Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 30/1999 z dne 28. 4. 1999

1463. Uredba o začasni uporabi sprememb in dopolnitev Protokola B k Sporazumu o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Latvijo, stran 3353.

Na podlagi četrtega odstavka 60. člena zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 1/91-I) in prvega odstavka 26. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96 in 47/97) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o začasni uporabi sprememb in dopolnitev Protokola B k Sporazumu o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Latvijo

1. člen

Protokol B o definiciji pojma “izdelki s poreklom” in načinih upravnega sodelovanja, ki je sestavni del Sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Latvijo, se spremeni in dopolni v naslednjem:
1. Točka i) 1. člena se nadomesti z:

“(i) ‘dodana vrednost’ pomeni ceno izdelka franko tovarna, zmanjšano za carinsko vrednost vsakega od vključenih materialov s poreklom iz drugih držav, omenjenih v 3. in 4. členu, ali, če carinska vrednost ni znana ali se ne da ugotoviti, prva cena, ki se za izdelke dokazljivo plačuje v Sloveniji ali Latviji.“

2., 3. in 4. člen se nadomesti z:

“3. člen

Kumulacija v Sloveniji

1. Ne glede na določbe prvega odstavka 2. člena izdelki veljajo za izdelke s poreklom iz Slovenije, če so bili tam pridobljeni in vključujejo materiale s poreklom iz Slovenije, Latvije, Evropske skupnosti, Bolgarije, Poljske, Madžarske, Češke republike, Slovaške republike, Romunije, Litve, Estonije, Islandije, Norveške, Švice (vključno z Liechtensteinom)* ali Turčije**, v skladu z določbami Protokola o pravilih o poreklu, priloženega k sporazumom med Slovenijo in vsako od teh držav, pod pogojem, da obdelava ali predelava, opravljena v Sloveniji presega tisto, omenjeno v 7. členu tega Protokola. Ni treba, da bi bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani.

2. Če obdelava ali predelava, ki se opravlja v Sloveniji, ne presega postopkov, omenjenih v 7. členu, se šteje, da ima pridobljeni izdelek poreklo iz Slovenije samo, kadar je tam dodana vrednost višja od vrednosti uporabljenih materialov s poreklom iz katerekoli od držav, omenjenih v prvem odstavku. Če to ni tako, se pridobljeni izdelek šteje za izdelek s poreklom iz države, ki je prispevala največjo vrednost uporabljenih materialov s poreklom pri proizvodnji v Sloveniji.

3. Izdelki s poreklom iz ene od držav, omenjenih v prvem odstavku, ki niso obdelani ali predelani v Sloveniji, ohranijo svoje poreklo, če se izvozijo v eno od teh držav.

4. V tem členu predvidena kumulacija se lahko uporablja samo za materiale in izdelke, ki so pridobili status blaga s poreklom z uporabo pravil o poreklu, ki so enaka kot pravila v tem Protokolu.

4. člen

Kumulacija v Latviji

1. Ne glede na določbe drugega odstavka 2. člena izdelki veljajo za izdelke s poreklom iz Latvije, če so bili tam pridobljeni in vključujejo materiale s poreklom iz Latvije, Slovenije, Evropske skupnosti, Bolgarije, Poljske, Madžarske, Češke republike, Slovaške republike, Romunije, Litve, Estonije, Islandije, Norveške, Švice (vključno z Liechtensteinom)* ali Turčije**, v skladu z določbami Protokola o pravilih o poreklu, priloženega k sporazumom med Latvijo in vsako od teh držav, pod pogojem, da obdelava ali predelava, opravljena v Latviji presega tisto, omenjeno v 7. členu tega Protokola. Ni treba, da bi bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani.
2. Če obdelava ali predelava, ki se opravlja v Latviji, ne presega postopkov, omenjenih v 7. členu, se šteje, da ima pridobljeni izdelek poreklo iz Latvije samo, kadar je tam dodana vrednost višja od vrednosti uporabljenih materialov s poreklom iz katerekoli od držav, omenjenih v prvem odstavku. Če to ni tako, se pridobljeni izdelek šteje za izdelek s poreklom iz države, ki je prispevala največjo vrednost uporabljenih materialov s poreklom pri proizvodnji v Latviji.
3. Izdelki s poreklom iz ene od držav, omenjenih v prvem odstavku, ki niso obdelani ali predelani v Latviji, ohranijo svoje poreklo, če se izvozijo v eno od teh držav.
4. V tem členu predvidena kumulacija se lahko uporablja samo za materiale in izdelke, ki so pridobili status blaga s poreklom z uporabo pravil o poreklu, ki so enaka kot pravila v tem Protokolu.
3. 12. člen se nadomesti z naslednjim:

“1. Razen v primerih iz 3. in 4. člena in tretjega odstavka tega člena, morajo biti pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom, določeni v II. oddelku, v Sloveniji ali Latviji izpolnjeni neprekinjeno.

2. Razen v primerih iz 3. in 4. člena, se blago s poreklom, izvoženo iz Slovenije ali Latvije v drugo državo, ko se vrne, šteje za blago brez porekla, razen če se carinskim organom lahko zadovoljivo dokaže:
(a) da je blago, ki se vrača, isto blago, kot je bilo izvoženo, in
(b) da na njem, medtem ko je bilo v tisti državi ali med izvozom, niso bili opravljeni nikakršni postopki, razen tistih, ki so potrebni, da se ohrani v dobrem stanju.
3. Na pridobitev statusa blaga s poreklom v skladu s pogoji, določenimi v II. oddelku, ne bo vplivala obdelava ali predelava, opravljena izven Slovenije ali Latvije na materialih, izvoženih iz Slovenije ali Latvije in ponovno tam uvoženih pod pogojem, da:
(a) so omenjeni materiali v celoti pridobljeni v Sloveniji ali Latviji ali so pred njihovim izvozom bili obdelani ali predelani bolj, kot so nezadostni postopki, navedeni v 7. členu; in
(b) se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:
i) je bilo ponovno uvoženo blago pridobljeno z obdelavo ali predelavo izvoženih materialov; in
ii) skupna dodana vrednost, pridobljena izven Slovenije ali Latvije ob uporabi določb tega člena ne presega 10 odstotkov cene franko tovarna končnega izdelka, za katerega se ugotavlja status blaga s poreklom.
4. Za namene tretjega odstavka se pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom, določeni v II. oddelku, ne uporabljajo za obdelavo ali predelavo, opravljeno izven Slovenije ali Latvije. Vendar, kjer se v seznamu v Prilogi II za določitev statusa blaga s poreklom za končni izdelek uporablja pravilo, ki določa najvišjo vrednost vseh vključenih materialov brez porekla, skupna vrednost materialov brez porekla, vključenih na ozemlju določene pogodbenice, upoštevana skupaj s skupno dodano vrednostjo, pridobljeno izven Slovenije ali Latvije z uporabo določb tega člena, ne sme presegati navedenega odstotka.
5. Za namene uporabe določb tretjega in četrtega odstavka se šteje, da “skupna dodana vrednost“ pomeni vse stroške, nastale izven Slovenije ali Latvije, vključno vrednosti tam vključenih materialov.
6. Določbe tretjega in četrtega odstavka se ne uporabljajo za izdelke, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih v seznamu Priloge II in ki se lahko štejejo za zadosti obdelane ali predelane samo ob uporabi splošne tolerance, določene v drugem odstavku 6. člena.
7. Določbe tretjega in četrtega odstavka ne veljajo za izdelke, ki se uvrščajo v 50. do 63. poglavje Harmoniziranega sistema.
8. Vsaka obdelava ali predelava, ki je zajeta z določbami tega člena, opravljena izven Slovenije ali Latvije, se opravi v skladu s postopki o začasnem izvozu na oplemenitenje ali podobnimi postopki.”
4. V 13., 14., 15., 17., 21., 27., 30. in 32. členu se besedilo “omenjeno v 4. členu“ nadomesti z “omenjeno v 3. in 4. členu“.
5. V zadnjem pododstavku šestega odstavka 15. člena se datum “31. december 1998“ nadomesti z “31. december 2000“.
6. V 26. členu se sklicevanje na “C2/CP3“ nadomesti z novo navedbo “CN22/CN23“.
7. V Prilogi I, opomba 5.2:
(a) se med navedbami:

“- umetni filamenti“ in

“- sintetična rezana vlakna iz polipropilena“,

vstavi naslednje:

“- prevodni filamenti“.

(b) peti primer (“Taftana preproga,.......pogoj glede teže.“) se črta.
8. Priloga II se spremeni in dopolni kot sledi.
(a) med zapise za tarifni številki 2202 in 2208 HS se vstavi naslednje:

"
------------------------------------------------------------------------------
Tar.štev. HS    Poimenovanje blaga   Obdelava ali predelava, opravljena
                                     na materialih brez porekla, ki jim
                                     da status blaga s poreklom
------------------------------------------------------------------------------
(1)                   (2)                  (3)           ali       (4)
------------------------------------------------------------------------------
2207            Nedenaturirani       Izdelava iz:
                etanol z vsebnostjo  - materialov,
                alkohola             ki niso uvrščeni
                80 vol. % ali več;   v tar. št. 2207 ali 2208.
                etanol in druga
                žganja, denaturirana,
                s katerokoli
                vsebnostjo alkohola.
------------------------------------------------------------------------------
                                                                             "

(b) V Prilogi II se pravilo za 57. poglavje nadomesti z:

"
------------------------------------------------------------------------------
Tar.štev. HS    Poimenovanje blaga   Obdelava ali predelava, opravljena
                                     na materialih brez porekla, ki jim
                                     da status blaga s poreklom
------------------------------------------------------------------------------
(1)                   (2)                  (3)           ali       (4)
------------------------------------------------------------------------------
57. pgl.        Preproge in druga
                tekstilna talna
                prekrivala:
                - Iz iglane          Izdelava iz1:
                klobučevine
                                     - naravnih vlaken, ali
                                     - kemičnih materialov ali tekstilne kaše
                                     Lahko se uporabljajo:
                                     - preja iz polipropilenskega filamenta
                                     iz tar. št. 5402,
                                     - polipropilenska vlakna iz tar. št. 5503
                                    ali 5506,ali
                                     - filamentni traki iz polipropilena iz tar.
                                     št. 5501, pri katerih je v vseh primerih
                                     vsebina vsakega filamenta ali vlakna manjša
                                     od 9 decitekstov, pod pogojem, da njihova
                                     vrednost ne presega 40% cene izdelka franko
                                     tovarna
                                     Tkanina iz jute se lahko uporablja kot
                                     podloga.
                - Iz druge           Izdelava iz1:
                klobučevine          - naravnih vlaken,
                                     nemikanih ali nečesanih ali kako drugače
                                     pripravljenih za predenje, ali
                                     - kemičnih materialov ali tekstilne kaše.
                - Drugo              Izdelava iz1:
                                     - preje iz kokosovega vlakna ali jute*)
                                     - preje iz sintetičnih ali umetnih
                                     filamentov,
                                     - naravnih vlaken, ali
                                     - sintetičnih ali umetnih rezanih vlaken,
                                     nemikanih ali nečesanih ali kako drugače
                                     predelanih za predenje
                                     Tkanina iz jute se lahko uporablja kot
                                     podloga.
------------------------------------------------------------------------------
                                                                             "

*) Uporaba preje iz jute je dovoljena od 1. 7. 2000.
(c) V Prilogi II se pravilo za tarifno številko 7006 HS nadomesti z:

"
------------------------------------------------------------------------------
Tar.štev. HS    Poimenovanje blaga   Obdelava ali predelava, opravljena
                                     na materialih brez porekla, ki jim
                                     da status blaga s poreklom
------------------------------------------------------------------------------
(1)                   (2)                  (3)           ali       (4)
------------------------------------------------------------------------------
7006            Steklo iz tar. št.
                7003, 7004 ali 7005,
                upognjeno, z obdelanimi
                robovi, gravirano,
                luknjano, emajlirano
                ali drugače obdelano,
                toda neokvirjeno in
                nespojeno z drugimi
                materiali:
                - Podlaga iz steklene Izdelava iz
                plošče, prevlečena    materialov (podlage)
                s tenko izolacijsko   iz tar. št. 7006.
                prevleko
                polprevodniške
                vrste v skladu s
                standardi SEMII3
                - Drugo              Proizvodnja iz materialov iz
                                     tar. št.7001.
------------------------------------------------------------------------------
                                                                             "

3 SEMII – Registrirani inštitut za polprevodniško opremo in materiale.
(d) V Prilogi II se pravilo za tarifno številko 7601 HS nadomesti z:

"
------------------------------------------------------------------------------
Tar.štev. HS    Poimenovanje blaga   Obdelava ali predelava, opravljena
                                     na materialih brez porekla, ki jim
                                     da status blaga s poreklom
------------------------------------------------------------------------------
(1)                   (2)                  (3)           ali       (4)
------------------------------------------------------------------------------
7601            Aluminij, surovi    Izdelava, pri kateri:
                                    - se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v
                                    drugo tar. št. kot je tar št. izdelka; in
                                    - vrednost vseh uporabljenih materialov ne
                                    presega 50% cene izdelka franko tovarna
                                    ali
                                    Izdelava s toplotno ali elektrolitsko
                                    obdelavo iz nelegiranega aluminija ali iz
                                    aluminijevih odpadkov in ostankov.
------------------------------------------------------------------------------
                                                                             "

9. V Prilogi IV se besedilo slovenske inačice izjave na računu nadomesti z besedilom, ki se glasi:

“Izvoznik blaga, zajetega s tem dokumentom (pooblastilo carinskih organov št.....(1)) izjavlja, da, razen če ni drugače jasno navedeno, ima to blago preferencialno....(2) poreklo.“

2. člen

Ta uredba začne veljati 1. maja 1999.

Št. 333-08/98

Ljubljana, dne 22. aprila 1999.

Vlada Republike Slovenije

Marjan Podobnik l. r.
Podpredsednik

* Kneževina Liechtenstein ima carinsko unijo s Švico in je pogodbenica Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru.
** V tem členu predvidena kumulacija se ne uporablja za materiale s poreklom iz Turčije, omenjene v seznamu v prilogi V tega protokola.”

Vaše trenutno stanje

Zahtevano
Analitika
Oglaševanje

Prikaži podrobnosti