115** (op.: * armirano betonski ali leseni drogovi).
Vodovod
Parceli številka 1113, 1115.
Telekomunikacijsko omrežje
Parcele številka 605/2, 605/4, 605/5, 922, 923/2, 926/3.
Kanalizacija
Parceli številka 1114, 1115.
K.o. Bučečovci
Območje odkupa zemljišč
Parcele številka 1/3, 42/2, 43/1, 44, 45/1, 46/2, 920/1, 920/2, 922, 923/1, 923/2, 925/2, 926/1, 926/2, 926/4, 927/2, 927/3, 927/4, 974/1, 979/2, 987/1, 993/1, 993/5, 1050, 1051, 1052, 1053, 1054, 1055, 1056, 1057, 1063, 1064, 1065, 1066, 1067, 1068, 1069/1, 1069/2, 1069/3, 1070, 1071, 1072, 1111, 1112, 1113, 1130, 1131, 1132, 1134, 1135, 1136, 1137, 1138, 1139, 1140, 1141, 1142, 1143, 1144, 1145, 1146, 1147, 1148, 1149, 1150, 1151, 1152, 1153, 1154, 1155, 1156, 1157, 1166, 1167, 1184, 1185, 1186, 1187, 1188/1, 1188/2, 1189, 1190, 1191, 1192, 1222, 1223, 1224, 1226, 1227, 1230, 1233, 1234, 1237, 1239, 1240, 1241, 1242, 1243/2, 1253.
Električno omrežje
Parcele številka 1053, 1063***, 1131, 1140*, 1141*, 1184*, 1240.
Vodovod
Parcele številka 1053, 1065, 1066, 1071.
Kanalizacija
Parcele številka 1063, 1065, 1066, 1071.
Tehnološki pogoji in omejitve
Trasa avtoceste je zasnovana kot izvennivojska štiripasovna cesta z odstavnimi pasovi in vmesnim ločilnim pasom. Vertikalni in horizontalni elementi so projektirani z upoštevanjem računske hitrosti 120 km/h. Minimalni horizontalni radij je 1500 m, minimalni vertikalni radij 15000 m, maksimalni vzdolžni sklon 2% in maksimalni prečni sklon 3,50%.
Projektirani normalni prečni profil znaša 26,20 m in sicer 4 vozni pasovi po 3,75 m, 2 robna pasova po 0,50 m, srednji ločilni pas širine 3,20 m, 2 odstavna pasova širine 2,50 m in dve bankini po 1 m.
Predvidene ureditve
Obravnavani odsek se začne v km 0+000, vzhodno od železniške proge in poteka do občinske meje med občinama Križevci in M. Sobota oziroma do km 2+026. Obravnavani odsek AC je nadaljevanje AC iz smeri Ljubljana v smeri Lendave oziroma državne meje z Madžarsko. V tej fazi je predviden priključek iz regionalne ceste pri Vučji vasi, prečkanje Mure in gradnja do priključka “Lipovci”.
Na območju Občine Križevci je predvidena gradnja:
– avtoceste v dolžini 2,026 km,
– priključek “Vučja vas” oblikovan kot polovična deteljica,
– deviacija regionalne ceste R 1-230 Radenci–Ljutomer,
– deviacija krajevne ceste Bunčani–Vučja vas,
– deviacije poljskih poti in prečkanja AC z nadvozi,
– regulacija in prestavitev Samoričkega potoka (Virje),
– regulacija in čiščenje potoka Kozarica,
– pasivna protihrupna zaščita objektov v Vučji vasi.
Infrastrukturna omrežja, objekti in naprave
Predvidena AC križa več infrastrukturnih objektov, ki jih bo treba prestaviti oziroma ustrezno zaščititi. Ti so:
– prestavitev vodovoda Vučja vas–Bučečovci,
– prestavitev tlačnega voda kanalizacije v Vučji vasi,
– prestavitev DV 20 kV v Vučji vasi,
– prestavitev in zavarovanje krajevnega TT omrežja v Vučji vasi.
Odvodnjavanje AC naj bo načrtovano z zaprtim kanalizacijskim sistemom in odtokom voda iz cestišča preko zaprtih zadrževalnikov z lovilci olj in iztokom v površinske vodotoke. Posebni ukrepi zatesnitve so predvideni na območju prečkanja AC z vodovarstvenim pasom načrtovanega zajetja.
Usmeritve za arhitektonsko, urbanistično in krajinsko oblikovanje
Odsek AC Vučja vas–Beltinci poteka preko Občine Križevci pretežno skozi odprto kmetijsko intenzivno obdelano krajino. Oblikovanje AC mora upoštevati krajinske značilnosti obstoječega prostora. Obcestni prostor naj bo čim bolj ozelenjen z nizko in visoko vegetacijo, zlasti v območju priključka Vučja Vas in v nadaljevanju, kjer AC poteka v visokem nasipu. Med vasjo in priključkom je zaželena prav tako visoka vegetacija za vizualno in protihrupno zaščito. Nizka grmovna zarast je zaželena tudi med voznima pasovoma na AC.
Regulacije in prestavitve potokov morajo biti izvedene sonaravno, brežine strug je treba po končanem gradbenem posegu zasaditi z nizko in visoko vegetacijo.
Cestni objekti naj bodo oblikovani v skladu s krajinskimi značilnostmi in funkcijami prometne ureditve. Nasipi AC naj bodo kar se da položni več kot 1:2. V območju visokih nasipov AC je zaželeno zniževanje nasipov z bočnimi nasipi presežkov zemlje, ki bodo ostali na cesti.
Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine ter drugih varovanih območij
Trasa AC ne posega v območje zavarovane naravne in kulturne dediščine, pač pa prečka območje vodovarstvenega pasu načrtovanega zajetja Vučja vas.
Na trasi je treba zagotoviti pazljivo ravnanje z rodovitno zemljo v času gradnje za kasnejšo uporabo na razgaljenih zemljiščih.
Za prehajanje živali preko oziroma pod avtocestnim telesom je treba zagotoviti ustrezne prehode oziroma podhode v okviru mostov ali prepustov za vode.
Zaradi možnosti uničenja neevidentirane arheološke dediščine je treba poskrbeti za ustrezen nadzor v času gradnje AC.
Usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
Ob odsekih AC kjer se pričakuje prekomerna obremenitev okolja s hrupom je treba predvideti pasivno oziroma aktivno zaščito pred hrupom. V območju križevske občine je to na območju Vučje vasi.
Za obdelovalce zemlje je treba zagotoviti ustrezno število cestnih nadvozov preko AC v povezavi z obstoječimi poljskimi potmi.
Usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Za zagotovitev požarne varnosti objektov mora biti zagotovljen dovoz za intervencijska vozila.
Vsi nasipi in regulacije vodotokov morajo biti utrjeni tako, da ne bo prihajalo do erozijske zemljišč. Vodnogospodarske ureditve morajo zagotoviti varnost pred visokimi vodami in poplavami.
Za gradnjo AC ni posebnih pogojev iz vidika obrambe.
Ostali pogoji
V lokacijskem načrtu je treba določiti tudi obveznosti investitorjev in izvajalcev v času izvajanja lokacijskega načrta ter določiti izdelavo monitoringa za spremljanje negativnih vplivov na sestavine okolja. V LN morajo biti definirane tudi začasne prometne ureditve v času gradnje. Sestavni del lokacijskega načrta mora biti tudi poročilo o vplivih na okolje.
Pri izdelavi lokacijskega načrta je potrebno upoštevati še naslednje pogoje:
– zagotoviti nemotene dovoze in dostope do vseh zemljišč na obeh straneh avtoceste,
– preveriti trase in stanje podzemnih in nadzemnih infrastrukturnih naprav, ki jih prečka predvidena AC, in jih v primeru poškodb zaradi gradnje ustrezno sanirati,
– pred pričetkom gradnje odstraniti plodno plast zemlje in jo deponirati tako, da jo bo možno uporabiti pri obdelavi brežin in sanaciji ostalega poškodovanega terena,
– pred pričetkom del posneti obstoječe stanje vseh lokalnih cest in dovozov, ki bodo služili kot poti na gradbišče, jih urediti in protiprašno zaščititi,
– nadomesiti komunalne objekte in naprave, ki v načrtu niso evidentirani, pa se pri gradnji ugotovi, da so tangirani z gradnjo avtoceste,
– po končani gradnji sanirati ali obnoviti infrastrukturne objekte in naprave, ki bodo poškodovani v času gradnje,
– za kmetijska zemljišča, ki jih avtocesta prečka in sosednja zemljišča je potrebno izvesti komasacije na podlagi ustreznih načrtov.
6. člen
Spremeni in dopolni se kartografski del srednjeročnega plana in sicer pregledni katastrski načrti v merilu 1:5000, navedeni že v 3. členu tega odloka, zaradi uskladitve namenskih površin z dolgoročnim planom.
7. člen
Te spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ljutomer za območje Občine Križevci pričnejo veljati prvi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 350-03/99
Križevci, dne 29. junija 1999.
Župan
Občine Križevci
Feliks Mavrič l. r.

AAA Zlata odličnost