Na podlagi določb zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 70/97 in 10/98) in 106. člena statuta Občine Podčetrtek (Uradni list RS, št. 30/95), je Občinski svet občine Podčetrtek na 26. redni seji dne 15. 7. 1998 sprejel

V statutu Občine Podčetrtek (Uradni list RS, št. 30/95) se v 5. členu, drugi stavek spremeni tako, da glasi: “Sedež Občine Podčetrtek je v Podčetrtku, Škofja gora 1.”

V 7. členu se črta prvi, drugi in tretji odstavek in dodajo novi prvi, drugi in tretji odstavek, ki glasijo:

“Na območju občine je ustanovljenih 5 krajevnih skupnosti, ki obsegajo naslednja območja:

1. Krajevna skupnost Bistrica ob Sotli, s sedežem v Bistrici ob Sotli, ki zajema naselja Bistrica ob Sotli, Črešnjevec ob Bistrici, Dekmanca, Hrastje ob Bistrici, Križan vrh, Kunšperk, Ples, Polje pri Bistrici, Srebrnik, Trebče in Zagaj,
2. Krajevna skupnost Podčetrtek, s sedežem v Podčetrtku, ki zajema naselja Golobinjek ob Sotli, Imeno, Imenska gorca, Pecelj, Podčetrtek, Rudnica in Olimje,
3. Krajevna skupnost Polje ob Sotli, s sedežem v Polju ob Sotli, ki zajema naselja Brezovec pri Polju, Lastnič, Polje ob Sotli, Prelasko in Sedlarjevo,
4. Krajevna skupnost Pristava pri Mestinju, s sedežem v Pristavi pri Mestinju, ki zajema naselja Cmereška gorca, Jerčin, Nezbiše, Pristava pri Mestinju, Roginska gorca, Sodna vas, Sv. Ema, Vidovica in Vonarje,
5. Krajevna skupnost Virštanj, s sedežem v Virštanju, ki zajema naselja Gostinca, Pristava pri Lesičnem, Sela, Verače in Virštanj.
Občinski svet lahko s spremembo statuta ukine ali ustanovi ožji del občine ali spremeni njegovo območje na način in po postopku, ki je določen z zakonom.
Pobudo za ustanovitev ožjih delov občine ali za spremembo njihovih območij lahko da zbor krajanov ob podpori najmanj 10% volilnih upravičencev s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti oziroma njenem delu, ki obsega območja posameznih naselij, katera želijo spremembo.”
Črta se šesti in deseti odstavek.

8. člen se v celoti spremeni in glasi:

“Krajevna skupnost opravlja naloge, ki se pretežno nanašajo na krajane krajevne skupnosti, in sicer:

– lokalne javne službe,
– vzdrževanje krajevnih cest in drugih javnih površin,
– upravlja s premoženjem, namenjenim za potrebe krajevnega prebivalstva,
– pospeševanje kulturne in drugih društvenih dejavnosti.
Podrobneje se naloge, ki se prenesejo v izvajanje krajevni skupnosti, določijo z odlokom.”

Za 8. členom se dodajo novi 8.a, 8.b in 8.c člen, ki glasijo:

Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v okviru nalog, ki so določene z zakonom, tem statutom in odlokom.
Krajevno skupnost zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti.
Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost za naloge, ki presegajo 1,000.000 SIT, so veljavni le ob soglasju župana.
Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno odgovarja občina.
V primeru, da krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, njene pravice in obveznosti preidejo na občino oziroma na nove ožje dele občine z lastnostjo pravne osebe, ki nastanejo z združitvijo ali z razdružitvijo prejšnjih ožjih delov občine.

Delovanje krajevne skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost se ne sme zadolževati.
Prihodki in odhodki krajevne skupnosti morajo biti zajeti v njenem finančnem načrtu, ki je sestavni del občinskega proračuna.

Nadzor nad delovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni odbor občine.
Nadzorni odbor opravlja redne preglede poslovanja krajevne skupnosti najmanj enkrat letno na lastno pobudo, na zahtevo občinskega sveta pa je dolžan opraviti izredni pregled.
V okviru nadzora ima član nadzornega odbora, ki ga nadzorni odbor za to pooblasti, kakor tudi izvedenec, ki ima pooblastilo nadzornega odbora, pravico vpogleda v celotno finančno in drugo dokumentacijo krajevne skupnosti.
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi nezakonito, nenamensko ali nesmotrno porabo v krajevni skupnosti, lahko občinski svet med proračunskim letom ustavi financiranje krajevni skupnosti iz občinskega proračuna in sam zagotovi izvedbo nalog, ki so poverjene krajevni skupnosti.

V 9. členu se pred sedanjim besedilom doda nov odstavek, ki glasi:

“Svet krajevne skupnosti lahko občinskemu svetu predlaga odločitve, ki se nanašajo na interese krajevne skupnosti.”

V 12. členu, točka sedem, se črta tretja alinea.

V 19. členu se sedemnajsta alinea spremeni tako, da glasi:

“– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja občine ter o pridobitvi nepremičnega premoženja nad zneskom, do katerega je v skladu s proračunom pristojen župan.”

34. člen se spremeni tako, da glasi:

“Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor:

– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem in ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev.
Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev in spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.
Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela poročilo s priporočili in predlogi. Občinski svet, župan ter organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročilo nadzornega odbora ter upoštevati njegova priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah. Občinski svet je dolžan poročilo uvrstiti na prvo sejo.
Nadzorni odbor v skladu s statutom občine sprejme svoj poslovnik”.

Za 34. členom se dodata novi 34.a in 34.b člen, ki glasita:

Naloge nadzornega odbora iz pristojnosti, določenih v prvem odstavku 8. člena so:
– preverjanje skladnosti proračuna občine z zakoni, drugimi predpisi s področja javnih financ, odloki, programi in sklepi občinskega sveta,
– preverjanje skladnosti zaključnega računa s proračunom in odločitvami občinskega sveta,
– preverjanje skladnosti finančnih načrtov ožjih delov občine ter uporabnikov proračunskih sredstev,
– periodično preverjanje pravilnosti in pravočasnosti izvajanja nalog izvrševanja občinskega proračuna,
– redno preverjanje pravilnosti in gospodarnosti razpolaganja z občinskim premoženjem,
– proučevanje finančnih in obligacijskih listin, ki nastajajo ob porabi sredstev,
– ugotavljanje skladnosti ravnanja s pravnimi predpisi in določenimi nameni,
– izdelava nadzorstvenega zapisnika in poročila,
– obveščanje pristojnih organov občine in predlaganje ukrepov iz njihove pristojnosti.

Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava. Posamezne posebne strokovne naloge lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem podpiše župan.

V 35. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki glasi:

“Za člana nadzornega odbora je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje temeljne pogoje strokovnosti in ki pozna finančno-računovodske predpise”.

Tretji odstavek postane četrti in se spremeni tako, da glasi:

“Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine, tajnik občine, delavci občinske uprave, ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.”

Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki glasi:

“Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandatne dobe članov sveta.”

42. člen se spremeni tako, da glasi:

“Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti, ki ga izvolijo volilni upravičenci s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta krajevne skupnosti določa zakon.

Mandatna doba sveta krajevne skupnosti traja 4 leta.
Število članov sveta krajevne skupnosti in število volilnih enot v posamezni krajevni skupnosti določi občinski svet.
Svet krajevne skupnosti sprejema odločitve na svoji seji z večino glasov navzočih članov.
Svet krajevne skupnosti lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njihovih članov. Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta krajevne skupnosti.
Župan ima pravico biti navzoč in razpravljati na sejah sveta krajevne skupnosti brez pravice glasovanja.”

43. člen se črta.

53. člen se spremeni, tako da glasi:

“Upravne naloge in druge naloge v občini opravlja občinska uprava. Občinsko upravo sestavljajo organi občinske uprave, ki jih ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom ter določi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje.

Predstojnik občinske uprave je župan, delo občinske uprave pa neposredno vodi tajnik občine.
Tajnika občine imenuje in razrešuje župan.”

55. člen se spremeni tako, da glasi:

“Občina se lahko z drugimi občinami odloči za ustanovitev enega ali več organov skupne občinske uprave, pri čemer je postopek, pristojnosti in način izvrševanja nalog ter financiranje opredeljeno z zakonom.”

V drugem in tretjem odstavku 56. člena se za besedo “tajnik” doda beseda “občine”.

V prvem odstavku 61. člena se za besedo “tajnik” doda beseda “občine”.

64. člen se spremeni tako, da glasi:

“O sporih o pristojnosti med organi občinske uprave odloča župan.

O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča tajnik občine, ki v primeru izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.
O izločitvi tajnika občine ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.”

Določba drugega in tretjega odstavka 13. člena tega statuta se prične uporabljati s konstituiranjem novih občinskih organov po rednih lokalnih volitvah v letu 1998.

Spremembe in dopolnitve statuta pričnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.