Uradni list

Številka 83
Uradni list RS, št. 83/1998 z dne 10. 12. 1998
Uradni list

Uradni list RS, št. 83/1998 z dne 10. 12. 1998

Kazalo

4292. Sklep o sprejemu pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega in tretjega odstavka 17. člena zakona o denacionalizaciji in zadržanju izvrševanja drugega in tretjega odstavka 17. člena ter prvega odstavka 17. člena istega zakona, kolikor se nanaša na premičnine iz drugega odstavka 17. člena, stran 7029.

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Metke Belec in Majde Rumpret, obeh iz Ljubljane, ki ju zastopa Hinko Jenull, odvetnik v Ljubljani, na seji dne 26. novembra 1998
s k l e n i l o:
1. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega in tretjega odstavka 17. člena zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91, 31/93 in 65/98) se sprejme.
2. Do končne odločitve ustavnega sodišča se zadrži izvrševanje določb, navedenih v prejšnji točki izreka ter prvega odstavka 17. člena istega zakona, kolikor se nanaša na premičnine iz drugega odstavka 17. člena istega zakona.
O b r a z l o ž i t e v
A)
1. Pobudnici izpodbijata določbi drugega in tretjega odstavka 17. člena zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju: ZDen), ker naj bi ti določbi onemogočali vrnitev premičnin v primerih, ko so premičnine po predpisih o varstvu naravne in kulturne dediščine predmeti kulturne in naravne dediščine in so sestavni del zbirk javnih muzejev, galerij in drugih podobnih ustanov. Pobudnici navajata, da sta pravni naslednici upravičenke do denacionalizacije sedmih umetniških slik slikarja Ivana Groharja, katerih vrnitev zahtevata na podlagi 5. člena ZDen.
2. Glede na to, da zakon ne predpisuje posebnega postopka za pridružitev stalni zbirki in da gre za način določitve, ki je interne narave, pobudnici menita, da gre za ureditev, ki galerijam omogoča arbitrarno odločanje o uvrstitvi umetniških del v stalno zbirko. Zato so po mnenju pobudnic lastniki umetniških del, ki jih galerija vodi kot del stalne zbirke, v neenakem položaju s tistimi, katerih podržavljena dela niso tako vodena (14. člen ustave). V zvezi s tem pobudnici navajata tudi zadevo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. “D“N 381/93, v kateri je že bilo pravnomočno odločeno. Prilagata tudi sklepe okrajnega in višjega sodišča v tej zadevi ter sklep o zavrnitvi revizije Vrhovnega sodišča. Pobudnici navajata, da ustava glede kulturne dediščine določa le obveznost varovanja in ne daje podlage za odvzem posesti lastniku (73. člen ustave). Po mnenju pobudnic izpodbijana ureditev posega v njune z ustavo zagotovljene pravice, zato naj bi bila tudi v nasprotju z 2. členom ustave. Taka ureditev naj bi pomenila tudi nesorazmeren ukrep (odvzem stvari in omejitev pravice na “golo“ lastnino). Zato naj bi bili izpodbijani določbi v nasprotju s 15. in s 33. členom ustave. Ustavno dopustni cilj je po mnenju pobudnic možno doseči z drugimi ukrepi, npr. z obveznostmi lastnika, da predmet varuje, da ga na zahtevo pristojnih organov izroči za razstave, v študijske namene, da kulturni spomenik ob strokovnem nadzorstvu ohranja, z določitvijo predkupne pravice, prepovedjo izvoza itd.
3. Pobudnici navajata, da je odločitev o (ne)ustavnosti izpodbijanih določb odločilnega pomena za končni izid denacionalizacijskega postopka, ker naj bi bilo od te odločitve odvisno, ali bodo podržavljene slike vrnjene v last in posest ali pa bo na njih vzpostavljena le lastninska pravica. Pobudnici predlagata tudi zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb ZDen, ker bi morebitna ugotovitev neustavnosti izpodbijanih določb terjala nove pravne postopke v primerih, v katerih bi bile umetnine že vrnjene z vzpostavitvijo lastninske pravice, ne pa v last in posest. Pobudnici menita, da bi v tem primeru država morala urediti vse potrebno za vodenje teh dodatnih postopkov, upravičencem bi nastajali dodatni stroški v zvezi s postopki denacionalizacije, galerijam pa stroški za vzdrževanje premičnin.
B)
4. Na podlagi 24. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) lahko vsakdo da pisno pobudo za začetek postopka, če izkaže svoj pravni interes. Ta je podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma njegov pravni položaj. S premičninami, predmeti kulturne dediščine, katerih vrnitev pobudnici uveljavljata v denacionalizacijskem postopku, upravlja galerija. Zato so te premičnine na podlagi 25. člena zakona o varstvu naravne in kulturne dediščine (Uradni list SRS, št. 1/81 in 42/86 ter Uradni list RS, št. 8/90 in 26/92) spomeniki, torej deli kulturne dediščine, ki imajo posebno kulturno, znanstveno, zgodovinsko ali estetsko vrednost. Pravni interes pobudnic za vložitev pobude je v tem, da izpodbijane določbe ZDen izključujejo možnost vrnitve v last in posest premičnin, ki so po predpisih o varstvu naravne in kulturne dediščine predmeti kulturne in naravne dediščine in so sestavni del zbirke javnih muzejev oziroma galerij.
5. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo. Ocenilo bo, ali izpodbijane določbe posegajo v pravice pobudnic iz 14. in 33. člena ustave oziroma ali so izpodbijane določbe v nasprotju z načelom varstva zaupanja v pravo kot enim od načel pravne države (2. člen ustave). V postopku ocene ustavnosti bo zato potrebno preizkusiti, ali je način vračanja premičnin, ki so po predpisih o varstvu naravne in kulturne dediščine predmeti kulturne dediščine in so sestavni del zbirk javnih muzejev, galerij in drugih podobnih ustanov, v skladu z ustavo.
6. Po določbi 39. člena ZUstS lahko ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali deloma zadrži izvršitev zakona, če presodi, da bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Iz navedb pobudnic in priložene dokumentacije je razvidno, da pristojni organi o načinu vračanja premičnin kulturne in naravne dediščine, ki so sestavni del zbirk javnih muzejev, na podlagi drugega in tretjega odstavka 17. člena ZDen lahko odločajo le o vrnitvi teh premičnin z vzpostavitvijo lastninske pravice. Zaradi načela ZDen, da ima prednost vračanje v naravi, upravičenci oziroma njihovi pravni nasledniki ne morejo zahtevati denacionalizacije v obliki nadomestnega premoženja ali v obliki odškodnine v obveznicah Slovenskega odškodninskega sklada. V primeru, da bi ustavno sodišče ob meritornem presojanju spornih določb ugotovilo, da sta v neskladju z ustavo, in bi ju razveljavilo, bi imela taka odločitev ustavnega sodišča pravne posledice le v razmerjih, o katerih še ni bilo pravnomočno odločeno. Zato bi pobudnicama, če bi pristojni organi o njuni zahtevi za denacionalizacijo pravnomočno odločili pred odločitvijo ustavnega sodišča o ustavnosti izpodbijanih določb, nastale težko popravljive posledice. Poleg tega pa bi se podaljšali postopki denacionalizacije pri tistih organih, ki odločajo o denacionalizaciji premičnin iz 17. člena ZDen, če bi se izpodbijane določbe izvrševale, ustavno sodišče pa bi v postopku ocene ustavnosti teh določb ugotovilo, da niso v skladu z ustavo. Postopki, v katerih bi se na podlagi izpodbijanih določb odločalo, ne bi pa bili še pravnomočno končani, bi se v tem primeru morali ponoviti, kar bi po nepotrebnem pomenilo dvojno delo teh organov in s tem podaljševanje tudi vseh drugih postopkov, za vodenje katerih so pristojni ti organi.
7. Zato je ustavno sodišče predlog za začasno zadržanje izvršitve izpodbijanih določb sprejelo. Premičnine iz drugega odstavka 17. člena ZDen sodijo med premičnine kulturne, zgodovinske ali umetniške vrednosti. Zato bi zadržanje izvrševanja le drugega in tretjega odstavka 17. člena ZDen pomenilo, da bi do končne odločitve ustavnega sodišča organi o vračilu teh premičnin odločali na podlagi prvega odstavka 17. člena ZDen, torej v last in posest. Glede na to, da bo skladnost zakonske ureditve, da se premičnine iz drugega odstavka 17. člena ne vračajo v last in posest, temveč le z vzpostavitvijo lastninske pravice, predmet postopka ocene ustavnosti, je ustavno sodišče zadržalo tudi izvršitev prvega odstavka 17. člena ZDen kolikor se nanaša na premičnine iz drugega odstavka tega člena.
8. Začasno zadržanje izvrševanja drugega in tretjega odstavka 17. člena ZDen bo pričelo učinkovati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
C)
9. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 26. in 39. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Miroslava Geč-Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.
Št. U-I-387/98
Ljubljana, dne 26. novembra 1998.
Predsednik
Franc Testen l. r.

AAA Zlata odličnost