Uradni list

Številka 55
Uradni list RS, št. 55/1992 z dne 20. 11. 1992
Uradni list

Uradni list RS, št. 55/1992 z dne 20. 11. 1992

Kazalo

2543. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š11 Skaručna, stran 3141.

Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90) in 82. člena Statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS št. 13/86 in Uradni list RS, št. 2/92) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 19. skupni seji zbora krajevnih skupnosti, zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora dne 27. 10. 1992 sprejela
ODLOK
o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š 11 Skaručna
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za plansko celoto Š11 Skaručna, ki jih je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod št. proj. 3952 v mesecu septembru 1992.
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji so izdelani v skladu s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Šiška za obdobje 1986-1990 (Uradni list SRS, št. 45/86, 47/87, 2/88, 23/88, 27/88, 19/89, 20/89 in Uradni list RS. št.
45/90) in v skladu z usmeritvami dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 (Uradni list SRS, št. 11/86 in Uradni list RS, št. 23/91-I) in vsebujejo:
– prikaze prostorskih ureditev na obravnavanem območju iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine na topografskem načrtu M 1:5000
– prikaze meril in pogojev za posege v prostor na katastrskem načrtu M 1:5000 in M 1:2880
– obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor s soglasji pristojnih organov, organizacij oziroma skupnosti
– besedilo tega odloka.
3. člen
Meja planske celote in posameznih območij urejanja je ponazorjena v grafičnem delu prostorskih ureditvenih pogojev v preglednem katastrskem načrtu v M 1:5000 in podrobnem katastrskem načrtu M 1:2880.
4. člen
– Prostorski ureditveni pogoji za plansko celoto Š 11 Skaručna določajo merila in pogoje za posege v prostor v naslednjih območjih urejanja:
ŠS 11/1 Skaručna
ŠS 11/2 Skaručna
ŠS 11/3 Polje
ŠS 11/4 Selo
ŠS 11/5 Sinkov turn
ŠS 11/6 Bukovica
ŠS 11/7 Utik
ŠS 11/8 Utik
ŠS 11/9 Vesca
ŠT 11/1 Avtocesta
ŠE 11/1 Povodje
in v odprtem prostoru.
II. SKUPNA MERILA IN POGOJI
5. člen
Skupna merila in pogoji glede vrste posegov v prostor veljajo za vsa območja urejanja v planski celoti, v kolikor ni s posebnimi merili in pogoji določeno drugače.
6. člen
Območja urejanja imajo naslednje pretežne namembnosti:
S – površine za stanovanja in spremljajoče dejavnosti
0 – območja za osrednje mestne dejavnosti
1 – površine za inštitute, šolstvo, zdravstvo
M – površine za mestne javne službe in servise P – območja za proizvodnjo, skladišča in terminale R – parkovne, športne in rekreacijske površine T – površine za promet
E – površine za pridobivanje naravnih surovin
– odprti prostor.
7. člen
Prostorski ureditveni pogoji razčlenjujejo območja urejanja po vrstah posegov in njihovega oblikovanja na morfološke enote.
Glede vrste posegov imajo morfološke enote naslednje oznake:
2 – območja za individualno stanovanjsko gradnjo
3 – območja osrednjih dejavnosti
4 – območja mešanih dejavnosti (stanovanja, osrednje dejavnosti in drobno gospodarstvo)
5 – območja za šolstvo, inštitute, zdravstvo in otroško varstvo
6 – območja za proizvodne dejavnosti
7 – območja za komunalne dejavnosti
8 – parkovna, športna in rekreacijska območja
9 – javno zelenje, pokopališča in kmetijske površine Glede oblikovanja imajo morfološke enote naslednje oznake:
A – prostostoječa zazidava
B – strnjena zazidava
C – kompleksi s svojstveno zazidalno strukturo
D – vaška jedra
E – hale, paviljoni
F – tehnološki objekti, silosi, cisterne
G – dnevni kopi, deponije.
1. Merila in pogoji glede vrste posegov v prostor
8. člen
Območja za individualno stanovanjsko gradnjo
V morfoloških enotah z oznako 2 so dovoljeni naslednji posegi:
– dopolnilna gradnja stanovanjskih objektov,
– nadzidave in prizidave vseh obstoječih objektov,
– gradnja objektov osnovne oskrbe,
– gradnja objektov storitvenih dejavnosti,
– gradnja objektov za potrebe zdravstva, šolstva in otroškega varstva,
– gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja krajevnih skupnosti, družbenih organizacij in društev,
– gradnja gospodarskih objektov in hlevov,
– postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih hiš, kot so npr. garaže, vrtne ute, nadstrešnice in ograje in gradnja platojev za odjemna mesta komunalnih odpadkov,
– postavitev kioskov, večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij,
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov, nadomestne gradnje ter tekoča vzdrževalna dela,
– spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih,
– urejanje odprtih površin kot so zelenice, otroška igrišča, peš poti in ploščadi,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez,
– gradnja objektov za šport in rekreacijo,
– gradnja objektov in naprav za potrebe obrambe in zaščite.
Dopolnilna gradnja stanovanjskih objektov, in prizidave so dovoljene do intenzivnosti izrabe, ki ne presega razmerja 40% pozidane v primerjavi s 60% nepozidane parcelne površine.
Gradnja gospodarskih poslopij za potrebe kmetovalcev in spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih so dovoljene v kolikor nova dejavnost ne povzroča motenj v bivalnem okolju, funkcionalno zemljišče pa ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti.
V 30m širokem pasu ob gozdnem robu so posegi dovoljeni pod pogojem, da ne ovirajo gozdnih poti in vlak ter če z njimi soglaša pristojna gozdarska služba. Gradnja objektov v območjih, ki neposredno mejijo z gozdom mora biti oddaljena od gozdnega roba za dve sestojni višini.
9. člen
Območja osrednjih dejavnosti
V morfoloških enotah z oznako 3 so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja prodajnih lokalov za osnovno oskrbo in specializirano trgovino
– gradnja objektov za storitvene dejavnosti
– gradnja objektov družbenih dejavnosti
– gradnja objektov in naprav za potrebe družbenih organizacij in društev
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov ter tekoča vzdrževalna dela
– gradnja parkirnih objektov
– gradnja nadstrešnic in platojev, dostavnih ramp in urejanje utrjenih površin
– postavitev kioskov, večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij
– spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih za potrebe osrednjih dejavnosti, če ne povzročajo motenj v okolju, funkcionalno zemljišče pa ustreza varnostnim pogojem za posamezne dejavnosti.
10. člen
Območja mešanih dejavnosti
V morfoloških enotah z oznako 4 so dovoljeni enaki posegi in pod enakimi pogoji kot so navedeni v 8. in 9. členu tega odloka.
11. člen
Območja za šolstvo, inštitute, zdravstvo in otroško varstvo
V morfoloških enotah z oznako 5 so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja objektov in naprav za šolstvo in otroško varstvo
– funkcionalne dozidave in nadzidave obstoječih objektov
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov ter tekoča vzdrževalna dela
– gradnja objektov za šport in rekreacijo
– postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih kot so nadstrešnice in zaščitne ograje
– postavitev kioskov, šolskih oznak in spominskih obeležij
– urejanje površin kot so zelenice, športna igrišča, pešpoti in ploščadi
– sprememba dejavnosti v obstoječih objektih za potrebe družbenih dejavnosti.
Dopolnilna gradnja, funkcionalne dozidave in nadzidave obstoječih objektov so dovoljene, če je zemljišče dovolj veliko in če so upoštevane, svetlobno-tehnične zahteve.
12. člen
Območja za proizvodne dejavnosti
V morfoloških enotah z oznako 6 so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja proizvodnih in poslovnih objektov za kmetijsko proizvodnjo
– nadzidave in prizidave ter rekonstrukcije obstoječih objektov
– adaptacije in funkcionalne spremembe objektov za sodobnejše tehnologije
– postavitev nadstrešnic in zaščitnih ograj
– postavitev reklamnih znamenj in spominskih obeležij
– urejanje odprtih površin kot so zelenice in utrjene površine
– gradnja parkirnih mest
Za obstoječo dejavnost in predvidene posege v prostor vključno s spremembo dejavnosti je potrebno pridobiti oceno vpliva na vodni vir.
13. člen
Parkovna športna in rekreacijska območja
V morfoloških enotah z oznako 8 so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja športnih in rekreacijskih objektov ter naprav in urejanje površin za množične športne prireditve in rekreacijo
– gradnja spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo osnovno športno-rekreacijsko dejavnost
– urejanje večjih zelenih parkovnih površin z mikrourbano opremo
– postavitev kioskov, spominskih obeležij, reklamnih znamenj in turističnih oznak.
– dozidave in nadzidave na obstoječih objektih in nadomestne gradnje
– spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih za potrebe turizma in gostinstva ter športno rekreacijske dejavnosti.
Funkcionalne prizidave objektov ne smejo predstavljati samostojnih stanovanjskih enot, velikost prizidkov pa ne sme presegati 25% zazidane površine. Navedeni posegi so dovoljeni le, če bodo posegi ohranjali obrežno vegetacijo in krajinsko tipiko obvodnega prostora. Oblikovanje struge in brežin mora ohranjati prvotno obliko.
Za vse posege na obrežjih je potrebno pridobiti soglasje LRZVNKD.
14. člen
Območja javnega zelenja
V morfoloških enotah z oznako 9 so dovoljeni naslednji posegi:
– urejanje zelenih površin, utrjenih površin in rekreacijskih poti
– postavitev mikrourbane opreme
– postavitev spominskih obeležij, reklamnih znamenj in turističnih oznak.
15. člen
Odprti prostor
Na območju odprtega prostora, ki zajema kmetijske in gozdne površine ter obstoječo zazidavo izven območij urejanja, opredeljeno kot razpršena gradnja – R, so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja objektov, ki neposredno služijo kmetijski proizvodnji, kot so hlevi, silosi, strojne lope, če za to ni možno uporabiti zemljišč znotraj območij urejanja urbane rabe ali območij razpršene gradnje in če v posebnih merilih in pogojih ni drugače določeno. Pod enakimi pogoji se lahko gradijo enostanovanjski objekti za potrebe kmetov, vendar mora stanovanjski objekt predstavljati strnjeno celoto z ostalimi objekti kmetije;
– gradnja objektov in naprav namenjenih gozdnogospodarski dejavnosti;
– funkcionalne dozidave, nadzidave in adaptacije obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektov, ki so zgrajeni z dovoljenjem;
– gradnja nadomestnih objektov pod pogojem, da se obstoječi dotrajani objekt odstrani pred izdajo gradbenega dovoljenja za nov objekt;
– sprememba namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih razen v stanovanjske namene;
– postavitev pomožnih objektov in ograj na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih in gospodarskih objektov;
– postavitev kioskov in nadstreškov ob postajališčih javnega prometa;
– postavitev spominskih obeležij, reklamnih znamenj in turističnih oznak;
– postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov);
– melioracije zemljišč; – vodnogospodarske ureditve;
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez;
– obvezna sanacija območij opuščenih ekstrakcij. Dozidave stanovanjskih objektov so dovoljene kot maksimalno 25% funkcionalna dopolnitev obstoječih stanovanjskih površin, ki so zgrajeni z dovoljenjem.
Gradnja nadomestnih stanovanjskih objektov je možna le v primeru, ko gre za izboljšavo stanovanjskih razmer lastnika, ki v objektu vseskozi prebiva. Iz gozdov je treba zagotoviti nemoten izvlek lesnih sortimentov po obstoječih vlakah. Prometnice na katere se priključujejo transportne poti, ki omogočajo kamionski prevoz gozdnih lesnih sortimentov morajo biti urejene tako, da vozišče prenese 10 ton osne obremenitve.
16. člen
V delih odprtega prostora, ki niso posebej varovani in kjer obstajajo pogoji za rekreacijsko dejavnost, je izjemoma dovoljena tudi gradnja ali urejanje posameznih športnih naprav.
Ustreznost prostora za tovrstno dejavnost presodi upravni organ občine Ljubljana Šiška, pristojen za urejanje prostora in varstvo okolja v sodelovanju s strokovnimi organizacijami.
17. člen
V območjih razpršene gradnje, ki so določena z dolgoročnim planom, so dovoljene dozidave in nadzidave ter gradnja posameznih objektov, če gre za zgostitev razpršene gradnje.
Zgostitev razpršene gradnje je možna le kot zapolnitev vrzeli pod pogojem, da gradnja ni v nasprotju z določili veljavnih predpisov.
Vrzeli predstavljajo parcele, manjše od 1000m2, ki so s treh strani obdane z zazidanimi parcelami.
Zazidana je tista parcela, kjer je bil do uveljavitve sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljana za obdobje 1986-2000 (Uradni list RS, št. 23/91) zgrajen objekt.
Objekte, ki so bili zgrajeni pred uveljavitvijo zgoraj navedenih sprememb dolgoročnega plana, in ki se ne nahajajo v varovanih območjih, je možno legalizirati. Če so ti objekti na krajinsko izpostavljenih lokacijah je treba v postopku priprave lokacijske dokumentacije izdelati presojo vključevanja objekta v prostor. Če je presoja negativna, se lokacijsko dovoljenje ne izda.
Za posege v prostor veljajo skupna merila in pogoji tega odloka.
18. člen
Prometne površine
V rezervatih cest in v varovalnih pasovih obstoječih cest ni dovoljeno graditi. Na obstoječih objektih je dovoljeno opravljati le vzdrževalna dela.
Izjemoma je v varovalnem pasu ceste ob soglasju upravljalca ceste dovoljena gradnja novih objektov, prizidava in nadzidava obstoječih objektov ter naprav in hortikulturno urejanje. Gradnja in urejanje je dovoljeno po splošnih pogojih tega odloka.
19. člen
Vodne površine
Vsi vodotoki, vključno s hudourniki, in njihova poplavna (inundacijska območja poplavne vode 100 l. pogostosti) območja predstavljajo prostor varovalnega režima. Za poseg v ta prostor je potrebno pridobiti posebne pogoje odnosno soglasje upravnega organa, ki je pristojen za vodno gospodarstvo. V ta zaščiteni prostor je potrebno vključiti tudi območja s hudourniškim značajem, kjer kakršenkoli poseg v prostor lahko povzroči sekundarne erozijske procese in ogrozi imetje in življenja občanov.
Vse površinske vode, ki pritekajo na območje urejanja in ga prečkajo, je potrebno urediti tako, da bodo vsi stanovanjski in drugi objekti varni pred 100-letnimi poplavnimi vodami. Tako zbrane vode je potrebno speljati vse do naravnega recepienta, ki jih je sposoben sprejeti brez škode za dolvodne obrežne lastnike (prebivalce, naselja).
20. člen
Začasni objekti in kioski
Postavitev kioskov ter drugih začasnih objektov in naprav je dovoljena le s soglasjem upravnega organa po strokovni presoji.
21. člen
Obramba in civilna zaščita
Gradnja objektov in naprav za potrebe obrambe in civilne zaščite je dovoljena v vseh območjih urejanja v planski celoti. Pri vsakem posegu v prostor je potrebno zagotoviti zaščito ljudi in materialnih dobrin pred učinki sodobnih bojnih sredstev (izgradnja zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov).
22. člen
Varstvo pred požari
Urgentne poti morajo biti speljane krožno in zagotavljati ustrezen intervencijski dostop. Odmiki med objekti morajo biti v skladu s tehničnimi normativi.
Protipožarni hidranti morajo biti v ustrezni medsebojni razdalji, postavljeni ob zunanji strani interventnih poti, zagotovljena mora biti zadostna količina vode.
2. Merila in pogoji glede oblikovanja novogradenj in drugih posegov v prostor
23. člen
Skupna merila in pogoji glede oblikovanja posegov v prostor veljajo za vsa območja urejanja, razen za tista, za katera je s posebnimi merili in pogoji določeno drugače.
24. člen
Novogradnje, nadzidave, prizidave, pomožni in začasni objekti ter drugi posegi v prostor morajo vzdrževati vzpostavljeno oblikovno identiteto in homogenost območja in se prilagajati okoliškim objektom in ureditvam po:
– zasnovi izrabe funkcionalnega zemljišča
– odmiku od sosednjih objektov
– sestavi osnovnih stavbnih mas
– višini in gradbeni črti
– naklonu streh in smereh slemen
– razmerju fasad in njihovi orientaciji
– merilih in razporeditvi fasadnih elementov, zlasti oken in vrat
– barvi in teksturi streh in fasad
– načinu ureditve odprtega prostora
– načinu izvedbe ograj in drugih posegov v prostor.
25. člen
Oblikovanje objektov v vaških jedrih morfološke enote 2D mora slediti vzpostavljeni oblikovni identiteti in homogenosti območja ter biti prilagojeno okoliškim objektom in ureditvam po:
– legi objektov, ki mora biti praviloma usklajena s tipično parcelno razdelitvijo
– funkcionalnemu zaporedju objektov na parceli
– ohranjanju gradbene linije in merilu obstoječe zazidave
– smereh slemen, materialih in barvi kritin ter naklonu strešin
– merilu in razporeditvi stavbnih odprtin
26. člen
Oblikovanje posegov na naravnih prvinah prostora mora ohranjati:
– krajinske prvine območja in značilno podobo krajine
– značilne poglede (silhueta posamičnih objektov in panoramski razgledi)
– naravni relief (če to ni mogoče, morajo biti različni nivoji preraščeni s travnatimi brežinami ali izjemoma s škarpami, ki morajo biti intezivno ozelenjene)
– krajinsko tipiko vodotokov in obrežnega prostora (meandriranje, oblikovanje sipin in tolmunov ter brzic, ohranjevanje obrežnih dreves).
Za urejanje odprtega prostora se morajo uporabljati naravni materiali.
27. člen
V območjih brez izrazito enotne gradbene črte obstoječih objektov in enotnega zazidalnega sistema mora biti odmik novozgrajenega objekta:
– vsaj 5 m od zunanjega roba hodnika za pešce ali vsaj 7 m od roba cestišča, če ni predvideno za rekonstrukcijo
– vsaj toliko od objekta na sosednji parceli kot določa svetlobnotehnična ocena ali študija osvetlitve
– vsaj toliko od parcelne meje, da je možno vzdrževanje objekta in omogočena njegova uporaba; objekt ne sme motiti sosednje posesti.
– minimalni odmik od posestne meje je za objekte z ravno streho z etažno višino do 3m najmanj 1m, za ostale objekte pa najmanj 4m, lahko pa tudi manj, v kolikor sosedje soglašajo.
28. člen
Oblikovalski kontrasti pri novih posegih v prostor so dopustni:
– kadar ima kontrast namen simbolno prikazati funkcionalno različnost novega objekta od programsko enotnega okolja
– kadar ima kontrast namen vzpostaviti prostorsko dominanto.
Presojo tovrstnih odstopanj je potrebno izvesti ob izdelavi lokacijske dokumentacije. Stroške presoje krije investitor.
3. Merila, in pogoji glede določanja velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč
29. člen
Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je potrebno upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli, zahteve glede pomožnih objektov, konfiguracijo terena lokacijo komunalnih vodov in druge omejitve rabe zemljišč
– urbanistične zahteve (funkcionalni dostopi, parkirna mesta, utrjene površine ob objektih in funkcionalno zelenje)
– sanitarno – tehnične zahteve (vpliv bližnje okolice, osončenje v odnosu do gostote zazidave, prezračevanje -proste površine, intervencijske poti).
Funkcionalno zemljišče ne more biti manjše od skupne brutto etažne površine objekta.
4. Merila in pogoji glede varovanja naravne in kulturne dediščine
30. člen
Naravna in kulturna dediščina sta v prostorskih ureditvenih pogojih opreljeni po režimu in vrsti urejanja na:
– naravne spomenike in dediščino z oznako N
– arheološke spomenike in dediščino z oznakami A: Al (prva stopnja varstvenega režima)
A2 (druga stopnja varstvenega režima) A3 (tretja stopnja varstvenega režima)
– kulturno dediščino umetnostnega pomena z oznako U – sakralni objekti, objekti s historičnim pomenom, gradovi
– etnološke spomenike in dediščino z oznakami E:
E1 (posamični objekt)
E2 (omejitev širitve naselij)
E3 (varovanje ulične linije)
E4 (ranljivost prostora, vedute)
– zgodovinske spomenike in zgodovinsko dediščino iz obdobja NOV z oznako S.
31. člen
Na objektih naravne in kulturne dediščine, ki so proglašeni za kulturnozgodovinske spomenike ali naravne znamenitosti, oziroma so v fazi proglasitve, so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma z določili proglasitvenega dokumenta. Ti objekti so posebej prikazani v grafičnem delu prostorskih ureditvenih pogojev.
Na ostalih objektih in območjih naravne in kulturne dediščine morajo posegi zagotavljati ohranitev njihove izvirnosti, preprečevati spremembo njihove vsebine, oblike in lastnosti ter omogočati redno vzdrževanje.
Posegi na območjih, posamičnih parcelah in objektih, ki so pod režimom varovanja naravne in kulturne dediščine se smejo izvajati le v sodelovanju z Ljubljanskim regionalnim zavodom za varovanje naravne in kulturne dediščine.
Ti objekti in območja so našteti v prilogi grafičnega dela PUP.
5. Merila in pogoji glede prometnega urejanja
32. člen
Skupna merila in pogoji glede prometnega urejanja veljajo za vsa območja urejanja, razen za tista, za katera je s posebnimi merili in pogoji določeno drugače.
33. člen
Skupne širine rezervatov in varovalnih pasov cest so glede na kategorizacijo cest, vrsto prometa, število voznih pasov in ureditev obcestnega prostora naslednje:
– 230 m varovalni pas za avtocesto s štirimi voznimi pasovi, dvema odstavnima pasovoma, vmesno zelenico in stranskimi zelenimi pasovi oziroma brežinami nasipov, ukopov in objektov za odvodnjavanje
– 30 m varovalni pas ceste z dvema voznima pasovoma za mešani promet s kolesarskima stezama, hodnikoma za pešce in postajališči za javni mestni potniški promet izven vozišča
– 12 m rezervati in varovalni pasovi za lokalne dvopasovne ceste za mešani motorni promet s hodnikoma za pešce
– 10 m varovalni pas za lokalne dvopasovne ceste za mešani motorni promet s hodnikom za pešce
– 8 m rezervati za načrtovane lokalne dostope, intervencijske dovoze in za ločene kolesarske steze.
– 6 m rezervati in varovalni pasovi za lokalne dostope, intervencijske dovoze in za ločene kolesarske steze.
34. člen
Dovozi in priključki na cestno mrežo se uredijo v soglasju s pristojnim upravnim organom in upravljalcem ceste.
Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališče.
Vsaka gradbena parcela mora imeti zagotovljen dovoz za motorna vozila. V primeru, če dovoza na parcelo ni možno zagotoviti neposredno z javne prometne površine, je potrebno zagotoviti služnostno pot preko sosednjega zemljišča.
Omogočen mora biti urgentni dostop do vseh objektov neposredno s ceste ali posredno preko sosednjih zemljišč oziroma po služnostni poti.
Parkirišča morajo biti zagotovljena na parceli uporabnika.
Pri spremembi namembnosti objektov je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest v skladu z veljavnimi normativi in pridobiti soglasje pristojnega upravnega organa.
6. Merila in pogoji za komunalno in energetsko urejanje, ter telekomunikacije
35. člen
Skupna merila in pogoji glede komunalnega urejanja veljajo za vsa območja urejanja, razen za tista, za katera je s posebnimi merili in pogoji določeno drugače.
Gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike in telekomunikacij je dovoljena v vseh območjih.
36. člen
V rezervatih obstoječih in predvidenih energetskih ter komunalnih vodov ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, prizidav in nadzidav, razen izjemoma ob soglasju upravljalca oziroma predlagatelja posameznega voda. Na obstoječih objektih so dovoljena le tekoča vzdrževalna dela.
37. člen
Posamezni komunalni objekti in naprave kot so transformatorske postaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodni zbiralniki, regulatorske postaje, prižigališča ipd., morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu katerega drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine.
38. člen
Obstoječe in predvidene objekte je potrebno priključiti na komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo (kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje, električno omrežje in telefonsko omrežje). Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni.
Kanalizacijsko omrežje
V območju je potrebno zgraditi primarni kanalizacijski zbiralnik in sekundarno kanalizacijsko omrežje.
Vsi objekti morajo biti priključeni na javno ali interno kanalizacijo. Na območjih varstvenih pasov vodnih virov mora biti grajena vodotesna kanalizacija.
Do izgradnje kanalizacije je odpadne vode možno odvajati v vodotesne individualne greznice brez pretoka. Pri tem je potrebno upoštevati ukrepe za zaščito vodnih virov v Ljubljani in navodila za gradnjo gnojišč in greznic.
Tehnološke odplake, ki vsebujejo mastne, vnetljive, strupene ali agresivne snovi, morajo biti pred izpustom v javno kanalizacijsko omrežje oziroma začasno v greznice očiščene do dovoljene stopnje onesnaženosti odpadnih vod.
Vse meteorne vode z utrjenih površin, kjer se odvija motorni promet morajo biti speljane preko maščobnikov v mešano kanalizacijsko omrežje ali v ponikovalnico.
Meteorne vode z zelenih ali gozdnih površin in streh morajo biti speljane v ponikovalnico oziroma v odprte jarke.
Vodovodno omrežje
V celotnem območju je potrebno zgraditi sekundarno vodovodno omrežje. Priključitev objektov na vodovodno omrežje je obvezna in pogojena z istočasno priključitvijo na kanalizacijsko omrežje.
Uporabniki tehnoloških vod morajo uporabljati zaprte sisteme.
Električno omrežje
Nizkonapetostno omrežje je potrebno dopolnjevati v skladu z zahtevami novogradenj. Za dopolnilno gradnjo je obvezna priključitev na električno omrežje.
Z rekonstrukcijo električnega omrežja bo možno obstoječo moč uporabnikov v posameznih območjih urejanja povečati za ca. 25%. Za nogradnje večje od individualne stanovanjske hiše, ki bi zahtevale večje moči, bo potrebno zgraditi nove transformatorske postaje.
Plin
Za vse posege v zaščitnem pasu plinovoda je potrebno pridobiti soglasje upravljalca plinovodnega omrežja.
PTT omrežje
Dovoljeni so vsi posegi za gradnjo PTT omrežja in postavitev novih ali dopolnitev obstoječih telefonskih central.
Javna razsvetljava
Na območjih, kjer javna razsvetljava še ni zgrajena, je ob glavnih cestah in ulicah potrebno zgraditi novo javno razsvetljavo.
Kabelsko razdelilni sistem – KRS
Za sprejem televizijskih programov preko satelita in distribucijo signala je potrebno zgraditi razdelilno kabelsko omrežje in ga povezati z glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom.
7. Merila in pogoji glede varovanja okolja
39. člen
Skupna merila in pogoji glede varovanja okolja veljajo za vsa območja urejanja, razen za tista, za katera je s posebnimi merili in pogoji določeno drugače.
40. člen
Gradnja novih objektov, prizidave, nadzidave, spremembe namembnosti ter dejavnosti v obstoječih objektih in vsi drugi posegi v prostoru so dovoljeni, če poseg ne povzroča v okolju večjih motenj kot so s predpisi dovoljene.
41. člen
Varstvo zraka
Za varstvo zraka je potrebno:
– meriti emisije posameznega vira onesnaževanja, ugotavljati stopnjo in mesto onesnaženosti zraka in izvesti sanacijo
– urediti večje zelene površine in zasaditi visoko vegetacijo za boljši lokalni pretok zraka.
Varstvo pred hrupom
Za varstvo pred hrupom je potrebno:
– meriti hrup in izdelati sanacijske programe za zmanjšanje hrupa na dovoljeno raven
– zmanjšati prekomerni hrup pri izvoru
– izvesti aktivno ali pasivno zaščito (zasaditev visoke vegetacije, postavitev protihrupnih ograj in izboljšanje izolacijskih sposobnosti oken)
– spremeniti namembnosti ali dejavnosti, da se v posameznih območjih ne presežejo dovoljene ravni hrupa.
V vseh območjih urejanja, kjer je predvidena poselitev, velja III. stopnja dovoljene ravni hrupa, razen v 250 m varnostnem pasu avtoceste Ljubljana-Kranj in 50 m pasu od osi regionalnih cest, kjer je dovoljena IV. stopnja hrupne obremenjenosti.
Varstvo vodnih virov in ostalih voda Za varstvo voda je potrebno:
– sanirati vire onesnaženja
– upoštevati normativne določbe za zaščito pred onesnaževanjem površinskih voda in določil odloka o varstvu virov pitne vode v Ljubljani ter lokalnih vodnih virov.
Za vse posege v prostor razen individualne stanovanjske gradnje na območju varovanih vodnih virov, ki predstavljajo nevarnost za njegovo onesnaženje, je potrebno pridobiti oceno vpliva posegov na vodni vir.
Pri obdelovanju kmetijskih površin je na območjih varovanih vodnih virov dovoljena uporaba le nestrupenih rastlinskih zaščitnih sredstev in gnojil.
Uporabniki prostora, ki spuščajo ali odvajajo odpadne vode so dolžni redno preiskovati kvaliteto in količinske spremembe odpadnih vod.
Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati navodila za gradnjo gnojišč in greznic.
Tehnične odplake, ki vsebujejo mastne, vnetljive, strupene ali agresivne snov, se morajo pred iztokom v javno kanalizacijsko omrežje očistiti do take mere kot zahteva odlok o čiščenju odpadnih snovi.
Odstranjevanje odpadkov
Komunalne odpadke je potrebno zbirati v smetnjakih. Pri odstranjevanju komunalnih odpadkov je potrebno upoštevati:
-da so odjemna in zbirna mesta, ki se določijo na osnovi pravilnika o minimalnih pogojih za odjemna in zbirna mesta, dobro prometno dostopna in niso na prometni površini
– da mora biti odjemno oziroma zbirno mesto praviloma na funkcionalnem zemljišču povzročitelja komunalnih odpadkov, v naseljih s pretežno individualno zazidavo pa je lahko odjemno mesto na javni površini
– da mora biti odjemno oziroma zbirno mesto zaščiteno z nadstrešnico na utrjeni površini in opremljeno z vodo za občasno čiščenje in odtokom z lovilcem olj.
Posebni odpadki se smejo varno skladiščiti v območju tovarn ali obrtnih delavnic v posebnih namensko zgrajenih skladiščih do končne dispozicije na deponiji posebnih odpadkov. Manipulacijske površine ob skladiščih morajo biti urejene tako, da se ob eventuelnem razlitju snovi lahko v celoti prestreže.
III. POSEBNA IN DODATNA MERILA IN POGOJI
42. člen
Planska celota Š 11 Skaručna – dodatna merila in pogoji
• Komunalno urejanje – vodovod
Naselja v planski celoti Skaručna bodo priključena na Vodiški vodopreskrbni sistem (Krvavški vodovod) oziroma vodnjake na Skaručenskem polju. V ta namen je potrebno v Bukovici zgraditi nov 80 m velik akumulacijski rezervoar.
• Varovanja okolja – varstvo vodnih virov in ostalih voda
V najožjem, prvem varstvenem pasu vodnega vira vodovoda Skaručna, kjer je dovoljena le dejavnost, ki služi oskrbi s pitno vodo leži del odprtega prostora planske celote Sil Skaručna.
V ožjem, drugem varstvenem pasu vodnega vira vodovoda Skaručna s strogim režimom varovanja ležijo naslednja območja urejanja:
– SS 11/2 Skaručna – delno
– ŠS 11/3 Polje
– ŠS 11/9 Vesca
– ŠT 11/1 Avtocesta – delno
– deli odprtega prostora v planski celoti
V širšem, tretjem varstvenem pasu vodnega vira vodovoda Skaručna z blagim režimom varovanja ležijo naslednja območja urejanja:
– SS 11/1 Skaručna
– ŠS 11/2 Skaručna – delno
– ŠS 11/4 Selo – delno
– ŠS 11/6 Bukovica
– ŠS 11/7 Utik
– ŠS 11/8 Utik
– ŠS 11/9 Vesca
– ŠT 11/1 Avtocesta – delno
V ožjem, drugem varstvenem pasu lokalnih vodnih virov Štefanov in Stiskov studenec s strogim režimom varovanja leži del območja urejanja ŠS 11/4 Selo.
Deli odprtega prostora planske celote Š 11 Skaručna ležijo v II., III. in IV. pasu lokalnih vodnih virov – Izvir pod cerkvijo, Smrekarjev, Štefanov in Stiskov studenec, Izvir pod cerkvijo ter Zajetje pod Mlakarjem, kjer veljajo strogi režim za ožji II. varstveni pas in sanitarni režim varovanja za III. in IV. varnostni pas.
43. člen
Območje urejanja ŠS 11/4 Selo Morfološka enota 9/1
• Vrste posegov v prostor – posebna merila in pogoji
V območju so dovoljeni naslednji posegi, s pogojem da bodo posegi ohranjali obrežno vegetacijo in krajinsko tipiko obvodnega prostora:
– vodnogospodarske ureditve
– urejanje zelenih in obvodnih površin z mikrourbano opremo, zasaditve brežin
44. člen
Območje urejanja ŠS 11/5 Šinkov turn Morfološka enota 9/1
• Vrste posegov v prostor – posebna merila in pogoji Veljajo določila 43. člena.
45. člen
Območje urejanja ŠS 11/6 Bukovica Morfološke enote 2A/3, 2B/1 in 2B/2
• Vrste posegov v prostor – posebna merila in pogoji
V območju veljajo določila 8. člena tega odloka pod pogojem, da je parcelacija v teh morfoloških enotah usklajena z načrtovanim internim cestnim omrežjem.
• Oblikovanje novogradenj in drugih posegov v prostor – dodatna merila in pogoji
Zazidalna zasnova mora upoštevati nizovni zazidalni sistem. Posamezni nizi morajo biti enotni. Objekti morajo biti pritlične ali visokopritlične prostostoječe hiše z izkoriščeno mansardo, smeri slemen morajo potekati v smeri dostopnih cest, pomožni prostori naj bodo praviloma v sklopu osnovnih objektov.
Velikosti gradbenih parcel – dodatna merila in pogoji
Povprečna velikost gradbenih parcel s stavbnim in funkcionalnim zemljiščem mora znašati 400-600 m2.
46. člen
Območje urejanja ŠS 11/7 Utik Morfološka enota 2D/2
• Vrste posegov v prostor – posebna merila in pogoji
V območju veljajo določila 8. člena tega odloka pod pogojem, da je parcelacija v teh morfoloških enotah usklajena z načrtovanim internim cestnim omrežjem.
• Oblikovanje novogradenj in drugih posegov v prostor – dodatna merila in pogoji
Objekti morajo biti pritlične ali visokopritlične prostostoječe hiše z izkoriščeno mansardo.
• Velikosti gradbenih parcel – dodatna merila in pogoji
Povprečna velikost gradbenih parcel s stavbnim in funkcionalnim zemljiščem mora znašati od 400-600 m2.
47. člen
Območje urejanja ŠS 11/8 Utik Morfološka enota 3A/1
• Oblikovanje novogradenj in drugih posegov v prostor – dodatna merila in pogoji
Dozidava zadruženega doma je dovoljena na severni strani obstoječega objekta, vertikalni gabarit prizidka je lahko manjši ali enak kot pri obstoječem objektu.
Morfološka enota 8/1
Vrste posegov v prostor – posebna merila in pogoji
V območju so dovoljeni naslednji posegi:
– urejanje in vzdrževanje parkovnih površin
– postavitev mikrourbane opreme in spominskih obeležij
Za vse posege je potrebno predhodno izdelati konzervatorske smernice.
48. člen
Območje urejanja ŠT 11/1 Avtocesta Morfološki enoti 8/1 in 8/2
• Vrste posegov v prostor – posebna merila in pogoji
V območju so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja objektov za turizem in gostinstvo
– ureditev parkirišč za počivališče ob avtocesti
– postavitev kioskov in ostale mikrourbane opreme
– urejanje zelenic in ostalih prostih površin
Za vsak poseg v prostor si mora investitor pridobiti soglasje upravljalca avtoceste.
49. člen
Območje urejanja ŠE 11/1 Povodje Morfološka enota 6G/1
• Vrste posegov v prostor – posebna merila in pogoji Za območje je potrebno izdelati sanacijski načrt, ki bo opredelil meje izkoriščanja in oblikoval merila in pogoje varstvene in krajinske sanacije območja.
50. člen
Odprti prostor v planski celoti Š 11 Skaručna Morfološka enota 6F/1
• Vrste posegov v prostor – posebna merila in pogoji
V območju so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja proizvodnih in poslovnih objektov za kmetijsko proizvodnjo
– nadzidave in prizidave ter rekonstrukcije obstoječih objektov
– adaptacije in funkcionalne spremembe objektov za sodobnejše tehnologije
– postavitev nadstrešnic in zaščitnih ograj
– postavitev reklamnih znamenj in spominskih obeležij
– urejanje odprtih površin kot so zelenice in utrjene površine
Morfološka enota 6G/1
• Vrste posegov v prostor – posebna merila in pogoji
V območju so dovoljeni naslednji posegi: – gradnja objektov in naprav za vzrejo in gojitev rib
– rekonstrukcije obstoječih objektov in adaptacije objektov za sodobnejše tehnologije
– postavitev pomožnih objektov kot so nadstrešnice in zaščitne ograje
– postavitev reklamnih znamenj in spominskih obeležij
– urejanje odprtih površin kot so zelenice in utrjene površine
Morfološki enoti 6G/2 in 6G/3
• Vrste posegov v prostor – posebna merila in pogoji Zasuti gramozni jami je potrebno sanirati. V okviru sanacijskega načrta je potrebno izdelati kemično in fizikalno analizo zasipnega materiala, ugotoviti vpliv na potencialne vodne vire in ustrezno izvesti sanacijo. Morfološka enota 7F/1
• Vrste posegov v prostor – posebna merila in pogoji
V območju merilne regulatorske plinske postaje so dovoljeni le posegi v zvezi z osnovno namembnostjo. Pri posegih izven območja je potrebno upoštevati 30 m varnostni pas ob zunanji strani ograje.
IV. KONČNE DOLOČBE
51. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila odloka o sprejetju Urbanističnega reda za naselja in območja v občini Ljubljana Šiška, Uradni list SRS, št. 17/74, ki se nanašajo na območja urejanja ŠS 11/1 Skaručna, ŠS 11/2 Skaručna, ŠS 11/3 Polje, ŠS 11/4 Selo, ŠS 11/8 Utik in ŠT 11/1 Avtocesta in odprti prostor v območju planske celote Š 11 Skaručna.
52. člen
Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri upravnem organu občine Ljubljana Šiška pristojnem za urejanje prostora, pri upravni organizaciji mesta Ljubljane za urbanistično načrtovanje, na Mestni geodetski upravi Ljubljana, krajevnih skupnostih v planski celoti, za katero veljajo določbe tega odloka in pri Mestni upravi za inšpekcijske službe Ljubljana – urbanistična inšpekcija.
53. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Mestna uprava za inšpekcijske službe Ljubljana – urbanistična inšpekcija.
54. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem -listu Republike Slovenije.
Št. 01-35200-232/92
Ljubljana, dne 27. oktobra 1992.
Predsednik
Skupščine občine Ljubljana Šiška
Stanislav Žagar l. r.