Uradni list

Številka 12
Uradni list RS, št. 12/1991 z dne 6. 9. 1991
Uradni list

Uradni list RS, št. 12/1991 z dne 6. 9. 1991

Kazalo

471. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, stran 427.

Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Republike Slovenije izdaja Predsedstvo Republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja
Razglaša se zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki ga je sprejela Skupščina Republike Slovenije na sejah Družbenopolitičnega zbora in Zbora združenega dela dne 31. julija 1991 in na seji Zbora občin dne 28. avgusta 1991.
Št. 0100-22/91
Ljubljana, dne 28. avgusta 1991.
Predsednik
Milan Kučan l. r.
ZAKON
O ORGANIZACIJI IN FINANCIRANJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon ureja pogoje za opravljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti, opredeljuje javno službo v vzgojno-izobraževalni dejavnosti ter ureja način njenega opravljanja in financiranja.
2. člen
Vzgojno-izobraževalna dejavnost je organizirano, načrtno in sistematično posredovanje znanja ter občih civilizacijskih in kulturnih vrednot.
Vzgojno-izobraževalna dejavnost se opravlja na naslednjih ravneh oziroma področjih:
– predšolska vzgoja s pripravo na osnovno šolo,
– obvezno osnovno izobraževanje,
– srednje izobraževanje,
– višje in visoko ter podiplomsko izobraževanje,
– izobraževanje in usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju,
– osnovno glasbeno izobraževanje ter
– izobraževanje odraslih.
Organizacijo in financiranje višjega in visokega ter podiplomskega izobraževanja ureja posebni zakon.
3. člen
Vzgojno-izobraževalno dejavnost opravljajo učitelji in vzgojitelji (v nadaljnjem besedilu: pedagoški delavci) in drugi strokovni delavci v vzgojno-izobraževalnih zavodih, drugih zavodih, podjetjih in organizacijah ter kot zasebniki pod pogoji, določenimi z zakonom.
Pojem drugi strokovni delavci po tem zakonu zajema: strokovne delavce po zakonu o vzgoji in varstvu predšolskih otrok, šolske svetovalne delavce in druge strokovne delavce po zakonu o osnovni šoli ter sodelavce in druge strokovne delavce po zakonu o usmerjenem izobraževanju.
V organih državne uprave se lahko za posebne potrebe službe organizira opravljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti v skladu s posebnim zakonom.
4. člen
Vzgojno-izobraževalni zavodi so zavodi, ki kot pretežno dejavnost opravljajo vzgojno-izobraževalno dejavnost po programih, po katerih se pridobi javno veljavna izobrazba oziroma po programih, ki ne dajejo javno veljavne izobrazbe, pa jih sprejme ali da k njim soglasje z zakonom pooblaščeni organ.
Javno veljavna izobrazba se pridobi po programih, ki jih sprejme z zakonom pooblaščeni organ, ali po programih z enakovrednim izobrazbenim standardom, ki ga ugotovi z zakonom pooblaščeni organ.
Za izvajanje programov iz prejšnjega odstavka se lahko v drugih zavodih, podjetjih in organizacijah organizirajo vzgojno-izobraževalne enote.
Vzgojno-izobraževalni zavodi oziroma vzgojno-izobraževalne enote so vrtci, osnovne šole, glasbene šole, srednje šole, zavodi oziroma enote za izobraževanje in usposabljanje otrok z motnjami v razvoju, dijaški domovi in zavodi oziroma enote za izobraževanje odraslih.
Vzgojno-izobraževalno dejavnost po programih iz prvega odstavka tega člena lahko v primerih, določenih s tem zakonom, opravljajo tudi zasebniki.
5. člen
Predšolsko vzgojo s pripravo na osnovno šolo opravljajo vrtci, ki se lahko ustanovijo kot vzgojno-izobraževalni zavodi ali organizirajo kot enote vzgojno-izobraževalnih ali drugih zavodov, podjetij ali drugih organizacij ali kot dejavnost zasebnika.
Pripravo na osnovno šolo lahko opravljajo tudi osnovne šole.
6. člen
Obvezno osnovno izobraževanje opravljajo osnovne šole, ki se lahko ustanovijo kot vzgojno-izobraževalni zavodi ali organizirajo kot enote vzgojno-izobraževalnih ali drugih zavodov.
Srednje izobraževanje opravljajo srednje šole, ki se lahko ustanovijo kot vzgojno-izobraževalni zavodi ali organizirajo kot enote vzgojno-izobraževalnih ali drugih zavodov, podjetij ali drugih organizacij.
Dijaški domovi se lahko ustanovijo kot vzgojno-izobraževalni zavodi ali organizirajo kot enote vzgojno-izobraževalnih ali drugih zavodov, podjetij ali drugih organizacij.
Izobraževanje in usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju opravljajo ustrezni vzgojno-izobraževalni zavodi ali enote vzgojno-izobraževalnih in drugih zavodov.
Osnovno glasbeno izobraževanje opravljajo glasbene šole, ki se lahko ustanovijo kot vzgojno-izobraževalni zavodi ali organizirajo kot enote vzgojno-izobraževalnih ali drugih zavodov, podjetij ali drugih organizacij ali kot dejavnost zasebnika.
Izobraževanje odraslih lahko opravljajo vzgojno-izobraževalni in drugi zavodi, podjetja in druge organizacije ter zasebniki.
7. člen
Javno službo opravljajo javni vzgojno-izobraževalni zavodi, na podlagi koncesije pa tudi drugi zavodi, podjetja, druge organizacije in zasebniki.
Vrste in obseg vzgojno-izobraževalnih programov, ki se izvajajo kot javna služba, in kriteriji za njihovo razmestitev, se določijo z nacionalnim programom vzgojno-izobraževalne dejavnosti.
Obvezno pripravo na osnovno šolo, obvezno osnovno izobraževanje ter izobraževanje in usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju se opravlja samo kot javna služba.
II. POGOJI ZA OPRAVLJANJE VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA
8. člen
Za opravljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti po programih iz prvega odstavka 4. člena tega zakona morajo biti izpolnjeni pogoji, predpisani za pedagoške in druge strokovne delavce, prostor in opremo.
Za opravljanje vzgoje in izobraževanja po drugih programih morajo biti izpolnjeni pogoji o izobrazbi, delovnih izkušnjah ali vidnih dosežkih delavcev na področju dejavnosti, za katero izobražujejo.
Natančnejše pogoje iz prejšnjega odstavka določi republiški upravni organ, pristojen za vzgojo in izobraževanje.
Natančnejše pogoje za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje po drugem odstavku tega člena določi republiški upravni organ, pristojen za vzgojo in izobraževanje v soglasju z republiškim upravnim organom, pristojnim za družino in socialno varstvo.
9. člen
Izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka 8. člena tega zakona ugotovi z odločbo:
1. za predšolsko vzgojo občinski oziroma mestni upravni organ, pristojen za družino in socialno varstvo;
2. za osnovno in glasbeno izobraževanje občinski oziroma mestni upravni organ, pristojen za vzgojo in izobraževanje;
3. za srednje izobraževanje, dijaške domove in zavode za izobraževanje odraslih republiški upravni organ, pristojen za vzgojo in izobraževanje;
4. za izobraževanje in usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju republiški upravni organ, pristojen za vzgojo in izobraževanje v soglasju z republiškim upravnim organom, pristojnim za zdravstveno in socialno varstvo.
Izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka 8. člena tega zakona ugotovi z odločbo občinski upravni organ, pristojen za vzgojo in izobraževanje oziroma pristojen za družino in socialno varstvo.
10. člen
Vzgojno-izobraževalni zavodi, drugi zavodi, upravni organi, podjetja, organizacije in zasebniki, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno dejavnost po programih iz prvega odstavka 4. člena, se vpišejo v razvid.
Razvide vodijo upravni organi iz 9. člena tega zakona.
Vsebino razvida določi republiški upravni organ, pristojen za vzgojo in izobraževanje.
III. JAVNI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVODI
1. Ustanavljanje
11. člen
Javne vzgojno-izobraževalne zavode ustanavljajo občine oziroma mesto in republika.
Občina oziroma mesto ustanavljata v soglasju z republiškim upravnim organom, pristojnim za vzgojo in izobraževanje, osnovne in glasbene šole, vrtce pa v soglasju z republiškim upravnim organom, pristojnim za družino in socialno varstvo.
Republika ustanavlja srednje šole, zavode za izobraževanje in usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju, dijaške domove in zavode za izobraževanje odraslih.
Občina oziroma mesto lahko ustanavljata v soglasju z republiškim upravnim organom, pristojnim za vzgojo in izobraževanje tudi dve in triletne srednje šole, dijaške domove in zavode za izobraževanje odraslih.
Republika lahko ustanavlja tudi osnovne šole. Akt o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda, ki ga ustanovi republika, sprejme Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije.
Samoupravna, narodnostna skupnost je soustanoviteljica javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki se ustanovijo na narodnostno mešanem območju za vzgojo in izobraževanje v jeziku narodnosti oziroma za dvojezično vzgojo in izobraževanje.
2. Organi
a) Svet
12. člen
Svet javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda sestavljajo predstavniki ustanovitelja, pedagoških in drugih strokovnih delavcev zavoda, staršev in lokalne samouprave. V svetu srednje šole in dijaškega doma so tudi predstavniki dijakov.
Svet javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda za izobraževanje odraslih sestavljajo predstavniki ustanovitelja, pedagoških in drugih strokovnih delavcev zavoda in udeležencev izobraževanja.
Število predstavnikov posameznih skupin iz prvega odstavka tega člena ne sme presegati ene tretjine vseh članov sveta.
Mandat članov sveta traja štiri leta.
Svet javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda odloča z večino glasov vseh članov sveta.
13. člen
Pedagoški in drugi strokovni delavci zavoda volijo svoje predstavnike neposredno, starši na roditeljskih sestankih, dijaki pa na skupnosti dijakov.
Sestavo sveta in postopek izvolitve predstavnikov delavcev, staršev in dijakov oziroma udeležencev izobraževanja v svet javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda določata akt o ustanovitvi in statut.
14. člen
Svet javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda sprejema letni delovni načrt in poročilo o njegovi uresničitvi, sprejema nadstandardne storitve in odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih programov, obravnava letno in polletno poročilo o vzgojni oziroma izobraževalni problematiki, odloča o pritožbah v zvezi s statusom učenca in dijaka in o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja ter opravlja druge naloge, določene z zakonom, aktom o ustanovitvi in statutom.
b) Ravnatelj
15. člen
Poslovodni organ javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda je ravnatelj. Ravnatelj opravlja poleg poslovodnih nalog tudi naloge pedagoškega vodje.
Ravnatelj:
– organizira in vodi pedagoški proces,
– določa sistemizacijo delovnih mest v soglasju z republiškim upravnim organom, pristojnim za vzgojo in izobraževanje oziroma republiškim upravnim organom, pristojnim za družino in socialno varstvo,
– pripravlja predlog letnega delovnega načrta in je odgovoren za njegovo izvedbo,
– je odgovoren za uresničevanje pravic otrok ter pravic in dolžnosti učencev oziroma dijakov,
– vodi delo učiteljskega oziroma vzgojiteljskega zbora,
– oblikuje predlog nadstandardnih storitev,
– spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje pedagoških delavcev,
– organizira mentorstvo za pripravnike,
– prisostvuje pri vzgojno-izobraževalnem delu učiteljev oziroma vzgojiteljev, spremlja njihovo delo in jim svetuje,
– oblikuje predlog za napredovanje pedagoških delavcev v nazive,
– usmerja delo svetovalne službe,
– skrbi za sodelovanje zavoda s starši (roditeljski sestanki, govorilne ure in druge oblike sodelovanja),
– spodbuja in spremlja delo skupnosti učencev oziroma dijakov ter daje mnenje o njihovih programih,
– spremlja delo dijaških stanovskih organizacij,
– odloča o vzgojnih ukrepih,
– opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi predpisi.
V javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu se lahko imenuje pomočnik ravnatelja, ki pomaga ravnatelju pri opravljanju poslovodnih in pedagoških nalog.
16. člen
Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje, ki jih določa zakon.
Ravnatelja imenuje in razrešuje svet javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda v soglasju z ustanoviteljem.
17. člen
Za pomočnika ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za ravnatelja.
Pomočnika ravnatelja imenuje in razrešuje na predlog ravnatelja svet javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda.
18. člen
Kadar so v javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu za opravljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti oblikovane organizacijske enote, opravlja v njej naloge pedagoškega vodje vodja enote.
Vodjo organizacijske enote imenuje in razrešuje svet javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda po predhodnem mnenju učiteljskega oziroma vzgojiteljskega zbora.
Za vodjo organizacijske enote je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za ravnatelja.
19. člen
Ravnatelj, pomočnik ravnatelja in vodja enote javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda se imenujejo na podlagi javnega razpisa po postopku, določenim z zakonom.
20. člen
Naloge in odgovornosti pomočnika ravnatelja in vodje organizacijske enote javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda določa statut.
c) Strokovni organi
21. člen
Strokovni organi v javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu so učiteljski oziroma vzgojiteljski zbor, oddelčni učiteljski zbor in razrednik.
Kadar so v javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu oblikovane organizacijske enote, se strokovni organi iz prejšnjega odstavka oblikujejo v organizacijskih enotah, na ravni zavoda pa se za koordinacijo dela učiteljskih oziroma vzgojiteljskih zborov oblikuje kolegij ravnatelja, ki ga sestavljajo ravnatelj, pomočnik ravnatelja in vodje enot.
22. člen
Učiteljski oziroma vzgojiteljski zbor:
– obravnava in odloča o strokovnih vprašanjih, povezanih s pedagoškim procesom v skladu, z zakonom,
– daje mnenje o letnem delovnem načrtu,
– predlaga uvedbo nadstandardnih in drugih programov ter dejavnosti,
– odloča o posodobitvah vzgojno-izobraževalnih programov in njihovi izvedbi v skladu s predpisi,
– daje mnenje o predlogu za imenovanje pomočnika ravnatelja in vodje enote,
– daje pobude za napredovanje pedagoških delavcev in mnenje o predlogih ravnatelja,
– odloča o vzgojnih ukrepih,
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom in statutom.
23. člen
Oddelčni učiteljski zbor obravnava vzgojno-izobraževalno problematiko v oddelku, oblikuje program za delo z nadarjenimi učenci oziroma dijaki in s tistimi, ki težje napredujejo, odloča o vzgojnih ukrepih ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom in statutom.
24. člen
Razrednik vodi delo oddelčnega učiteljskega zbora, analizira vzgojne in učne rezultate oddelka, skrbi za reševanje vzgojnih in učnih problemov posameznih učencev oziroma dijakov, sodeluje s starši in šolsko svetovalno službo, odloča o vzgojnih ukrepih ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom in statutom.
25. člen
Javni vzgojno-izobraževalni zavod ima lahko tudi druge strokovne organe (strokovne aktive in podobno).
d) Svet staršev
26. člen
Za organizirano uresničevanje interesa staršev se v javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu oblikuje svet staršev ali drugi ustrezni organ.
Svet staršev je posvetovalni organ ravnatelja in učiteljskega oziroma vzgojiteljskega zbora. Svet staršev obravnava vzgojno-izobraževalno problematiko ter daje pobude drugim organom zavoda.
Svet staršev se oblikuje tudi v organizacijski enoti zavoda.
Število članov sveta staršev, način imenovanja oziroma njihovo izvolitev določa statut.
3. Povezovanje
27. člen
Javni vzgojno-izobraževalni zavodi se s soglasjem ustanovitelja lahko povezujejo v skupnosti zavodov za opravljanje skupnih administrativnih in računovodskih nalog, za organizacijo šolske prehrane in za opravljanje drugih skupnih nalog.
4. Pečati
28. člen
Javni vzgojno-izobraževalni zavod ima pečat okrogle oblike. Pečat vsebuje ime in sedež javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda. Sredi pečata je grb Republike Slovenije.
5. Izobraževanje in napredovanje pedagoških delavcev
29. člen
Pedagoški in drugi strokovni delavci v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih se strokovno izobražujejo in usposabljajo.
Pedagoški delavci lahko napredujejo v naziva mentor in svetovalec, pedagoški delavci z visoko izobrazbo pa tudi v naziv svetnik.
Podrobnejše določbe o strokovnem izobraževanju in usposabljanju, ter napredovanju pedagoških delavcev v nazive predpiše republiški upravni organ, pristojen za vzgojo in izobraževanje.
30. člen
Ravnatelji se strokovno izobražujejo in usposabljajo po programu, ki ga na predlog Strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje, sprejme republiški organ, pristojen za vzgojo in izobraževanje.
IV. OPRAVLJANJE JAVNE SLUŽBE NA PODLAGI KONCESIJE
31. člen
Javno službo lahko opravljajo na podlagi koncesije vzgojno-izobraževalni in drugi zavodi, podjetja in. druge organizacije, izjemoma, kadar to omogoča vzgojno-izobraževalni program, pa tudi zasebniki.
Če se v zavodih, podjetjih in drugih organizacijah poleg vzgoje in izobraževanja opravljajo tudi druge dejavnosti, se za opravljanje javne službe oblikujejo organizacijske enote.
32. člen
Koncesija za opravljanje javne službe se dodeli z odločbo, na podlagi javnega natečaja. Koncesijo dodeli:
– za predšolsko vzgojo s pripravo na osnovno šolo občinski oziroma mestni upravni organ, pristojen za družino in socialno varstvo v soglasju z republiškim upravnim organom, pristojnim za družino in socialno varstvo;
– za osnovno in glasbeno izobraževanje občinski oziroma mestni organ, pristojen za vzgojo in izobraževanje v soglasju z republiškim upravnim organom, pristojnim za vzgojo in izobraževanje;
– za srednje izobraževanje, dijaške domove in za zavode za izobraževanje in usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju ter za izobraževanje odraslih republiški upravni organ, pristojen za vzgojo in izobraževanje.
Javni natečaj se objavi v sredstvih javnega obveščanja. V javnem natečaju se navedejo zlasti: vzgojno-izobraževalni program, ki bo predmet koncesije, pogoji za opravljanje javne službe, okoliš, čas, za katerega se dodeljuje koncesija, rok, do katerega se sprejemajo prijave ter rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izbiri.
33. člen
S pogodbo o koncesiji koncedent in koncesionar uredita razmerja v zvezi z opravljanjem javne službe in pogoje, pod katerimi mora koncesionar opravljati javno službo.
S pogodbo o. koncesiji se podrobneje določijo predvsem:
– vzgojno-izobraževalni program,
– obseg izvajanja javne službe,
– začetek izvajanja koncesije,
– rok za odpoved koncesije,
– sredstva, ki jih za opravljanje javne službe zagotavlja koncedent.
Pogodba o koncesiji se sklene v pisni obliki.
Rok za odpoved koncesije ne sme biti krajši od časa, potrebnega za dokončanje izobraževanja zadnje vpisane generacije.
34. člen
Kadar se ugotovi, da koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi, odločbo o koncesiji ter pogodbo o koncesiji, mu koncedent določi rok za odpravo pomanjkljivosti.
Če koncesionar ugotovljenih pomanjkljivosti ne odpravi v določenem roku, se koncesija odvzame z odločbo.
V primeru odvzema koncesije je koncedent dolžan poskrbeti, da učenci oziroma dijaki lahko dokončajo začeto izobraževanje oziroma, da predšolski otroci dokončajo program priprave na osnovno šolo.
35. člen
Pri opravljanju javne službe na podlagi koncesije se smiselno uporabljajo določbe 12. in 15. člena, prvega odstavka 16. člena, 18. in 28. člena tega zakona.
V. NACIONALNI PROGRAM VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA
36. člen
Nacionalni program vzgoje in izobraževanja sprejme Skupščina Republike Slovenije.
Predlog nacionalnega programa določi Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije.
V postopku priprave predloga si izvršni svet pridobi mnenje gospodarskih združenj in strokovne javnosti.
Sredstva, potrebna za uresničevanje nacionalnega programa, se določijo na osnovi normativov in standardov ter kriterijev za financiranje javne službe s proračunom občine oziroma mesta in republike.
37. člen
Z nacionalnim programom vzgoje in izobraževanja se:
– opredelijo cilji vzgoje in izobraževanja,
– določijo vzgojno-izobraževalni programi, ki se izvajajo kot javna služba po posameznih ravneh in področjih vzgoje in izobraževanja ter kriteriji za njihovo razmestitev in financiranje,
– opredelijo dejavnosti, potrebne za razvoj in učinkovito opravljanje javne službe,
– določi materialna osnova za opravljanje javne službe.
38. člen
Razmestitev programov predšolske vzgoje določita občina oziroma mesto v soglasju z republiškim upravnim organom, pristojnim za družino in socialno varstvo.
Razmestitev programov obveznega osnovnega izobraževanja določita občina oziroma mesto, v soglasju z republiškim upravnim organom, pristojnim za vzgojo in izobraževanje.
Razmestitev drugih vzgojno-izobraževalnih programov javne službe določi Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije.
39. člen
Normative in standarde za opravljanje javne službe sprejme Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije. V postopku priprave si pridobi mnenje Strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje. Predlog normativov in standardov pripravi republiški upravni organ, pristojen za vzgojo in izobraževanje, razen za področje predšolske vzgoje, ki jih pripravi republiški upravni organ, pristojen za družino in socialno varstvo, v sodelovanju z matičnimi delovnimi telesi Skupščine Republike Slovenije:
Za demografsko ogrožena območja v Republiki Sloveniji in za narodnostno mešana območja se sprejmejo posebni normativi in standardi.
VI. FINANCIRANJE
40. člen
Na ravni republike se za opravljanje javne službe zagotavljajo sredstva za osebne dohodke in prispevke na osnovi sistemizacije in zasedbe delovnih mest v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo:
– srednjim šolam, zavodom za izobraževanje in usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju ter dijaškim domovom,
– osnovnim šolam za izvedbo zagotovljenega programa in glasbenim šolam za izvedbo programa osnovnega glasbenega izobraževanja.
Na ravni republike se srednjim šolam, zavodom za izobraževanje in usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju ter dijaškim domovom zagotavljajo tudi:
– sredstva za materialne stroške v skladu z normativi in standardi,
– del sredstev za amortizacijo nepremičnin in opreme v skladu z normativi in standardi.
Preostali del sredstev iz druge alinee prejšnjega odstavka se dodeli zavodom za obnovo osnovnih sredstev in investicije na osnovi programa, ki ga sprejme Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije.
41. člen
Na ravni občine oziroma mesta se za opravljanje javne službe zagotavljajo:
– sredstva za materialne stroške za izvedbo zagotovljenega programa osnovne šole v skladu z normativi in standardi,
– del sredstev za amortizacijo nepremičnin in opreme osnovnim in glasbenim šolam v skladu z normativi in standardi,
– sredstva za dodatni program osnovne šole.
Preostali del sredstev iz druge alinee prejšnjega odstavka se dodeli zavodom za obnovo osnovnih sredstev in investicije na osnovi programa, ki ga sprejme občina oziroma mesto.
Občini oziroma mestu, ki s svojimi prihodki ne moreta zagotoviti potrebnih sredstev za materialne stroške za izvedbo zagotovljenega programa osnovne šole in sredstev za amortizacijo nepremičnin in opreme osnovnim in glasbenim šolam v skladu z normativi in standardi, se zagotovijo sredstva za finančno izravnavo iz proračuna republike.
42. člen
V proračunu občine oziroma mesta se zagotavljajo sredstva za izvajanje drugih vzgojno-izobraževalnih programov, dogovorjenih v občini oziroma mestu, sredstva za vlaganje v osnovnošolski prostor in sredstva, s katerimi občina sodeluje pri vlaganjih v srednješolski prostor.
43. člen
V proračunu občine oziroma mesta in republike se določijo tudi sredstva za izvajanje programov izobraževanja odraslih.
44. člen
V proračunu republike, občine oziroma mesta se zagotavljajo tudi sredstva za financiranje programov predšolske vzgoje s pripravo na osnovno šolo v skladu s posebnim zakonom.
45. člen
Sistemizacija delovnih mest v javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu se določi na podlagi normativov in standardov ob upoštevanju:
– obsega vzgojno-izobraževalnega in drugega dela, potrebnega za izvedbo vzgojno-izobraževalnega programa in
– zakonsko določene delovne in učne obveznosti delavcev.
46. člen
Pristojni upravni organi opravljajo kontrolo nad namensko porabo sredstev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih in nad namensko porabo sredstev, ki jih zagotavlja koncedent za opravljanje javne službe.
47. člen
Presežek prihodkov nad odhodki, ki jih javni zavod pridobi s prodajo proizvodov oziroma storitev, ustvarjenih z opravljanjem javne službe, se uporablja za opravljanje in razvoj dejavnosti po predhodnem soglasju ustanovitelja.
48. člen
Koncesionarju se za opravljanje javne službe zagotavljajo sredstva v skladu s pogodbo.
VII. GOSPODARJENJE Z NEPREMIČNINAMI
49. člen
Za gospodarjenje z nepremičninami, ki so javna lastnina in se uporabljajo za opravljanje javne službe na področju vzgoje in izobraževanja, se lahko v občini, mestu ali republiki oblikujejo skladi.
Premoženje sklada iz prejšnjega odstavka je sestavni del premoženjske bilance občine, mesta oziroma republike.
50. člen
Za gospodarjenje z nepremičninami iz prejšnjega člena, s katerimi upravljajo javni vzgojno-izobraževalni zavodi, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, se oblikuje sklad pri republiškem upravnem organu, pristojnem za vzgojo in izobraževanje.
Poslovanje sklada vodi upravni odbor.
Upravni odbor sklada ima šest članov in predsednika. Predsednika in člane upravnega odbora imenuje Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije na predlog republiškega upravnega organa, pristojnega za vzgojo in izobraževanje.
Poslovanje sklada urejajo pravila sklada, ki jih sprejme upravni odbor s soglasjem Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije.
51. člen
Upravni odbor sklada predlaga Izvršnemu svetu Skupščine Republike Slovenije program investicij in spremlja njihovo izvajanje, predlaga spremembo namembnosti objektov, sklenitev najemnih in kupoprodajnih pogodb, vodi premoženjsko bilanco nepremičnin in opravlja druge naloge, določene z aktom izvršnega sveta.
52. člen
Ob vključitvi nepremičnin v sklad se oceni njihova vrednost.
Če je nepremičnina v solastništvu, se ob vključitvi v sklad določi vrednost solastninskih deležev.
Lastniki nepremičnin ne morejo razpolagati s svojim solastninskim deležem, dokler se nepremičnina uporablja za izvajanje javne službe.
Pri prodaji nepremičnin ima ustanovitelj javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda predkupno pravico.
53. člen
Sredstva, pridobljena od najemnin in prodaje nepremičnin, združenih v sklad, se lahko uporabljajo le za opravljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
54. člen
Dokler ne bo sprejet nacionalni program vzgoje in izobraževanja in na njegovi osnovi določen obseg javne službe, se kot javna služba opravlja vzgojno-izobraževalna dejavnost po programih, ki jih je sprejel z zakonom pooblaščeni organ, oziroma po programih z enakovrednim izobrazbenim standardom, če se ob uveljavitvi tega zakona izvajanje le-teh financira iz proračunskih sredstev, in sicer:
1. v osnovnem izobraževanju:
– program življenja in dela osnovne šole, vključno z uresničevanjem posebnih pravic pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti v skladu z zakonom,
– program izobraževanja in usposabljanja otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju v skladu z zakonom,
– program izobraževanja odraslih v skladu z zakonom,
– program osnovnega glasbenega izobraževanja,
– dopolnilno izobraževanje otrok naših delavcev na začasnem delu v tujini.
2. v srednjem izobraževanju:
– programi srednjega izobraževanja, vključno z uresničevanjem posebnih pravic pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti v skladu z zakonom,
– program izobraževanja in usposabljanja mladostnikov z motnjami v razvoju v skladu z zakonom,
– okvirni vzgojni program v dijaških domovih,
– matura.
Iz proračuna Republike Slovenije se v dosedanjem obsegu zagotavljajo sredstva tudi:
1. za dejavnosti, potrebne za razvoj in učinkovito opravljanje vzgoje in izobraževanja, in sicer:
– raziskovalno in razvojno-proučevalno delo ter eksperimentalno dejavnost,
– stalno strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje pedagoških delavcev,
– mednarodno sodelovanje,
– delovanje šolskih knjižnic,
– informacijsko-dokumentacijska dejavnost,
– tekmovanja v znanju učencev in dijakov,
2. materialna sredstva za:
– štipendiranje za pedagoške poklice,
– mladinsko periodiko in strokovno literaturo,
– pripravo učbenikov in učne tehnologije,
– subvencioniranje učbenikov z nizko naklado,
– nacionalno nagrado za pedagoške delavce,
– program šolske televizije in radia,
– izgradnjo in vzdrževanje prostora ter nabavo in vzdrževanje opreme,
– organizacijo in proučevanje izobraževanja odraslih,
– dogovorjeni program za izobraževanje odraslih, – nezgodno in invalidsko zavarovanje dijakov,
– regresiranje prevozov učencev in dijakov,
– subvencioniranje dejavnosti učencev in dijakov v stanovskih organizacijah.
Dokler ne bo v posebnem zakonu določena javna služba na področju predšolske vzgoje in priprave na osnovno šolo, se za javno službo šteje:
– dnevno varstvo od prvega leta starosti do vstopa v šolo,
– predšolska vzgoja za otroke od prvega leta do vstopa v šolo, vključno s pripravo otrok na osnovno šolo,
– usposabljanje predšolskih otrok z motnjami v razvoju v skladu z zakonom,
– predšolska vzgoja za otroke s posebnimi potrebami,
– za predšolske otroke pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti na narodnostno mešanih območjih,
– za predšolske otroke Romov,
– za predšolske otroke delavcev, ki so na začasnem delu v tujini.
Sredstva za izvajanje dejavnosti iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka se zagotavljajo iz proračuna občine, sredstva za izvajanje dejavnosti iz četrte, pete in šeste alinee iz proračuna občine in republike, sredstva za izvajanje dejavnosti iz tretje in sedme alinee prejšnjega odstavka pa iz proračuna republike, pri čemer se smiselno uporabljajo tudi določila 1. točke prvega in drugega odstavka tega člena.
55. člen
Dokler ne bodo z zakonom in kolektivno pogodbo določene osnove za oblikovanje osebnih dohodkov in drugih prejemkov delavcev v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki se financirajo iz proračuna, se sredstva za osebne dohodke in druge prejemke določijo na podlagi kalkulativnih osnov, ki jih določi Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije.
Sredstva za osebne dohodke in prispevke osnovnim šolam za izvedbo zagotovljenega programa in glasbenim šolam za izvedbo programa glasbene šole se do 31. 12. 1991 zagotavljajo na ravni občine oziroma mesta.
56. člen
Javni vzgojno-izobraževalni zavodi predložijo sistemizacijo delovnih mest v soglasje republiškemu upravnemu organu, pristojnemu za vzgojo in izobraževanje do 1. 10. 1991.
Določba prejšnjega odstavka ne velja za vrtce.
57. člen
Vzgojno-izobraževalne organizacije, ki so po zakonu o zavodih (ur. l. RS, št. 12/91) dobile status javnih zavodov, nadaljujejo delo kot javni vzgojno-izobraževalni zavodi, če kot pretežno dejavnost opravljajo vzgojno-izobraževalno dejavnost po prvem odstavku 54. člena tega zakona.
Ustanovitelji javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov uskladijo akte o ustanovitvi s tem zakonom do 29. 2. 1992.
Javni vzgojno-izobraževalni zavodi uskladijo statute z določili tega zakona do 29. 2. 1992.
Javni vzgojno-izobraževalni zavodi oblikujejo organe v skladu z določili tega zakona, akta o ustanovitvi in statutom do 31. 5. 1992.
58. člen
Vzgojno-izobraževalne organizacije, ki po prvem odstavku 57. člena ne nadaljujejo dela kot javni vzgojno-izobraževalni zavodi in vzgojno-izobraževalne organizacije, ki so po zakonu o zavodih dobile status zavoda s pravico javnosti, ter vzgojno-izobraževalne organizacije, ki so organizirane kot enote zavoda ali podjetja, oziroma delovne skupnosti, opravljajo pa javno službo po prvem odstavku 54. člena tega zakona, so dolžne uskladiti svojo organiziranost s tem zakonom najkasneje do 29. 2. 1992.
Če vzgojno-izobraževalna organizacija iz prejšnjega odstavka ne uskladi organiziranosti oziroma, če ne izpolnjuje pogojev za opravljanje javne službe, ji upravni organ, pristojen za dodelitev koncesije, z odločbo odvzame pravico opravljati javno službo.
59. člen
Vzgojno-izobraževalne organizacije iz 57. in 58. člena tega zakona uskladijo svoje pečate z določbami tega zakona do 29. 2. 1992.
60. člen
Postopki za imenovanje ravnatelja, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po določilih tega zakona.
61. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona prevzame Republika Slovenija pravice in dolžnosti ustanovitelja oziroma soustanovitelja javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov in sicer za javne zavode, ki izvajajo srednje izobraževanje, za dijaške domove ter za javne zavode, ki opravljajo izobraževanje in usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju, razen osnovnih šol s prilagojenim programom.
Premoženje v javni lastnini, s katerim upravljajo javni vzgojno-izobraževalni zavodi iz prejšnjega odstavka in je namenjeno za opravljanje javne službe, postane z dnem uveljavitve tega zakona last Republike Slovenije.
62. člen
Normative in standarde iz 39. člena tega zakona sprejme Izvršni svet Republike Slovenije najkasneje do 1. 9. 1991. Do njihove uveljavitve se uporabljajo normativi in standardi, ki jih je sprejela Izobraževalna skupnost Slovenije.
Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za področje predšolske vzgoje. Dokler ne bodo sprejeti novi normativi in standardi za predšolsko vzgojo v skladu s posebnim zakonom, se uporabljajo normativi in standardi, ki jih je sprejela Skupnost otroškega varstva Slovenije.
Predlog nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja določi Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije do 15. 11. 1991.
63. člen
Republiški upravni organ, pristojen za vzgojo in izobraževanje, izda izvršilne predpise iz tega zakona v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
Do izdaje predpisa iz 8. oziroma 10. člena tega zakona se smiselno uporabljajo določbe pravilnika o pogojih za opravljanje izobraževalne dejavnosti z osebnim delom (Uradni list RS, št. 22/90) oziroma pravilnika o postopku verifikacije izobraževalnih organizacij ter o vsebini in načinu vodenja razvida izobraževalnih organizacij (Uradni list SRS, št. 5/81).
64. člen
Dokler ne bo s posebnim zakonom določena javna služba v višjem in visokem izobraževanju ter na univerzi, se za javno službo šteje:
– izobraževanje po dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih, sprejetih v skladu za zakonom,
– raziskovalno delo, povezano z razvojem strok in izvajanjem študijskih programov,
– delovanje univerz (rektoratov, knjižnično-dokumentacijska infrastruktura),
– študentski domovi.
Sredstva za izvajanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka se zagotavljajo iz proračuna, pri čemer se smiselno uporabljajo tudi določila iz 2. točke prvega in drugega odstavka 54. člena tega zakona.
65. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
1. Za področje srednjega izobraževanja v zakonu o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80, 6/83, 25/89 in 35/89 in RS, št. 8/90): prvi odstavek 1. člena, 2., 3., 4. in 8. člen, prvi, drugi, tretji in peti odstavek 9. člena, 10., 12., 13., 14., 15., 16., 21., 23.a, 24., 29., 30., 32., 33., 34., 35. in 36. člen, drugi in tretji odstavek 38. člena, 60., 109., 110., 111., 114. in 115. člen, prvi odstavek 124. člena, prvi, drugi in tretji odstavek 125. člena, 126., 127., 128., 129., 130., 130.a, 131., 136., 137., 139., 140., 141., 142., 143., 144., 145. in 146. člen, prvi, drugi in tretji odstavek 147. člena, 148., 149., 150., 151., 152., 153., 155., 157., 158., 160., 208. in 214. člen, 5. in 6. točka 217. člena ter 3. točka 218. člena.
2. V zakonu o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80, 29/86, 31/86 – popravek in RS, št. 8/90): 3. člen, peta, sedma in osma alinea 4. člena, 7., 8., 10., 11. in 12. člen, prvi in zadnji odstavek 14. člena, drugi odstavek 15. člena, 16., 24. in 25. člen, drugi odstavek 43. člena, 44., 48., 85., 106. in 109. člen, drugi odstavek 111. člena, 114. člen, zadnji odstavek 120. člena, 123., 126., 127., 128., 129., 130., 131., 132., 133., 134. in 135. člen, prvi in drugi odstavek 136. člena, 138., 139., 140. in 141. člen, prvi odstavek 143. člena, 144. in 145. člen ter drugi odstavek 149. člena.
3. V zakonu o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 19/76, 1/89 in RS, št. 8/90): 3., 5. in 8. člen, četrta alinea 19. člena, 26., 28., 29., 30. in 31. člen, prvi in tretji odstavek 32. člena, drugi odstavek 35. člena in 43. člen.
4. V zakonu o glasbenih šolah (Uradni list SRS, št. 17/71): 3., 22., 23., 25. in 26. člen.
5. V zakonu o uresničevanju posebnih pravic pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 12/82): 20., 21., 24. in 25. člen.
6. V zakonu o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/80, 25/89 in 32/89): prvo, drugo in tretje poglavje.
7. V zakonu o vzgoji in varstvu predšolskih otrok (Uradni list SRS, št, 5/80 in RS, št. 8/90): 4. člen, prvi odstavek 5. člena, 6., 7., 8. in 10. člen, prvi odstavek 11. člena, 12., 16., 21. in 22. člen, četrti odstavek 23. člena, 49., 55. do 72. člen in 74. do 79. člen ter drugi odstavek 80. člena.
66. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 411-01/90-16/4
Ljubljana, dne 28. avgusta 1991.
Skupščina
Republike Slovenije
Predsednik
dr. France Bučar l. r.