Uradni list

Številka 62
Uradni list RS, št. 62/1992 z dne 28. 12. 1992
Uradni list

Uradni list RS, št. 62/1992 z dne 28. 12. 1992

Kazalo

2817. Začasni poslovnik Državnega zbora, stran 3509.

ZAČASNI POSLOVNIK DRŽAVNEGA ZBORA
1. člen
(začasnost poslovnika)
S tem poslovnikom se začasno, do sprejema poslovnika državnega zbora, urejajo vprašanja konstituiranja državnega zbora in nekatera vprašanja dela državnega zbora in njegovih delovnih teles.
Poleg določb tega začasnega poslovnika se do sprejetja poslovnika državnega zbora smiselno uporabljajo določbe poslovnika Skupščine Republike Slovenije (prečiščeno besedilo Uradni list SRS, št. 34/85), če niso v nasprotju z ustavo Republike Slovenije, z zakonom in tem začasnim poslovnikom.
2. člen
(odločanje)
Državni zbor sklepa, če je na seji navzoča večina poslancev, pri čemer je odločilna dejanska navzočnost poslancev v dvorani.
Državni zbor sprejema zakone in druge odločitve ter ratificira mednarodne pogodbe z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev, kadar ni z ustavo ali z zakonom določena drugačna večina.
3. člen
(glasovanje)
Če državni zbor ne odloči drugače, so v času rednih zasedanj glasovanja vsak dan ob 16. uri.
Odločitev je sprejeta, če je na sklepčni seji število oddanih glasov "ZA" večje od števila oddanih glasov "PROTI", pri čemer ni potrebno da se število opredeljenih glasov ujema s številom predhodno ugotovljenih navzočih.
Ko so oddani glasovi "PROTI" predsedujoči ugotovi, da je glasovanje končano in razglasi rezultat glasovanja.
Državni zbor glasuje javno praviloma z uporabo glasovalne naprave.
Vsak poslanec lahko zahteva, da se njemu ali vsem poslancem izroči računalniški izpis poteka javnega glasovanja.
4. člen
(ponovitev glasovanja)
Če poslanec ugovarja poteku glasovanja se glasovanje lahko ponovi. O ponovitvi glasovanja odloči zbor brez razprave.
Če je rezultat glasovanja nejasen zaradi tehnične napake, se glasovanje ponovi na podlagi ugotovitve predsedujočega o tehnični napaki.
Poslanec lahko neposredno po opravljenem glasovanju zahteva, da se nejasnost glasovanja preveri na podlagi računalniškega izpisa.
O rezultatih glasovanja na podlagi računalniškega izpisa odloči predsedujoči. Če je rezultat nejasen, se glasovanje ponovi.
5. člen
(sedežni red)
Poslanske skupine se v petnajstih dneh po konstituiranju Državnega zbora dogovorijo za stalni sedežni red poslancev v dvorani. Glasovalne naprave na drugih sedežih so izključene. Stalni sedežni red se določi tudi za vlado ter njene predstavnike.
6. člen
(Mandatno-imunitetna komisija)
Državni zbor izvoli na prvi seji Mandatno-imunitetno komisijo, ki jo sestavljajo predsednik, podpredsednik in člani. V Mandatno-imunitetni komisiji morajo biti zastopane vse poslanske skupine s po enim članom.
Predsednika, podpredsednika in člane komisije izvoli državni zbor na predlog poslanskih skupin.
Mandatno-imunitetna komisija odloča z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev. Če je izid glasovanja neodločen, je odločilen glas predsednika komisije.
Mandatno-imunitetni komisiji se predloži poročilo Republiške volilne komisije, potrdila o izvolitvi poslancev in morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov list.
7. člen
(potrditev poslanskih mandatov)
Mandat poslancev potrdi državni zbor na predlog Mandatno-imunitetne komisije potem, ko dobi poročilo te komisije o pregledu potrdil o izvolitvi ter o vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov ali predstavnikov list.
Državni zbor odloči o potrditvi mandatov, ki niso sporni, v celoti, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.
Poslanec, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.
Šteje se, da je državni zbor odločil o pritožbi kandidata ali predstavnika liste kandidatov, vloženi pri državnem zboru, z odločitvijo o spornem mandatu.
8. člen
(Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve)
Državni zbor izvoli na prvi seji na predlog poslanskih skupin Komisijo za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, ki jo sestavljajo predsednik, podpredsednik in člani. V komisiji so zastopane vse poslanske skupine, upoštevaje njihovo številčno zastopanost v državnem zboru. Vsaka poslanska skupina, ki ima v državnem zboru od 3 do 9 poslancev, ima v komisiji 1 člana, vsaka poslanska skupina, ki ima od 10 do 19 poslancev 2 člana in vsaka poslanska skupina, ki ima 20 ali več poslancev 3 člane. En član komisije je tudi eden od poslancev madžarske oziroma italijanske narodne skupnosti.
Predsednik komisije je iz najštevilčnejše poslanske skupine v državnem zboru, podpredsednika komisije pa se izvoli izmed članov komisije, ki so iz opozicijskih strank, potem ko je znano katere poslanske skupine so v opoziciji.
Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve odloča z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev. Če je izid glasovanja neodločen, je odločilen glas predsednika komisije.
Poleg nalog, ki izhajajo iz poslovnika, opravlja komisija tudi naloge, ki izhajajo iz zakona o poslancih v zvezi z opravljanjem funkcije poslanca in zagotavljanjem materialnih pogojev za delo poslancev.
9. člen
(volitve predsednika državnega zbora)
Državni zbor na prvi seji izvoli na predlog Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve predsednika državnega zbora. Kandidata za predsednika državnega zbora lahko predlaga tudi skupina najmanj desetih poslancev.
Volitve vodi predsedujoči seje, ki mu pomagajo še štirje na seji izvoljeni poslanci. Te se izvoli izmed poslancev štirih najštevilčnejših poslanskih skupin.
Glasovanje o izvolitvi predsednika državnega zbora je tajno. Tajno se glasuje z glasovnicami.
O predlogu se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži besedo "ZA" ali "PROTI". Na dnu glasovnice je beseda "ZA" na desni strani, beseda "PROTI" pa na levi strani. Glasovnica, iz katere ni mogoče razbrati volje poslanca, je neveljavna.
Rezultate volitev razglasi predsedujoči seje.
Kandidat za predsednika državnega zbora je izvoljen, če za predlog glasuje večina vseh poslancev državnega zbora.
10. člen
(volitve podpredsednika državnega zbora)
Državni zbor ima tri podpredsednike. Za volitve podpredsednikov državnega zbora se smiselno uporabljajo določbe o izvolitvi predsednika. Glasovnice za vsakega od podpredsednikov so ločene.
11. člen
(glasovanje o več kandidatih)
Če je za predsednika oziroma podpredsednika državnega zbora predlaganih več kandidatov, poslanci glasujejo z glasovnicami tako, da obkrožijo številko pred imenom kandidata, za katerega glasujejo.
Na listi kandidatov so predlagani kandidati navedeni po vrstnem redu, kot so bili predlagani. Na prvem mestu je vselej naveden kandidat, ki ga predlaga Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Dodatni predlogi za podpredsednika se morajo nanašati ločeno na predloge za prvega, drugega ali tretjega od kandidatov, ki jih je predlagala Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve.
Za predsednika oziroma podpredsednika državnega zbora je izvoljen kandidat, za katerega je glasovala večina vseh poslancev državnega zbora.
Če je predlaganih več kandidatov, pa noben kandidat pri glasovanju ni dobil potrebne večine, se opravi drugi krog glasovanja. V drugi krog glasovanja se uvrstita dva kandidata, ki sta dobila največje število glasov. Če v drugem krogu noben od obeh kandidatov ne dobi potrebne večine, ali če sta bila v prvem krogu predlagana le dva kandidata, pa nobeden pri glasovanju ni dobil potrebne večine, se v naslednji krog glasovanja uvrsti kandidat, ki je dobil večje število glasov.
Če je pri glasovanju dobilo dvoje ali več kandidatov enako najvišje število glasov, se glasovanje o teh kandidatih ponovi.
Če kandidat pri glasovanju ni dobil potrebne večine se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidature.
12. člen
(imenovanje sekretarja državnega zbora)
Državni zbor imenuje na predlog Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve sekretarja ali vršilca dolžnosti sekretarja državnega zbora z javnim glasovanjem.
13. člen
(poslanske skupine)
V državnem zboru se najpozneje v 15 dneh po njegovem konstituiranju ustanovijo poslanske skupine kot oblika povezovanja poslancev.
Poslanska skupina se organizira, če jo sestavljajo najmanj trije poslanci. Poslanec je lahko član samo ene poslanske skupine. Člani poslanske skupine izmed sebe izvolijo vodjo skupine.
Vodje poslanskih skupin pisno obvestijo predsednika državnega zbora o imenu skupine s seznamom članov in pristopnimi izjavami.
Pogoje za delo poslanskih skupili in poslanca madžarske in italijanske narodne skupnosti zagotavlja državni zbor.
Do ustanovitve poslanskih skupin v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom tega člena se šteje, da sestavljajo posamezne poslanske skupine vsi poslanci, ki so bili izvoljeni v državni zbor s posameznih list, na podlagi poročila Republiške volilne komisije.
14. člen
(predsednik državnega zbora)
Predsednik državnega zbora predstavlja državni zbor in zagotavlja javnost njegovega dela.
Predsednik državnega zbora podpisuje zakone in druge akte, ki jih sprejme državni zbor; skrbi za uresničevanje z ustavo in zakonom določenih razmerij z državnim svetom; skrbi za sodelovanje s predsednikom republike, z vlado in drugimi državnimi organi; uresničuje sodelovanje s parlamenti drugih držav in mednarodnimi institucijami; opravlja druge naloge v skladu z ustavo, zakonom in poslovnikom in skrbi za izvajanje poslovnika državnega zbora.
Če je predsednik odsoten, ga nadomešča eden od podpredsednikov, ki ga določi predsednik državnega zbora.
15. člen
(odgovornost predsednika državnega zbora)
Predsednik državnega zbora je za svoje delo odgovoren državnemu zboru.
Poslanci in poslanske skupine lahko zahtevajo od predsednika državnega zbora obvestila in pojasnila v zvezi z izvajanjem njegove funkcije.
16. člen
(vodenje seje državnega zbora)
Sejo državnega zbora vodi predsednik ali eden od podpredsednikov državnega zbora, ki ga določi predsednik državnega zbora.
Predsedujoči državnega zbora med vodenjem seje državnega zbora odloča o proceduralnih vprašanjih. Če poslanec ni zadovoljen z odločitvijo predsedujočega o proceduralnem vprašanju, odloči o tem državni zbor brez razprave.
17. člen
(delovna telesa)
Vodje poslanskih skupin uskladijo predloge za število in sestavo delovnih teles državnega zbora in jih predložijo Komisiji za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Pri usklajevanju sodelujeta tudi poslanca madžarske in italijanske narodne skupnosti.
Pri sestavi delovnih teles ter pri predlaganju njihovih predsednikov in podpredsednikov se upošteva delež poslancev posameznih poslanskih skupin v skupnem številu poslancev državnega zbora.
Do izvolitve delovnih teles opravljajo začasno njihove naloge v zakonodajnem postopku vodje poslanskih skupin ali poslanci posameznih skupin, ki jih določijo vodje poslanskih skupin.
Delovno telo lahko dela, če je na seji navzoča večina v to delovno telo izvoljenih poslancev. Odločitve sprejema na sklepčni seji z večino opredeljenih glasov, razen če ta poslovnik določa drugače.
Seje delovnih teles so praviloma prvih deset delovnih dni v mesecu.
18. člen
(komisija za pripravo poslovnika)
Državni zbor izvoli na prvi seji na predlog Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Komisijo za pripravo poslovnika, v kateri mora biti zastopana vsaka poslanska skupina vsaj z enim predstavnikom.
Komisija je sestavljena v skladu s prvim odstavkom 8. člena tega poslovnika.
Na predlog komisije lahko državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev sprejema sklepe poslovniške narave.
19. člen
(volitve predsednika vlade)
Državni zbor voli predsednika vlade v skladu s 111. členom ustave Republike Slovenije s tajnim glasovanjem.
Predsednik republike predlaga kandidata za predsednika vlade v skladu s prvim odstavkom 111. člena ustave Republike Slovenije najpozneje v 30 dneh po konstituiranju državnega zbora.
Predsednik republike ali drugi predlagatelji pošljejo predlog za izvolitev predsednika vlade predsedniku državnega zbora.
Predsednik državnega zbora skliče sejo državnega zbora, na kateri bodo volitve predsednika vlade, najprej v 48 urah in najkasneje v enem tednu po prejemu predloga.
Za glasovanje o izvolitvi predsednika vlade se smiselno uporabljajo določbe o tajnem glasovanju za izvolitev predsednika državnega zbora.
20. člen
(predlaganje in predstavitev ministrov)
Predsednik vlade mora najkasneje v 15 dneh po izvolitvi predložiti predsedniku državnega zbora predlog za imenovanje ministrov. Predlog se predloži v obliki liste kandidatov za imenovanje ministrov. Lista kandidatov mora biti obrazložena.
Predlagani ministri se predstavijo pred začasnimi komisijami, ki se ustanovijo za naslednja področja:
– notranje zadeve, obramba, pravosodje, uprava
– gospodarstvo
– finance
– mednarodni odnosi
– družbene dejavnosti, delo, socialna politika. Začasne komisije izvoli državni zbor na predlog Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, na seji, na kateri se voli kandidata za predsednika vlade.
Te začasne komisije so sestavljene v skladu z določbo prvega odstavka 8. člena tega poslovnika.
Predsednik državnega zbora odloči, pred katero komisijo se bo predstavil posamezni predlagani minister.
Predstavitev mora biti opravljena v sedmih dneh po tem, ko predsednik državnega zbora prejme predlog za imenovanje ministrov in v treh dneh za nove predlagane ministre, ki niso bili imenovani, ker ni bila izglasovana lista kandidatov iz tretjega odstavka 21. člena tega poslovnika.
Če je komisija iz drugega odstavka tega člena zasedala v nesklepčni sestavi, se šteje, da se je predlagani minister predstavil, če se je predstavil na seji komisije in odgovarjal na vprašanja njenih članov. Če se komisija iz drugega odstavka tega člena ni sestala, se šteje, da se je predlagani minister predstavil, če je komisiji v pisni obliki posredoval svoj življenjepis in predstavitev svojih stališč in vizije za urejanje vprašanj ter vodenje politike na področju, za katerega je predlagan za ministra.
Predsednik komisije takoj obvesti in pošlje mnenje o opravljeni predstavitvi predlaganega ministra predsedniku državnega zbora in predsedniku vlade.
Ko predsednik vlade prejme mnenje komisije iz drugega odstavka tega člena, lahko na podlagi mnenja komisije umakne predlog kandidata za ministra in v treh dneh predlaga novega kandidata.
Ko predsednik državnega zbora ugotovi, da so se predstavili vsi predlagani ministri, skliče sejo državnega zbora.
Komisije, ustanovljene po tem členu, opravljajo funkcijo tudi za kasneje predlagane kandidate za ministre, če državni zbor medtem še ne ustanovi pristojnih delovnih teles.
21. člen
(imenovanje ministrov)
Glasovanje o imenovanju ministrov je tajno. O imenovanju ministrov glasujejo poslanci tako, da glasujejo o listi predlaganih ministrov v celoti.
O listi se glasuje tako, da se obkroži beseda "ZA" ali beseda "PROTI". Na dnu glasovnice je beseda "ZA" na desni strani, beseda "PROTI" pa na levi strani.
Lista je izglasovana, če se je glasovanja udeležila večina poslancev državnega zbora in če je zanjo glasovala večina poslancev, ki so oddali veljavne glasovnice. Če lista za ministre ni dobila potrebnega števila glasov, se opravi imenovanje na podlagi nove liste predlaganih ministrov, ki jo mora predsednik vlade predložiti v desetih dneh.
Če tudi novi predlog liste ne dobi potrebnega števila glasov lahko predsednik vlade predlaga, da se o vsakem predlaganem ministru s te liste glasuje posebej. Posamično glasovanje o predlaganih ministrih je tajno. Poslanci glasujejo tako da na listi obkrožijo številko pred imenom predlaganega ministra za katerega glasujejo.
Če je s posamičnim glasovanjem imenovano več kot dve tretjini predlaganih ministrov, imenovani ministri prisežejo in se šteje, da je vlada nastopila funkcijo.
V primeru iz prejšnjega odstavka mora predsednik vlade predlagati kandidate za še neimenovane ministre v 10 dneh po nastopu funkcije vlade, oziroma obvestiti državni zbor, katere resorje bo začasno, vendar ne dlje kot tri mesece, prevzel sam ali jih poveril drugemu ministru.
Če državni zbor tudi v treh mesecih po nastopu funkcije vlade ne imenuje še neimenovanih ministrov se šteje, da je funkcija predsedniku vlade in ministrom prenehala.
22. člen
(glasovanje o posameznem ministru)
Kadar se glasuje o posameznem predlaganem ministru, se glasuje tajno z glasovnicami. Minister je imenovan, če se je glasovanja udeležila večina poslancev državnega zbora in če je zanj glasovala večina poslancev, ki so oddali veljavne glasovnice.
23. člen
(sklicevanje sej)
Seje državnega zbora sklicuje predsednik državnega zbora.
Državni zbor ima redne seje vsak zadnji teden v mesecu oziroma vsaj sedem delovnih dni pred koncem meseca, razen v času letnega odmora. Po sklepu državnega zbora ali po dogovoru z vodji poslanskih skupin so lahko redne seje tudi v drugih dneh.
Predsednik državnega zbora mora sklicati redno sejo, če to zahteva večina poslanskih skupin, ki morajo hkrati predložiti gradivo za takšno sejo.
Predsednik državnega zbora je dolžan sklicati izredno sejo državnega zbora na zahtevo najmanj četrtine poslancev ali predsednika republike. Zahtevi mora biti priloženo ustrezno gradivo.
Če predsednik državnega zbora ne skliče redne ali izredne seje, kadar je to zahtevano, jo lahko skliče predlagatelj zahteve s predložitvijo ustreznih gradiv.
24. člen
(predlog dnevnega reda)
Dnevni red redne seje predlaga predsednik državnega zbora na podlagi poročil pristojnih delovnih teles in po predhodnem posvetovanju z vodji poslanskih skupin ter z enim od poslancev madžarske oziroma italijanske narodne skupnosti.
Sklic seje s predlogom dnevnega reda se pošlje poslancem najmanj sedem dni pred dnem določenim za sejo. Sklicu se priložijo poročila pristojnih delovnih teles in poročilo s posvetovanja, opravljenega na podlagi prejšnjega odstavka.
Vsa gradiva za seje in druge predloge, pobude in mnenja, o katerih bo odločal državni zbor, se pošljejo vsem poslancem in vladi ter predsedniku državnega sveta. Predsednik državnega zbora odredi komu se še pošilja gradivo za seje.
Državni zbor ne more odločati o vprašanjih, glede katerih predhodno poslancem niso bila poslana gradiva in o katerih ni zavzelo svojega stališča pristojno delovno telo zbora.
Seja državnega zbora traja dokler vse točke dnevnega reda niso končane.
25. člen
(poslanska vprašanja)
Na redni seji državnega zbora je praviloma predvidena posebna točka dnevnega reda za pobude in vprašanja poslancev.
Državni zbor lahko odloči, da bo vprašanja in pobude poslancev obravnaval na posebni seji.
Pri obravnavi pobud in vprašanj poslancev mora biti na seji državnega zbora navzoča vlada.
Na vprašanja in pobude, ki jih poslanci vložijo pisno pri predsedniku državnega zbora, mora vlada ali pristojni minister odgovoriti pisno v 15 dneh, potem ko jim predsednik državnega zbora pošlje vprašanje ali pobudo poslanca.
26. člen
(prisotnost na seji)
Državni zbor lahko razpravlja o posameznih vprašanjih, če je na seji navzoč najmanj po en poslanec iz vsake poslanske skupine.
Poslanski skupini, ki ne zagotovi prisotnost vsaj enega poslanca za nemoteno razpravljanje v državnem zboru, se sorazmerno zmanjšajo proračunska sredstva, ki jih prejema stranka, na katere listi so bili izvoljeni poslanci.
Poslancem, ki se neopravičeno ne udeležijo odločanja, se za vsako odsotnost pri odločanju odredi denarna kazen: O višini denarne kazni odloči Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve do prve naslednje seje državnega zbora.
Za opravičeno odsotnost se šteje odsotnost zaradi bolezni, službena odsotnost po nalogu predsednika državnega zbora in izredni dopust v skladu z zakonom. Podrobnejše kriterije določi Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve do prve naslednje državnega zbora.
Poslanski skupini, ki pri odločanju ne zagotovi večinske navzočnosti svoje poslanske skupine, se sorazmerno zmanjšajo sredstva, ki jih iz državnega proračuna prejema stranka, na kateri listi so bili izvoljeni poslanci.
27. člen
(razmerje do državnega sveta)
Ko predsednik državnega zbora prejme od predsednika državnega sveta predloge, mnenja in zahteve državnega sveta, jih pošlje vsem poslancem in predsednikom pristojnih delovnih teles ter vladi, da pošljejo državnemu zboru svoja mnenja.
Delovno telo ob obravnavi predlogov, mnenj in zahtev državnega sveta zavzame do njih stališče in o tem poroča državnemu zboru s predlogom odločitev. Predsednik državnega zbora obvesti predsednika državnega sveta o odločitvah državnega zbora v zvezi s predlogi, mnenji in zahtevami državnega sveta.
Ko predsednik državnega zbora prejme zahtevo državnega sveta, naj državni zbor pred razglasitvijo zakona o njem še enkrat odloča, o tem takoj obvesti vse poslance in predlagatelja zakona. Zahtevo državnega sveta uvrsti predsednik državnega zbora na dnevni red prve naslednje seje. Če pri ponovnem odločanju za zakon ne glasuje večina vseh poslancev, se šteje, da je zakonodajni postopek končan.
O predlogu državnega sveta, naj državni zbor sprejme zakon, odloča državni zbor potem, ko dobi mnenje pristojnih delovnih teles in vlade.
Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za razmerja delovnih teles državnega zbora in državnega sveta.
28. člen
(obravnava nedokončanih zadev)
Zakoni in drugi akti, ki so bili v postopku v skupščini Republike Slovenije in glede katerih niso bile sprejete končne odločitve, ostanejo v postopku v fazi v kateri so bili sprejeti v vseh treh zborih Skupščine Republike Slovenije, če tako odloči državni zbor na predlog predsednika ali vodij poslanskih skupin in enega od poslancev narodnih skupnosti. Državni zbor lahko pred odločitvijo zahteva mnenje Vlade Republike Slovenije in pristojnega delovnega telesa.
Za zakone, ki so jih predlagali delegati v zborih Skupščine Republike Slovenije ali njihova delovna telesa, pa o njih še niso bile sprejete končne odločitve, se šteje, da je zakonodajni postopek končan, razen če vlada ali poslanec predložita ustrezni zakon kot svojega, o čemer odloča državni zbor v skladu s prejšnjim odstavkom.
29. člen
(generalni sekretar)
Generalnega sekretarja ali vršilca dolžnosti generalnega sekretarja imenuje državni zbor na predlog Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve z javnim glasovanjem.
30. člen
Z uveljavitvijo tega začasnega poslovnika preneha veljati začasni poslovnik Skupščine Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 19/90 in 24/90).
31. člen
Ta poslovnik začne veljati, ko ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev.
Št. 020-02/92-25/1
Ljubljana, dne 23. decembra 1992.
Predsedujoči
državnega zbora
Republike Slovenije
dr. France Bučar l. r.