Uradni list

Številka 56
Uradni list RS, št. 56/1995 z dne 4. 10. 1995
Uradni list

Uradni list RS, št. 56/1995 z dne 4. 10. 1995

Kazalo

2653. Pravilnik o posebnostih carinskega nadzora glede na obliko transporta, stran 4585.

Na podlagi 31. člena carinskega zakona (Uradni list RS, št. 1/95 in 28/95) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94) izdaja minister za finance v soglasju z ministrom za promet in zveze
P R A V I L N I K
o posebnostih carinskega nadzora glede na obliko transporta
1. člen
(Vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa posebnosti carinskega nadzora glede na obliko transporta pri vnosu, tranzitu in iznosu blaga.
I. DEL
VNOS BLAGA NA CARINSKO OBMOČJE
1. Poglavje
Predložitev blaga carinskemu organu
2. člen
(Oseba, odgovorna za predložitev blaga)
(1) Oseba iz prvega in drugega odstavka 32. člena carinskega zakona je fizična oseba, ki je pripeljala blago na carinsko območje.
(2) Kot oseba iz prvega odstavka tega člena se šteje tudi voznik ali poveljnik prevoznega sredstva ali vodja zrakoplova.
(3) Potnik je odgovoren za predložitev osebne prtljage in blaga, ki ga ima s seboj.
3. člen
(Kraj predložitve)
(1) Blago se v skladu z 32. členom carinskega zakona predloži na uradnem prostoru carinskega organa, razen če carinski organ izrecno ne dovoli predložitve blaga na drugem prostoru ali pa je to blago oproščeno predložitve. Blago mora po prihodu na carinsko območje ostati nespremenjeno do predložitve.
(2) Uradni prostor carinskega organa za posamezne vrste transporta je določen s tem pravilnikom ali pa ga določi carinski organ in o tem na primeren način obvesti zainteresirane.
4. člen
(Čas predložitve)
(1) Blago se predloži v času uradnih ur carinskega organa, razen če carinski organ izrecno ne dovoli predložitve blaga izven uradnih ur.
(2) Uradne ure carinskih organv določi Carinska uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: Carinska uprava) in o tem na primeren način obvesti zainteresirane.
5. člen
(Predpregled in jemanje vzorcev pred začetkom carinsko dovoljene rabe ali uporabe blaga)
(1) Oseba, ki ima pravio zahtevti carinsko dovoljeno rabo ali uporabo blaga, lahko v skladu s 33. členom carinskega zakona opravi tudi predpregled blaga in vzame vzorce, če je to potrebno, da bi se zagotovila pravilna izbira postopka.
(2) Carinski organ praviloma dovoli predpregled blaga na podlagi ustnega zahtevka upravičenca. Če je to glede na okoliščine posameznega primera potrebno, lahko carinski organ zahteva od upravičenca, da vloži pisni zahtevek za predpregled blaga. Če upravičenec želi odvzeti vzorce, mora vedno vložiti pisni zahtevek.
(3) Pisni zahtevek mora vsebovati naslednje podatke:
– ime in naslov vložnika zahtevka;
– podatek, kje se blago nahaja;
– številko skupne prijave, če je bila ta vložena, razen če carinski organ sam ne vpiše tega podatka, ali podatek o predhodnem carinskem postopku ali podatke o prevoznem sredstvu, na katerem se blago nahaja;
– vse druge potrebne podatke za ugotavljanje istovetnosti blaga in
– podpis vložnika zahtevka.
(4) Če carinski organ zahtevku ugodi, izda odločbo v obliki uradnega zaznamka na zahtevku. V primeru jemanja vzorcev, določi tudi količino blaga, ki jo je dovoljeno vzeti.
(5) Predpregled blaga in jemanje vzorcev se izvedeta pod nadzorom in po navodilu carinskega organa.
(6) Vložnik zahtevka nosi riziko in stroške razpakiranja, tehtanja, prepakiranja in vseh drugih postopkov z blagom ter stroške analize.
(7) Vzeti vzorci se upoštevajo pri določitvi količine blaga,za katero se dovoli določena carinsko dovoljena raba ali uporaba. Če se odvzeti vzorci pri analizi uničijo ali poškodujejo, tako da nimajo več nikakršne uporabne vrednosti, zanje ne nastane carinski dolg. Z odpadki in ostanki se ravna v skladu s četrtim odstavkom 141. člena carinskega zakona.
2. Poglavje
Skupna prijava
6. člen
(Listine, ki se lahko uporabijo kot skupna prijava)
(1) Skupno prijavo predloži na obrazcu, predpisanim s pravilnikom o uporabi listin v carinskem postopku, oseba iz prvega odstavka 34. člena carinskega zakona.
(2) Namesto obrazca iz prejšnjega odstavka se lahko kot skupna prijava uporabijo naslednji dokumenti:
– v cestnem transportu: list 4 enotne carinske listine, zvezek TIR ali zvezek ATA;
– v železniškem transportu: tovorni list CIM,
– v zračnem transportu: blagovni manifest,
– v pomorskem transportu: carinski manifest,
– v poštnem prometu: poštna carinska prijava.
(3) Če se kot skupna prijava vloži dokument iz prejšnjega odstavka, podatki v njem pa ne zadoščajo za ustrezen carinski nadzor, lahko carinski organ vedno zahteva, da se izpolni obrazec skupne prijave iz prvega odstavka tega člena.
7. člen
(Odgovornost za blago)
(1) Oseba iz prvega odstavka 34. člena carinskega zakona mora, kadarkoli carinski organ to zahteva, ponovno predložiti nedotaknjeno blago, navedeno v skupni prijavi, ki ni bilo raztovorjeno s prevoznega sredstva, dokler za blago ni določena vrsta carinske rabe ali uporabe.
(2) Po raztovoru blaga zaradi premestitve ali skladiščenja preide obveznost ponovne predložitve nedotaknjenega blaga, kadarkoli carinski organ to zahteva, na vsako osebo, ki razpolaga z blagom.
3. Poglavje
Začasna hramba blaga
8. člen
(Prostor za začasno hrambo blaga)
(1) Prostor iz drugega odstavka 38. člena carinskega zakona, ki je stalno odobren za začasno hrambo blaga, se imenuje začasna shramba.
(2) Za začasno shrambo, ki je ne upravlja carinski organ, lahko ta zaradi zagotavljanja uporabe carinskih predpisov zahteva tudi:
– soključarstvo z upravljalcem začasne shrambe,
– da upravljalec začasne shrambe vodi takšno evidenco o blagu, ki omogoča spremljanje gibanja blaga.
(3) Za odprtje in vodenje začasne shrambe se primerno uporabljajo določbe uredbe o carinskih postopkih z ekonomskim učinkom o odprtju in vodenju carinskih skladišč.
9. člen
(Shranjevanje blaga v začasno shrambo)
Blago se začasno shrani v začasno shrambo s skupno prijavo.
10. člen
(Odgovornost za izvajanje ukrepov, ki jih zahteva carinski organ)
Oseba, ki je vložila skupno prijavo oziroma oseba, ki je vnesla blago na carinsko območje sta odgovorni za upoštevanje ukrepov carinskega organa in nosita nastale stroške.
4. Poglavje
Posebne določbe, ki se uporabljajo za blago, ki se pošilja po morju in po zraku
1. Podpoglavje
Splošna določba
11. člen
(Kraj predložitve)
Če se blago pripelje na carinsko območje Republike Slovenije (v nadaljevanju: carinsko območje) po morju ali po zraku in če se samo z enim transportnim dokumentom ter z isto vrsto transporta, brez pretovarjanja, pošilja v drugo pristanišče ali drugo letališče na carinskem območju, se blago carinskemu oranu predloži samo v pristanišču ali na letališču, kjer se blago raztovori ali pretovori.
2. Podpoglavje
Posebne določbe za ročno in oddano prtljago potnikov
12. člen
(Definicije)
V tem poglavju šteje za:
– domače letališče: vsako letališče na carinskem območju;
– mednarodno domače letališče: vsako letališče na carinskem območju, na katerem se sme z dovoljenjem pooblaščenih organov opravljati promet s tujino;
– domači let: let zrakoplova med dvema letališčema na carinskem območju brez vmesnega pristanka, ki se ne začne in ne konča na letališču, ki ni na carinskem območju;
– domače pristanišče: katerokoli pomorsko pristanišče na carinskem območju;
– plovbo skozi slovensko teritorialno morje: plovba plovila, ki opravlja redni promet med dvema ali več domačimi pristanišči brez vmesnih pristankov;
– plovilo za razvedrilo: plovilo namenjeno za negospodarske namene (za razvedrilo, rekreacijo in šport)
– turistični ali poslovni zrakoplov: zrakoplov, namenjen za potovanja po željah uporabnikov;
– prtljago: vsi predmeti, ki jih imajo potniki kakorkoli s seboj zaradi potovanja.
13. člen
(Vrste prtljage)
V tem poglavju se prtljaga v zračnem transportu šteje za:
– oddano prtljago, če je predana v prevoz na odhodnem letališču in če oseba med letom ali ob vmesnih pristankih, do prtljage nima dostopa;
– ročno prtljago, če jo oseba prinese v kabino zrakoplova.
14. člen
(Kraj, kjer se opravijo formalnosti)
Vse kontrole in formalnosti, ki se nanašajo na:
1. ročno in oddano prtljago oseb, ki začnejo potovanje z zrakoplovom, ki prihaja s tujega letališča in ki po vmesnem pristanku na domačem letališču nadaljuje pot do drugega domačega letališča, se opravijo na tem zadnjem domačem letališču, pod pogojem, da je to mednarodno letališče; v tem primeru se za to prtljago upoštevajo predpisi, ki veljajo za prtljago oseb, ki prihajajo iz tujine, če te ne morejo dokazati carinskim organom, da je blago, ki se v prtljagi nahaja, domače blago;
2. oddano prtljago oseb, ki začnejo potovanje na domačem letališču z zrakoplovom, ki ima vmesni pristanek na drugem domačem letališču, preden ta nadaljuje pot na tuje letališče, se opravijo na odhodnem letališču, pod pogojem, da je to mednarodno letališče; v tem primeru se kontrola ročne prtljage opravi na letališču, na katerem zrakoplov opravi vmesni pristanek;
3. osebno prtljago oseb, ki uporabljajo storitve pomorskega plovila za promet s tujimi pristanišči, se opravi v pristanišču za mednarodni promet, kjer se taka prtljaga natovori ali raztovori.
15. člen
(Kraj, kjer se opravijo formalnosti)
Vse kontrole in formalnosti, ki se nanašajo na prtljago oseb:
1. na plovilu za razvedrilo, se izvedejo v kateremkoli slovenskem pristanišču za mednarodni promet, ne glede na zastavo plovila in ne glede na to, kam je namenjeno;
2. v turističnem ali potniškem zrakoplovu se izvedejo:
– ob prihodu na prvem letališču, ki mora biti mednarodno domače letališče, za zrakoplove, ki prihajajo s tujega letališča, če zrakoplov po vmesnem pristanku nadaljuje pot do drugega domačega letališča;
– na zadnjem mednarodnem domačem letališču na zrakoplovu, ki prihaja z domačega letališča, če to po vmesnem pristanku nadaljuje pot na letališče v tujini.
16. člen
(Natovarjanje in pretovarjanje prtljage)
(1) Če se prtljaga, ki prihaja na domače letališče z zrakoplovom s tujega letališča, na tem domačem letališču pretovarja v zrakoplov, ki nadaljuje let v carinskem območju, se:
– vse kontrole in formalnosti, ki se nanašajo na oddano prtljago, izvedejo na domačem letališču, kjer se potovanje zaključi, pod pogojem, da je to mednarodno letališče;
– vse kontrole ročne prtljage izvedejo na prvem domačem mednarodnem letališču; izjemoma, če se pokaže potreba po kontroli oddane prtljage, se lahko izvede dodatna kontrola na domačem mednarodnem letališču, kjer se potovanje zaključi;
– kontrola oddane prtljage lahko izvede na prvem domačem letališču samo izjemoma, če se pokaže potreba po kontroli ročne prtljage.
(2) Če se na domačem letališču natovori prtljaga na zrakoplov, ki leti na drugo domače letališče ter se na drugem domačem letališču pretovori na zračno plovilo, namenjeno na tuje letališče, se:
– vse kontrole in formalnosti, ki se nanašajo na oddano prtljago, izvajajo na domačem letališču, kjer se potovanje začne, pod pogojem, da je to mednarodno domače letališče;
– vse kontrole ročne prtljage izvedejo na zadnjem domačem mednarodnem letališču; pred tem se lahko kontrola te prtljage izvede na letališču, kjer se potovanje začne, samo izjemoma, če se pokaže, da je to po kontroli oddane prtljage nujno potrebno;
– dodatne kontrole oddane prtljage lahko izvedejo na zadnjem domačem letališču samo izjemoma, če se pokaže potreba po pregledu ročne prtljage.
(3) Vse kontrole in formalnosti, ki se nanašajo na prtljago, ki prihaja na domače letališče z rednim ali čarterskim letom s tujega letališča in se na tem letališču pretovori na turistični ali poslovni zrakoplov, ki je namenjen za let na carinskem območju, se izvedejo na letališču, kjer se redni ali čarterski let zaključi.
(4) Vse kontrole in formalnosti, ki se nanašajo na prtljago, ki se na na domačem letališču natovori na turistični ali poslovni zrakoplov, ki je namenjen za let na carinskem območju, zato da bi se na drugem domačem letališču pretovorila na zrakoplov na rednem ali čarterskem poletu, namenjen na tuje letališče, se izvedejo na domačem letališču, kjer se ta redni ali čarterski polet začne.
17. člen
(Označevanje prtljage)
Oddana prtljaga, registrirana na domačem letališču, se označi s priponko ali nalepko, ki jo pritrdi na prtljago na domačem letališču pristojni delavec ob prevzemu prtljage.
II. DEL
TRANZITNI POSTOPEK
1. Poglavje
Splošne določbe
18. člen
(Definicije)
V skladu s tem delom pravilnika se štejejo za:
1. transportna sredstva predvsem:
– cestna vozila, tudi priklopniki ali polpriklopniki,
– železniški vozovi,
– plovila,
– zrakoplovi,
– zabojniki, ki so v skladu z določbami mednarodne konvencije o zabojnikih primerni za prevoz carinskega blaga;
2. odpremni carinski organ: carinski organ, pri katerem se začne tranzitni postopek;
3. namembni carinski organ: carinski organ, pri katerem se predloži blago, ki se prevaža v tranzitnem postopku, za zaključek tranzitnega postopka.
19. člen
(Uporaba tranzitnega postopka)
Carinsko blago se na carinskem območju ali preko njega prevaža v tranzitnem postopku, razen če je z drugimi carinskimi predpisi določeno drugače.
2. Poglavje
Izvedba tranzitnega postopka
1. Podpoglavje
Postopek
20. člen
(Dokumenti za izvedbo tranzitnega postopka)
(1) Če se blago prevaža v tranzitnem postopku, se zanj vloži tranzitna deklaracija. Kot tranzitna deklaracija se lahko uporabi:
– enotna carinska listina v skladu s pravilnikom o uporabi listin v carinskem postopku;
– drug dokument, predviden s tem pravilnikom ali z mednarodno konvencijo.
(2) Če blago v tranzitni deklaraciji ni opisano, se za opis v skladu s pravilnikom o uporabi listin v carinskem postopku uporabi seznam pošiljk.
(3) Namesto seznama pošiljk iz prejšnjega odstavka se lahko uporabi tudi trgovski dokument, ki vsebuje iste podatke kot seznam pošiljk.
21. člen
(Uporaba seznama pošiljk)
(1) Vsaka na seznamu pošiljk navedena postavka blaga mora imeti zaporedno številko.
(2) Tik pod zadnjim vpisom je treba potegniti vodoravno črto. Prazne razdelke je treba prečrtati, tako da se prepreči naknadno vpisovanje.
(3) Seznam pošiljk se priloži vsakemu listu tranzitne deklaracije, h kateri sodi.
22. člen
(Evidenca seznamov pošiljk)
(1) Pri vpisu deklaracije v evidence dobijo seznami pošiljk isto vpisno številko kot tranzitna deklaracija, na katero se nanašajo. Ta številka se vnese ali z žigom, na katerem je tudi ime odpremnega carinskega organa, ali pa ročno. V slednjem primeru je treba vnesti uradni žig carinskega organa. Poleg tega se doda tudi podpis carinskega delavca odpremnega carinskega organa.
(2) Če je k eni sami tranzitni deklaraciji priloženih več seznamov pošiljk, jih mora deklarant označiti z zaporednimi številkami. Število priloženih seznamov se vpiše v razdelek 4 (nakladne listine) enotne carinske listine ali ustrezen razdelek druge tranzitne deklaracije.
23. člen
(Uporaba tranzitne deklaracije)
(1) Eno transportno sredstvo se lahko uporabi za natovarjanje blaga pri več dpremnih carinskih organih in raztovarjanje blaga pri več namembnih carinskih organih.
(2) V tranzitni deklaraciji je dovoljeno navesti le blago, ki je bilo ali bo natovorjeno na eno samo transportno sredstvo ter je namenjeno za transport od enega odpremnega carinskega organa do enega namembnega carinskega organa.
(3) Kot eno transportno sredstvo veljajo tudi naslednja transportna sredstva, s katerimi se prevaža blago, ki naj bi ostalo skupaj:
– vozilo z enim ali večimi priklopniki ali polpriklopniki;
– več železniških vozov;
– plovila, ki tvorijo celoto;
– zabojniki, ki so bili natovorjeni na eno transportno sredstvo.
24. člen
(Postopek s tranzitno deklaracijo)
(1) Odpremni carinski organ tranzitno deklaracijo sprejme, jo vpiše in določi rok, v katerem je treba blago deklarirati namembnemu carinskemu organu, ter na ustrezen način zagotovi istovetnost blaga.
(2) Odpremni carinski organ vnese v tranzitno deklaracijo ustrezne podatke, obdrži izvod, ki mu je namenjen, ostale izvode pa izroči carinskemu zavezancu ali njegovemu zastopniku.
25. člen
(Zagotavljanje istovetnosti blaga)
(1) Istovetnost blaga se praviloma zagotavlja z namestitvijo carinskih oznak.
(2) Carinske oznake se namestijo:
1. na tovorni prostor, če transportno sredstvo že ima ustrezno dovoljenje na osnovi drugih predpisov ali če ga je odpremni carinski organ priznal kot primernega za namestitev carinskih oznak;
2. izjemoma na tovorke.
(3) Transportna sredstva, primerna za namestitev carinskih oznak, so tista:
– na katera je mogoče carinske oznake namestiti enostavno in učinkovito;
– ki so zgrajena tako, da blaga ni mogoče odvzeti ali dodati brez vidnih sledov vloma ali poškodb carinskih oznak;
– v katerih ni skrivnih prostorov, v katere bi bilo mogoče skriti blago;
– katerih tovorni prostori so enostavno dostopni za carinsko kontrolo.
(4) Odpremni carinski organ se lahko odpove namestitvi carinskih oznak, če je istovetnost blaga mogoče ugotoviti na osnovi opisov v tranzitni deklaraciji ali v spremnih dokumentih, ob upoštevanju morebitnih drugih ukrepov za zagotavljanje istovetnosti.
26. člen
(Predložitev in uporaba listov tranzitne deklaracije, ki se vrnejo zavezancu)
(1) Pri transportu morajo blago spremljati izvodi tranzitne deklaracije, ki jih odpremni carinski organ izroči carinskemu zavezancu ali njegovemu zastopniku.
(2) Izvode tranzitne deklaracije je treba carinskim organom na njihovo zahtevo predložiti kadarkoli.
27. člen
(Pretovor blaga)
(1) Blago, navedeno v tranzitni deklaraciji, je dovoljeno brez vložitve nove deklaracije pretovoriti na drugo transportno sredstvo pod nadzorom carinskega organa. Carinski organ v tem primeru vnese v tranzitno deklaracijo ustrezen zaznamek.
(2) Carinski organ lahko dovoli pretovarjanje blaga brez neposrednega carinskega nadzora. Pri takšnem pretovarjanju mora prevoznik v tranzitno deklaracijo vnesti ustrezen zaznamek.
28. člen
(Poškodbe carinskih oznak)
(1) Če se carinske oznake med transportom nenamenoma poškodujejo, mora prevoznik o tem čim prej obvestiti carinski organ, ter na njegovo zahtevo blago predložiti.
(2) Pri nesrečah, zaradi katerih je potrebno pretovarjanje na drugo transportno sredstvo, se primerno upošteva prejšnji člen.
(3) Če je takojšnje delno ali popolno raztovarjanje potrebno zaradi neposredne nevarnosti, lahko prevoznik ravna na lastno odgovornost, kar mora vpisati v tranzitno deklaracijo. Pri tem se smiselno uporablja prvi odstavek tega člena.
(4) Če prevoznik roka, ki ga je določil odpremni carinski organ, ne more izpolniti zaradi nesreče ali drugega dogodka, mora o tem čim prej obvestiti najbližji carinski organ. Ta v tranzitno deklaracijo vnese ustrezen zaznamek.
29. člen
(Postopek pri namembnem carinskem organu)
(1) Pri namembnem carinskem organu je potrebno predložiti blago in tranzitno deklaracijo.
(2) Namembni carinski organ vnese v izvod tranzitne deklaracije, ki je namenjen odpremnemu carinskemu organu, rezultat preverjanja in ga pošlje odpremnemu carinskemu organu; drugi izvod ostane pri namembnem carinskem organu.
(3) Tranzitni postopek se lahko izjemoma konča pri drugem carinskem organu kot tistem, ki je naveden v tranzitni deklaraciji. S tem postane ta carinski organ namembni carinski organ.
(4) Če se blago pri namembnem carinskem organu predloži šele po preteku roka, ki ga je določil odpremni carinski organ, mora carinski zavezanec namembnemu carinskemu organu verodostojno dokazati, da je do prekoračitve roka prišlo iz razlogov, za katere ta ni odgovoren.
2. Podpoglavje
Nepravilnosti in dokazilo o pravilnosti postopka
30. člen
(Postopek pri nepredanih pošiljkah)
(1) Če pošiljka ni bila predložena namembnemu carinskemu organu in odpremni carinski organ ne prejme potrdila, odpremni carinski organ pisno zahteva potrditev pošiljke pri namembnem carinskem organu.
(2) Če odpremni carinski organ prejme odgovor, da pošiljka ni bila predložena pri namembnem carinskem organu, o tem obvesti carinskega zavezanca in ugotovi, ali je nastal carinski dolg.
(3) Kot dokazilo o pravilnosti izvedbe tranzitnega postopka se lahko pri pristojnem carinskem organu uporabi:
1. dokument, ki ga je potrdil carinski organ, iz katerega je razvidno, da je bilo blago predloženo pri namembnem carinskem organu ali pri pooblaščenem prejemniku. Ta dokument mora vsebovati podatke za ugotavljanje istovetnosti blaga;
2. carinski dokument, ki ga je izdal carinski organ druge države o sprostitvi blaga v prost promet, ali prepisa ali fotokopije tega dokumenta; prepis ali fotokopijo mora overiti organ, ki je označen na originalu, organ te države ali organ Republike Slovenije. Dokument mora vsebovati podatke za ugotavljanje istovetnosti blaga.
(4) Dokazila o pravilnosti izvedbe tranzitnega postopka se potem, ko je že bil uveden postopek za plačilo carinskega dolga, sprejmejo samo v okviru tega postopka.
3. Poglavje
Poenostavljeni postopki
1. Podpoglavje
Poenostavitve tranzitnih postopkov
1. O d d e l e k
Poenostavitve tranzitnega postopka pri odpremnem carinskem organu
31. člen
(Pooblaščeni pošiljatelj)
Carinska uprava lahko osebi, ki izpolnjuje pogoje iz 32. člena tega pravilnika ter namerava blago prevažati v tranzitnem postopku (v nadaljevanju: pooblaščeni pošiljatelj) dovoli, da to stori brez predložitve blaga in tranzitne deklaracije za to blago.
32. člen
(Pogoji za pridobitev statusa pooblaščenega pošiljatelja)
(1) Dovoljenje iz prejšnjega člena se lahko izda samo osebam:
1. ki pogosto pošiljajo blago;
2. ki z evidencami carinskim organom omogočajo nadzor nad poslovanjem;
3. ki niso hudo ali večkrat kršile carinskih ali davčnih predpisov in
4. ki so se izkazale za zanesljive pri izvajanju carinskih postopkov in spštovanju ukrepov carinskih organov,
5. so predložile ustrezni splošni instrument zavarovanja za plačilo morebitnega carinskega dolga.
(2) Carinska uprava lahko dovoljenje prekliče, če pooblaščeni pošiljatelj ne izpolnjuje več pogojev iz prejšnjega odstavka ali ne izplnjuje svojih obveznosti v skladu z izdanim dovoljenjem.
33. člen
(Dovoljenje)
Dovoljenje, ki ga izda Carinska uprava, mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
1. carinski organi, ki so kot odpremni carinski organi pristojni za nadzor nad tranzitnim postopkom;
2. rok in način prijave pošiljke, predvidene za tranzit, ki jo mora opraviti pooblaščeni pošiljatelj pri odpremnem carinskem organu zato, da bi lahko ta pred odpremo blaga po potrebi opravil kontrolo;
3. rok, v katerem je treba blago predložiti namembnemu carinskemu organu;
4. potrebni ukrepi za zagotovitev istovetnosti; v ta namen lahko Carinska uprava predpiše, da mora pooblaščeni pošiljatelj na transportna sredstva ali tovorke namestiti posebne oznake, ki so jih odobrili pristojni carinski organi.
34. člen
(Posebne določbe za tranzitno deklaracijo)
V dovoljenju mora Carinska uprava določiti, kako mora biti izpolnjeno polje tranzitne deklaracije, ki je sicer namenjeno odpremnemu carinskemu organu. To polje se:
1. vnaprej žigosa z žigom carinskega organa, navedenega v 1. točki prvega odstavka prejšnjega člena, in s podpisom carinskega delavca tega carinskega organa ali
2. žigosa z posebnim žigom, ki ga ima pooblaščeni pošiljatelj in ga odobri Carinska uprava. Odtis tega žiga je na obrazce mogoče vtisniti vnaprej, če tiskanje opravi tiskarna s predhodnim dovoljenjem Carinske uprave.
Pooblaščeni pošiljatelj mora v to polje, v skladu z izdanim dovoljenjem, vpisati datum odpreme in številko tranzitne deklaracije.
35. člen
(Izpolnitev tranzitne deklaracije)
(1) Najkasneje ob odpremi blaga mora pooblaščeni pošiljatelj dopolniti pravilno izpolnjeno tranzitno deklaracijo, s tem da na listih 1 in 4 v polje “Kontrola odpremnega carinskega organa” vpiše rok za predložitev blaga namembnemu carinskemu organu, ukrepe za zagotovitev istovetnosti in zaznamek: POENOSTAVLJENI POSTOPEK.
(2) Po odpremi je treba list 1 tranzitne deklaracije takoj poslati odpremnemu carinskemu organu. Carinska uprava lahko v dovoljenju določi, da je treba list 1 tranzitne deklaracije poslati odpremnemu carinskemu organu takoj, ko je le-ta izpolnjena. Ostali izvodi spremljajo blago.
(3) Če odpremni carinski organ ob odpremi pošiljke opravi kontrolo, to vpiše v razdelek “Kontrola odpremnega carinskega organa” na listih 1 in 4 tranzitne deklaracije.
36. člen
(Veljavnost tranzitne deklaracije)
Pravilno izpolnjena in v skladu s 35. členom tega pravilnika dopolnjena tranzitna deklaracija ima enako veljavo kot tranzitna deklaracija za nepoenostavljeni tranzitni postopek. Pooblaščeni pošiljatelj, ki je podpisal deklaracijo, postane carinski zavezanec.
37. člen
(Oprostitev podpisovanja)
(1) Carinska uprava lahko pooblaščenega pošiljatelja oprosti podpisovanja tranzitnih deklaracij, ki so bile izdelane po postopku elektronske ali avtomatske obdelave podatkov, če so te opremljene z odtisom posebnega žiga. To dovoljenje se izda pod pogojem, da se pooblaščeni pošiljatelj pri Carinski upravi pisno zaveže, da bo pri vseh tranzitnih postopkih, pri katerih bo uporabljal tranzitne deklaracije z odtisom posebnega žiga, nastopal kot carinski zavezanec.
(2) Tranzitne deklaracije, izdelane v skladu s prejšnjim odstavkom, morajo v razdelku, predvidenem za podpis carinskega zavezanca vsebovati zaznamek “OPROŠČENO PODPISA”.
38. člen
(Obveznosti pooblaščenega pošiljatelja)
(1) Pooblaščeni pošiljatelj mora:
1. upoštevati carinske predpise predvsem pa določbe tega oddelka pravilnika ter pogoje za izvajanje poenostavitve, določene v dovoljenju;
2. varno hraniti posebni žig ali obrazce, opremljene z odtisom žiga odpremnega carinskega organa ali odtisom posebnega žiga.
(2) Pri zlorabi obrazcev, ki so vnaprej opremljeni z odtisom žiga odpremnega carinskega organa ali odtisom posebnega žiga, je pooblaščeni pošiljatelj, ne glede na to, kdo je zlorabil obrazce in ne glede na kazensko pravne ukrepe, odgovoren za plačilo carinskega dolga in ostalih dajatev, ki jih je za blago, ki se prevaža s temi obrazci, potrebno plačati, če carinskim organom ne dokaže, da je izvedel vse ukrepe, navedene v 2. točki prejšnjega odstavka.
2. O d d e l e k
Poenostavitve tranzitnega postopka pri namembnem carinskem organu
39. člen
(Pooblaščeni prejemnik)
(1) Carinska uprava lahko da blaga, ki se prevaža v tranzitnem postopku, ni potrebno predložiti namembnemu carinskemu organu, če je namenjeno osebi, ki izpolnjuje pogoje iz 40. člena tega pravilnika (v nadaljevanju: pooblaščeni prejemnik) in ima ustrezno dovoljenje, ki ga izda Carinska uprava.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka carinski zavezanec za tranzitni postopek svoje obveznosti izpolni takrat, ko je izvode tranzitne deklaracije, ki so spremljali blago, ter blago v nespremenjenem stanju predal pooblaščenemu prejemniku v predpisanem roku v njegovem podjetju ali na kraju, ki je natančneje določen v dovoljenju in če so bili upoštevani ukrepi za zagotavljanje istovetnosti.
(3) Za vsako pošiljko, ki je bila predana v skladu s prejšnjim odstavkom pooblaščeni prejemnik na zahtevo prevoznika izstavi potrdilo o prejemu, s katerim potrjuje, da je prejel tranzitno deklaracijo in blago.
40. člen
(Pogoji za pridobitev statusa pooblaščenega prejemnika)
(1) Dovoljenje iz prejšnjega člena izda Carinska uprava samo osebam, ki:
1. pogosto prejemajo blago po tranzitnem postopku;
2. z evidencami carinskim organom omogočajo nadzor nad poslovanjem;
3. ni hudo ali večkrat kršila carinskih ali davčnih predpisov,
4. so se izkazale za zanesljive pri izvajanju carinskih postopkov in spštovanju ukrepov carinskih organov.
(2) Carinska uprava lahko dovoljenje prekliče, če pooblaščeni prejemnik ne izpolnjuje več pogojev iz prejšnjega odstavka ali ne izplnjuje svojih obvenosti v skladu z izdanim dovoljenjem.
41. člen
(Dovoljenje)
Dovoljenje, ki ga izda Carinska uprava, mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
1. carinski organi, ki so kot namembni carinski organi pristojni za nadzor nad pošiljkami, ki jih prejema pooblaščeni prejemnik;
2. rok in način obveščanja namembnega carinskega organa o prispetju pošiljke zaradi morebitnih ukrepov carinskega nadzora.
42. člen
(Obveznosti pooblaščenega prejemnika)
(1) O pošiljkah, ki so prispele k pooblaščenemu prejemniku ali na drug kraj, ki je naveden v dovoljenju, mora pooblaščeni prejemnik:
1. takoj in na način, ki je določen v dovoljenju, obvestiti namembni carinski organ o morebitnih presežkih, primanjkljajih, zamenjavah ali drugih nepravilnostih ter o poškodovanih carinskih oznakah,
2. namembnemu carinskemu organu takoj poslati izvode tranzitne deklaracije, ki je spremljala blago, in hkrati tudi navesti datum prispetja in stanje nameščenih carinskih oznak.
(2) Namembni carinski organ v izvode tranzitne deklaracije vnese predvidene zaznamke.
3. O d d e l e k
Omejitve pri poenostavitvah tranzitnega postopka
43. člen
(Izključitev posameznih vrst blaga)
Poenostavitev, predvidenih v tem podpoglavju pravilnika ni mogoče dovoliti za tobak in tobačne izdelke ter alkohol in alkoholne pijače. Carinska uprava lahko določi posamezne vrste drugega blaga, za katerega ni mogoče dovoliti poenostavitev, predvidenih v tem podpoglavju.
2. Podpoglavje
Poenostavitev formalnosti pri transportu blaga v železniškem transportu
44. člen
(Poenostavitev v železniškem transportu)
Če se blago transportira v tranzitnem postopku, se ustrezne formalnosti za prevoz blaga, ki ga opravljajo Slovenske železnice, d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: Slovenske železnice), na osnovi mednarodnega tovornega lista CIM ali listine za ekspresne pošiljke (v nadaljevanju: tovorni list CIM), poenostavijo v skladu z določbami tega podpoglavja.
45. člen
(Tranzitna deklaracija v železniškem transportu)
(1) Tovorni list CIM velja za blago, ki se prevaža v tranzitnem postopku, kot tranzitna deklaracija.
(2) Če se kot tranzitna deklaracija v skladu s tem pravilnikom uporabljajo drugi tovorni listi, se zanje smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na tovorni list CIM.
46. člen
(Železniške evidence pošiljk)
Slovenske železnice dajejo evidence, ki se vodijo pri centralni obračunski službi, na voljo carinskim organom v kontrolne namene.
47. člen
(Carinski zavezanec v železniškem transportu)
Slovenske železnice, ki prevažajo blago s tovornim listom CIM, ki velja kot tranzitna deklaracija, so carinski zavezanec za tak tranzitni postopek.
48. člen
(Označevanje transportov)
Slovenske železnice poskrbijo za označitev transportov, ki potekajo po tranzitnem postopku, z nalepko na tovornem listu CIM.
49. člen
(Sprememba prevozne pogodbe)
Pri spremembi tovorne pogodbe Slovenske železnice izpolnijo spremenjeno tovorno pogodbo, o spremembi pa nemudoma obvestijo odpremni carinski organ.
50. člen
(Postopek pri odpremnem carinskem organu)
(1) Če se transport po tranzitnem postopku začne na carinskem območju in naj bi se v njem tudi končal, se tovorni list CIM predloži odpremnemu carinskemu organu.
(2) Odpremni carinski organ v polje, namenjeno za carinski organ, v izvodih št. 1, 2 in 3 tovornega lista jasno vpiše kratico “T”, ki se potrdi z žigom odpremnega carinskega organa.
(3) Vsi izvodi tovornega lista CIM se vrnejo deklarantu.
(4) Naloge namembnega carinskega organa izvršuje tisti carinski organ, na katerega območju leži namembna železniška postaja. Če pa je blago na vmesni postaji sproščeno v prost promet ali je zanj uveden drug carinski postopek, naloge namembnega carinskega organa prevzame tisti carinski organ, na katerega območju leži ta postaja.
(5) Zaradi izvajanja kontrole morajo Slovenske železnice carinskim organom za tranzitne postopke dati na voljo vse tovorne liste CIM.
51. člen
(Zalivkanje vozil)
Če ukrepi, ki jih sprejmejo Slovenske železnice za zagotovitev istovetnosti blaga, zadoščajo, odpremni carinski organ na transportna sredstva ali tovorke ne namešča zalivk.
52. člen
(Postopek pri namembnem carinskem organu)
(1) V primerih iz 50. člena tega pravilnika Slovenske železnice predložijo namembnemu carinskemu organu izvoda 2 in 3 tovornega lista CIM.
(2) Namembni carinski organ vrne Slovenskim železnicam izvod 2 tovornega lista CIM takoj potem, ko vanj vnese vizum, izvod 3 pa obdrži.
53. člen
(Transport, ki se konča zunaj carinskega območja)
(1) Če se transport začne na carinskem območju in naj bi se končal zunaj njega, veljata 50. in 51. člen tega pravilnika.
(2) Naloge namembnega carinskega organa prevzame tisti carinski organ, na katerega območju leži mejna železniška postaja, preko katere pošiljka zapusti carinsko območje.
54. člen
(Transport, ki se konča na carinskem območju)
(1) Če se transport začne zunaj carinskega območja in naj bi se na njem končal, prevzame naloge odpremnega carinskega organa carinski organ, na katerega območju leži mejna železniška postaja, preko katere pošiljka vstopa v carinsko območe.
(2) Nalogo namembnega carinskega organa prevzame tisti carinski organ, na katere območju leži namembna železniška postaja.Če pa je blago na vmesni postaji sproščeno v prost promet ali je zanj uveden drug carinski postopek, nalogo namembnega carinskega organa prevzame tisti carinski organ, na katerega območju leži ta postaja.
(3) Pri namembnem carinskem organu je treba opraviti postopke, predvidene v 52. členu tega pravilnika.
55. člen
(Transport preko carinskega območja)
Če se transport začne zunaj carinskega območja in naj bi se tudi končal zunaj njega, potem naloge odpremnega in namembnega carinskega organa prevzamejo carinski organi, navedeni v prvem odstavku 54. člena oziroma v drugem odstavku 53. člena tega pravilnika.
56. člen
(Seznam pošiljk)
(1) Če so tovornemu listu CIM priloženi seznami pošiljk, zanje veljata drugi odstavek 20. člena ter 21. člen tega pravilnika. Število priloženih seznamov pošiljk se vpiše v polje za navedbo prilog v tovornem listu CIM. V sezname pošiljk je poleg tega treba vnesti številko voza, na katerega se nanaša tovorni list CIM.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka so seznami pošiljk, ki so priloženi tovornemu listu CIM del omenjenih listin in imajo enak pravni učinek.
57. člen
(Uporaba običajnih postopkov)
(1) V primerih, ko se blago transportira po tranzitnem postopku, 44. do 56. člen tega pravilnika ne izključuje možnosti uporabe postopkov, navedenih v 20. do 29. členu tega pravilnika. V vsakem primeru pa veljata 46. in 48. člen tega pravilnika.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka je pri izpolnjevanju tovornega lista CIM v polju za navedbo prilog potrebno jasno vidno vpisati podatek o uporabljenih tranzitnih deklaracijah. Ta podatek mora vsebovati vrsto listine, naziv carinskega organa, ki jo je izdal, ter datum in registrsko številko vsake uporabljene tranzitne deklaracije.
(3) Če je kot tranzitna deklaracija uporabljen kak drug dokument in ne tovorni list CIM, carinski organ to potrdi na izvodu 2 tovornega lista CIM.
4. Poglavje
Določbe za posebne vrste transporta
1. Podpoglavje
Transport po cevovodih
58. člen
(Tranzitni postopek pri cevovodih)
(1) Tranzitni postopek pri transportu blaga po cevovodih se opravi v skladu z drugim do šestim odstavkom tega člena.
(2) Za blago, ki se transportira po cevovodu, se začne tranzitni postopek ob vstopu na carinsko območje, če pride blago nanj po cevovodu, ali ob vstopu v cevovod, če se blago že nahaja na carinskem območju.
(3) Carinski zavezanec za blago iz prejšnjega odstavka, je upravljalec cevovoda.
(4) Upravljalec cevovodov je tudi transporter.
(5) Tranzitni postopek je opravljen, ko blago, ki se transportira po cevovodu, prispe v objekte prejemnikov ali razdelilno omrežje prejemnika in se to ustrezno vpiše v poslovno dokumentacijo.
(6) Podjetja, ki se ukvarjajo s transportom blaga v skladu s tem členom, morajo voditi evidence in carinskim organom omogočiti tudi kontrolo poslovne dokumentacije.
(7) Za transport blaga po električnih vodih se primerno uporabljajo drugi do šesti odstavek tega člena.
5. Poglavje
Prevoz v postopkih z zvezkom TIR ali ATA
59. člen
(Uporaba zvezkov TIR ali ATA)
Zvezek TIR oziroma zvezek ATA se lahko uporablja kot tranzitna deklaracija za prevoz carinskega blaga preko carinskega območja ali od enega do drugega kraja na carinskem območju.
60. člen
(Status blaga, ki se prevaža na carinskem območju z zvezkom TIR ali ATA)
Če se blago prevaža z zvezkom TIR ali ATA od enega do drugega kraja na carinskem območju, se obravnava kot carinsko blago.
III. DEL
IZVOZNI POSTOPEK
61. člen
(Kdo lahko začne izvozni postopek)
(1) Izvozni carinski postopek lahko začne lastnik blaga ali oseba, ki razpolaga z blagom, oziroma pooblaščenec teh oseb.
(2) Če z blagom razpolaga oseba s sedežem izven carinskega območja, izvedeizvozni carinski postopek pogodbeni partner na carinskem območju.
62. člen
(Kje se lahko začne izvozni postopek)
(1) Izvozni carinski postopek se lahko začne pri katerem koli carinskem organu na carinskem območju, ki takšen postopek izvaja in so izpolnjeni pogoji iz drugih carinskih predpisov.
(2) Če carinski organ, ki izvede izvozni carinski postopek, ni tudi carinski mejni prehod, se do carinskega mejnega prehoda izvede tranzitni postopek v skladu z določbami za vsako vrsto transporta.
63. člen
(Izvozna carinska deklaracija)
Če ni z drugimi carinskimi predpisi drugače določeno, se kot izvozna carinska deklaracija uporablja enotna carinska listina v skladu pravilnikom o uporabi listin v carinskem postopku.
64. člen
(Kontrola izstopa blaga)
(1) Če izvoznemu carinskemu postopku ne sledi tranzitni postopek, ker je carinski organ, ki dovoli izvoz blaga, tudi carinski mejni prehod, se list 3 enotne carinske listine predloži ob fizičnem izstopu blaga s carinskega območja.
(2) Izstopni carinski organ preveri, ali blago ustreza blagu, deklariranem za izvozni carinski postopek, in potrdi izstop blaga na hrbtni stani lista 3 s številko izstopa, datumom in žigom carinskega organa.
(3) Izstop se v skladu s prejšnjim odstavkom ne potrjuje za blago, izvoženo po cevovodih ali električih vodih.
(4) Če izstopni carinski organ ugotovi primanjkljaj blaga, to zabeleži kot pripombo pri potrditvi in tako obvesti carinski organ, pri katerem je bil izveden izvozni carinski postopek.
(5) Če izstopni carinski organ ugotovi višek blaga, ne dovoli izstopa, dokler ni opravljen izvozni carinski postopek za vse blago.
(6) Če izstopni carinski organ ugotovi, da gre za drugo vrsto blaga, ne dovoli izstopa, dokler nivložena carinska deklaracija za pravo vrsto blaga.
(7) Pri poenostavljenih postopkih se ta člen uporablja primerno.
65. člen
(Ustna deklaracija pri izvozu)
Ustna deklaracija za izvoz blaga je mogoča samo na carinskih mejnih prehodih.
66. člen
(Blago, ki ni zapustilo carinskega območja)
(1) Oseba, ki je vložila izvozno carinsko deklaracijo, je dolžna takoj obvestiti carinski organ, ki je sprejel to deklaracijo, če blago ni bilo izvoženo, in vrniti list 3 ustrezne deklaracije.
(2) Če mora blago, ki je bilo predano v prevoz po poenostavljenem postopku, zaradi naknadne spremembe pogodbe ostati v državi, je to mogoče samo s soglasjem carinskega organa.
IV. DEL
IZVAJANJE CARINSKEGA NADZORA V POSAMEZNIH VRSTAH TRANSPORTA
1. Poglavje
Splošne določbe
67. člen
(Ukrepi carinskega nadzora)
(1) Ukrepi carinskega nadzora obsegajo fizični nadzor, carinsko spremljanje, skladiščenje blaga pri carinskem organu, uporabo carinskih oznak, vodenje evidenc o carinskem blagu in predlaganje nadaljnjih postopkov za blago.
(2) Fizični nadzor je ukrep, s katerim carinski organ neposredno preprečuje dostop do blaga.
(3) Carinsko spremljanje je ukrep, s katerim carinski organ spremlja prevozno sredstvo, da prepreči nepooblaščen dostop do blaga.
(4) Skladiščenje blaga pri carinskem organu je skladiščenje blaga v skladišču, ki je v upravljanju carinskega organa.
(5) Namestitev carinskih oznak je označevanje carinskega blaga, tako da je preprečen dostop do njega ali njegova zamenjava.
(6) Vodenje evidenc o carinskem blagu je vodenje vseh potrebnih podatkov za spremljanje carinskega blaga do konca postopka. Način vodenja evidenc, ki jih vodijo carinski organi, določi Carinska uprava.
68. člen
(Carinske oznake za zagotavljanje istovetnosti blaga)
(1) Carinske oznake so sredstva, s katerimi se zaznamuje carinsko blago zaradi zavarovanja njegove istovetnosti v času trajanja carinskega nadzora tako, kot to določi carinski organ.
(2) Carinske oznake so: carinska zalivka, odtis carinskega pečata, carinska nalepka in opis blaga.
(3) Carinska zalivka je poseben ploščat, votel kos aluminija. Skozi zalivko se potegne carinska žica ali carinska vrvica. Pri nameščanju se zalivka stisne s carinskimi kleščami, na katerih je na eni strani grb Republike Slovenije, na drugi pa številka klešč. Vsake posamezne klešče morajo imeti posebno številko. S carinsko zalivko se lahko zaznamuje prevozno sredstvo, prostor ali posamezni tovorki.
(4) Carinski organ lahko prizna tudi tujo zalivko, če je z njeno uporabo zagotovljen carinski nadzor.
(5) Carinski pečat je iz gume ali mehke plastične mase, okrogel, s premerom 35 mm (na dvojezičnih območjih 45 mm) ali 15 mm. V sredini pečata je grb Republike Slovenije, naziv carinskega organa pa je izpisan v koncentričnih krogih. Vsak pečat mora imeti svojo številko. Carinski pečat se odtisne na najprimernejše mesto na blagu ali ovitku blaga, tako da je jasno vidna njegova številka.
(6) Carinska nalepka je nalepka s carinskim znakom in številko, izdelana tako, da se pri vsakem poskusu odstranitve vidno poškoduje.
(7) Opis blaga mora biti takšen, da je blago na njegovi podlagi mogoče nedvoumno uvrstiti v carinsko nomenklaturo in druge tarife, obsegati pa mora tudi podatke, ki so potrebni za posamezno vrsto blaga pri uporabi carinskih in drugih predpisov. Kot opis blaga se lahko uporabijo seznami, fotografije, skice ali risbe, ki jih potrdi carinski organ s carinskim pečatom in priloži k carinskemu dokumentu.
(8) Zaznamek o namestitvi carinskih oznak se vpiše v ustrezno listino (enotno carinsko listino, prevozno listino ali drugo predpisano listino).
69. člen
(Ukrepi carinske kontrole)
(1) Carinski organ izvede ukrepe carinske kontrole z namenom, da se prepriča ali je vse blago pravilno predloženo.
(2) Pregled in preiskava prevoznih in prenosnih sredstev obsegata pregled vseh delov prevoznih sredstev, vključno s konstrukcijskimi odprtinami, ki omogočajo skrivanje carinskega blaga. Opravita se na kraju, kjer se opravlja carinska kontrola, v primeru suma pa lahko carinski organ odredi pregled na drugem ustreznem kraju. Na zahtevo carinskega organa mora prevoznik zagotoviti strokovnjaka, ki omogoči pregled prevoznega sredstva.
(3) Pregled prtljage in stvari, ki jih imajo potniki s seboj, obsega pregled vsega, kar nosi potnik s seboj.
(4) Osebni pregled izvede carinski organ v primeru suma, da ima potnik pri sebi blago, ki ni bilo predloženo. Osebni pregled opravi oseba istega spola v posebnem prostoru.
70. člen
(Uporaba predpisov pri kombiniranem prevozu)
Carinski organ uporabi pri kombiniranem prevozu postopek, predpisan za aktivno prevozno sredstvo, če z mednarodnim sporazumom ni drugače določeno. Aktivno prevozno sredstvo je tisto, na katerem se prevaža blago ali drugo prevozno sredstvo.
71. člen
(Zagotovitev prostorov za delo carinskega organa)
Carinski organ ima pravico do primernih prostorov za svoje delo v objektih, kjer je potrebna stalna carinska kontrola (železniška postaja, pristanišče, letališče in pošta). Prostore zagotovi upravljalec objekta sporazumno s carinskim organom.
2. Poglavje
Izvajanje carinskega nadzora
v cestnem transportu
72. člen
(Uporaba določb za cestna prevozna sredstva)
Splošne določbe tega pravilnika in posebne določbe za cestni promet se uporabljajo za vsa prevozna sredstva, s katerimi je mogoče po cesti prepeljati carinsko blago.
73. člen
(Kontrola prevoznih sredstev)
(1) Na prostoru za carinsko kontrolo se pri vseh vrstah vozil izvedejo vsi ukrepi carinske kontrole, razen če je zaradi narave blaga ali vozila ali zaradi suma, da je v vozilu skrito blago, potrebno opraviti pregled na drugem prostoru. V tem primeru carinski organ spremlja vozilo do ustreznega prostora.
(2) Pri kontroli vseh vrst vozil je voznik dolžan omogočiti carinskemu organu dostop do vseh prostorov v vozilu, kjer se nahaja ali bi se lahko nahajalo blago.
(3) Pri kontroli avtobusov ima carinski organ pravico zahtevati izstop voznega osebja in potnikov z vso njihovo prtljago. Za blago, ki ni last nobenega od potnikov, je pa na mestu, ki ni dostopno potnikom brez dovoljenja voznega osebja, odgovarja vozno osebje.
(4) Pri kontroli osebnih avtomobilov ima carinski organ pravico zahtevati, da vsi potniki s prtljago izstopijo iz vozila. Za blago, ki ni last nobenega od potnikov, odgovarja voznik.
(5) Oseba, ki prestopa carinsko črto s praznim vozilom, mora na zahtevo carinskega organa pokazati, da je vozilo prazno.
74. člen
(Poškodba blaga med prevozom)
(1) Če se carinsko blago poškoduje med prevozom, mora prevoznik o tem sestaviti zapisnik z navedbo podatkov o carinskem dokumentu, ki je spremljal blago, vozilu, blagu in razlogih za poškodbo.
(2) Prevoznik predloži tudi druge dokaze, ki potrjujejo njegove navedbe.
(3) En izvod zapisnika z morebitnimi dokazi predloži, v roku, določenem za tranzitni postopek, skupaj s carinskim dokumentom najbližjemu carinskemu organu, ki odloči o nadaljnjem postopku.
75. člen
(Uničenje blaga med prevozom)
(1) Če se carinsko blago med prevozom uniči, mora prevoznik o tem sestaviti zapisnik z navedbo podatkov o carinskem dokumentu, ki je spremljal blago, vozilu, blagu in okoliščinah uničenja.
(2) Prevoznik predloži tudi druge dokaze, ki potrjujejo njegove navedbe.
(3) En izvod zapisnika z morebitnimi dokazi predloži, v roku, določenem za tranzitni postopek, skupaj s tranzitnim dokumentom najbližjemu carinskemu organu, ki odloči o nadaljnjem postopku.
3. Poglavje
Izvajanje carinskega nadzora
v železniškem transportu
1. Podpoglavje
Splošne določbe
76. člen
(Pomen uporabljenih izrazov)
V tem poglavju tega pravilnika imajo izrazi naslednji pomen:
– železniško prevozno sredstvo: vozilo, ki je konstruirano za vožnjo po progi (vlečno vozilo,železniški potniški in tovorni vozovi, motorni vozovi ter vozila za posebne namene);
– vlak: po predpisih sestavljena in speta skupina železniških potniških ali tovornih vozov s priklopniki ali brez njih, lahko pa tudi samo vlečno vozilo, ki vozi malo in po predpisih sestavljeno skupino železniških vozil, ki čaka na vlečno vozilo ali na razstavo;
– železnica: pravna oseba, registrirana za opravljanje železnških prometnih storitev
– železniška postaja: ime za področno organizacijsko enoto železnice;
– mejni carinski organ: carinski organ, ki je pristojen za izvajanje carinskega nadzora pri prihodu ali odhodu s carinskega območja;
– mejna železniška postaja: prva oziroma zadnja železniška postaja na carinskem območju, kjer je tudi sedež carinskega organa;
– obmejna železniška postaja: prva železniška postaja, ki se nahaja na carinskem območju med carinsko črto in prvo mejno železniško postajo;
– pošiljka: blago, ki ga je železnica prevzela v prevoz z enim prevoznim dokumentom;
– viza: oblika dovoljenja carinskega organa, ki se zaradi prepustitve blaga v tranzitni carinski postopek izda v prevozni listini;
– železniške tiskovine in obrazci: tiskovine, ki so predpisane z železniškimi predpisi za interno ali eksterno poslovanje.
77. člen
(Začetek in trajanje carinskega nadzora)
(1) Vlaki ali posamična železniška vlečna vozila so pod carinskim nadzorom takoj po prestopu carinske črte, tudi če:
1. slovenska železnica vlaka še ni prevzela od tuje železnice;
2. sta mejna železniška postaja in mejni carinski organ od carinske črte oddaljena tudi več kilometrov.
(2) Carinski zavezanec je do mejne železniške postaje vedno slovenska železnica, tako za železniška prevozna sredstva kot za blago, ki se prevaža.
(3) Pri odhodu iz carinskega območja traja carinski nadzor do prestopa carinske črte, tudi če:
1. je vlak že prej prevzela v prevoz tuja železnica;
2. sta mejna železniška postaja in mejni carinski organ od carinske črte oddaljena tudi več kilometrov.
(4) V primeru iz prejšnjega odstavka je carinski zavezanec za predložitev blaga mejnemu carinskemu organu slovenska železnica.
78. člen
(Predložitev pri vnosu in iznosu blaga iz carinskega območja)
Predložitev železniških prevoznih sredstev in blaga pri vstopnih vlakih se vedno opravi na mejni železniški postaji, pri izstopnih vlakih pa se lahko opravi najkasneje tam; izjema so nekateri primeri v mednarodnem železniškem prevozu potnikov.
79. člen
(Prevozna sredstva kot carinsko blago)
Carinsko blago v železniškem transportu so tudi:
1. vsa prevozna sredstva, ki se uporabljajo v železniškem transportu za izvajanje prevoza ali nudenja storitev, vključno z vsem priborom, potrebnim za zagotovitev varnega prevoza, če tudi ta pribor sicer ni integralni del prevoznih sredstev;
2. prevozna sredstva in njihovi deli, ki se uporabljajo v železniški ali drugi vrsti transporta in so natovorjena na železniška prevozna sredstva zaradi opravljanja dela poti svojega prevoza.
80. člen
(Zagotovitev carinskega nadzora nad prevoznimi sredstvi)
(1) Železniška prevozna sredstva, ki so registrirana v tujini in so v lasti tujih oseb ali jih imajo te v zakupu, v Slovenijo pa so začasno uvožena zaradi prevoza drugega carinskega blaga, potnikov oziroma nudenja storitev v času vožnje se praviloma prepustijo v izbrani carinski postopek na poenostavljen način.
(2) Železniška prevozna sredstva, ki so ob prehodu carinske črte v lasti domačih oseb ali jih imajo te v zakupu, se carinskemu organu predloži na način iz prejšnjega odstavka, če izpolnjujejo predpisane pogoje za ponovni uvoz brez plačila carine.
(3) V kombiniranem transportu se carinski nadzor za prevozna sredstva, natovorjena na železniška prevozna sredstva, izvaja na način, veljaven za železniški prevoz od prihoda na carinsko območje do začetka poti, ki jo nadaljujejo samostojno ali z drugimi prevoznimi sredstvi.
(4) Pot iz prejšnjega odstavka se lahko začne samo v kraju, kjer je carinski organ.
(5) Določbe tretjega in četrtega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi pri odhodu iz države.
2. Podpoglavje
Pogoji za opravljanje carinskega nadzora
81. člen
(Ustavljanje vlakov)
(1) Na progi od carinske črte do mejne železniške postaje se vlaki ne smejo ustavljati, razen v primerih iz tretjega in četrtega odstavka tega člena.
(2) Vlak ali samo vlečno vozilo, ki iz sosednje države prihaja ali je tja namenjeno, se mora po prehodu carinske črte oziroma pred tem ustaviti na prvi oziroma zadnji mejni železniški postaji.
(3) Na obmejni železniški postaji in drugih železniških postajah na progi od carinske črte do mejne železniške postaje se sme zaradi opravljanja mednarodnega prevoza ustaviti samo vlak za prevoz potnikov, tovorni vlak pa le, če tako določa ureditev prometa.
(4) V primeru višje sile se sme vlak ali vlečno vozilo ustaviti kjerkoli na poti med carinsko črto in mejno železniško postajo. O tem mora železnica takoj obvestiti mejni carinski organ.
82. člen
(Carinski tiri)
(1) Vlak ali vlečno vozilo se sme na mejni železniški postaji praviloma ustaviti le na carinskem tiru.
(2) Carinskih tirov je lahko več, določi pa jih mejna železniška postaja v soglasju s carinskim organom.
(3) Carinske tire se na način iz prejšnjega odstavka določi tudi na tistih notranjih železniških postajah, kjer se opravljajo carinski postopki.
(4) Železniška postaja mora carinski organ vedno pravočasno obvestiti, na kateri carinski tir bo železniška prevozna sredstva postavila.
(5) Železniška postaja sme uporabiti druge tire le, če so vsi carinski tiri že zasedeni; o tem mora dobiti ustno soglasje carinskega organa.
83. člen
(Vozni red vlakov)
(1) Slovenske železnice morajo mejnemu carinskemu organu predložiti vozne rede vseh vlakov v mednarodnem prevozu in tistih rednih vlakov, ki vozijo do carinske črte. To morajo storiti vsaj sedem dni pred začetkom veljavnosti novega voznega reda.
(2) Pri sestavljanju voznega reda morajo Slovenske železnice pridobiti predhodno soglasje Carinske uprave.
84. člen
(Obveščanje o prihodu izrednih vlakov in vozil)
Mejna železniška postaja mora mejni carinski organ pravočasno obvestiti o:
1. uvedbi izrednih vlakov v mednarodnem prometu potnikov in tistih rednih potniških vlakov, ki vozijo do carinske črte, vsaj 24 ur pred prihodom vlaka; istočasno carinskemu organu sporoči tudi čase postankov takih vlakov;
2. vsaki odpovedi ali zamudi vlakov, za katere je določen vozni red po prejšnjem členu ali dano sporočilo iz prejšnje točke, in to najkasneje do začetka priprav, ki jih carinski organ izvaja za kontrolo vlaka (upošteva se oddaljenost carinskega tira, vožnja do obmejne železniške postaje ipd.);
3. vsakem povečanju števila vozov v vlakih za mednarodni prevoz potnikov, in to najkasneje do začetka priprav, ki jih carinski organ izvaja za kontrolo vlaka (upoštevajo se pogoji iz prejšnje točke);
4. vsakem prihodu ali odhodu vlečnih vozil čez carinsko črto;
5. vsakem prihodu ali odhodu tovornih vlakov.
85. člen
(Zagotovitev pogojev za delo carinskega organa)
(1) Vlaki, ki prevažajo potnike v mednarodnem prometu, peroni in tiri, na katerih taki vlaki stojijo, morajo biti ponoči osvetljeni. Jakost osvetlitve mora biti tolikšna, da carinski organ lahko varno in učinkovito opravlja carinski nadzor.
(2) Če carinski organ ugotovi, da je osvetlitev prešibka ali ugotovi, da je sploh ni, zahteva od železniške postaje, da pomankljivosti odpravi. Dokler ustrezne osvetlitve železniška postaja ne zagotovi trajno, jo lahko zagotovi s priročnimi sredstvi.
(3) Carinski organ o neizpolnjevanju ali začasnem načinu izpolnjevanja pogojev iz prejšnjih odstavkov tega člena obvesti Carinsko upravo, ki določi rok, do katerega mora železnica pomanjkljivosti odpraviti.
86. člen
(Dovoljena opravila železniških delavcev)
(1) Vlaka, ki prihaja iz tujine, ni dovoljeno razstavljati, sestavljati ali ga zapustiti, če mejni carinski organ vlakovno osebje obvesti, da bo opravil pregled vlečnega vozila, službenih vozov in vlakovnega osebja.
(2) Carinski organ mora vlakovno osebje obvestiti o morebitnem pregledu takoj ob prihodu vlaka.
(3) Za vlake, ki odhajajo v tujino, velja omejitev iz prvega odstavka tega člena le, če je bila carinska kontrola že zaključena.
87. člen
(Začasno shranjevanje carinskega blaga)
Zaradi možnosti začasnega shranjevanja carinskega blaga, ki prispe v vozovih vlaka za mednarodni prevoz potnikov, pa se zanj ne more takoj začeti noben drug carinski postopek razen skladiščenja, mora železniška postaja, kjer je carinski organ, od le-tega dobiti dovoljenje za odprtje carinskega skladišča ali drugega prostora za začasno shranjevanje carinskega blaga na postaji.
3. Podpoglavje
Potniški promet
1. O d d e l e k
Skupne določbe za vlake pri prihodu ali odhodu v tujino
88. člen
(Obvestilo o prihodu ali odhodu vlaka)
(1) Mejna železniška postaja mora carinski organ ustno obvestiti, da prihaja ali odhaja vlak, ki vozi v mednarodnem prometu. Obvestilo mora obsegati ime ali številko vlaka in oznako tira, na katerem se bo ustavil. To mora storiti pravočasno, da omogoči carinskemu organu začetek izvajanja carinske kontrole takoj, ko se vlak ustavi.
(2) Objava voznega reda in vsa potrebna dejanja, določena v 83. in 84. členu tega pravilnika, se skupaj z obvestilom iz prvega odstavka tega člena štejejo kot poenostavljeni postopek predložitve. Natančnejših podatkov o prevoznih sredstvih ni potrebno navajati.
89. člen
(Dostop do vlaka v času carinske kontrole)
(1) Med carinsko kontrolo vstopnega potniškega vlaka je dovoljen dostop na peron, na katerem stoji vlak, samo pooblaščenim uradnim osebam in delavcem železnice; ti smejo opravljati običajna dela po predpisih železnice ali dela zaradi zagotovitve spoštovanja carinskih predpisov, pri čemer pa morajo upoštevati varnost carinskega organa.
(2) Dostop drugih oseb je možen samo z dovoljenjem carinskega organa, ki ga ta izda ustno.
(3) Za potniški vlak, ki iz države izstopa, začnejo veljati pogoji iz prvega in drugega odstavka tega člena takoj po začetku carinske kontrole.
2. O d d e l e k
Carinski nadzor pri prihodu vlaka iz tujine
90. člen
(Opravila železniških delavcev)
Delavci mejne železniške postaje lahko začnejo takoj po ustavitvi vlaka opravljati običajna dela v prtljažnih prostorih službenih vozov ali vozov za prevoz prtljage in ekspresnih pošiljk; pri tem ne smejo iz voza odstraniti nobene stvari, dokler ta ni ustrezno predložena carinskemu organu.
91. člen
(Pogoji za carinsko kontrolo blaga, ki ga nosijo potniki s seboj, med vožnjo)
Železnica mora v primeru opravljanja carinske kontrole med vožnjo v vlaku zagotoviti prostor za vožnjo carinskih delavcev in za morebitno shranjevanje carinskega blaga. Zagotoviti mora brezplačen prevoz carinskih delavcev in carinskega blaga, ki ga želi carinski organ zavarovati zaradi nadzora.
92. člen
(Postopek s spremljanimi osebnimi motornimi vozili)
(1) Če potnik, ki potuje z vlakom, preda železnici v prevoz z istim vlakom tudi svoje osebno motorno vozilo, mu tega, kot tudi prtljage, ki se v vozilu nahaja, ob carinski kontroli v vozu ni potrebno posebej izrecno ustno prijavljati.
(2) Železnica mora na zahtevo mejnega carinskega organa pokazati seznam na vlak natovorjenih osebnih motornih vozil, ki morajo biti veljavno registrirana.
(3) Železnica potniku ne sme dovoliti dostopa do osebnega motornega vozila pred prihodom do železniške postaje raztovarjanja, razen v primeru višje sile ali ob prisotnosti carinskega organa.
(4) Potnik predloži osebno motorno vozilo in prtljago v njem pri carinskem organu na železniški postaji, kjer se vozila raztovarjajo, po predpisih za izvajanje carinskega nadzora v cestnem transportu.
93. člen
(Inventar in potrošno blago v spalnih/ležalnih vozovih in vozovih restavracijah)
(1) V spalnih/ležalnih vozovih in vozovih restavracijah se smeta v času prestopa meje nahajati ves inventar in potrošno blago, ki sta potrebna za opravljanje storitev med vožnjo.
(2) Blaga iz prejšnjega odstavka spremljevalec ni dolžan posebej predložiti carinskemu organu.
94. člen
(Sprostitev blaga v prost promet ali prepustitev blaga v druge carinske postopke)
(1) Če mora zaradi sprostitve blaga v prost promet zavezanec poravnati carinski dolg, lahko to stori v vlaku ali pri carinskem organu na mejni železniški postaji.
(2) Carinski postopki za blago, pripeljano po železnici se vedno začnejo pri carinskem organu na mejni železniški postaji.
95. člen
(Začetek carinske kontrole prtljage, dane v prevoz, in ekspresnih pošiljk)
Če je v vlaku, ki prihaja iz tujine, v vozu za prevoz prtljage in ekspresnih pošiljk natovorjena katera koli pošiljka, jo mejna železniška postaja skupaj z vsemi ostalimi predloži mejnemu carinskemu organu.
96. člen
(Predložitev prtljage, dane v prevoz)
(1) Carinski deklarant za prtljago, dano v prevoz po železnici, je mejna železniška postaja.
(2) Vso prtljago, ki jo potnik da na prevoz železnici v tujini, ne glede na to, če potuje z istim vlakom ali ne, mora železnica carinskemu organu predložiti z železniškim obrazcem “železniško prtljažnico”.
(3) Če potnik ob predaji prtljage v prevoz izpolni tudi carinsko deklaracijo za prtljago, se to šteje kot pisni izkaz, da stvari, ki jih predaja v prevoz, predstavljajo njegovo osebno prtljago. Železnica v tem primeru ob predložitvi prtljage carinskemu organu poleg železniške prtljažnice priloži tudi carinsko deklaracijo za prtljago.
(4) Če je carinski organ s carinsko kontrolo začel že med vožnjo vlaka, lahko predložitev prtljage opravi tudi delavec železnice sosednje države.
97. člen
(Prepustitev prtljage v ustrezen carinski postopek)
(1) Carinska kontrola se začne v vozu.
(2) Železnica predloži carinskemu organu vso prtljago. To stori z izročitvijo železniških prtljažnic in, če so, carinskih deklaracij za prtljago. Carinski organ lahko zahteva tudi skupen seznam vseh pošiljk v prostoru ali vozu, ki ga slovenska železnica sestavi na predpisanem obrazcu. Če se kontrola začne takoj ob prihodu vlaka ali že med vožnjo, carinski organ uporabi seznam sosednje države s podatki o številu, obliki in teži prtljage ter o namembni železniški postaji.
(3) Če carinski organ presodi, da pregled vsebine prtljage ni potreben, lahko prtljago takoj sprosti v prost promet. To odločitev vpiše na predloženih obrazcih iz drugega odstavka tega člena.
(4) Če carinski organ presodi, da je potrebno opraviti pregled vsebine prtljage, pošiljke ne sprosti v prost promet. Pregled vsebine prtljage sme opraviti le ob prisotnosti lastnika prtljage.
(5) Za prtljago, ki je ni sprostil v prost promet, mejni carinski organ dovoli začasno hrambo ali pa jo prepusti v carinski postopek skladiščenja ali v tranzitni postopek.
(6) Dokler železnica ne predloži prtljage iz petega odstavka tega člena v ustrezen carinski postopek, carinski organ začasno zadrži seznam pošiljk in železniške dokumente takih pošiljk, ter jih železnici vrne, ko so postopki začeti.
98. člen
(Prtljaga brez dokumentov)
(1) Železnica lahko carinskemu organu predloži prtljago tudi ustno, če je še pred začetkom carinske kontrole ugotovila presežek, za katerega nima ustreznih železniških dokumentov.
(2) Takšna prtljaga se lahko sprosti v prost promet v vozu le, če se javi njen lastnik in železnica ugotovi, da mu prtljago lahko izroči.
(3) Če je za prtljago iz prvega odstavka tega člena naslov znan in se njen lastnik ni javil, se uvede tranzitni postopek oziroma se za prtljago vloži skupna prijava za začasno hrambo, če je mejna železniška postaja naslovna postaja.
(4) Zaradi tranzitnega postopka se prtljago iz prvega odstavka tega člena vpiše v seznam pošiljk in izda nadomestni železniški obrazec.
99. člen
(Zaključek carinske kontrole)
(1) Carinski organ opravi carinsko kontrolo tako, da je zaključena v času voznorednega postanka vlaka.
(2) Takoj ko carinski organ zaključi kontrolo stvari, ki jih nosijo potniki s seboj, in prtljage, ki je bila dana v prevoz, obvesti o tem železniško postajo na dogovorjen način.
(3) Čas, ki ga potrebuje železnica, da prtljago, dano v prevoz, predloži carinskemu organu zaradi prepustitve v tranzitni postopek, ne bremeni carinskega organa.
100. člen
(Začasna hramba prtljage)
(1) Železnica mora predložiti s skupno prijavo za začasno hrambo blaga na mejni železniški postaji poleg prtljage iz tretjega odstavka 98. člena tega pravilnika tudi za:
1. prtljago - presežek, katere naslov je pomanjkljiv, in prtljago, ki je železnica ni predložila, odkrije pa jo carinski organ pri kontroli in je krivda železnice izključena;
2. prtljago, ki je carinski organ ni prepustil v enega od carinskih postopkov, ker se lastnik še ni javil za dvig in je naslovljena na mejno železniško postajo.
(2) Prtljaga iz prejšnjega odstavka se začasno shrani v za to določenih prostorih na mejni železniški postaji.
(3) Vložnik skupne prijave je železniška postaja.
3. O d d e l e k
Carinski nadzor pri odhodu vlaka v tujino
101. člen
(Posebnosti obveščanja o izstopnem vlaku)
(1) Če namerava železnica spremeniti že najavljeno kompozicijo vlaka, mora o tem ustno obvestiti carinski organ, še preden ta začne s carinsko kontrolo.
(2) Menjav iz prejšnjega odstavka ni potrebno javiti, če je to znano iz voznega reda ali iz tehničnih razlogov.
(3) Dejanje iz prvega odstavka tega člena se šteje kot poenostavljeni postopek predložitve.
102. člen
(Dostop na peron v času carinske kontrole)
(1) Potem, ko se je carinska kontrola izstopnega vlaka že začela, je dostop na peron dovoljen samo do tistega dela vlaka, do katerega carinska kontrola še ni bila opravljena, oziroma je ta dovoljen samo pod carinskim nadzorom.
(2) V času carinske kontrole smejo železniški delavci opravljati vsa dela, tudi manipulacije s prevoznimi sredstvi, na katerih carinska kontrola še ni bila opravljena, po kontroli pa samo, če je železnica carinski organ o tem obvestila in zagotovila varnost carinskih delavcev.
103. člen
(Predložitev prtljage)
(1) Če se z vlakom prevaža prtljaga, ki je že bila prepuščena v tranzitni postopek, jo mejna železniška postaja predloži mejnemu carinskemu organu zaradi zaključka tega postopka. V seznamu pošiljk morajo biti vpisane tudi pošiljke prevzete v prevoz na mejni železniški postaji.
(2) Za predložitev prtljage carinskemu organu se poleg seznama pošiljk predložijo tudi ostali železniški dokumenti (prtljažnice, carinske deklaracije za prtljago).
(3) Ko carinski organ preveri, če so bili za vse pošiljke opravljeni carinski postopki, obdrži en izvod seznama pošiljk, ostale železniške dokumente pa vrne.
4. O d d e l e k
Tranzitni postopki za pošiljke prtljage iz tujine
104. člen
(Uporaba dokumentov)
Kot tranzitne deklaracjie se lahko uporabijo železniške tiskovine in obrazci: seznam pošiljk in prtljažnice s podatki o številu, obliki in teži prtljage ter namembni železniški postaji.
105. člen
(Pošiljanje prtljage na druge železniške postaje ali naprej v tujino)
Prtljago, ki je v skladu s 97. členom tega pravilnika ni mogel sprostiti v prost promet že mejni carinski organ, sme železnica zaradi izročitve naslovniku raztovoriti le na naslovniku najbližji železniški postaji, kjer je carinski organ, oziroma jo predložiti namembnemu mejnemu carinskemu organu zaradi prevoza skozi državo.
106. člen
(Začetek tranzitnega postopka)
(1) Železnica mora zaradi zagotovitve carinskega nadzora v tranzitnem postopku prtljago, ki je naslovljena na druge železniške postaje in je carinski organ ni sprostil v prost promet, predložiti pisno.
(2) Kot pisna predložitev carinskemu organu se šteje že izročitev vseh dokumentov iz 104. člena tega pravilnika v prtljažnem vozu na podlagi določb 96. člena tega pravilnika, v katerem carinski organ označi, za katero prtljago tranzitni postopek ni potreben.
(3) En izvod seznama pošiljk carinski organ obdrži, vse ostale železniške dokumente pa vrne železnici.
107. člen
(Zaključek tranzitnega postopka za prtljago na notranji železniški postaji)
(1) Naslovna železniška postaja mora pristojnemu carinskemu organu predložiti pošiljke v tranzitnem postopku z ustreznimi železniškimi dokumenti.Carinski organ začasno zadrži po en izvod železniške prtljažnice ali carinske deklaracije za prtljago.
(2) Carinski organ zaključi tranzitni postopek šele tedaj, ko so pošiljke predložene v enega od drugih carinskih postopkov.
(3) Carinski deklarant je prejemnik blaga ali njegov pooblaščenec.
(4) Če se tranzitni postopek zaključi s predložitvijo blaga v začasno hrambo, lahko poleg oseb iz prejšnjega odstavka vloži skupno prijavo tudi železniška postaja.
(5) Ko so začeti drugi postopki, carinski organ vrne vse začasno zadržane železniške dokumente.
108. člen
(Zaključek tranzitnega postopka za prtljago v prevozu skozi državo)
Predložitev prtljage v tranzitnem postopku in zaključek tranzitnega postopka mejna železniška postaja za odhod vlaka v tujino in tamkajšnji carinski organ opravita v sklopu opravil na izstopnem vlaku.
5. O d d e l e k
Tranzitni postopki za pošiljke prtljage v tujino
109. člen
(Uporaba dokumentov)
Tranzitni postopek se opravi z uporabo dokumentov v skladu s 104. členom tega pravilnika.
110. člen
(Predaja prtljage v prevoz na železniški postaji, kjer ni carinskega organa)
(1) Potnik lahko prtljago preda na prevoz preko carinske črte na vsaki železniški postaji do mejne železniške postaje, pod pogojem, da potuje z istim vlakom kot njegova prtljaga.
(2) Če potnik prtljago preda v prevoz na železniški postaji, kjer carinskega organa ni, ga mora železnica opozoriti, da mora biti na mejni železniški postaji prisoten pri carinski kontroli voza za prevoz prtljage; če je prtljaga v takšni obliki, da ni zaprta, opozorilo ni obvezno.
(3) Če potnik ne ravna v skladu z opozorilom iz prejšnjega odstavka, lahko mejni carinski organ zaradi pregleda prtljago začasno zadrži.
(4) Tranzitnega postopka v primeru predaje prtljage iz tega člena ni.
111. člen
(Predaja prtljage v prevoz na železniški postaji, kjer je carinski organ)
(1) Potnik lahko prtljago preda v prevoz na železniški postaji, kjer je carinski organ, da jo železniška postaja lahko predloži carinskemu organu ob prisotnosti potnika. Ob predložitvi vloži železniška postaja železniško prtljažnico in, če je, carinsko deklaracijo za prtljago.
(2) Carinski organ prepusti prtljago po opravljeni kontroli v postopek tranzita z železniško prtljažnico in, če je, carinsko deklaracijo za prtljago. V dokument vpiše vizo.
(3) Železniška postaja natovori prtljago iz prejšnjega odstavka na kateri koli vlak za prevoz potnikov, do tedaj pa jo lahko hrani le v prostoru za prtljago, ki je pod carinskim nadzorom.
(4) Železniška postaja ne sme sprejeti prtljage iz prvega odstavka tega člena v prevoz izven delovnega časa carinskega organa, razen pod pogoji, ki so določeni v prejšnjem členu tega pravilnika.
112. člen
(Predaja prtljage v prevoz na mejni železniški postaji)
(1) Potnik preda prtljago v prevoz na mejni železniški postaji na način, ki je določen v prejšnjem členu.
(2) Železnica lahko tako prtljago na enak način predloži carinskemu organu tudi potem, ko je ta carinsko kontrolo v vozu za prevoz prtljage že zaključil.
(3) Po opravljeni carinski kontroli tranzitnega postopka ni.
113. člen
(Prevzem prtljage v prevoz na obmejni železniški postaji)
(1) Na obmejni železniški postaji ali drugi železniški postaji med mejno železniško postajo in carinsko črto železnica prtljage ne sme sprejeti v prevoz.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko železnica v izjemnih primerih in na način, kot je določen v prejšnjem členu sprejme prtljago tudi na obmejni ali drugi železniški postaji.
(3) V primerih iz prejšnjega odstavka mora železnica pridobiti poprejšnje dovoljenje mejnega carinskega organa. Zahtevek lahko železnica vloži tudi ustno.
114. člen
(Zaključek tranzitnega postopka na mejni železniški postaji)
(1) Predložitev prtljage v tranzitnem postopku opravi mejna železniška postaja za odhod vlaka v tujino v sklopu opravil in na način, ki je določen v 103. členu tega pravilnika.
(2) En izvod seznama pošiljk carinski organ obdrži, vse ostale priložene železniške dokumente pa vrne železniški postaji takoj ali po kontroli.
6. O d d e l e k
Tranzitni postopki za pošiljke prtljage znotraj države
115. člen
(Uporaba dokumentov)
(1) Če je prtljago, za katero je bil začet carinski nadzor, potrebno premestiti iz ene začasne shrambe ali carinskega skladišča v drugega ali vrniti v tujino, se to stori v internem tranzitnem postopku.
(2) Tranzitni postopki se lahko opravijo le z uporabo običajnega tranzitnega postopka.
(3) Carinski deklarant je železniška postaja.
7. O d d e l e k
Ekspresne pošiljke
116. člen
(Postopek z ekspresnimi pošiljkami)
(1) Vsa dejanja, ki jih železnica in carinski organ opravljata zaradi carinskega nadzora ekspresnih pošiljk, se lahko začnejo in končajo samo na železniških postajah, kjer je carinski organ.
(2) Carinska kontrola ekspresnih pošiljk v vozu, njihova predložitev in carinski postopek tranzita so enaki kot s pošiljkami prtljage. Namesto železniške prtljažnice ali carinske deklaracije za prtljago pri postopku s prtljago se uporablja železniška prevozna listina. Seznam pošiljk je isti kot za prtljago, ker se vanj vpisujeta obe vrsti pošiljk.
(3) Prepustitev v druge carinske postopke, razen tranzitnega, se opravi po predpisih, ki veljajo za kosovne pošiljke v blagovnem prometu.
(4) Za začasno shranjevanje s skupno prijavo se uporabijo isti prostori kot za prtljago.
(5) Če se v internem tranzitnem postopku ne uporabi poenostavitev formalnosti z uporabo dokumentov iz drugega odstavka tega člena, temveč se na osnovi določbe 57. člena tega pravilnika opravi običajni tranzitni postopek, je carinski deklarant železniška postaja.
4. Podpoglavje
Blagovni promet
1. O d d e l e k
Carinski nadzor pri prihodu vlaka iz tujine
117. člen
(Obvestilo o prispetju vlaka)
(1) Mejna železniška postaja mora carinski organ pravočasno ustno obvestiti, da prihaja na postajo tovorni vlak iz tujine. Obvestilo mora vsebovati številko tira in morebitne posebnosti, kot so:
– samo prazni vozovi;
– živina s spremljevalcem;
– vlak v kombiniranem transportu.
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka se šteje kot poenostavljen način predložitve železniških prevoznih sredstev v postopku začasnega uvoza ali ponovnega uvoza.
118. člen
(Kontrola tovornega vlaka)
(1) Železnica mora odpreti prazen voz, če carinski organ to zahteva.
(2) Če carinski organ ugotovi pomanjkljivosti, kot so poškodovane zalivke, ali ugotovi, da zalivk sploh ni, lahko opravi pregled voza na za to ustreznem tiru.
(3) Če predpregled blaga v vozu iz razlogov iz prejšnjega odstavka tega člena želi opraviti železniška postaja, sme to opraviti le ob prisotnosti carinskega organa.
119. člen
(Seznam vagonov ob prihodu vlaka iz tujine)
(1) Če so v vlaku, ki prihaja iz tujine, natovorjeni vozovi, za katere mejna železniška postaja ni tudi namembna železniška postaja, mora le-ta napisati seznam vagonov (vozov).
(2) Oblika in način vpisovanja podatkov v seznam vagonov sta določena v pravilniku o uporabi listin v carinskem postopku.
(3) Praznih vozov in vozov, namenjenih mejni železniški postaji, v seznam vagonov (vozov) ni potrebno vpisovati.
(4) Seznam vagonov (vozov) predstavlja seznam blaga, ki ga železniška postaja predloži carinskemu organu v tranzitni postopek.
120. člen
(Predložitev blaga)
(1) Železniška postaja predloži vozove s carinskim blagom tudi pisno, in sicer tako, da vloži seznam vagonov (vozov) tuje železnice, železniške prevozne listine (v nadaljevanju: tovorni listi) in seznam vagonov (vozov) iz prejšnjega člena, če je v kompoziciji vlaka vsaj en natovorjen vagon, ki je namenjen drugi železniški postaji.
(2) Železniška postaja lahko vloži seznam vagonov (vozov) iz prejšnjega člena tudi kasneje, ko je vlak že nadaljeval pot, če seznam vagonov (vozov) tuje železnice vsebuje zadostne podatke in je to potrebno za hitrejši potek prometa.
121. člen
(Kosovne pošiljke)
(1) Blago različnih pošiljateljev ali različnim prejemnikom, ki se prevaža v enem vozu na osnovi enega tovornega lista (zbirni vagon), se v seznamu vagonov (vozov) šteje in vanj vpiše kot ena vagonska pošiljka blaga. Seznamu vagonov (vozov) mora biti priložen seznam blaga.
(2) Blago, poslano kot posamezna kosovna pošiljka, za katero je izdan ločen tovorni list, prevaža pa se v enem vozu skupaj z drugimi takimi pošiljkami, se v seznamu vagonov (vozov) šteje in vanj vpiše kot vagonska pošiljka. Seznamu vagonov (vozov) mora biti priložena nakladnica tuje železnice ali nov železniški obrazec, ki ga sestavi mejna železniška postaja, ki se štejeta kot seznam blaga.
122. člen
(Sklenjeni vlaki in vlaki v kombiniranem transportu)
Če se z vlakom prevažajo vagonske pošiljke, tovor pa predstavlja istovrstno blago ali prevozna sredstva iste ali druge vrste transporta, ki del svoje poti opravljajo tako, da so natovorjena na vozove, železniška postaja napiše seznam vagonov (vozov) kot za druge vagonske pošiljke, seznamu pa priloži skupni tovorni list in seznam posameznih vozov ali seznam natovorjenih prevoznih sredstev, ki spremlja tovorni list.
123. člen
(Postavitev voza na mejni železniški postaji)
(1) Če je vagon s carinskim blagom naslovljen na mejno železniško postajo, ga mora železnica postaviti na carinski tir, namenjen izvajanju postopkov z vagonsko pošiljko.
(2) Če bo blago začasno shranjeno ali uveden carinski postopek skladiščenja, mora železnica voz postaviti pred carinsko skladišče oziroma prostor za začasno hrambo.
(3) Če carinski organ prejemniku dovoli shranjevanje blaga izven kraja, kjer sta namembna železniška postaja in carinski organ, mora carinski organ na vsak tovorni list vpisati vizo, da sme železnica voz dostaviti v kraj dovoljenega shranjevanja.
(4) Če ima prejemnik blaga dovoljenje za poenostavljen postopek lahko železnica voz postavi tudi neposredno na prostor pooblaščenega prejemnika.
124. člen
(Opravljanje netranzitnih carinskih postopkov na mejni železniški postaji)
(1) Če carinski organ iz tovornih listov ugotovi, da je blago naslovljeno na mejno železniško postajo, zadrži list 3 tovornega lista in ga začasno shrani; listu 3 mora biti priložen seznam ali nakladnica, če gre za pošiljke iz 121. in 122. člena tega pravilnika; ostale liste vrne.
(2) Zadržani list 3 carinski organ vrne šele, ko se začne eden od carinskih postopkov oziroma je blago sproščeno v prost promet.
(3) Carinski deklarant za netranzitne carinske postopke je prejemnik ali njegov pooblaščenec.
(4) Vložnik skupne prijave je lahko poleg oseb iz prejšnjega odstavka tudi železniška postaja.
(5) Voz, ki je naslovljen na katero koli železniško postajo, a se ugotovi, da mora biti vrnjen v tujino, se šteje kot naslovljen na mejno železniško postajo. Postopek do vrnitve voza v tujino je določen s 120. členom tega pravilnika ter prvim in drugim odstavkom tega člena.
2. O d d e l e k
Carinski nadzor pri odhodu vlaka v tujino
125. člen
(Predložitev izstopnega tovornega vlaka)
(1) Železnica predloži tovorni vlak, ki odhaja v tujino, carinskemu organu na mejni železniški postaji takoj, ko je kompozicija sestavljena in so pripravljeni vsi železniški dokumenti.
(2) Predložitev je ustna ali pisna.
(3) Železnica predloži vlak ustno tedaj, ko so v kompoziciji samo prazni vozovi.
(4) Če je v kompoziciji vsaj en voz s carinskim blagom, železnica predloži vlak pisno, s seznamom vagonov (vozov). Seznamu priloži železniške tovorne liste.
(5) Seznam vagonov (vozov) iz prejšnjega odstavka je železniški obrazec, ki ga železnica izpolnjuje za vsak vlak pri odhodu. Vsebovati mora podatke o številki voza, teži in vrsti blaga ter namembni železniški postaji.
126. člen
(Opravila pri predloženem vlaku in njegovo evidentiranje)
(1) Za opravila ob odhodu predloženega vlaka v tujino veljajo določbe 118. člena tega pravilnika.
(2) Carinski organ mora železnico takoj obvestiti, da je carinsko kontrolo zaključil. Po zaključeni carinski kontroli železnica ne sme spreminjati kompozicije vlaka ali raztovarjati in dotovarjati blaga, razen če carinski organ s tem soglaša in če spremeni podatke v vloženih dokumentih v skladu s predpisi, ki veljajo za spreminjanje podatkov v že sprejetih carinskih deklaracijah.
3. O d d e l e k
Tranzitni postopki zaradi uvoza blaga in prevoza skozi carinsko območje
127. člen
(Predložitev v tranzitni postopek)
(1) Carinski deklarant za tranzitni postopek je železniška postaja.
(2) Kot predložitev v tranzitni postopek velja predložitev vozov s carinskim blagom na način, ki je določen v 120. členu tega pravilnika. V tranzitni postopek so prepuščeni vsi natovorjeni vozovi, ki so naslovljeni na drugo železniško postajo na carinskem območju ali v tujini.
128. člen
(Dokumenti za predložitev v tranzitni postopek)
(1) Če železnica od tuje železnice sprejme v prevoz vozove, za katere je za blago izpolnjen drug tovorni list, kot je predpisan s Konvencijo CIM, vendar so v njem navedeni vsi potrebni podatki, se za tranzitni postopek uporabi enak poenostavljen postopek, kot pri prevozu s tovornimi listi CIM. Tak tovorni list mora vsebovati podatke o številu, vrsti in teži blaga, ter namembni železniški postaji.
(2) Železniška postaja mora na tovornem listu z odtisom pečata potrditi prevzem vozov od železnice sosednje države.
(3) Za pošiljke iz 121. in 122. člena tega pravilnika se seznamu vagonov (vozov) priloži seznam ali nakladnica.
129. člen
(Rok tranzitnega postopka)
(1) Vozovi z blagom, ki je namenjeno drugim železniškim postajam in so prepuščeni v tranzitni postopek, lahko nadaljujejo pot z istim ali drugim vlakom.
(2) Rok za predajo voza z blagom v tranzitu namembnemu carinskemu organu ne sme biti daljši od 5 dni. Odstopanja so dovoljena le v primeru višje sile.
130. člen
(Dostava voza namembni železniški postaji)
Železnica sme vozove s carinskim blagom, za katere je kot namembna železniška postaja v tovornih listih navedena druga železniška postaja, pripeljati le na tisto železniško postajo, kjer je carinski organ, razen če zanj ni dovoljena poenostavitev. Druga železniška postaja je lahko v notranjosti države ali tudi druga mejna železniška postaja.
131. člen
(Predložitev voza na namembni železniški postaji)
(1) Namembna železniška postaja nase naslovljene vozove s carinskim blagom predloži carinskemu organu tako, da mu izroči liste tovornih listov (če gre za pošiljke iz 121. in 122. člena tega pravilnika, tudi seznam ali nakladnico).
(2) Carinski organ obdrži liste 3 tovornih listov, ostale pa vrne.
132. člen
(Zaključek tranzitnega postopka na namembni železniški postaji)
(1) Carinski postopek tranzita se zaključi, ko carinski deklarant blago predloži v nov carinski postopek oziroma ko blago zapusti carinsko območje.
(2) Za nov carinski postopek in vračanje zadržanih listov 3 tovornih listov veljajo določbe 124. člena tega pravilnika.
133. člen
(Zaključek tranzitnega postopka zaradi prevoza skozi carinsko območje)
(1) Kadar se blago prepusti v tranzitni postopek zaradi prevoza skozi carinsko območje, ta postopek zaključi mejni carinski organ pri izstopu.
(2) Način predložitve in zaključka tranzitnega postopka je določen v 125. in 126. členu tega pravilnika.
4. O d d e l e k
Tranzitni postopki znotraj carinskega območja in zaradi prevoza blaga v tujino
134. člen
(Uporaba dokumentov)
Če se blago prevaža v tranzitnem postopku znotraj carinskega območja in se kot tranzitna deklaracija uporabi tovorni list za prevoz znotraj carinskega območja, se tranzitni postopek opravi na enak poenostavljen način kot s tovornimi listi CIM.
135. člen
(Predložitev v tranzitni postopek)
(1) Carinski deklarant za tranzitni postopek je železniška postaja.
(2) Kot tranzitna deklaracija se lahko uporabi tudi:
1. za vagonsko pošiljko tovorni list oziroma tudi seznam, če gre za vlak iz 122. člena tega pravilnika;
2. za kosovne pošiljke, ki se po poprejšnjem carinskem postopku natovorijo v en voz z enim tovornim listom, ta tovorni list in seznam pošiljk;
3. za kosovne pošiljke, ki se po poprejšnjem carinskem postopku natovorijo v en voz, za vsako od njih pa je bil izdan ločen tovorni list, vse tovorne liste in nakladnico.
136. člen
(Prepustitev v tranzitni postopek po izvoznem carinskem postopku)
Če carinski deklarant za vagonske pošiljke, po poprejšnjem izvoznem carinskem postopku, ne umakne tovornega lista, lahko carinski organ take pošiljke takoj prepusti v tranzitni postopek.
137. člen
(Predložitev in zaključek tranzitnega postopka na namembni železniški postaji v državi)
(1) Predložitev in zaključek tranzitnega postopka na namembni železniški postaji znotraj carinskega območja se opravi na način, ki je določen v 131. in 132. členu tega pravilnika.
(2) Namembna železniška postaja se šteje kot notranja železniška postaja, četudi leži na meji.
138. člen
(Predložitev in zaključek tranzitnega postopka zaradi prevoza v tujino)
Predložitev in zaključek tranzitnega postopka se opravi na način, ki je določen v 125. in 126. členu tega pravilnika.
5. O d d e l e k
Spremembe v tranzitnem postopku
139. člen
(Sprememba poti)
(1) Če opravi železnica zaradi ovire pri prevozu ali na podlagi zahteve pošiljatelja oziroma njegovega pooblaščenca spremembo poti, lahko voz predloži carinskemu organu na železniški postaji, ki je novi namembni železniški postaji najbližja.
(2) Reekspedicija se ne šteje kot sprememba poti v času tranzita, ampak kot nov tranzitni postopek.
140. člen
(Poškodba voza in poškodba ali izguba blaga)
(1) V primeru, če je zaradi hujše poškodbe voza blago potrebno preložiti na drug voz, lahko železnica to stori brez prisotnosti carinskega organa. V tovorni list in v priložene železniške dokumente se vpiše ustrezne zaznamke.
(2) Če železnica ugotovi, da se je blago izgubilo ali poškodovalo, to vpiše v tovorni list in v priložene železniške dokumente.
141. člen
(Uničenje blaga)
Če je blago včasu trajanja tranzitnega postopka zaradi višje sile popolnoma uničeno, železniška postaja, ki uničenje ugotovi, o tem z zapisnikom o ugotovljenem stanju obvesti carinski organ na železniški postaji, kjer se je tranzitni postopek začel; le-ta tranzitni postopek zaključi.
6. O d d e l e k
Posebne vrste tovora
142. člen
(Kombinirani prevozi)
(1) Carinski postopek z vlaki v kombiniranem transportu, opravila železnice in način izvajanja carinske kontrole so enaki kot z ostalimi tovornimi vlaki. Vozovi z natovorjenimi prevoznimi sredstvi se štejejo kot polni vozovi.
(2) Natovorjena prevozna sredstva se lahko raztovorijo oziroma natovorijo le na železniški postaji, kjer je carinska nakladalna ploščad, in se tam uvede oziroma zaključi carinski nadzor, predpisan za cestni transport.
143. člen
(Železniški tovorni pribor, deli za popravila vozov)
(1) Vozovi, ki so natovorjeni samo z železniškim tovornim priborom (ponjavami, vrvmi, podložnim lesom, paletami ipd.) ali nadomestnimi deli za popravilo tujih prevoznih sredstev (kolesnimi osmi ipd.), se štejejo kot polni.
(2) Blago iz prejšnjega odstavka tega člena prepusti v postopek začasnega uvoza že mejni carinski organ. Dovoljenje izda v obliki zabeležke na tovornem listu.
(3) Carinski zavezanec za postopek začasnega uvoza je železnica. Zamenjane dele ali isti pribor je dolžna vrniti v tujino.
144. člen
(Zabojniki)
(1) Vozovi z natovorjenimi polnimi zabojniki se štejejo kot polni vozovi.
(2) Zabojniki, ki so v železniški lasti, se štejejo kot drug železniški tovorni pribor.
(3) Če se blago prevaža po železnici v zabojniku, ki ni v lasti železnice, carinski organ enake vpise, kot jih vpisuje na tovorni list (kadar je to predpisano), vpiše tudi na priloženi prevzemni list za zabojnike ali samo na posebni tovorni list za zabojnike.
4. Poglavje
Izvajanje carinskega nadzora v zračnem
transportu
1. Podpoglavje
Splošne določbe
145. člen
(Zračne poti)
Zrakoplovi, ki jim je dovoljeno leteti čez carinsko črto, smejo leteti po zračnih poteh, ki so določene za mednarodni zračni promet, pristajati na letališčih, ki so odprta za mednarodni zračni promet, in z njih vzletati.
146. člen
(Obveščanje o redih letenja)
(1) Del letališke ploščadi, na katero se postavljajo zrakoplovi, ki opravljajo promet s tujino, velja, dokler je zrakoplov na njej, za carinsko ploščad.
(2) Redni zračni prevozniki morajo carinskim organom posredovati red letenja najmanj 14 dni pred začetkom njegove veljavnosti.
(3) Družbe, ki opravljajo dejavnost sprejema in odpreme letal, potnikov in stvari, v izjemnih primerih pa tudi voda zrakoplova (poslovnega, športnega itd.) morajo pravočasno sporočati carinskim organom tudi:
1. vse spremembe v rednem načrtu letenja zrakoplovov;
2. posebne lete zrakoplovov, z navedbo ure njihovega prihoda iz tujine oziroma njihovega odhoda v tujino;
3. vsako zamudo pri spuščanju oziroma pri vzletanju zrakoplovov, ki je daljša od pol ure.
(4) Obveščanje iz prejšnjega odstavka je praviloma pisno, lahko pa je tudi v elektronski obliki, če je s carinskim organom tako dogovorjeno.
(5) V primeru letov, ki se nameravajo opraviti zunaj uradnega časa odprtosti javnega mednarodnega letališča za javni zračni mednarodni promet, mora upravni organ, ki izda dovoljenje za tak let, po predhodni telefonski ali pisni pridobitvi soglasja carinskega organa na zadevnem letališču, poslati en zvod izdanega dovoljenja carinskemu organu na zadevnem letališču.
147. člen
(Prostori pod carinskim nadzorom)
(1) Del letališča, ki je določen za mednarodni zračni promet, je pod carinskim nadzorom.
(2) Del letališča, ki je določen za mednarodni zračni promet, sestoji iz carinske ploščadi, čakalnice za potnike v mednarodnem zračnem prometu, skupaj z lokali, prodajalnami in ostalimi prostori, ki so povezani s čakalnico (v nadaljnjem besedilu: mednarodni prostor), prostorov za sortiranje potniške prtljage in prostorov za pregled stvari, ki jih imajo potniki s seboj.
(3) Del letališča iz prejšnjega odstavka določi carinski organ v soglasju s pristojnim policijskim organom na zadevnem letališču in organom Ministrstva za promet in zveze, pristojnim za varnost civilnega zračnega prometa.
148. člen
(Obveščanje o postavitvi zračnega plovila)
(1) Letališče mora pravočasno obvestiti carinski organ, na katerem delu letališke ploščadi bo postavljen zrakoplov, ki opravlja promet s tujino.
(2) Obvestilo je lahko tudi v elektronski obliki, če je s carinskim organom tako dogovorjeno.
149. člen
(Neposredni carinski nadzor nad zrakoplovi)
(1) Neposredni carinski nadzor nad zrakoplovi na carinski ploščadi se začne takoj po pristanku oziroma pol ure pred vzletom.
(2) Zrakoplov, ki je namenjen v tujino, mora biti postavljen na carinsko ploščad najmanj pol ure pred vzletom in je od tega trenutka pa vse do preleta carinske črte pod carinskim nadzorom, razen če je zaradi operacij obračanja časa manj kot pol ure.
150. člen
(Zavarovanje mednarodnega prostora)
(1) Mednarodni prostor mora biti zavarovan tako, da vstopanje in izstopanje oziroma prinašanje in odnašanje blaga brez carinskega nadzora ni možno.
(2) Poleg potnikov in članov posadke zračnega plovila, ki je namenjeno v tujino oziroma je v tranzitu čez carinsko območje, smejo vstopiti v mednarodni prostor samo carinski delavci, delavci organov za notranje zadeve, delavci pristojnih inšpekcijskih in zdravstvenih organov, delavci Ministrstva za promet in zveze pristojni za varnost civilnega zračnega prometa in drugi, ki v mednarodnem prostoru delajo (osebje letališča, lokalov in služb ter prevozniki). Vse navedene osebe smejo vstopiti in izstopiti iz mednarodnega prostora samo na vhodih, ki so pod nadzorom delavcev organov za notranje zadeve ali carinskih delavcev.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se smejo izjemoma gibati v in na prostorih pod carinskim nadzorom druge osebe, ki imajo dovoljenje carinskega organa in pristojnega organa za notranje zadeve.
(4) Predstavniki zrakoplovov in lastniki blaga ter vse druge osebe, ki prihajajo na del letališča, določen za mednarodni promet, so pod carinskim nadzorom.
151. člen
(Postopki ob prehodu državnikov)
(1) Če se na javnem letališču sprejemajo oziroma pospremljajo slovenski ali tuji državniki, člani delegacij in druge osebe na uradnem obisku v tujini oziroma v Sloveniji, smejo, ne glede na prejšnji člen, v soglasju s carinskim organom in v skladu s protokolom, v mednarodni prostor tudi druge osebe (spremstvo, vamostna služba, predstavniki medijev, prevajalci).
(2) Za predsednika republike, predsednika vlade, predsednika Državnega sveta, predsednika Državnega zbora, zunanjega ministra Republike Slovenije in njihove tuje goste se lahko carinski postopek opravi na carinski ploščadi. Za tak postopek izda direktor Carinske uprave Republike Slovenije v soglasju z Ministrstvom za notranje zadeve, Ministrstvom za promet in zveze in protokolom Republike Slovenije posebno navodilo.
152. člen
(Zeleni pas)
(1) Izstop iz mednarodnega prostora v Slovenijo na javnem letališču za mednarodni zračni promet je urejen tako, da ima najmanj dva prehoda.
(2) En prehod (zeleni pas) je namenjen potnikom z blagom, ki ga ni potrebno predložiti carinskemu organu; drug prehod je namenjen potnikom, ki morajo blago predložiti carinskemu organu.
(3) Carinski organ opravlja kontrolo v zelenem pasu občasno.
2. Podpoglavje
Blagovni promet na letališču
153. člen
(Pregled zrakoplovov)
(1) Carinski pregled se lahko začne takoj po postavitvi zrakoplova na carinsko ploščad.
(2) Med carinskim pregledom se zrakoplovu brez dovoljenja carinskega organa ne sme približati nihče.
(3) V primeru izrednih varnotnih razmer se postopek opravi po prenehanju nevarnosti.
(4) Pregled stvari, ki jih imajo potniki in člani posadke s seboj, se praviloma opravi v za to posebej določenem prostoru.
154. člen
(Skupna prijava)
(1) Takoj po pristanku na letališču mora vodja zrakoplova oziroma za to pooblaščena oseba predložiti carinskemu organu za blago, ki ga prevaža, manifest oziroma izpisek iz manifesta.
(2) Na zahtevo carinskega organa mora vodja zrakoplova oziroma za to pooblaščena oseba, pokazati tudi vse druge listine o blagu, ki ga prevaža.
(3) Blagovni manifest predstavlja v nadaljnjem postopku skupno prijavo blaga, prispelega v zračnem plovilu.
155. člen
(Blagovni manifest)
(1) V blagovni manifest (v nadaljevanju: manifest) se na podlagi prevoznih listin vpisujejo podatki o blagu, ki se prevaža.
(2) Za pravilnost manifesta je odgovoren vodja zrakoplova oziroma tisti, ki je manifest predložil carinskemu organu.
156. člen
(Vsebina manifesta)
Manifest mora vsebovati podatke, ki so predvideni po mednarodnem sporazumu ICAO, najmanj pa:
1. naziv zračnega prevoznika
2. registracijo zrakoplova
3. številko in datum poleta
4. letališče natovarjanja in raztovarjanja blaga
5. seznam blagovnih pošiljk z naslednjimi podatki:
– številke prevoznih listin (tovornih listov)
– skupno število tovorkov posamezne pošiljke
– vrsta blaga
– bruto teža posamezne pošiljke, zaokrožena na 1 kg
– končno namembno letališče posamezne pošiljke.
157. člen
(Zavrnitev manifesta)
(1) Če je manifest nepopoln ali nepravilno izpolnjen, ga carinski organ vrne, z navedbo pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti, in določi rok, v katerem jih je treba odpraviti.
(2) Če carinskemu organu manifest in druge predpisane listine niso predloženi v določenem roku, lahko carinski organ odredi raztovor blaga in njegovo hrambo pod carinskim nadzorom na račun in odgovornost vodje zrakoplova.
158. člen
(Jezik manifesta)
Tuj manifest se priznava, če je preveden v slovenski jezik ali če je v angleškem, nemškem, ruskem, francoskem ali španskem jeziku.
159. člen
(Zrakoplovi, ki ne potrebujejo manifesta)
Manifesta ne potrebujejo:
1. domači in tuji vojaški zrakoplovi;
2. turistični zrakoplovi, če se uporabljajo v športne namene;
3. poslovni zrakoplovi, ki jih lastniki uporabljajo za osebne potrebe.
160. člen
(Obseg pregleda zrakoplova)
Pregled zrakoplova obsega:
1. primerjavo manifesta s stanjem blaga po količini in označbah tovorkov,
2. pregled notranjosti potniškega dela,
3. pregled sanitarnih prostorov ter prostorov za shrambo in pripravo jedi ter pijače,
4. pregled blaga za prodajo med poleti,
5. pregled prtljažnih prostorov.
161. člen
(Preiskava zrakoplova)
(1) Če obstaja sum, da je na zračnem plovilu skrito blago, lahko carinski organ opravi preiskavo zrakoplova.
(2) Preiskava zrakoplova se opravlja v navzočnosti vodje zrakoplova oziroma osebe, ki jo ta pooblasti.
(3) Po preiskavi zrakoplova napravi carinski organ zapisnik; v njem navede izid preiskave, poleg tega pa še ime in priimek osebe, ki je bila pri preiskavi navzoča. Zapisnik podpišejo vsi, ki so bili pri preiskavi navzoči.
162. člen
(Raztovarjanje blaga)
(1) Blago se raztovarja pod nadzorom carinskega organa v navzočnosti prevoznika oziroma od njega pooblaščene osebe za prevzem in prevoz blaga do mesta, ki ga je carinski organ določil za shranitev. Hkrati se tovor primerja s podatki v manifestu oziroma izpisku iz manifesta.
(2) Tovor se preveri oziroma primerja s podatki v manifestu ali izpisku iz manifesta tudi neposredno pred shranitvijo blaga v javno carinsko skladišče.
(3) Če pooblaščena oseba prevoznika ugotovi, da stanje ustreza podatkom iz manifesta ali izpiska iz manifesta, zajame iz njega vse podatke, ga knjiži in posreduje carinskemu organu v pisni ali, če je tako dogovorjeno, v elektronski obliki.
(4) Če pri raztovarjanju blaga ali opravilih iz drugega odstavka tega člena poblaščena oseba prevoznika ugotovi, da se podatki iz manifesta ali izpiska iz manifesta ne ujemajo s stanjem blaga glede količine in oznak na tovorkih, da so tovorki poškodovani ali da se iz njih kar koli razsipa, napravi o tem zaznamek na manifestu in takoj obvesti carinski organ.
163. člen
(lznos blaga)
(1) Zrakoplov, ki je namenjen v tujino, mora imeti manifest, ki ga vodja zrakoplova ali oseba, ki jo ta pooblasti, izroči carinskemu organu pol ure pred vzletom zrakoplova; če to ni mogoče, pa najpozneje do začetka leta.
(2) Če carinski organ pri primerjavi stanja blaga s podatki iz manifesta oziroma izpiska iz manifesta, ne ugotovi nepravilnosti, manifest oziroma izpisek iz manifesta potrdi; en izvod obdrži, ostale izvode pa vrne vodji zrakoplova. Manifest se lahko vloži tudi v elektronski obliki, če je s carinskim organom tako dogovorjeno.
(3) Na zahtevo carinskega organa mora vodja zrakoplova oziroma oseba, ki jo za to pooblasti prevoznik ali njegov zastopnik, pokazati tudi vse druge listine o blagu, ki ga prevaža.
(4) Če ni natovorjeno vse blago, navedeno v manifestu, je prevoznik dolžan pred vzletom o tem obvestiti carinski organ.
164. člen
(Tranzit blaga preko drugega letališča)
Če se blago v tranzitu čez carinsko območje pošilja na drugo javno mednarodno letališče na carinskem območju, da bi ga tam odpremili naprej v tujino, se opravi carinski nadzor nad blagom z manifestom, iz katerega je razvidno, da gre za carinsko blago.
165. člen
(Pristanek izven letališča)
Če mora zrakoplov zaradi višje sile pristati izven letališča, ki je odprto za mednarodni promet, mora vodja zrakoplova o tem obvestiti najbližji organ za notranje zadeve; ta postavi zrakoplov, blago in prtljago pod nadzor in o tem takoj obvesti najbližji carinski organ.
166. člen
(Odmetavanje tovora)
(1) Iz zrakoplova, ki opravlja promet s tujino, je med poletom prepovedano metati blago brez poprejšnjega dovoljenja najbližjega carinskega organa.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek sme vodja zrakoplova med poletom odrediti, da se, če je to nujno zaradi varnosti zrakoplova, tovor odvrže. O tem pa mora takoj, ko se zrakoplov spusti na prvo javno letališče, obvestiti carinski organ in mu natančno označiti, kje je tovor odvrgel.
3. Podpoglavje
Potniški promet na letališču
167. člen
(Pregled po prihodu iz tujine)
(1) Potniki, ki nadaljujejo polet na drugih progah, imajo pri carinskem pregledu prednost pred drugimi potniki.
(2) Pri vstopu v Slovenijo so stvari, ki jih imajo potniki s seboj, ter njihova prtljaga, zavezane carinski kontroli, ko zapuščajo del letališča, določen za mednarodni zračni promet.
168. člen
(Pregled zrakoplova, namenjenega v tujino)
(1) Carinski pregled zrakoplova, ki je namenjeno v tujino, se opravi po kontroli, ki jo opravijo delavci drugih organov (organa za notranje zadeve idr.).
(2) Carinski organ na letališču, s katerega zrakoplov neposredno vzleti v tujino, lahko opravi najprej pregled stvari, ki jih imajo člani posadke in potniki s seboj, ter njihove prtljage, nato pa pregleda zrakoplov.
(3) Carinski organ preveri brezhibnost carinskih oznak v prostorih, v katerih je spravljeno blago za prodajo med poletom, primerja pa tudi stanje blaga s podatki iz specifikacije.
169. člen
(Dovoljenje za vzlet)
(1) Po končanem carinskem pregledu je pred vzletom mogoč dostop do zrakoplova samo z dovoljenjem carinskega organa.
(2) Če pri carinskem pregledu zrakoplova niso bile ugotovljene pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti, da carinski organ soglasje za izdajo dovoljenje za vzlet.
170. člen
(Tranzitne linije)
(1) Za tranzitno linijo se v skladu s tem pravilnikom štejejo poleti zrakoplovov v mednarodnem prometu čez carinsko območje, pri katerih zrakoplovi pristajajo na javnih letališčih na carinskem območju v skladu z redom letenja ali morajo pristati zaradi okvare, goriva, vremena ipd.
(2) Carinski pregled stvari, ki jih imajo člani posadke in potniki s seboj, ter njihove prtljage se na tranzitnih linijah praviloma ne opravi, če potniki in posadka ne zapustijo zrakoplova, ali če se mudijo le v mednarodnem prostoru.
171. člen
(Posadka)
(1) Posadka zrakoplova, ki opravlja promet s tujino, ima pri carinskem pregledu prednost.
(2) Carinski organ lahko odredi, da se carinski pregled stvari, ki jih imajo s seboj člani posadke, opravi na posebnem mestu, če je na letališču za to možnost.
172. člen
(Posebnosti)
Določbe tega pravilnika o ukrepih carinskega nadzora nad stvarmi, ki jih imajo potniki s seboj, in njihovo prtljago ter tovorom se smiselno uporabljajo za domače in tuje vojaške zrakoplove, če ta prevažajo blago in potnike, tudi kadar vzletijo z javnega letališča, ki ni odprto za mednarodni promet, oziroma pristanejo na njem.
4. Podpoglavje
Prtljaga, ki ni prispela s potniki
173. člen
(Ravnanje s prtljago, ki ni prispela s potniki)
(1) Prtljago, ki v mednarodnem zračnem prometu ni prispela s potniki (izgubljeno prtljago ipd.), mora prevoznik prijaviti carinskemu organu takoj po pristanku zrakoplova, s katerim je prtljaga prispela.
(2) Prtljaga iz prejšnjega odstavka je pod carinskim nadzorom, dokler se ne vroči potniku, ker je sproščena v prost promet ali vrne v tujino.
(3) Z ročno prtljago, najdeno v zračnem plovilu, se ravna kot s prtljago, ki ni prispela s potniki.
174. člen
(Pregled prtljage, ki ni prispela s potniki)
(1) Prtljago, ki ni prispela s potniki, mora prevoznik ali pooblaščena oseba, ki o prtljagi vodi evidenco, dostaviti carinskemu organu, ki jo lahko komisijsko pregleda. V primeru, da v prtljagi ni blaga, ki bi bilo zavezano plačilu dajatev, carinski organ pooblasti prevoznika ali odgovorno osebo, da prtljago izroči lastniku, ko se ta javi.
(2) Komisija za pregled je sestavljena iz carinskega delavca in najmanj enega predstavnika prevoznika ali osebe, ki jo on pooblasti.
175. člen
(Hramba prtljage, ki ni prispela s potniki)
(1) Prtljaga, ki ni prispela s potniki, pa ta vsebuje blago, zavezano plačilu dajatev, se shrani v poseben prostor službe za izgubljeno prtljago.
(2) Poseben prostor službe za izgubljeno prtljago se odpre v skladu s predpisi, ki veljajo za začasno shrambo; zagotoviti ga mora podjetje, ki opravlja letališke storitve.
(3) Prtljaga sme ležati v prostorih službe za izgubljeno prtljago največ 10 dni od dneva prispetja.
(4) Po poteku roka je potrebno prtljago vrniti v tujino ali jo odstopiti carinskemu organu, da z njo prosto razpolaga.
(5) Podatki o prtljagi, hranjeni v prostorih službe za izgubljeno prtljago, se vpišejo v kontrolnik potniške prtljage, prispele ločeno od lastnika.
176. člen
(Vrnitev prtljage, ki ni prispela s potniki, v tujino)
Če prevoznik zahteva, da se prtljaga vrne v tujino, mora carinski organ ravnati enako kot pri rednem odpravljanju prtljage potnikov, ki odhajajo v tujino.
5. Podpoglavje
Rezervni deli zrakoplovov
177. člen
(Sprostitev rezervnih delov v prost promet)
Če zračni prevoznik pridobi dovoljenje za poenostavljeni postopek deklariranja rezervnih delov za njihovo sprostitev v prost promet v skladu z 2. točko prvega odstavka 59. člena carinskega zakona; lahko carinski organ sprosti blago v prost promet na podlagi letalskega tovornega lista ali drugega dokumenta za nedvoumno razpoznavo rezervnih delov zrakoplovov.
178. člen
(Izposoja rezervnih delov)
(1) Vodja zrakoplova si lahko na tujem letališču izposodi del za zamenjavo ali rezervni del zrakoplova. Pod enakimi pogoji si lahko vodja tujega zrakoplova na domačem letališču izposodi del za zamenjavo ali rezervni del zrakoplova.
(2) Domače podjetje, ki opravlja mednarodni javni zračni promet, si lahko od tujih podjetij za zračni promet izposoja ali tem podjetjem posoja dele za zamenjavo ali rezervne dele zrakoplovov.
(3) Domače podjetje, ki opravlja mednarodni javni zračni promet, lahko s svojimi deli za zamenjavo in rezervnimi deli zrakoplovov oskrbuje svoje zrakoplove v tujini.
179. člen
(Izposoja delov zrakoplovov)
(1) Pri izposoji delov zrakoplovov mora vodja zrakoplova ali poblaščena oseba pri carinskem organu vložiti POROČILO O IZPOSOJENIH ZRAKOPLOVNIH DELIH; to mora imeti zaporedno številko in biti izpolnjeno v skladu s pravilnikom o uporabi listin v carinskem postopku. Carinski organ POROČILO potrdi, en izvod zadrži, drugega pa vlagatelj ali priloži izvoznemu manifestu ali pa z njim dvigne blago iz skladišča.
(2) Izposojeni ali posojeni del mora biti vrnjen najpozneje v 30 dneh. Z vrnitvijo dela se POROČILO razdolži.
6. Podpoglavje
Hitre pošiljke
180. člen
(Postopek s hitrimi pošiljkami)
(1) Za carinsko blago, ki ima status hitre pošte, uporabi carinski organ na letališču poenostavljen postopek.
(2) Pooblaščenec hitre pošte lahko za potrebe skladiščenja in manipulacije pošiljk uporabi posebne prostore.
(3) Pooblaščenec hitre pošte lahko nastopa v imenu naslovnika kot carinski zavezanec.
(4) Postopek za hitro pošto smiselno upošteva določbe 153. do 158. člena in 162. člena tega pravilnika.
(5) Predstavnik hitre pošte lahko posreduje manifest carinskemu organu pred prihodom zrakoplova v pisni ali, če je tako dogovorjeno, elektronski obliki.
(6) Po končanih opravilih iz 162. člena tega pravilnika predstavnik hitre pošte blago loči, v skladu z obvestilom carinskemu organu, na blago, ki se bo preneslo v carinsko skladišče, in blago, za katerega bo uveden poenostavljeni postopek.
(7) Predstavnik hitre pošte mora za blago iz 2. točke drugega odstavka 4. člena, 5. točke 161. člena, 1., 2., 4., 5. in 6. točke 163. člena ali iz 164. člena carinskega zakona najkasneje v petih urah po pristanku zrakoplova dostaviti carinskemu organu delne manifeste v dveh izvodih. Carinski organ manifeste zavede, potrdi in en izvod vrne predstavniku hitre pošte. S tem je blago sproščeno v prost promet.
5. Poglavje
Izvajanje carinskega nadzora v pomorskem
transportu
1. Podpoglavje
Pristajanje plovil
181. člen
(Kraj pristanka)
(1) Ladje, jahte in čolni ter ostala plovila (v nadaljnjem besedilu: plovila), ki opravljajo promet s tujino, smejo pristajati samo v pristaniščih, odprtih za mednarodni promet.
(2) V pristaniščih, odprtih za mednarodni promet, smejo plovila pristajati samo ob carinskem pomolu, na določenem delu pristanišča ali obale ali v prosti carinski coni.
(3) Uprava Republike Slovenije za pomorstvo Koper določi, sporazumno z organom za notranje zadeve, ki je pristojen za kontrolo nad prehajanjem čez državno mejo, ter sporazumno s carinskim organom in podjetjem za luške oziroma pristaniške storitve, carinski pomol oziroma del pristanišča, na katerem smejo pristajati plovila v pristaniščih, odprtih za mednarodni promet.
(4) Carinski pomol oziroma del pristanišča ali obale, določen za pristajanje plovil, ki opravljajo promet s tujino, je ločen z ograjo (pregrajo) in zaznamovan s tablo, na kateri je naziv carinskega organa.
182. člen
(Pristajanje na mestih, ki niso določena za pristajanje plovil v mednarodnem prometu)
(1) Ob višji sili smejo plovila, ki opravljajo promet s tujino, pristati tudi na mestih, ki niso določena za pristajanje plovil v mednarodnem prometu. To mora poveljnik plovila takoj sporočiti najbližjemu carinskemu organu ali najbližjemu organu za notranje zadeve in Upravi Republike Slovenije za pomorstvo Koper.
(2) Za pristajanje na mestih, ki niso določena za pristajanje plovil v mednarodnem prometu, je potrebno dovoljenje Uprave Republike Slovenije za pomorstvo Koper, ki ga izda v soglasju z organom za notranje zadeve, pristojnim za kontrolo prehajanja čez državno mejo, in s carinskim organom. Pooblaščeni predstavnik plovila mora zaradi izvajanja ukrepov carinskega nadzora zagotoviti prevoz carinskega delavca do plovila in nazaj.
(3) Za pristajanje v pristanišču, ki ni odprto za mednarodni promet, je, razen ob višji sili, potrebno dovoljenje Uprave Republike Slovenije za pomorstvo Koper.
183. člen
(Pristajanje plovil v domačem prometu)
Plovila v domačem prometu smejo pristajati na mestih, določenih v prvem in drugem odstavku 181. člena tega pravilnika, samo s poprejšnjim dovoljenjem carinskega organa.
184. člen
(Prostori za delo carinskega organa)
(1) Podjetje za luške oziroma pristaniške storitve je dolžno zagotoviti carinskemu organu prostore, ki so potrebni za kontrolo potniškega prometa in izvajanje drugih ukrepov carinskega nadzora.
(2) Prostori, potrebni za delo carinskega organa, so ob izhodu s pomola oziroma z določenega dela pristanišča ali obale, pred pregrajo.
2. Podpoglavje
Nadzor nad plovili
185. člen
(Blagovni manifest)
(1) Plovila, ki plovejo skozi teritorialno morje Slovenije, morajo imeti blagovni manifest, razen v primerih, določenih v 190. členu tega pravilnika.
(2) Blagovni manifest je listina, v katero poveljnik plovila oziroma oseba, ki jo on pooblasti, vpiše ves tovor.
(3) Kot blagovni manifest se sme priznati tudi druga listina oziroma skupek listin s podatki, predpisanimi za blagovni manifest.
186. člen
(Vsebina blagovnega manifesta)
Blagovni manifest mora vsebovati naslednje podatke:
1. ob prihodu plovila:
ime in državno pripadnost plovila; ime in priimek poveljnika plovila; ime pristanišča, iz katerega plovilo prihaja; označbe in številke na tovorkih; število in vrsto tovorkov; količino in imenovanje blaga; številke prevoznih listin za tovor, ki ga je treba raztovoriti v domačem pristanišču; imena tujih pristanišč, v katerih bo plovilo raztovorilo ostali tovor; matično pristanišče natovarjanja za blago, ki ga plovilo prevaža po multimodalnih transportnih dokumentih ali direktni nakladnici oziroma tovornem listu;
2. ob odhodu plovila:
ime in državno pripadnost plovila; ime in priimek poveljnika; ime namembnega pristanišča; označbe in številke na tovorkih; število in vrsto tovorkov; količino in imenovanje blaga; številke prevoznih listin za tovor, ki je bil natovorjen v domačem pristanišču; število in vrste tovorkov, količino in imenovanje blaga za blago, ki se je že nahajalo na plovilu ob prihodu.
187. člen
(Carinski manifest)
(1) Podatki, ki jih mora vsebovati carinski manifest, so enaki kot v blagovnem manifestu.
(2) Poveljnik plovila oziroma oseba, ki jo on pooblasti, mora v 24 urah po prihodu plovila v pristanišče prijaviti carinskemu organu plovilo in blago. To stori s predložitvijo prihodnega carinskega manifesta, ki predstavlja v nadaljnjem postopku skupno prijavo blaga, prispelega v pomorskem prometu.
(3) Pred odhodom plovila iz domačega pristanišča mora poveljnik oziroma oseba, ki jo on pooblasti, prijaviti carinskemu organu odhod plovila in natovorjenega blaga. To stori s predložitvijo odhodnega carinskega manifesta.
(4) Za plovilo, ki opravlja promet s tujino in natovarja blago v domačem pristanišču, mora biti odhodni carinski manifest sestavljen po natovoritvi blaga na plovilo, in sicer najmanj eno uro pred izplovitvijo.
(5) Če plovilo, ki opravlja promet s tujino in natovori posebno blago, znova vpluje v slovenske teritorialne vode v šestih mesecih od dneva izplovitve, mora imeti uradno listino o raztovoru takega blaga.
(6) Kot posebno blago iz prejšnjega odstavka so mišljeni naslednji proizvodi: tobak in tobačni izdelki, alkohol in alkoholne pijače ter orožje, strelivo, razstrelivo in mamila.
188. člen
(Podatki o blagu, ki ni tovor)
V drugih listinah, priloženih carinskemu manifestu, morajo biti poleg podatkov iz 186. člena tega pravilnika posebej vpisani in specificirani podatki o:
1. stvareh, ki pripadajo posadki plovila;
2. prtljagi, ki so jo potniki predali plovilu v prevoz;
3. živilih ter potrošnem in pogonskem materialu za preskrbo plovila, posadke in potnikov.
189. člen
(Jezik manifesta)
(1) Za plovila, na katera se natovarja blago v domačem pristanišču, mora biti blagovni manifest sestavljen v slovenskem jeziku, razen če ni sestavljen v angleškem ali italijanskem jeziku.
(2) Plovilom, ki prihajajo iz tujine, se priznava blagovni manifest v katerem koli jeziku; če ni sestavljen v angleškem ali italijanskem jeziku, mora biti pisno preveden v slovenski jezik.
190. člen
(Plovila brez carinskega manifesta)
(1) Carinskega manifesta ne potrebujejo:
1. plovila, ki uživajo ugodnosti pri plovbi;
2. plovila, ki prevažajo domače blago;
3. slovenska in tuja plovila, ki plovejo pod vojaško pomorsko zastavo;
4. službena plovila (plovila upravnih organov, pomorske plovbe, notranje plovbe idr.);
5. plovila, ki se uporabljajo v znanstvene namene;
6. ribiška plovila, ki so namenjene samo za ribolov;
7. plovila za rekreacijo in čolni, kadar jih lastniki uporabljajo za šport oziroma za osebne potrebe;
8. plovila, ki vplujejo v pristaniče izključno zaradi izkrcanja bolnega člana posadke, potnika ali druge osebe na plovilu.
(2) Če plovila iz 5. in 6. točke prejšnjega odstavka sprejmejo v prevoz blago, morajo imeti enotno carinsko listino (ECL).
(3) Plovila iz 1. in 2. ter 5. do 7. točke prvega odstavka tega člena ne smejo prihajati v stik s plovili, ki opravljajo promet s tujino, in ne v stik s tujo obalo.
191. člen
(Pomanjkljivosti, nepravilnosti v carinskem manifestu)
(1) Če so v carinskem manifestu pomanjkljivosti ali nepravilnosti, ga carinski organ vrne, z navedbo pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti in roka, do katerega je potrebno carinski manifest dopolniti oziroma popraviti.
(2) Če poveljnik plovila, ki mora imeti po določbah tega pravilnika carinski manifest, tega ne predloži carinskemu organu v določenem roku, lahko carinski organ odredi raztovor blaga in njegovo hrambo pod carinskim nadzorom na račun in odgovornost poveljnika plovila.
192. člen
(Obveščanje o prihodu plovila)
(1) Podjetja s področja pomorskega prometa oziroma pomorski agenti morajo carinskemu organu sporočiti red plovbe plovil, ki opravljajo promet s tujino, najmanj sedem dni pred začetkom veljavnosti.
(2) Podjetja s področja pomorskega prometa oziroma pomorski agenti so dolžni, kolikor je to glede na dolžino potovanja mogoče, najmanj dva dni pred prihodom plovila proste plovbe iz tujine, najkasneje pa na dan izplovitve iz zadnjega pristanišča, sporočiti carinskemu organu dan in uro prihoda plovila ter vsako zamudo prijavljenega plovila, ki je daljša kot šest ur.
(3) O prihodu plovila proste plovbe morajo podjetja s področja pomorskega prometa oziroma pomorski agenti obvestiti carinski organ najmanj eno uro pred prihodom plovila v pristanišče.
193. člen
(Pričetek postopka carinskega nadzora)
Carinski postopek s plovilom, ki prihaja iz tujine, se opravi takoj po sanitarni, fitosanitami in veterinarski kontroli plovila.
3. Podpoglavje
Pregled plovil
194. člen
(Dostop do plovila)
(1) Dostop do plovila pred njegovim pristankom ob carinskem pomolu ali delu obale, določenem za pristajanje, je predstavniku plovila, lastniku tovora in drugim osebam dovoljen ob soglasju in v spremstvu carinskega organa ali drugih ukrepih carinskega nadzora ter ob poprejšnjem dovoljenju za promet z obalo, dobljenem od Uprave Republike Slovenije za pomorstvo Koper in organa za notranje zadeve.
(2) Medtem ko je plovilo v pristanišču, smejo predstavniki plovila in lastnika tovora prosto prihajati nanj.
(3) Poveljnik plovila je dolžan omogočiti carinskim delavcem prihod na plovilo in vrnitev z njega.
195. člen
(lzvajanje pregleda)
(1) Carinski organ začne s pregledom plovila, ki je prispelo iz tujine, potem ko ta dobi od pristojnih organov dovoljenje za prost promet z obalo.
(2) Pregled plovila se lahko po potrebi opravlja tudi medtem, ko je to na sidrišču.
(3) Če carinski organ utemeljeno sumi, da je na plovilu tihotapsko blago, lahko opravi pregled plovila, še preden ta dobi dovoljenje za prost promet z obalo. V tem primeru mora pred pregledom obvestiti Upravo Republike Slovenije za pomorstvo Koper.
(4) Carinski postopek s hitropokvarljivim blagom se opravi takoj po predložitvi predpisanih listin.
(5) Carinski postopek s stvarmi, ki jih imajo potniki s seboj, se opravi takoj, ko dobi plovilo dovoljenje za prost promet z obalo.
(6) Poveljnik plovila je dolžan omogočiti carinski pregled plovila, poskrbeti za razsvetljavo na plovilu in v vseh njegovih prostorih, v katerih se opravlja pregled.
(7) Carinski pregled se opravlja v navzočnosti pooblaščenega predstavnika plovila.
196. člen
(Obseg pregleda)
(1) Carinski pregled plovila obsega pregled blagovnega manifesta in primerjavo stanja tovora, stvari, ki pripadajo posadki, potniške prtljage, ki je bila predana v prevoz, živil ter pogonskega ter potrošnega materiala s podatki, navedenimi v blagovnem manifestu, ter pregled vseh prostorov plovila.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek sme carinski organ dovoliti, da se stanje tovora primerja s podatki iz blagovnega manifesta tudi potem, ko se tovor raztovori.
(3) Če se pri carinskem pregledu ugotovi, da je na plovilu večja količina živil, kot jo posadka med bivanjem v pristanišču potrebuje, lahko carinski organ na presežna živila namesti carinske oznake.
197. člen
(Preiskava plovila)
(1) Med plovbo skozi teritorialno morje Slovenije lahko carinski organ napoti plovilo na pregled ali preiskavo v najbližje pristanišče.
(2) Če obstaja utemeljen sum, da je na plovilu skrito blago, sme carinski organ opraviti preiskavo plovila.
(3) Če carinski organ odkrije skrito blago, odredi, da se plovilo odpelje v najbližje pristanišče.
(4) Pred začetkom preiskave tujega plovila v pristanišču obvesti carinski organ o preiskavi konzularnega predstavnika države, ki ji plovilo pripada, če ga ta država v pristanišču ima.
(5) Če v pristanišču konzularnega predstavnika države, kateri plovilo pripada, ni, opravi carinski organ preiskavo v navzočnosti predstavnika Uprave Republike Slovenije za pomorstvo Koper in poveljnika plovila oziroma njegovega namestnika.
(6) Na zahtevo poveljnika plovila izda carinski organ potrdilo o izidu pregleda ali preiskave.
198. člen
(Predložitev carinskega manifesta)
Ko plovilo, ki prihaja iz tujine in ima blago za raztovarjanje, pripluje v domače pristanišče, mora poveljnik oziroma njegov pooblaščenec za to blago predložiti carinski manifest. Če ima blago za raztovor, priloži carinskemu manifestu blagovni manifest, če raztovarja le del blaga, pa izpisek iz blagovnega manifesta.
199. člen
(Raztovarjanje blaga)
(1) Blago se raztovarja pod carinskim nadzorom, po blagovnem manifestu oziroma izpisku iz blagovnega manifesta.
(2) Če se blago raztovarja s plovila naravnost v carinsko skladišče, je carinski organ dolžan omogočiti raztovor takoj po privezu plovila.
(3) Raztovarjanje blaga v carinsko skladišče mora biti organizirano tako, da je carinskemu organu omogočeno hitro primerjanje stanja raztovorjenega blaga s podatki v blagovnem manifestu oziroma v izpisku iz blagovnega manifesta.
(4) Če se blago ne raztovarja naravnost v carinsko skladišče, ampak na obalo ali na drugo prevozno sredstvo in potem prepelje v carinsko skladišče, poskrbi carinski organ za carinski nadzor tudi med prevozom blaga v skladišče.
(5) Če se blago raztovarja s plovila naravnost na drugo prevozno sredstvo, da bi bilo odpeljano na carinjenje carinskemu organu v notranjosti, ali je odpremljeno k uporabnikom kot blago, ki je bilo ocarinjeno pri pretovarjanju, poskrbi carinski organ za carinski nadzor, dokler blaga ne prevzame prevoznik.
(6) Po končanem raztovarjanju carinski organ primerja stanje raztovorjenega blaga s podatki v blagovnem manifestu oziroma v izpisku iz blagovnega manifesta.
(7) Za blago, raztovorjeno v carinsko skladišče, carinski organ primerja podatke iz blagovnega manifesta oziroma izpiska iz blagovnega manifesta s stanjem oznak na blagu ter številom in z vrsto tovorkov.
(8) Če carinski organ pri primerjanju stanja raztovorjenega blaga s podatki iz blagovnega manifesta oziroma iz izpiska blagovnega manifesta ne ugotovi nepravilnosti, to potrdi na carinskem manifestu in ga vrne poveljniku oziroma predstavniku plovila.
200. člen
(Nepravilnosti v manifestu)
Če se pri primerjanju stanja raztovorjenega blaga s podatki iz blagovnega manifesta oziroma iz izpiska blagovnega manifesta ugotovijo nepravilnosti, zapiše carinski organ o tem zaznamek na blagovnem manifestu oziroma izpisku iz blagovnega manifesta.
201. člen
(Presežki blaga)
(1) Če se blago raztovarja po izpisku iz blagovnega manifesta in se pri primerjanju ugotovijo presežki, ki so bili pomotoma raztovorjeni, je treba take presežke takoj vrniti na plovilo.
(2) V primeru, da presežkov iz prejšnjega odstavka ni mogoče vrniti na plovilo, ker je to že odplulo, jih njen predstavnik prijavi s skupno prijavo za začasno hrambo oziroma z deklaracijo za carinjenje.
202. člen
(Pretovarjanje blaga s plovila na plovilo)
(1) Pretovarjanje carinskega blaga z enega plovila na drugo se opravi po poprejšnjem pisnem dovoljenju carinskega organa; ta se izda v obliki uradnega zaznamka na vlogi.
(2) Če je bilo blago zaradi višje sile pretovorjeno z enega plovila na drugo brez poprejšnjega pisnega dovoljenja carinskega organa, mora poveljnik plovila, s katerega je bilo blago pretovorjeno, carinskemu organu to prijaviti in mu predložiti potrdilo pristojne pristaniške kapitanije, da je bilo blago pretovorjeno zaradi višje sile.
203. člen
(Podatki o pretovorjenem blagu)
V carinski manifest plovila, s katerega je bilo blago pretovorjeno, je treba vpisati zaznamek o pretovorjenem blagu in plovilu, na katero je bilo blago pretovorjeno, v carinski manifest tega plovila pa podatke o pretovorjenem blagu z navedbo plovila, s katerega je bilo blago pretovorjeno.
204. člen
(Posebni ukrepi nadzora blaga)
(1) Tobak in tobačni izdelki, alkohol in alkoholne pijače in drugi proizvodi, ki veljajo v državi, v kateri so bili natovorjeni na plovilo, za monopolne proizvode, ter orožje, strelivo, razstrelivo in mamila se smejo prevažati čez carinski obmejni pas na morju samo s plovili, ki vozijo na rednih linijah v mednarodnem prometu.
(2) Blago iz prejšnjega odstavka se sme na carinskem območju natovarjati samo v luki Koper.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko carinska uprava v upravičenih primerih dovoli, da se smejo orožje, strelivo in razstrelivo prevažati tudi s plovili, ki ne vozijo na rednih linijah v mednarodnem prometu.
6. Poglavje
Izvajanje carinskega nadzora v poštnem
prometu
1. Podpoglavje
Splošni pojmi
205. člen
(Oznake poštnih pošiljk)
(1) Poštne pošiljke z blagom, zavezanem carinski kontroli, ki se s carinskega območja izvažajo ali se na to območje uvažajo, mora pošta predložiti carinskemu organu.
(2) Pošiljke, zavezane carinski kontroli, morajo biti opremljene z zeleno nalepko C-1 ali s privezano nazivnico, na kateri je nalepka C1 za posebne vreče (M - vreče), ki vsebujejo knjige, tiskovine. Če vrednost vsebine, ki jo prijavi pošiljatelj, presega 300 DTS, mora biti pošiljka opremljena z ustreznim številom carinskih deklaracij C2/CP3 in gornjim delom nalepke C1.
(3) V primeru, da pošiljka vsebuje tiskovine, serum, cepivo, pokvarljivo biološko snov, radioaktivno snov ali nujna zdravila, se je, kljub odsotnosti nalepke C1, ne sme zavrniti.
(4) Vsebina pošiljke mora biti na nalepki C1 ali carinski deklaraciji C2/CP3 natančno navedena.
(5) Za poštne pakete (tudi neznatne vrednosti) se ne uporablja nalepka C1, temveč carinska deklaracija C2/CP3.
206. člen
(Status poštnih pošiljk)
(1) Med trajanjem carinskega nadzora ostanejo poštne pošiljke, ki so zavezane carinski kontroli, na carinski pošti, ki zanje odgovarja. Pošta lahko nastopa v carinskem postopku tudi kot pooblaščeni prejemnik ali pošiljatelj poštnih pošiljk.
(2) Skladišče za poštne pošiljke na carinski pošti ima status začasne shrambe.
207. člen
(Vrste poštnih pošiljk)
(1) Pošiljke v poštnem prometu so:
1. pisemske pošiljke, ki se izvažajo, uvažajo ali v tranzitu prevažajo v zaprtih vrečah in ovojih;
2. pošiljke EMS (hitra pošta) in poštni paketi, ki se izvažajo, uvažajo ali v tranzitu prevažajo kot posamezne pošiljke ali več paketov v zaprtih vrečah ali posodah;
3. ostale pošiljke, ki se lahko pojavijo v poštnem prometu.
(2) Izraz poštne pošiljke po tem pravilniku zajema vse vrste pošiljk iz prejšnjega odstavka, razen če ni izrecno navedeno, da gre za določeno vrsto pošiljk.
(3) Za pošiljke neznatne vrednosti se štejejo tako pisemske, kot paketne in tudi druge pošiljke, ki vsebujejo drobna darila, reklamni material, drobne vzorce ipd.
(4) Pošiljke, ki ne vsebujejo carinskega blaga so:
1. pošiljke, ki vsebujejo javne listine, trgovsko korenspondenco, poslovne knjige;
2. pošiljke, ki vsebujejo blagovno, pravno in finančno dokumentacijo;
3. pošiljke, ki vsebujejo knjige;
4. pošiljke, ki vsebujejo efektivni denar, čeke, menice, delnice in druge vrednostne papirje, ki se uporabljajo kot plačilno sredstvo.
(5) Za take pošiljke se lahko štejejo še paketne pošiljke, katerih vsebina je razvidna iz carinske deklaracije C2/CP3, pa tudi pošiljke neznatne vrednosti.
208. člen
(Kontrola poštnih pošiljk)
(1) Za potrebe carinske kontrole pripravi pošta po nalogu carinskega organa in dostavi vse pošiljke, ki jih je treba carinsko pregledati, jih odpira in zapira. Teža pošiljk se ugotavlja na podlagi tehtanja na carinski pošti.
(2) Pri carinski kontroli je lahko navzoč poleg carinskega organa in poštnega delavca tudi naslovnik ali njegov pooblaščenec; ta ima pred začetkom carinskega postopka pravico pregledati vsebino poštne pošiljke.
(3) Kontrola pošiljk se lahko načrtuje dnevno; načrt določi vodja carinskega organa sporazumno z vodjo poštne službe.
209. člen
(Prednostne pošiljke)
(1) Pri carinskem postopku imajo prednost pošiljke EMS in pošiljke, ki vsebujejo žive živali, serume, zdravila, hitropokvarljivo blago, radioaktivne izotope ipd.
(2) Carinski postopek za prej naštete pošiljke mora biti končan v roku 24 ur od vložitve carinske deklaracije.
210. člen
(Nevročljive pošiljke)
(1) S pošiljkami, ki jih naslovnik zavrača, pošiljatelj pa se jim je odpovedal, ravna carinski organ v skladu s 141. členom oziroma z 58. členom carinskega zakona.
(2) Če se pošiljatelj pošiljki ni odrekel, pa zanjo v 30 dneh ni bil začet carinski postopek, jo carinska pošta preko izmenične pošte vrne v tujino (retour).
(3) Če po že opravljenem carinskem postopku pošiljke prejemniku ni mogoče vročiti, jo naslovna pošta vrne pristojni carinski pošti, kjer jo carinski organ ponovno kontrolira. Če se pri ponovni kontroli take pošiljke ugotovi, da je njena vsebina nespremenjena, se preko izmenične pošte vrne v tujino.
211. člen
(Pošiljke s posebnimi pogoji za uvoz)
Če pošiljke vsebujejo blago, za katerega uvoz so predpisani posebni pogoji (fitosanitarna kontrola, veterinarska kontrola ipd.), carinska pošta obvesti ustrezen organ, da pregleda in žigosa pošiljko pred začetkom carinskega postopka.
212. člen
(Poškodovane pošiljke)
Če se pri pregledu ugotovi, da je vsebina pošiljke pokvarjena, poškodovana, uničena ali je postala kako drugače neuporabna, carinska pošta sestavi zapisnik, ki ga podpišeta poštni in carinski delavec. Zapisnik se sestavi v treh izvodih, in sicer za pisemske pošiljke na obrazcu P63, za vrednostna pisma na obrazcu VD4, za pakete pa na obrazcu CP14. En izvod pošta odloži v poštno carinsko prijavo. S pošiljko se ravna v skladu s 141. členom carinskega zakona.
213. člen
(Pogoji za carinski postopek)
Če je iz nalepke C1 ali iz carinske deklaracije C2/CP3 razvidno, da pošiljka vsebuje blago, za katero bi naslovnik moral dokazati, da izpolnjuje pogoje za uvoz, carinska pošta po nalogu carinskega organa obvesti naslovnika, ki mora v določenem roku predložiti ustrezne dokaze, da se lahko začne carinski postopek.
2. Podpoglavje
Tranzitni postopek
214. člen
(Tranzitne pošiljke)
(1) Pošiljke, ki se v poštnem prometu v tranzitu prevažajo čez carinsko območje so pod carinskim nadzorom.
(2) Tranzit poštnih pošiljk s carinske pošte k drugemu carinskemu organu poteka na podlagi carinske deklaracije za tranzitni postopek.
(3) Pošiljke, naslovljene na osebe ali podjetja s sedežem v Sloveniji, ki imajo dovoljenje carinskega organa za poenostavljeni postopek za poštne pošiljke, se lahko takoj po predložitvi carinskemu organu na izmenični pošti preusmerijo k naslovnikom na podlagi tranzitne deklaracije, ki jo izpolni pošta.
3. Podpoglavje
Postopek pri uvozu
215. člen
(Predložitev pošiljk)
(1) Poštne pošiljke, ki se prevažajo iz tujine v zaprtih, zalivkanih prevoznih sredstvih (vozovih, furgonih), z letali ali ladjami, se ne predložijo mejnemu carinskemu organu, temveč se na podlagi zapisnika izmenjave tuje pošte (zapisnik izmenjave C18 ali AV7) predložijo pristojnemu carinskemu organu glede na sedež izmenične pošte, kateri so pošiljke poslane. Vse ostale poštne pošiljke morajo biti predložene mejnemu carinskemu organu.
(2) Pošiljke, ki ne vsebujejo carinskega blaga, se štejejo kot predložene že v trenutku transportiranja in se lahko sprostijo v prost promet brez carinskih formalnosti. Pošiljke, poslane s carinsko deklaracijo C1 ali C2/CP3, se štejejo kot predložene in se lahko sprostijo v prost promet v trenutku deklariranja.
(3) Izmenična pošta pošlje pošiljke pod carinskim nadzorom pristojnemu poštnemu centru, pri katerem bodo pregledane z vidika varnosti in zaščite, ta pa jih nato odpremi pristojni carinski pošti.
(4) Če se v pristojnem poštnem centru za zaščito ugotovi, da vsebuje pošiljka nevaren proizvod (eksploziv, orožje ipd.), se taka pošiljka na podlagi zapisnika (P-63) poštnega delavca izloči iz nadaljnjega prenosa in izroči pristojnemu organu (policiji). Zapisnik, sestavljen v treh izvodih, podpišejo in potrdijo delavci pošte, carine (lahko tudi pooblaščeni delavec pošte) in policije.
(5) Na poštno carinsko spremnico, s katero se pošiljka pošilja carinski pošti, vpiše izmenična pošta zaznamek: Priloga - zapisnik o izločitvi pošiljke. Zazanamek overi carinski organ.
(6) Kot predlagatelj oziroma carinski zavezanec pri uvozu se šteje prejemnik poštne pošiljke. Z dovoljenjem carinskega organa se pošta lahko predvidi za predlagatelja in po potrebi tudi za carinskega zavezanca.
216. člen
(Sortiranje pošiljk)
(1) Izmenična pošta loči pod carinskim nazdorom, na podlagi nalepke C1 oziroma carinske deklaracije C2/CP3, poštne pošiljke, ki vsebujejo carinsko blago, od pošiljk, ki tega ne vsebujejo, oziroma pošiljk neznatne vrednosti.
(2) Poštne pošiljke z nalepko C1 ali carinsko deklaracijo C2/CP3, ki ne vsebujejo carinskega blaga oziroma vsebujejo blago neznatne vrednosti, se na izmenični pošti označijo z nalepko OPROŠČENO CARINSKEGA POSTOPKA in sprostijo v prost promet.
(3) Poštne pošiljke za tuja diplomatska predstavništva (veleposlaništva, konzulati) se lahko sprostijo v prost promet.
217. člen
(Nadzor nad poštnimi pošiljkami)
(1) Za paketne poštne pošiljke, ki vsebujejo blago, zavezano plačilu carine, sestavi izmenična pošta poštno carinsko spremnico v štirih izvodih, ki jih overi carinski organ na izmenični pošti in jih skupaj s poštnim sklepom pošlje krajevno pristojni carinski pošti. Če je bil poštni sklep sprejet brez poštne carinske spremnice, izpolni carinska pošta ugotovilno poštno carinsko spremnico v štirih izvodih.
(2) Carinska pošta predloži pošiljke na podlagi poštne carinske spremnice za paketne pošiljke in sklepa izmenične pošte za pisemske pošiljke, ki niso bile izločene na izmenični pošti, carinskemu organu na carinski pošti s poštno carinsko prijavo, pri čemer upošteva prednostni vrstni red za carinski postopek. Poštne carinske prijave so ločene za pisemske in paketne pošiljke. Poštni carinski prijavi se priložijo listine, ki spremljajo poštno pošiljko. Poštne carinske prijave za pošiljke EMS in letalske pošiljke se lahko ob soglasju carinskega organa vodijo posebej. Evidenco poštnih carinskih prijav vodi carinska pošta, ki tudi razbremenjuje zadolžitev na poštni carinski prijavi na podlagi ustreznih carinskih deklaracij ali z navedbo ustrezne zakonske določbe, po kateri je pošiljka oproščena plačila carinskega dolga in sproščena v prost promet. Poštno carinsko prijavo overi carinski organ z žigom in s podpisom.
(3) V carinski pošti se poštni sklepi sprejemajo pod carinskim nazdorom. Ne glede na to pa sme, če to dovoli carinski organ, poštne sklepe prevzemati in odpirati tudi komisija, ki jo sestavljata dva poštna delavca.
(4) Če se pri prevzemu poštnih sklepov v carinski pošti ugotovi, da se podatki iz poštne carinske spremnice ne ujemajo z dejanskim stanjem, sestavi carinska pošta zapisnik v štirih izvodih, ki ga podpišteta poštni in carinski delavec. En izvod carinski organ obdrži, ostale tri pa preda carinski pošti - izmenični pošti, ki je sklep poslala in carinskemu organu pri izmenični pošti.
(5) Carinski nadzor nad poštnimi pošiljkami preneha v trenutku, ko je pošiljka vročena prejemniku (naslovniku).
218. člen
(Pritožba nad carinskim postopkom)
Če je naslovnik pošiljke vložil pritožbo na carinski postopek, preden je pošiljko sprejel, carinska pošta vrnjene pošiljke ne vpiše v poštno carinsko prijavo, temveč jo predloži v ponovno carinsko kontrolo skupaj s pritožbo, carinsko deklaracijo in drugimi listinami. Carinski organ preveri pravilnost postopka in ustrezno ukrepa.
219. člen
(Dokazilo o vrednosti pošiljke)
(1) Ne glede na pravilnik o carinski vrednosti blaga fakture ni potrebno predložiti v naslednjih primerih:
1. kadar je iz podatkov v carinski deklaraciji C2/CP3 ali z nalepke C1 razvidno, da vrednost pošiljke ne presega 250 ECU;
2. kadar gre za pošiljke, naslovljene na posameznike, z blagom brez komercialne vrednosti in njegova vrednost, navedena v carinski deklaraciji C2/CP3 ali na nalepki C1, ni večja od 400 ECU;
3. kadar uvoženo blago ni namenjeno prodaji in oseba, na račun katere ali po naročilu katere se to blago carini, priloži prijavi še ustrezno potrdilo z navedbo, da gre za nekomercialno blago.
(2) Če carinski organ ugotovi, da vrednost, navedena v carinski deklaraciji C2/CP3 ali na nalepki C1, ni sprejemljiva in da so mejne vrednosti iz prvega odstavka tega člena presežene, je potrebno priložiti fakturo.
4. Podpoglavje
Postopek pri izvozu
220. člen
(Predložitev pošiljk)
(1) Poštne pošiljke, ki se pošiljajo v tujino, se lahko oddajo na vsaki pošti.
(2) Pošiljke, ki niso bile oddane na carinski pošti in jih je pošiljatelj prijavil za carinsko kontrolo na osnovi nalepke C1 (pisemske pošiljke) oziroma carinske deklaracije C2/CP3 (paketne pošiljke), sprejemna pošta odpravi pristojni carinski pošti. V takem primeru se šteje, da je bila pošiljka predložena v trenutku deklariranja.
(3) Če je z nalepke C1 ali iz carinske deklaracije C2/CP3 razvidno, da pošiljka ne vsebuje carinskega blaga ali vsebuje blago neznatne vrednosti, sprejemna pošta usmeri pošiljko neposredno na izmenično pošto, kjer lahko carinski organ opravi kontrolo.
(4) Pošta je dolžna pošiljatelja opozoriti, da natančno izpolni nalepko C1 ali carinsko deklaracijo C2/CP3, ker se ti podatki kasneje uporabljajo v carinskem postopku.
(5) Poštne pošiljke, ki ne vsebujejo carinskega blaga, se štejejo za predložene v trenutku, ko jih sprejme pošta.
(6) Kot predlagatelj in carinski zavezanec se pri izvozu poštnih pošiljk smatra pošiljatelj.
221. člen
(Uporaba nalepke C1 in carinske deklaracije C2/CP3)
Nalepka C1 oziroma carinska deklaracija C2/CP3 se uporablja v naslednjih primerih:
1. nalepko C1, če je vrednost vsebine pisemske pošiljke, ki jo prijavi izvoznik, manjša ali enaka 300 DTS;
2. če je prijavljena vrednost pisemske pošiljke večja od 300 DTS, napiše izvoznik carinsko deklaracijo C2/CP3 in jo priloži pošiljki; nanjo je potrebno nalepiti gornji del nalepke C1;
3. za paketne pošiljke se ne glede na vrednost pošiljke izpolni deklaracija C2/CP3, ki se izpolni za vsak paket posebej tudi, če se istočasno izvaža več paketov istemu naslovniku.
222. člen
(Dokazilo o izvozu)
(1) Izvoznik dokaže izvoz svojih pošiljk (zaradi notranjih dajatev) s predložitvijo dodatnega izvoda carinske deklaracije C2/CP3 sprejemni pošti.
(2) V glavi dodatnega izvoda carinske deklaracije C2/CP3 mora biti opomba PRIMEREK ZA POŠILJATELJA, prazni prostori v različnih stolpcih pa morajo biti prečrtani s črnilom, tako da se preprečijo morebitni naknadni vpisi. Sprejemna pošta tak primerek preveri, ga overi z žigom in datumom ter vrne izvozniku.
223. člen
(Uporaba izvozne carinske deklaracije)
(1) Ne glede na določbe 221. člena tega pravilnika o vrednosti izvoznih pošiljk lahko pošiljatelj za izvozni carinski postopek vloži izvozno carinsko deklaracijo na obrazcu enotne carinske listine. Ta se obvezno uporablja pri izvozu pošiljk, katerih vrednost presega 200.000 SIT, ali pa, ne glede na vrednost, pri carinskih postopkih z ekonomskim učinkom, če ni z uredbo o poenostavitvah glede carinskih deklaracij drugače določeno.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka mora izvoznik predložiti sprejemni pošti poleg pošiljke tudi od carinskega organa potrjen izvod izvozne deklaracije - list 5 ECL ali pa mora pošiljko skupaj z izvozno carinsko deklaracijo predložiti neposredno carinski pošti.
224. člen
(Kontrola poštnih pošiljk)
(1) Pošiljke, poslane carinski pošti, ta predloži carinskemu organu v kontrolo.
(2) Če se pri carinski kontroli ugotovi, da pošiljka vsebuje blago, katerega izvoz je prepovedan, carinska pošta po nalogu carinskega organa pošiljko vrne sprejemni pošti, da jo ta izroči pošiljatelju oziroma, če je tako določeno s posebnimi predpisi, ustreznemu pristojnemu organu.
(3) Po kontroli pošiljk carinski organ potrdi paketno spremnico, carinska pošta pa pošiljke odpravi izmenični pošti.
225. člen
(Odprava kontroliranih pošiljk)
(1) Odprava kontroliranih pošiljk se opravi na podlagi zapisnika izmenjave (obrazec P-48 za pisemske pošiljke), za paketni poštni sklep pa carinska pošta sestavi poštno carinsko spremnico v štirih izvodih, ki jih overi carinski organ; ta en izvod obdrži, tri pa vrne carinski pošti. Carinska pošta priloži dva izvoda poštne carinske spremnice k sklepu, ki ga pošlje izmenični pošti. Carinski organ pri izmenični pošti overi oba izvoda poštne carinske spremnice in en izvod vrne izmenični pošti, drugega pa pošlje carinskemu organu pri carinski pošti kot potrdilo o prejemu sklepa s poštnimi paketi.
(2) Izmenična pošta odpravi poštne pošiljke tujim izmeničnim poštam v predpisanih sklepih. Za vsako odpravo pošiljk, ki se pošiljajo v tujino v zaprtem poštnem vozu, sestavi izmenična pošta poštno carinsko spremnico v štirih izvodih, za katere velja enak postopek, kot je predpisan v prejšnjem odstavku.
(3) Če se odprava poštnih sklepov izvede z zračnim transportom, izmenična pošta sestavi zapisnik izmenjave AV-7, za odpravo poštnih sklepov v cestnem transportu (v zaprtem furgonu) pa izmenična pošta sestavi zapisnik izmenjave C-18.
5. Podpoglavje
Obrazci
226. člen
(Vrste obrazcev)
Obrazci, ki se uporabljajo v carinskem nadzoru in carinskem postopku v poštnem prometu so naslednji: nalepka C1, carinska deklaracija C2/CP3, ECL, poštna carinska prijava, poštna carinska spremnica, potrdilo o plačanem carinskem dolgu, zapisnik izmenjave P-48, zapisnik izmenjave C18 (kopenski promet), zapisnik izmenjave AV7 (zračni promet), nalepki OPRAVLJEN CARINSKI POSTOPEK in OPROŠČENO CARINSKEGA POSTOPKA.
227. člen
(Izpolnjevanje obrazcev)
(1) Nalepko C1 in carinsko deklaracijo C2/CP3 izpolni pošiljatelj po navodilih pošte.
(2) ECL se izpolnjuje v skladu s pravilnikom o uporabi listin v carinskem postopku.
(3) Poštno carinsko prijavo, poštno carinsko spremnico in zapisnike izmenjave P-48, C18 in AV7 izpolni pošta, carinski organ pa jih overi z žigom in, če je to potrebno, arhivira.
(4) Če pošta posluje kot pooblaščeni prejemnik poštnih pošiljk, lahko namesto izdaje potrdil o plačanem carinskem dolgu za fizične osebe vloži pri carinskem organu dnevno eno carinsko deklaracijo za sprostitev pošiljk v prost promet.
V. DEL
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
228. člen
(Status pošte)
Pošta mora najkasneje do 31. 12. 1996 začeti poslovati kot pooblaščeni prejemnik in pošiljatelj za vse poštne pošiljke v mednarodnem prometu, ne glede na vrsto carinskega postopka (sprostitev pošiljk v prost promet na podlagi zakonske oprostitve ali plačila carinskega dolga, tranzit pošiljk drugim carinskim organom ali prepustitev pošiljk v zahtevani carinski postopek z ekonomskim učinkom).
229. člen
(Veljavnost obrazcev)
Do porabe zalog se lahko namesto potrdila o plačanem carinskem dolgu v poštnem prometu uporablja sedanji obrazec (poštna carinska deklaracija za fizične osebe).
230. člen
(Začetek veljavnosti pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 1996.
Št. 418-32/95
Mitja Gaspari l. r.
Minister
za finance
Soglašam:
Igor Umek l. r.
Minister
za promet in zveze