Uradni list

Številka 43
Uradni list RS, št. 43/1995 z dne 26. 7. 1995
Uradni list

Uradni list RS, št. 43/1995 z dne 26. 7. 1995

Kazalo

2055. Statut Občine Ravne-Prevalje, stran 3367.

Na osnovi 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba Ustavnega sodišča RS, 45/94 – odločba Ustavnega sodišča RS, 57/94 in 14/95) je svet Občine Ravne-Prevalje na seji dne 4. maja 1995 sprejel
S T A T U T
Občine Ravne-Prevalje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Območje občine Ravne-Prevalje obsega območje naselij: Belšak, Brdinje, Breznica, Dobja vas, Dobrije, Dolga Brda, Koroški Selovec, Kot pri Prevaljah, Kotlje, Leše, Lokovica, Navrški Vrh, Podgora, Podkraj, Poljana, Prevalje, Preški Vrh, Ravne na Koroškem, Sele – del, Stražišče, Strojna, Suhi Vrh, Šentanel, Tolsti Vrh pri Ravnah na Koroškem – del, Uršlja Gora, Zagrad, Zelenbreg, Zgornja Jamnica.
Naselji Prevalje in Dobja vas sestavljata skupaj z mestom Ravne na Koroškem somestje Ravne-Prevalje.
2. člen
Občina varuje koristi svojih občanov. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene s področnimi zakoni, ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.
3. člen
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in preko organov občine.
Občina se za uresničevanje skupnih nalog lahko povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi.
4. člen
Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugimi pobudami na katerikoli organ občine, ki jim mora odgovoriti najkasneje v 30 dneh.
5. člen
Občina je pravna oseba. Sedež občine Ravne-Prevalje je na Ravnah na Koroškem.
Občina ima svoj pečat, ki vsebuje označbo (grb) in ime občine.
Občina ima občinski praznik. Datum in način proslavljanja občinskega praznika sta določena s posebnim statutarnim sklepom.
6. člen
Občina je v skladu z zakonom in zaradi lažjega in bolj učinkovitega dela organov občine razdeljena na krajevne skupnosti: Dobja vas, Holmec, Kotlje, Leše, Prevalje, Ravne na Koroškem, Strojnska Reka, Šentanel.
Krajevna skupnost je pravna oseba in nastopa v pravnem prometu v imenu in za račun občine po predhodnem soglasju občine.
Krajevna skupnost opravlja določene zadeve in izvršuje naloge, ki jih nanjo iz svoje izvirne pristojnosti prenese občina. Občina za namene posameznih prenesenih pristojnosti in nalog zagotovi finančna sredstva iz proračunskih postavk, ki so določene za financiranje posameznih zadev v občinski pristojnosti.
Občinski svet s sklepom prenese določene zadeve iz pristojnosti občine na krajevno skupnost ter določi način izvajanja in financiranja le-teh.
Premoženje in naprave, s katerimi upravlja krajevna skupnost, so lastnina občine.
7. člen
Interes občanov posameznega dela občine za ustanovitev krajevne skupnosti se ugotovi na zboru občanov, ki ga skliče župan.
Krajevna skupnost se lahko ustanovi na podlagi ugotovljene volje občanov na zboru občanov z odlokom in s spremembo 1. odstavka 6. člena tega statuta.
Občinski svet lahko o odloku o ustanovitvi krajevne skupnosti razpiše tudi referendum v skladu z zakonom o referendumu.
8. člen
Občinski svet si predhodno pridobi mnenje organov krajevne skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev samo te skupnosti.
9. člen
Občina Ravne-Prevalje se lahko povezuje v pokrajino.
Občina Ravne-Prevalje sodeluje z drugimi občinami za opravljanje skupnih zadev na načelih prostovoljnosti.
Občina sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
II. NALOGE OBČINE
10. člen
Občina samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa:
1. na področju normativnega urejanja:
– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– sprejema načrt razvoja občine,
– sprejema prostorske načrte,
– predpisuje lokalne davke,
– ureja upravljanje z energetskimi in vodovodnimi komunalnimi objekti,
– ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske, športne ter druge površine javnega pomena
– ureja javni red in mir v občini,
– ureja delovanje občinske uprave,
– ureja občinske javne službe,
– ureja način in pogoje upravljanja s premoženjem občine,
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja,
– izdaja lokacijska in gradbena dovoljenja,
– izdaja obrtna oziroma obratovalna dovoljenja,
– sprejema načrt varstva pred požari,
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena;
2. pospešuje:
– službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele,
– vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko dokumentacijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost,
– razvoj vrhunskega in množičnega športa,
– razvoj požarne varnosti in gasilstva;
3. na področju upravljanja:
– upravlja občinsko premoženje,
– upravlja lokalne javne službe,
– vodi javna in druga podjetja,
– upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro,
– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi;
4. s svojimi sredstvi:
– gradi in vzdržuje lokalne javne ceste in javne poti,
– pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost,
– gradi komunalne objekte in naprave,
– gradi stanovanja za socialno ogrožene,
– zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb,
– zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana in odborov ter občinske uprave,
– zagotavlja sredstva za opravljanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti,
– zagotavlja subvencije in tekoči transfer v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti),
– zagotavlja sredstva za požarno varnost,
– zagotavlja opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško ogledne službe,
– zagotavlja sredstva za občinske nagrade in priznanja,
– zagotavlja delovanje krajevnih skupnosti;
5. vzdržuje:
– lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine,
– vodovodne in energetske komunalne objekte;
6. s svojimi ukrepi:
– spodbuja razvoj gospodarstva,
– pospešuje razvoj družbenih dejavnosti,
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč,
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov,
– preprečuje vzroke za nastanek škodljivih zasvojenosti in zagotavlja možnosti za rehabilitacijo;
7. zagotavlja in organizira:
– pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
– nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami,
– izvensodno poravnavo sporov;
8. pridobiva in razpolaga:
– z vsemi vrstami premoženja, ki so last občine,
– pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine;
9. sklepa:
– pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin, o koncesijah, o uporabi javnega dobra in o drugih razmerjih, v katere stopa občina.
11. člen
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
– vodenje evidence volilne pravice,
– razgrinjanje volilnih imenikov,
– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet,
– občinsko upravno nadzorstvo,
– nadzorstvo nad občinskimi javnimi službami in javnimi prireditvami,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine,
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč,
– odločanje o rabi prostora,
– gasilstvo kot obvezno lokalno službo,
– civilno zaščito, opazovanje in obveščanje,
– varstvo naravne in kulturne dediščine, spomenikov in spominskih znamenj,
– zaščito okolja,
– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov,
– odločanje o namembnosti urbanega prostora,
– izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj,
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost,
– komunalne dejavnosti,
– organizacijo dimnikarske službe,
– oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij,
– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja,
– graditev in vzdrževanje vodovodnih in energetskih objektov,
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine,
– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom,
– urejanje lokalnega prometa,
– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma,
– določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja,
– predpisovanje prometne ureditve,
– urejanje lokalnega potniškega prometa,
– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj,
– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu,
– upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov.
12. člen
Občina predpisuje pri pogojih, ki jih določa zakon, naslednje davke in druge občinske dajatve:
– davek od premoženja,
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale in druge občinske objekte,
– določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja.
III. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
13. člen
Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor.
14. člen
Organi občine se volijo za štiri leta.
Sveti krajevnih skupnosti se volijo za štiri leta.
15. člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in občinskih odborov ter na druge načine, ki jih določata statut in poslovnik občinskega sveta.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.
16. člen
Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov.
2. Občinski svet
17. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine,
– sprejema odloke in druge občinske akte,
– sprejema poslovnik za svoje delo,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– potrjuje začasne nujne ukrepe,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– ustanavlja občinske odbore in komisije ter imenuje in razrešuje njihove člane,
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora,
– imenuje volilno komisijo za občinske volitve,
– imenuje in razrešuje podžupana na predlog župana,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
– določa organizacijo in delovno področje občinske uprave ter nadzoruje njeno delo,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin, kolikor o tem v skladu s tem statutom ne odloča župan,
– odloča o najemu občinskega posojila,
– razpisuje referendum,
– daje pobudo za sklice zborov občanov,
– določa nadomestilo oziroma plačo župana ter nadomestila članov občinskega sveta, odborov in nadzornega odbora,
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe,
– daje koncesije,
– določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev,
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in ta statut,
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvet načelnika Upravne enote Ravne na Koroškem,
– daje mnenje k imenovanju načelnika Upravne enote Ravne na Koroškem,
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin.
18. člen
Občinski svet ima 27 članov.
Župan, podžupan, tajnik in člani nadzornega odbora, občinski uradniki ter vodilni delavci v javnih zavodih, ki jih imenuje občinski svet, ne morejo biti člani občinskega sveta.
19. člen
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče.
Volitve v občinski svet se opravijo v skladu z zakonom.
Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.
20. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta. Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član sveta.
21. člen
Članom občinskega sveta preneha mandat po postopku in na način, kot ga določa zakon.
22. člen
Občinski svet izvoli izmed svojih članov predsednika in dva podpredsednika sveta.
Predsednik občinskega sveta predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
Podpredsednika sveta pomagata predsedniku pri njegovem delu in po njegovem pooblastilu opravljata posamezne zadeve iz njegovega delovnega področja.
Občinski svet ima sekretarja, ki pomaga predsedniku pri pripravljanju in vodenju sej sveta, vodi zapisnik in opravlja druge zadeve po nalogu predsednika. Sekretarja imenuje občinski svet. Sekretar ima sklenjeno delovno razmerje v občinski upravi.
23. člen
Kandidata za predsednika občinskega sveta lahko predlaga najmanj četrtina članov sveta.
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje večina vseh članov sveta.
Na enak način kot predsednik se volita in razrešujeta tudi podpredsednika sveta.
24. člen
Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik občinskega sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na zahtevo sveta, odbora, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj četrtine članov.
Predsednik mora sklicati sejo občinskega sveta tudi na obrazloženo zahtevo župana.
Predsednik mora sklicati sejo sveta praviloma enkrat mesečno, najmanj pa enkrat v treh mesecih.
Dnevni red sveta predlaga predsednik sveta na lastno pobudo ali na predlog najmanj četrtine članov sveta. Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu dnevnega reda odloči svet.
Na vsaki seji občinskega sveta lahko člani občinskega sveta pod točko “Vprašanja in pobude” postavijo vprašanja, ki niso povezana z dnevnim redom, županu ter predsednikom občinskih odborov. Pisne odgovore morajo prejeti najpozneje z gradivom za naslednjo sejo sveta.
25. člen
Seje občinskega sveta so javne.
Če to terja javni interes, lahko svet sklene, da se javnost izključi.
Sklep o izključitvi javnosti je veljaven, če ga sprejmeta dve tretjini navzočih članov občinskega sveta.
Člani občinskih odborov, ki niso člani sveta, imajo pravico biti navzoči na sejah občinskega sveta.
26. člen
Občinski svet sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov, razen če zakon ali ta statut določa drugačno večino.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon in kadar na zahtevo posameznega člana sveta tako odloči večina navzočih članov občinskega sveta.
27. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.
3. Župan
28. člen
Občina ima župana in enega podžupana.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah. Podžupana pa imenuje in razrešuje občinski svet izmed svojih članov z večino glasov vseh članov sveta na predlog župana. Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, v času opravljanja te funkcije ne more opravljati funkcije člana občinskega sveta.
29. člen
Župan opravlja svojo funkcijo poklicno.
Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino,
– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta,
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine, zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
– vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave,
– sklepa delovna razmerja zaposlenih v občinski upravi,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– opravlja druge zadeve, ki jih določata zakon in ta statut.
Občinski svet lahko določi, da določene naloge iz pristojnosti občinskega sveta opravlja župan.
30. člen
Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena na občino, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
31. člen
Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in občinskih odborov ter komisij občinskega sveta, sej nadzornega odbora pa le na njegovo povabilo.
Župan ima pravico predlagati sklic redne ali izredne seje občinskega sveta ter predlagati obravnavanje določenih zadev na seji občinskega sveta.
32. člen
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in ga nadomešča v času njegove odsotnosti. Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje posamičnih nalog iz njegove pristojnosti.
4. Nadzorni odbor
33. člen
Nadzorni odbor:
– nadzoruje razpolaganje s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
34. člen
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov. Nadzorni odbor ima 5 članov.
Člane nadzornega odbora imenuje na podlagi liste kandidatov občinski svet z večino glasov navzočih članov. Listo kandidatov določi predsednik občinskega sveta na podlagi predlogov najmanj četrtine članov občinskega sveta, zainteresiranih organizacij v občini in občanov.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
5. Občinski odbori in komisije
35. člen
Občinski svet ustanovi naslednje občinske odbore:
– odbor za finance in proračun,
– odbor za gospodarstvo in razvoj malega gospodarstva,
– odbor za kmetijstvo,
– odbor za turizem, trgovino in gostinstvo,
– odbor za stanovanjsko gospodarstvo in komunalno energetiko,
– odbor za komunalno in cestno gospodarstvo,
– odbor za zdravstvo in socialno skrbstvo,
– odbor za kulturo, vzgojo in izobraževanje,
– odbor za šport,
– odbor za varstvo okolja in urejanje prostora,
– odbor za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči,
– odbor za zaščito in reševanje.
Člane občinskih odborov imenuje občinski svet izmed svojih članov in občanov.
Predsednika odbora izvoli občinski svet izmed imenovanih članov odbora, ki so istočasno člani občinskega sveta. Predlog za predsednika odbora lahko poda najmanj pet članov sveta ali župan. če je kandidatov več, je izvoljen tisti, ki je dobil večino glasov navzočih članov občinskega sveta. Če je kandidatov več in nobeden ni dobil potrebne večine, se opravi drugi krog glasovanja, v katerem se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta dobila največ glasov v prvem krogu glasovanja.
36. člen
Občinski svet ustanovi naslednje stalne občinske komisije:
– komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
– komisijo za statut in normativno-pravne akte,
– komisijo za vloge in pritožbe,
– občinsko volilno komisijo,
– komisijo za obmejno sodelovanje,
– komisijo za občinska priznanja in odlikovanja.
Člane občinskih komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov, z izjemo občinske volilne komisije, ki jo imenuje tudi izmed občanov in pravnih strokovnjakov.
37. člen
Število članov odborov in komisij ter njihovo delovno področje določi občinski svet s sklepom.
Svet občine lahko poleg stalnih odborov in komisij ustanovi tudi druga začasna delovna telesa. S sklepom o ustanovitvi določi svet sestavo, pristojnosti in naloge začasnega delovnega telesa.
38. člen
Občinski odbor v okviru svojega delovnega področja predlaga svetu sprejem odločitev iz njegove pristojnosti, spremlja delovanje občinskih javnih služb in občinske uprave ter o tem obvešča svet.
Občinski odbor lahko opravlja druge zadeve, ki mu jih poveri občinski svet iz svoje pristojnosti.
Občinski svet sprejme odločitev o poveritvi zadev v odločanje občinskemu odboru z dvetretjinsko večino navzočih članov.
Občinski svet obravnava točke dnevnega reda, ki so v pristojnosti dela odbora, praviloma po predhodni obravnavi na odboru.
39. člen
Na predlog najmanj četrtine svojih članov lahko občinski svet z večino vseh članov sveta razreši člane občinskega odbora oziroma komisije, ob hkratnem imenovanju novih članov odbora ali komisije.
6. Organi krajevnih skupnosti
40. člen
Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti.
Svet volijo volilci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti za štiri leta.
Za volitve članov sveta krajevne skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona o lokalnih volitvah, ki urejajo volitve v občinski svet, v občini kot eni volilni enoti.
41. člen
Svet odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost.
Glede načina dela sveta se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo način dela občinskega sveta.
Svet podrobneje uredi način svojega dela s poslovnikom.
42. člen
Svet izvoli izmed svojih članov predsednika in podpredsednika.
Svet imenuje tajnika, ki pomaga predsedniku sveta pri njegovem delu, vodi zapisnik in opravlja druge naloge po nalogu predsednika.
7. Neposredne oblike odločanja občanov
43. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
44. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, ali pa za eno ali več krajevnih skupnosti.
45. člen
Zbor občanov v občini lahko:
– razpravlja o spremembah statuta občine,
– razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– razpravlja o lokalni problematiki,
– razpravlja o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov,
– razpravlja o poročilih občinskih organov o njihovem delu,
– razpravlja o spremembah območja občine,
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.
46. člen
Zbor občanov v krajevni skupnosti:
– razpravlja o problematiki v svoji skupnosti,
– razpravlja o delu svojega sveta oziroma o njegovem poročilu,
– razpravlja o delu svojega predstavnika v svetu krajevne skupnosti,
– razpravlja o delu občinskih organov z vidika interesov svoje skupnosti,
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.
47. člen
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj petih odstotkov volilcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa tudi na pobudo najmanj petih odstotkov volilcev v tej skupnosti ali na pobudo njenega sveta.
Zbor občanov v krajevni skupnosti lahko skliče tudi svet krajevne skupnosti.
48. člen
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov volilcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volilcev, ki so glasovali.
49. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
50. člen
Občinski svet oziroma župan lahko razpišeta svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj desetih odstotkov volilcev v občini oziroma krajevni skupnosti. Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe 48. in 49. člena tega statuta.
51. člen
Najmanj pet odstotkov volilcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zadeva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.
IV. OBČINSKA UPRAVA
1. Organizacija občinske uprave
52. člen
Organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana.
Občinsko upravo vodi župan.
Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta odgovoren svetu.
Za neposredno izvajanje nalog uprave skrbi tajnik občinske uprave, ki ga imenuje občinski svet na predlog župana.
Župan lahko pooblasti tajnika za podpisovanje določenih aktov poslovanja.
53. člen
Naloge občinske uprave opravlja:
– občinski urad v okviru katerega se lahko ustanovijo oddelki za izvajanje določenih nalog uprave.
Urad opravlja vse upravne zadeve iz pristojnosti občinske uprave, razen tistih, za katere so ustanovljeni oddelki.
Občinska uprava zagotavlja opravljanje informacijske dejavnosti na svojem območju.
54. člen
Za delo urada je tajnik odgovoren županu.
55. člen
Upravne naloge občinske uprave opravljajo tajnik, višji upravni, upravni in strokovno-tehnični delavci.
Župan določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi. O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi odloča župan oziroma po njegovem pooblastilu tajnik občinske uprave.
56. člen
Tajnik, višji upravni in strokovno-tehnični delavci so upravičeni do plače, ki jo v skladu z zakonom ter načrtom delovnih mest in pravilnikom o nagrajevanju, ki ju sprejme občinski svet, določi župan.
57. člen
Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan po pooblastilu sveta.
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
58. člen
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik; ta lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom določeno drugače.
59. člen
V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih, določenih z zakonom.
60. člen
Tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku.
Župan mora zagotoviti vodenje evidence v upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.
61. člen
O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku.
Če župan nima ustrezne strokovne izobrazbe za opravljanje dejanj v upravnem postopku, mora postopek do izdaje odločbe voditi uradna oseba, ki izpolnjuje pogoje za vodenje upravnega postopka po zakonu in tem statutu.
Administrativna dela v organih in službah občine lahko opravljajo delavci s srednjo strokovno izobrazbo.
62. člen
O pritožbi zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ.
63. člen
V upravnih zadevah iz izvirne občinske pristojnosti odloča o izločitvi župana občinski svet, o izločitvi tajnika pa odloča župan.
O izločitvi uradne osebe odloča župan, če pa upravo vodi po pooblastilu župana tajnik, odloča o izločitvi uradnih oseb tajnik.
2. Nadzor nad zakonitostjo dela uprave
64. člen
Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi zakonitimi predpisi.
V. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
65. člen
Občina organizira javne službe na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
– ravnanje s komunalnimi odpadki,
– odlaganje komunalnih odpadkov,
– javna snaga in čiščenje javnih površin,
– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov, in zračnikov zaradi varstva zraka,
– požarno varstvo,
– oskrba s toplotno energijo,
– oskrba s plinom.
66. člen
Občina skrbi tudi za:
– javno razsvetljavo
– plakatiranje in okraševanje naselij,
– urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost,
– urejanje lokalnih cest,
– deratizacijo in dezinfekcijo,
– javni red in mir,
– urejanje občinskih kategoriziranih in nekategoriziranih cest.
67. člen
Za izvajanje nalog iz prejšnjih dveh členov ustanavlja občina javna podjetja in javne gospodarske zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave.
68. člen
Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod.
VI. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
69. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja.
Občinski svet pooblasti župana, da sklepa pravne posle glede pridobitve in odtujitve premičnin v okviru sprejetega proračuna.
70. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
71. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki. V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
72. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi, s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
73. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine, če ni z odlokom občine drugače določeno.
74. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, lahko predlaga župan občinskemu svetu, da se za začasno kritje odhodkov uporabijo rezerve občine ali najame posojilo, ki lahko znaša največ 5% sprejetega proračuna in mora biti odplačano do konca proračunskega leta.
75. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,5% prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.
Izločanje v rezervo se opravi vsak mesec.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
76. člen
Rezerva se uporablja:
1. za odhodke, nastale zaradi izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci;
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka odloča občinski svet.
Občina lahko z odlokom določi, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.
77. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema tudi zaključni račun.
Zaključni račun se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
78. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
79. člen
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb.
O zadolžitvi odloča občinski svet.
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.
80. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja oziroma soustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občine smejo dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so, vendar največ do 5% zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
81. člen
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini določeni z zakonom.
82. člen
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
-odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
– prihodki uprave,
– drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, določene z zakonom.
83. člen
Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo za primer, če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe.
84. člen
Finančno poslovanje opravlja knjigovodska služba.
Delo knjigovodske službe nadzorujejo župan ali tajnik in nadzorni odbor.
VII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
85. člen
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
Občinski odbor lahko sprejme poslovnik za svoje delo, ki mora biti v skladu s poslovnikom sveta ter predlaga svetu v sprejem pravilnike iz svojega delovnega področja.
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.
86. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
87. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredijo organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
88. člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar tako določa zakon.
89. člen
Z odredbo občina ureja določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
90. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
91. člen
Z navodili se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
92. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje najmanj večina navzočih članov občinskega sveta.
2. Postopek za sprejem odloka
93. člen
Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, občinski odbor ali najmanj pet odstotkov volilcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta.
94. člen
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
95. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.
96. člen
Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj petnajst dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo svet obravnaval predlog odloka.
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
97. člen
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
V prvi obravnavi lahko člani občinskega sveta predlagajo rešitve, do katerih se mora predlagatelj odloka opredeliti do druge obravnave.
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka in o naslovu odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, člani občinskega sveta o njem glasujejo. Na koncu člani občinskega sveta glasujejo še o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti.
98. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče, ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji, vse do konca obravnave predloga odloka.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
99. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo, na kateri bo občinski svet obravnaval predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.
Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina članov občinskega sveta.
100. člen
Amandma, člen odloka, naslov odloka, naslov odloka in odlok v celoti je sprejet, če zanj na seji občinskega sveta, na kateri je navzočih najmanj polovico članov, glasuje najmanj večina navzočih članov.
101. člen
O predlogih drugih splošnih aktov, razen o statutu in proračunu občine, razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi.
102. člen
Statut, odloki in drugi splošni akti občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu Uradni list Republike Slovenije in pričnejo veljati 8. dan po objavi, če ni v samem aktu drugače določeno.
103. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene državne pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.
104. člen
Organi občinske uprave odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan.
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
VIII. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
105. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti državnih predpisov, ki posegajo v ustavni položaj in pravice občine, oziroma če predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posegajo v njene pravice.
106. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko ravna, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
107. člen
Župan oziroma občinski odbor po pooblastilu občinskega sveta lahko kot stranka v upravnem sporu spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice v škodo javnih koristi občine.
108. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih, oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
109. člen
Občinski odbori so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh, in to:
– o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti,
– o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti,
– o upravnih stvareh na podlagi javnih pooblastil.
IX. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
110. člen
Občina Ravne-Prevalje se lahko povezuje z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost – pokrajino – zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
O odločitvi občinskega sveta se v občini izvede referendum.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statusa pokrajine občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti pokrajine.
111. člen
Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.
X. KONČNI DOLOČBI
112. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta v Občini Ravne-Prevalje preneha veljati statut Občine Ravne na Koroškem (Medobčinski uradni vestnik, št. 12/92, 11/94).
113. člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 013-1/95-1
Ravne na Koroškem, 4. maja 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Ravne-Prevalje
Marjan Berložnik, dipl. org. l. r.

AAA Zlata odličnost