Uradni list

Številka 31
Uradni list RS, št. 31/1998 z dne 18. 4. 1998
Uradni list

Uradni list RS, št. 31/1998 z dne 18. 4. 1998

Kazalo

1292. Odlok o ureditvenem načrtu Peskokop Klek pri Žužemberku, stran 2073.

Na podlagi 17. člena statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 13/95, 37/95, 8/96 in 68/96) in 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) je Občinski svet mestne občine Novo mesto na nadaljevanju 34. seje dne 30. 3. 1998 sprejel
O D L O K
o ureditvenem načrtu Peskokop Klek pri Žužemberku
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 – dopolnjen 1989 (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86 in 3/90) in družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 – dopolnjen 1989 (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86 in 15/90) ter 1. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) sprejme ureditveni načrt Peskokop Klek pri Žužemberku.
Ureditveni načrt je izdelal Topos, d.o.o. Dolenjske Toplice pod št. URN-1/94 v maju 1997. Sestavljata ga tekstualni del in grafične priloge.
2. člen
V območje ureditvenega načrta so vključena zemljišča s parcelnimi številkami: 366/59 del, 366/60, 366/62 del, 366/63 del, 366/64, 366/65, 366/66, 366/73, 366/67, 366/68 del, 369/2 del, 373/1 del, 373/2, 373/3 del, 373/4 del, 373/5 del, 373/6 del, 373/7 del, 373/8, 373/9 del in 373/10 del vse k.o. Žužemberk.
3. člen
S tem ureditvenim načrtom je določena širitev sedanjega peskokopa in sanacija celotnega območja peskokopa. Kapaciteta peskokopa zadošča pri proizvodnji 38.000 m3 letno za 17 let.
II. NAMEMBNOST PROSTORA
4. člen
Območje, ki ga obravnava ureditveni načrt, je namenjeno izkoriščanju dolomita in se deli na območje pridobivanja dolomita ter vplivno območje peskokopa.
Pridobivalni prostor se vpiše v kataster raziskovalnih in pridobivalnih prostorov v skladu z “Navodilom o evidenci in katastru raziskovalnih in pridobivalnih prostorov” (Uradni list SRS, št. 9/77).
III. POGOJI ZA IZKORIŠČANJE PESKOKOPA TER ZA URBANISTIČNO – KRAJINSKO OBLIKOVANJE OBMOČJA
5. člen
A) Pogoji za izkoriščanje peskokopa
Parametri etaž:
V času izkoriščanja se v pridobivalnem območju oblikujeta dve etaži, to je plato na koti 200 oziroma 201 m n.m. (E 200) in prva etaža na koti ca. 215 m n.m. (E 215). Etaži se oblikujeta v delovnem naklonu 70 stopinj, delovne višine 15–20 m in širine 12–20 m. Minimalna širina etaže je 7 m. Končni naklon kopa je največ 35 stopinj, brez etaž. Vrh peskokopa ne sme preseči kote 240 m n.m.
Odkopna metoda:
Material se na posameznih etažah pridobiva z vrtanjem in miniranjem, pri čemer se mora uporabiti metoda usmerjenega vrtanja vrtin srednjega premera in kontroliranega miniranja z uporabo milisekundnih zakasnilnikov ali milisekundnih električnih detonatorjev. Način miniranja in vrtanja se glede na vrsto in kvaliteto materiala določi za vsak primer posebej.
Najprej se mora odkopati zgornja etaža E 215 v širini, ki dovoljuje obračanje vozil. Po čiščenju zgornje etaže se prične pridobivanje na spodnji etaži. Pri vsakem prehodu na spodnjo etažo se zadrži minimalna širina etaže E 215.
V vplivnem območju vodne vrtine je potrebno miniranje prilagoditi hidrološki strukturi tal tega območja.
Dostopi do etaž in vrh peskokopa:
Sedanje dostopne poti se uredijo za dostope na delovni etaži. Za dostop na vrh peskokopa se uporablja obstoječa poljska pot s severne strani območja ter po poti ob južnem delu peskokopa, z etaže E 215. Poti se lahko uporabljata le za prevoz vrtalne opreme in materiala za prekrivanje oziroma sanacijo etaže.
6. člen
B) Pogoji za postavitev objektov v peskokopu
Za potrebe delovanja peskokopa se postavi objekt jedilnice, garderob in sanitarij tlorisnih dimenzij 6 x 4.90 +– 10% odstopanja, višine do največ 3m. Objekt je montažne izvedbe na betonski plošči s koto 200,3 +– 0,5 m.
Priročno skladišče za gorivo je tlorisnih dimenzij 5.00 x 3.00 –+ 10% odstopanja, višine največ 3 m. Postavljen mora biti v varnostnem odmiku od objekta jedilnice, garderobe in sanitarij, na betonski ploščadi s koto 200,3 +- 0,5 m in montažne izvedbe.
Ploščad za pretakanje goriva, dimenzije 12 x 6.50 m +– 5% odstopanja, se izvede iz vodonepropustnega betona, poleg skladišča za gorivo. Iztok meteorne vode s ploščadi je preko lovilca olj in maščob v meteorno kanalizacijo.
Za delovne stroje se uredijo parkirišča v asfaltni izvedbi. Odvod meteornih vod je preko muld in lovilca olj in maščob v meteorno kanalizacijo.
Za separacijo agregata se uporabi obstoječa separacija z drobilcem.
7. člen
C) Pogoji za sanacijo območja peskokopa
Sanacija območja se mora izvajati sprotno, skladno s fazami izkoriščanja peskokopa. Ob koncu izkoriščanja morajo biti vsi infrastrukturni in drugi objekti in naprave, ki so povezane z delovanjem peskokopa, odstranjene. Brežina na obodu izkoriščenega peskokopa mora biti izvedena z naklonom maksimalno 35 stopinj, brez etaž.
Ob regionalni cesti se mora ohraniti del obstoječe vzpetine v dolžini najmanj 220–240 m, širine okrog 40 m in 10 do 15 m nad koto regionalne ceste. Na vhodu v opuščeni del peskokopa se kot vizualna bariera izvede nasip, ki se izteče v raščeni teren ter se zasadi z drevesno in grmovno vegetacijo.
Položnejše površine se zatravijo in se lahko namenijo kmetijski rabi. Strmejše površine se zatravijo (biotorkret, setev s semeni nastilj) ter zasadijo z avtohtono grmovno in drevesno vegetacijo (leska, črn trn, dren, gaber, hrast, trepetlika). Za zagotovitev uspešnejše sanacije naj se mestoma oblikujejo tudi manjše grape in berme, na katerih se bo lažje obdržala vegetacija.
Končna podoba saniranega peskokopa mora dobiti značaj širšega območja in se vključiti v krajinsko sliko doline Krke.
IV. POGOJI ZA PROMETNO IN KOMUNALNO UREJANJE OBMOČJA
8. člen
Prometna infrastruktura:
Dostop v peskokop se uredi z regionalne ceste R 326 na mestu obstoječega dovoza, kjer se oblikuje pravokotno križišče z uvoznim pasom in stojiščem tovornega vozila pred rampo, širine po 6 m. Minimalni radij v križišču mora znašati 15 m, minimalna dolžina uvozne rampe v ravnem delu 15 m, maksimalni podolžni vzpon ceste v križišču 3.5 % in dolžina preglednostne berme križišča 60 m.
Za formiranje križišča veljajo določila pravilnika o projektiranju cest izven naselij (Uradni list SRS, št. 35/81).
Dostopno cesto se do nakladalne rampe asfaltira. Za preprečitve iztoka onesnažene meteorne vode s cestišča v podtalje se morata izvesti obojestranski muldi, izpust v meteorno kanalizacijo pa je preko lovilca olj in maščob.
Ob regionalni cesti se postavijo znaki za prepoved vstopa in opozarjanje na nevarnost ob miniranju in izkoriščanju peskokopa.
Pred uvozom v območje peskokopa se postavi rampa, pred izvozom na regionalno cesto pa znak STOP.
9. člen
Oskrba s pitno vodo:
Za potrebe zaposlenih se voda do izgradnje vodovoda dovaža v cisterno za pitno vodo, minimalne prostornine 2 m3, ki se jo locira v/na objektu jedilnice in garderob.
Po izgradnji vodovoda se objekt za potrebe zaposlenih v peskokopu mora priključiti na vodovodno omrežje Žužemberka. Priključitev se izvede na dovodni vodovod za čistilno napravo Žužemberk. Trasa je razvidna iz zbirne situacije komunalnih naprav in objektov.
10. člen
Odvodnjavanje odpadnih vod:
Za odvod odpadnih vod se zgradi triprekatno neprepustno greznico na praznjenje, kapacitete 10 m3. Odpadne vode se odvažajo na komunalno čistilno napravo.
Po izgradnji čistilne naprave Žužemberk je obvezna priključitev objekta na čistilno napravo. Situacija kanala je razvidna iz zbirne situacije komunalnih naprav in objektov.
Odvodnjavanje meteornih vod:
Za odvodnjavanje meteornih vod je potrebno na vzhodnem delu peskokopa zgraditi usedalni bazen, kapacitete najmanj 10 m3. Usedalnik se zavaruje z nasipom iz jalovine višine 1 m. Usedalnik je potrebno redno čistiti.
Vode iz usedalnika se spuščajo preko obnovljenega propusta pod regionalno cesto v reko Krko.
11. člen
Odpadki:
Posebni odpadki (odpadna olja in maščobe, ostanki embalaže razstreliva) je investitor dolžan zbirati ločeno v posebnih posodah in jih skladno s pravilnikom o ravnanju s posebnimi odpadki (Uradni list SRS, št. 20/86) deponirati v območju urejanja ter jih nato odpeljati v nadaljnjo predelavo.
Komunalni odpadki se zbirajo v posebnem 700 l kontejnerju in se odvažajo na komunalno deponijo v Leskovec.
12. člen
Oskrba z električno energijo:
Za oskrbo z električno energijo se uporabi v prvi fazi agregat, ki se ga namesti ob objektu jedilnice in garderob. Po izgradnji trafo postaje Žužemberk – čistilna naprava se objekt priključi na električno omrežje preko TP s priključnim 0,4 kV kablovodom. Predvidena moč varovalk je 32 kW.
Poraba električne energije je predvidena za separacijo, razsvetljavo objekta jedilnice in garderob ter sanitarij. Nizkonapetostni razvod se izvede istočasno z razvodom za čistilno napravo.
Lokacija trafo postaje je predmet lokacijskega načrta kanalskega sistema Žužemberk (odlok objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu, št. 6/90) in ni predmet tega ureditvenega načrta.
Razsvetljava:
Za obratovanje peskokopa v času dnevnega kopa razsvetljava ni predvidena. Če se bodo dela izvajala ponoči, je potrebno predvideti razsvetljavo skladno s “Pravilnikom o tehničnih normativih za površinsko izkoriščanje ležišč rudnin” (Uradni list SFRJ, št. 4/86, člen 56).
Pomožna razsvetljava s prenosnimi svetilkami se za osvetlitev strojev pri delu izvede v nizkonapetostni izvedbi do 42 V.
V. OSTALI POGOJI ZA IZVEDBO PREDVIDENIH POSEGOV V PROSTOR
13. člen
Zagotavljanje varnosti v območju peskokopa:
Območje pridobivanja dolomita mora biti po robu ožjega območja kopa ograjeno z mrežno ograjo višine 2 m.
Na vhodu v peskokop mora biti nameščena zapornica, na vidnih mestih ob ograji pa opozorilni znaki in table z napisi o nevarnosti miniranja in padca v globino ter o prepovedi pristopa nepoklicanim.
Razstrelivo in druge nevarne snovi se v območju peskokopa ne smejo skladiščiti, ampak se sprotno dovažajo.
V primeru požara je potrebno zagotoviti dovajanje vode za gašenje iz reke Krke z motornimi črpalkami. Vsi delovni stroji ter objekti morajo biti opremljeni z gasilnimi aparati in protipožarnim orodjem.
14. člen
Pri odkopavanju in miniranju je potrebno upoštevati tudi dodatne ukrepe, ki jih je predpisal Republiški rudarski inšpektorat:
– pri vsakem miniranju po celodnevnem deževju je potrebno minske vrtine polniti tako, da maksimalna polnitev ne bo presegla 30 kg/ms interval, pri miniranju po enotedenskem sušnem obdobju pa je potrebno vrtine polniti tako, da maksimalna polnitev ne bo presegla 45 kg/ms interval,
– pri vsakem miniranju je potrebno opraviti kontrolo plomb na stanovanjski hiši, last Janeza Struna, Baragova ul. 20, in o tem voditi ustrezno evidenco,
– pri vsakem miniranju je posebej potrebno paziti na zmanjšanje zračnega udara tako, da bodo vrednosti zračnega tlaka čimmanjše, v nobenem primeru pa ne smejo preseči vrednosti od predpisanih v pravilniku in predpisih o varstvenih ukrepih pri ravnanju z razstrelivnimi sredstvi in miniranju v rudarstvu (Uradni list SFRJ, št. 9/67, 35/67 in 35/72),
– za vsako miniranje mora tehnični vodja izvajalskih del pred pričetkom polnjenja miniranja izdelati načrt vžiganj min v minskem polju,
– izvajanje del v zahodnem delu peskokopa, v območju, ki služi kot naravna ovira za zagotavljanje ustrezne varnosti proti zračnemu udaru na naselje zahodno od peskokopa, je dovoljeno le v obsegu, ki bo omogočal sanacijo brežine.
15. člen
Varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja:
Hrup v stičnem območju s stanovanjskimi objekti ne sme presegati stopnje hrupa, ki je določena za stanovanjska območja. Pri vrtanjih, miniranjih in drobljenju morajo biti uporabljena taka tehnična sredstva in postopki, da bodo vibracije, s tem pa tudi prašenje in širjene emisij v ozračje, v času delovanja peskokopa minimalne.
Za zagotavljanje uresničevanja sanacijskih ukrepov, s katerimi bodo zmanjšani negativni vplivi na okolje, se mora v času obratovanja peskokopa izvajati monitoring. Po morebitnih ugotovitvah, da negativni vplivi peskokopa presegajo dovoljene meje, je potrebno odstraniti vzroke nastajanja.
16. člen
Varovanje podtalnice:
Za preprečitev možnega onesnaženja podtalnice je:
– pretakanje goriv dovoljeno le na pretakalni ploščadi,
– dostope in manipulativne površine za nakladanje dolomita je treba asfaltirati,
– parkiranje delovnih strojev ter tovornih vozil strank je dovoljeno le na asfaltiranih površinah,
– odvod meteornih vod z vseh asfaltnih površin je treba speljati preko lovilcev olj in maščob v meteorno kanalizacijo,
– miniranje v neposredni bližini vrtine ni dovoljeno oziroma le ob nadzoru hidrogeologa,
– varstvene pasove vodnega vira je potrebno določiti po končanih raziskavah tega vira.
17. člen
Varovanje plodne zemlje, odstranjevanje jalovine in posek grmovja:
Pri odkrivanju novih površin mora biti odkopana plast tal (odkrivka) odrinjena na rob kopa v nizke nasipe (maks. 1,5 m) in kasneje uporabljena za sanacijo brežin oziroma opuščenih razgaljenih delov kopa.
Jalovino in ostali neporabljeni material se uporabi za spodnji ustroj poti in cest.
Posek grmovja in čiščenje zarasti ter podrasti ob južnem in zahodnem delu, kjer so predvideni posegi v brežino, se izvaja postopno, glede na širitev pridobivalnega prostora.
VI. FAZE IZVAJANJA UREDITVENEGA NAČRTA
18. člen
Ureditveni načrt se bo izvajal fazno. Prva faza vključuje postavitev objekta jedilnice, garderob in sanitarij ter skladišča za gorivo, izvedbo ploščadi za pretakanje goriva ter usedalnika, ureditev priključka na regionalno cesto ter obnovo prepusta pod to cesto, gradnjo greznice in namestitve cisterne za pitno vodo, izkopavanje dolomita na zahodni in severozahodni strani območja ter izvedbo in zasaditev nasipa na vhodu v opuščeni del kopa. Hkrati z izkoriščanjem se izvaja sprotna sanacija.
V drugi fazi je predvidena širitev peskokopa na severni in vzhodni strani območja ter sprotna sanacija tega dela peskokopa.
V tretji fazi se bodo odstranili vsi objekti in naprave, povezane z delovanjem peskokopa in izvedla dokončna sanacija območja peskokopa.
VII. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ
19. člen
Zemljišča, na katerih se v posamezni fazi izkoriščanje peskokopa ne bo izvajalo, ostanejo v primarni rabi.
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU UREDITVENEGA NAČRTA
20. člen
Investitor si mora pridobiti dovoljenje za izredni prevoz od pristojnega upravljalca cest v slučaju, da bi presegal predpisano težo, širino in osno obremenitev.
V primeru, da bi bilo vozišče ceste ali cestno telo poškodovano, mora investitor zagotoviti vzpostavitev cestnega telesa v prvotno stanje.
Za kontrolo vpliva odkopnih in sanacijskih posegov v ta prostor oziroma vodonosnike mora investitor poskrbeti za eno do dve kemični analizi podzemne vode letno iz obstoječe vrtine. Podzemna voda mora biti analizirana po normah WHO-”D” analiza. Za primerjalno stanje se štejejo podatki D-analize za leto 1990.
IX. TOLERANCE
21. člen
Pri izvedbi širitve in sanacije peskokopa so možna odstopanja glede na konkretne terenske razmere, če se pri tem ne spreminja osnovni koncept ureditve.
Za te spremembe je investitor dolžan pridobiti utemeljitev predlaganih sprememb z grafičnimi prikazi, soglasja organov, organizacij in skupnosti, ki so podali soglasja k osnovnemu dokumentu in ustrezna upravna dovoljenja.
X. KONČNE DOLOČBE
22. člen
Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati določba zadnjega odstavka 47. člena odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za pomembnejša lokalna središča Občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/91).
23. člen
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega ureditvenega načrta opravlja MOP, Inšpektorat RS za okolje in prostor, enota Novo mesto.
24. člen
Ureditveni načrt je stalno na vpogled pri Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora Mestne občine Novo mesto, zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje ter pri Krajevni skupnosti Žužemberk.
25. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 352-3/95-12
Novo mesto, dne 30. marca 1998.
Predsednik
Občinskega sveta
mestne občine Novo mesto
Janez Mežan l. r.