Uradni list

Številka 43
Uradni list RS, št. 43/1995 z dne 26. 7. 1995
Uradni list

Uradni list RS, št. 43/1995 z dne 26. 7. 1995

Kazalo

2056. Statut Občine Šentjernej, stran 3376.

Na podlagi 29. in 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in 14/95) je Občinski svet občine Šentjernej na seji dne 29. 5. 1995 sprejel
S T A T U T
Občine Šentjernej
I. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJE IN DELI OBČINE
1. člen
Ta statut ureja oziroma določa temeljna načela za organizacijo in delovanje Občine Šentjernej (v nadaljevanju: občine), organe občine, pristojnosti občine in njenih organov, oblikovanje in organizacijo občinske uprave in javnih služb, premoženje in financiranje občine, splošne in posamične akte občine, varstvo občine v razmerju do države in drugih občin, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in širših lokalnih samoupravnih skupnosti ter druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon.
2. člen
Območje občine obsega naslednja naselja: Apnenik, Brezje pri Šentjerneju, Breška vas, Cerov Log, Čadraže, Čisti Breg, Dobravica, Dolenja Brezovica, Dolenja Stara vas, Dolenje Gradišče pri Šentjerneju, Dolenje Mokro Polje, Dolenje Vrhpolje, Dolenji Maharovec, Drama, Drča, Gorenja Brezovica, Gorenja Gomila, Gorenja Stara vas, Gorenje Gradišče pri Šentjerneju, Gorenje Mokro Polje, Gorenje Vrhpolje, Gorenji Maharovec, Groblje pri Prekopi, Gruča, Hrastje, Hrvaški Brod, Imenje, Javorovica, Ledeča vas, Loka, Mali Ban, Mihovica, Mihovo, Mršeča vas, Orehovica, Ostrog, Polhovica, Prapreče pri Šentjerneju, Pristava pri Šentjerneju, Pristavica, Rakovnik, Razdrto, Roje, Sela pri Šentjerneju, Šentjakob, Šentjernej, Šmalčja vas, Šmarje, Tolsti Vrh, Veliki Ban, Volčkova vas, Vratno, Vrbovce, Vrh pri Šentjerneju, Zameško, Zapuže, Žerjavin, Žvabovo.
3. člen
Občina varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenešene s področnimi zakoni, ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.
4. člen
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in prek organov občine.
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog lahko povezuje s sosednjimi in drugimi občinami. Povezuje pa se lahko tudi v pokrajine.
5. člen
Občani se lahko obračajo s pobudami na katerikoli organ občine, s peticijo ali pritožbo pa na komisijo za vloge in pritožbe občanov, ki jim mora odgovoriti najkasneje v 30 dneh. Komisijo imenuje občinski svet na predlog župana.
6. člen
Občina je pravna oseba. Sedež občine je v Šentjerneju , Trubarjeva cesta 5, Šentjernej.
7. člen
Občina Šentjernej ima svoj grb, zastavo in pečat.
8. člen
Pečat je okrogle oblike, premera 33 mm, z naslednjo vsebino: Republika Slovenija, Občina Šentjernej.
9. člen
Občinski praznik je 24. 8. – na Jernejevo.
10. člen
Območje občine je lahko razdeljeno na krajevne in vaške skupnosti, ki so pravne osebe. Ustanovi jih občinski svet z odlokom na osnovi referenduma in po predhodnem ugotavljanju interesa na zborih krajanov. Z odlokom se določijo naloge, način financiranja ter organiziranost.
II. NALOGE OBČINE
11. člen
Občina samostojno ureja in opravlja lokalne zadeve javnega pomena, ki so določene s tem statutom in zakoni.
Za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja zlasti naslednje naloge:
– upravlja občinsko premoženje;
– omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine;
– pospešuje razvoj kmetijstva in ohranjanje naravne krajine;
– ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj;
– v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe;
– skrbi za službe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele ter za druge socialno ogrožene;
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja;
– ureja in vzdržuje vodovodne in energetsko komunalne objekte;
– skrbi za vzgojno izobraževalno, informacijsko, dokumentacijsko, društveno, turistično, kulturno in drugo dejavnost na svojem območju;
– skrbi za razvoj športa in rekreacije;
– gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine;
– nadzoruje krajevne prireditve;
– organizira komunalno-redarstveno službo in skrbi za red v občini;
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;
– zagotavlja izvensodno poravnavo sporov;
– organizira pomoč in reševanje za primer elementarnih in drugih nesreč;
– organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe;
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine;
– sprejema statut občine in druge splošne akte;
– organizira občinsko upravo;
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena;
– vodi evidenco volilne pravice;
– razgrinja volilne imenike;
– voli predstavnike lokalnih interesov v Državni svet;
– vodi evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja;
– ugotavlja javni interes za razlastitev za potrebe občine;
– določa pogoje za uporabo stavbnih zemljišč;
– odloča o rabi prostora;
– opravlja zadeve, ki se nanašajo na civilno zaščito, opazovanje in obveščanje;
– skrbi za varstvo naravne in kulturne dediščine;
– sprejema prostorske izvedbene akte;
– odloča o namembnosti urbanega prostora;
– preko pristojnih organov preprečuje sivo ekonomijo;
– izdaja soglasja za lokacijska in gradbena dovoljenja;
– opravlja zadeve, ki se nanašajo na javno in zasebno zdravstveno službo na primarni ravni, ter lekarniško dejavnost;
– organizira mrtvoogledniško službo;
– določa komunalne dejavnosti;
– organizira dimnikarsko službo;
– opravlja zadeve, ki se nanašajo na oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij;
– skrbi za urejanje lokalnega prometa;
– določa pogoje za opravljanje obrti, gostinstva in turizma;
– določa kazni za nepravilno parkiranje, skrbi za določanje parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja;
– ureja lokalni potniški promet;
– zagotavlja javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu;
– opravlja zadeve, ki se nanašajo na upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov;
– omogoča enakopravno vključevanje romske skupnosti v vse oblike gospodarskega in družbenega življenja;
– sodeluje v stalni konferenci slovenskih lokalnih skupnosti v svetu evropskih skupščin in regij;
– sklepa pogodbe z društvi in drugimi organizacijami o opravljanju gasilske javne službe ter nalog zaščite, reševanja in pomoči.
12. člen
Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon, naslednje davke in druge občinske dajatve:
– davek od premoženja,
– davek na dediščine in darila,
– davek od dobitkov od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– določa najemnine in zakupnine za oddana občinska zemljišča, občinska stanovanja, občinske lokale in druge občinske objekte,
– določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega občinskega premoženja.
III. ORGANI OBČINE
1. Splošne določbe
13. člen
Organi občine so občinski svet, župan, občinski odbori in nadzorni odbor. Organ občine je tudi občinska volilna komisija.
Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo praviloma neprofesionalno.
14. člen
Organi občine se volijo za štiri leta.
15. člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnost o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in občinskih odborov ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.
16. člen
Občinski svet, občinski odbori in nadzorni odbor so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča več kot polovica njihovih članov.
2. Občinski svet
17. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine,
– sprejema poslovnik za svoje delo,
– sprejema odloke in druge občinske akte,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– potrjuje začasne nujne ukrepe ,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun proračuna,
– ustanavlja občinske odbore ter voli in razrešuje njihove člane,
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta,
– na predlog župana imenuje volilne komisije za občinske volitve,
– na predlog župana voli in razrešuje podžupana,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
– imenuje višje upravne delavce na predlog župana,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin, kolikor o tem v skladu s tem statutom ne odloča župan,
– odloča o najemu občinskega posojila,
– razpisuje referendum,
– daje pobudo za sklice zborov občanov,
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe,
– daje koncesije,
– določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev,
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.
18. člen
Občinski svet daje tudi mnenje k imenovanju predstojnikov republiških organov, pristojnih za občino.
19. člen
Občinski svet ima 17 članov. Ima komisiji:
– za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in
– za statut občine in poslovnik sveta.
20. člen
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem, za štiri leta.
Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče.
Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu.
Mandatna doba članov občinskega sveta se začne s potekom mandatne dobe prejšnjih članov sveta in traja od prve seje novoizvoljenega sveta.
21. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta. Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član sveta.
22. člen
Občinski svet izmed sebe izvoli predsednika in podpredsednika sveta.
Predsednik sveta predstavlja občinski svet in vodi njegovo delo.
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
Strokovno in administrativno pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta, njegovih komisij in odborov zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi. Občinski svet za opravljanje teh del lahko imenuje sekretarja občinskega sveta. Če sekretar opravlja svoje delo na podlagi delovnega razmerja, sklene delovno razmerje v občinski upravi.
23. člen
Kandidate za predsednika, podpredsednika in za druge funkcije občinskega sveta lahko predlaga najmanj četrtina članov sveta.
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje najmanj polovica vseh članov sveta.
Nezaupnico svet izreče le tako, da obenem z večino glasov vseh članov sveta izvoli novega predsednika.
Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik sveta.
24. člen
Občinski svet dela na rednih in izrednih sejah.
Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik občinskega sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na pisno zahtevo sveta, odbora, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj četrtine članov.
Predsednik mora sklicati sejo občinskega sveta tudi na obrazloženo pisno zahtevo župana.
Predsednik mora sklicati sejo sveta najmanj enkrat v treh mesecih.
Dnevni red sveta predlaga predsednik sveta na lastno pobudo ali po predlogu predlagatelja.
O sprejemu dnevnega reda odloči svet.
Župan, tajnik, predsedniki odborov in komisij sveta so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.
25. člen
Seje občinskega sveta so javne.
Svet lahko odloča o izključitvi javnosti.
26. člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov, razen če zakon ali ta statut določa drugače.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali ta statut, in kadar tako predlaga najmanj četrtina članov sveta. O zahtevi odloča svet z večino prisotnih članov.
27. člen
Članu občinskega sveta preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če odstopi.
Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka.
Ne glede na določbo 30. člena zakona o lokalnih volitvah, v primeru prenehanja funkcije zaradi razlogov iz prve do pete alineje prvega odstavka tega člena, nadomesti člana občinskega sveta, ki mu preneha funkcija, naslednji kandidat z iste liste kandidatov. Če takega kandidata ni, ga nadomesti kandidat z istoimenske liste v volilni enoti, v kateri je imela lista največji ostanek glasov v razmerju do količnika v volilni enoti.
28. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.
3. Občinski odbori
29. člen
Občinski svet ustanovi odbore in določi njihove naloge z odlokom. Člane odbora izvoli občinski svet izmed članov sveta in občanov.
4. Nadzorni odbor
30. člen
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor na zahtevo občinskega sveta poroča občinskemu svetu o ugotovitvah.
31. člen
Nadzorni odbor ima pet članov.
Člane nadzornega odbora izvoli občinski svet izmed občanov.
Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov navzočih članov občinskega sveta. Listo kandidatov določi komisija za volitve in imenovanja na podlagi predlogov članov občinskega sveta, zainteresiranih organizacij v občini in občanov.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
6. Župan
32. člen
Občina ima župana in enega podžupana.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah za dobo 4 let, podžupana pa voli občinski svet z večino glasov vseh članov.
Glede prenehanja mandata župana se primerno uporabljajo določbe 27. člena tega statuta.
O poklicni funkciji župana odloča svet občine z večino.
33. člen
Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino,
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in akte iz pristojnosti občinskega sveta ter skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta,
– ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in na njih razpravljati, predlagati sklic redne ali izredne seje občinskega sveta ter predlagati obravnavanje določenih zadev na seji občinskega sveta,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine. Če predsednik občinskega sveta na predlog župana ne skliče seje v roku enega meseca od podanega predloga, jo lahko skliče župan,
– zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Občinski svet lahko določi, da bo določene naloge iz pristojnosti občinskega sveta opravljal župan.
34. člen
Župan zadrži izvajanje nezakonite odločitve občinskega sveta ali občinskega odbora. Svojo odločitev mora pojasniti na seji občinskega sveta oziroma občinskega odbora.
Če se odločitev sveta oziroma odbora nanaša na zadevo, ki je bila z zakonom poverjena občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost odločitve.
35. člen
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in ga nadomešča v odsotnosti. Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje posamičnih nalog iz svoje pristojnosti.
7. Neposredne oblike odločanja občanov
36. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
37. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali pa za del občine.
38. člen
Zbori občanov v občini:
– razpravljajo o spremembah statuta občine,
– razpravljajo o povezovanju z drugimi občinami,
– razpravljajo o lokalni problematiki,
– razpravljajo o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov,
– razpravljajo o poročilih občinskih organov o njihovem delu,
– razpravljajo o spremembah območja občine,
– dajejo mnenja o zadevah v javni obravnavi.
39. člen
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj petih odstotkov volivcev v občini oziroma petih odstotkov volilvcev dela občine, če gre za sklic zbora občanov samo v delu občine.
40. člen
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj desetih odstotkov volivcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volilcev, ki so glasovali.
41. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
42. člen
Občinski svet oziroma župan lahko razpišeta svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj deset odstotkov volivcev v občini.
Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe 40. in 41. člena tega statuta.
43. člen
Najmanj pet odstotkov volilcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.
IV. OBČINSKA UPRAVA
1. Organizacija občinske uprave
44. člen
Občinsko upravo vodi župan.
Občinsko upravo lahko vodi tajnik, ki ga na predlog župana imenuje občinski svet.
Župan lahko pooblasti tajnika za podpisovanje določenih aktov poslovanja.
45. člen
Za delo občinske uprave je župan odgovoren svetu, tajnik pa županu.
46. člen
Naloge občinske uprave opravljajo tajnik in občinski urad, v okviru katerega se lahko ustanovijo oddelki za izvajanje določenih nalog uprave.
Urad opravlja vse upravne zadeve iz pristojnosti občinske uprave, razen tistih, za katere so ustanovljeni oddelki.
47. člen
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan. O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi odloča župan oziroma po njegovem pooblastilu tajnik občinske uprave.
48. člen
Tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku ter zagotavlja vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisi.
49. člen
O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom.
V enostavnih upravnih stvareh lahko na prvi stopnji odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo in strokovni izpit.
Če župan nima ustrezne strokovne izobrazbe za opravljanje dejanj v upravnem postopku, mora postopek izdaje odločbe voditi mandatna oseba, ki izpolnjuje pogoje za vodenje upravnega postopka po zakonu in po tem statutu.
50. člen
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdajajo tajnik in predstojniki upravnih organov. Župan lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.
51. člen
Občinska uprava izvaja odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan po pooblastilu sveta.
Uprava izvaja tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
52. člen
Za zaposlene v občinski upravi se uporabljajo predpisi o delovnih razmerjih in plačah, ki veljajo za delavce v državni upravi. Pri tem se lahko za delovno mesto tajnika občinske uprave določi količnik za določitev osnovne plače največ v višini, ki ne dosega količnika delovnega mesta načelnika upravne enote.
53. člen
Člani občinskega sveta, župan, podžupan in tajnik občine so občinski funkcionarji.
Za občinske funkcionarje se uporabljajo določbe zakona o funkcionarjih v državnih organih in določbe zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti.
54. člen
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitve župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje oziroma njegov organ v sestavi.
55. člen
O izločitvi župana odloča občinski svet.
O izločitvi tajnika odloča župan.
O izločitvi uradne osebe odloča župan, če pa upravo vodi po pooblastilu tajnik, odloča o izločitvi uradnih oseb tajnik.
V. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
56. člen
Občina organizira javne službe na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
– ravnanje s komunalnimi odpadki,
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– javna snaga in čiščenje javnih površin,
– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,
– na drugih področjih določenih z zakonom.
57. člen
Občina skrbi tudi za:
– javno razsvetljavo,
– plakatiranje in okraševanje naselij,
– urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost,
– urejanje lokalnih cest,
– deratizacijo in dezinfekcijo,
– skrbi za varstvo pred požari.
58. člen
Izvajanje nalog iz prejšnjih dveh členov zagotavlja občina neposredno v okviru občinske uprave, z ustanavljanjem javnih podjetij in javnih gospodarskih zavodov, s podeljevanjem koncesij in oblikovanjem režijskih obratov v okviru občinske uprave.
Za izvajanje nalog iz prejšnjih dveh členov lahko občina sklepa pogodbe.
59. člen
Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod.
VI. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
60. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin.
Župan odloča o pridobitvi oziroma odtujitvi premičnin oziroma nepremičnin, za katere ni potreben javni razpis.
61. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
62. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev, drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
63. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi, s statutom in zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
64. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan, če ni z odlokom občine drugače določeno.
65. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo v višini največ petih odstotkov od sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan.
66. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,2% prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.
Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec, vendar najkasneje do 31. decembra tekočega leta.
Izločanje prihodkov v rezerve se preneha, ko dosežejo rezerve občine dva odstotka letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
67. člen
Rezerva se uporablja:
1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci;
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjene v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka odloča občinski svet.
Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.
68. člen
Po preteku leta, za katerega je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet odlok o zaključnem računu proračuna za preteklo leto na predlog župana.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni račun proračuna.
Zaključni račun proračuna se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
69. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali najetjem posojil.
Občina lahko izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
70. člen
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih javnih služb.
O zadolžitvi odloča občinski svet.
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.
71. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do petih odstotkov zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
72. člen
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic,
– in drugi davki.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini določeni z zakonom.
73. člen
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
– prihodki uprave,
– drugi prihodki , določeni z drugimi akti.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom.
74. člen
Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo za primer, če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe.
75. člen
Za odhodke občin za financiranje opravljanja nujnih nalog (v nadaljnem besedilu: zagotovljena poraba) se štejejo:
– sredstva za delo občinskih organov in občinske uprave,
– sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti,
– subvencije in tekoči prenosi v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, varstvo okolja, druge dejavnosti),
– sredstva za požarno varstvo in za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– sredstva za mrliško ogledno službo.
76. člen
Finančno poslovanje opravlja upravni organ, pristojen za finance.
VII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
77. člen
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
Občinski odbor lahko sprejme poslovnik za svoje delo in izdaja pravilnike.
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.
78. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
79. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
80. člen
Z odlokom ureja občina zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Proračun občine in zaključni račun proračuna se odreja z odlokom.
Z odlokom o proračunu občine se razporedijo vsi prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov občinskega sveta.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
81. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen, ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
82. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne odločbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
83. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
2. Postopek za sprejem odloka
84. člen
Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, občinski odbor ali najmanj pet odstotkov volilcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta in županu. Župan se je dolžan do predloga odloka pisno opredeliti in tako dopolnjen predlog poslati občinskemu svetu.
85. člen
Predlagatelj odloka določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.
86. člen
Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta najmanj 15 dni pred dnem, določenim za sejo sveta na kateri bo obravnavan predlog odloka.
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
87. člen
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka in naslovu odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, člani občinskega sveta o njem glasujejo. Na koncu člani občinskega sveta glasujejo še o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti.
88. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
O uporabi hitrega postopka odloča občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
89. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar sam ni predlagatelj odloka.
Amandma mora biti predložen članom sveta najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.
Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina članov občinskega sveta.
90. člen
Odlok, amandma, posamezni člen odloka in naslov odloka je sprejet, kadar zanj glasuje na sklepčni seji sveta najmanj večina navzočih članov.
91. člen
O predlogih drugih splošnih aktov, razen občinskega proračuna, razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi.
92. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi (če ni v njih drugače določeno).
3. Posamični akti občine
93. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.
94. člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan.
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitostih dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
VIII. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
95. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in pravice občine, oziroma če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.
96. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
97. člen
Občina lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih, oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
98. člen
Občinski odbori so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.
IX. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINE IN DRUGO SODELOVANJE
99. člen
Občina se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost (pokrajino) zaradi uresničevanja skupnih koristi.
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
O odločitvi občinskega sveta se v občini izvede referendum.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statusa pokrajine, občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti pokrajine.
100. člen
Člane pokrajinskega sveta izvoli občinski svet izmed svojih članov in župana na tajnem glasovanju. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.
101. člen
Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.
102. člen
Občine pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami sodelujejo med seboj ter lahko v ta namen združujejo sredstva in organizirajo skupne strokovne službe ter organe in enote za opravljanje teh nalog.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
103. člen
Obstoječe krajevne skupnosti nadaljujejo svoje delo do sprejetja odloka o ustanovitvi krajevnih skupnosti in izvolitve njihovih organov.
104. člen
Najkasneje v roku dveh mesecev po sprejetju statuta skliče župan, v sodelovanju s predsedniki svetov krajevnih skupnosti zbore krajanov, na katerih se ugotovi interes obstoja in območja krajevnih skupnosti. Na podlagi tega se oblikuje referendumsko vprašanje in razpiše referendum.
105. člen
Predpise in druge splošne akte, predvidene s tem statutom, je potrebno sprejeti v roku enega leta po uveljavitvi tega statuta. V tem roku je potrebno uskladiti predpise in druge splošne akte občine z določbami tega statuta.
Do sprejetja splošnih aktov v prvem odstavku tega člena se za območje Občine Šentjernej uporabljajo predpisi, ki jih je sprejela Skupščina občine Novo mesto.
106. člen
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 012-4/95
Šentjernej, dne 29. maja 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Šentjernej
Alojz Simončič l. r.

AAA Zlata odličnost