Uradni list

Številka 97
Uradni list RS, št. 97/2015 z dne 11. 12. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 97/2015 z dne 11. 12. 2015

Kazalo

3800. Uredba o državnem prostorskem načrtu za rekonstrukcijo prenosnih plinovodov M3, M3B, R31A, R32 in R34, stran 12041.

  
Na podlagi drugega odstavka 37. člena v zvezi s prvim odstavkom 62. člena in na podlagi drugega odstavka 11. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 – popr. in 57/12) v zvezi s 27. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 57/12) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O 
o državnem prostorskem načrtu za rekonstrukcijo prenosnih plinovodov M3, M3B, R31A, R32 in R34 
I. SPLOŠNI DOLOČBI 
1. člen 
(podlaga državnega prostorskega načrta) 
(1) S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt in 57/12 – ZPNačrt-B) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt in 57/12 – ZPNačrt-B) sprejme državni prostorski načrt za rekonstrukcijo prenosnih plinovodov M3, M3B, R31A, R32 in R34 (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).
(2) Grafični del državnega prostorskega načrta, iz katerega je razvidno območje tega načrta, je kot priloga sestavni del te uredbe.
(3) Državni prostorski načrt je v oktobru 2015 pod številko projekta 10993 izdelalo podjetje Projekt d. d. Nova Gorica.
2. člen 
(vsebina) 
(1) Ta uredba določa načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, postopnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta, dopustna odstopanja in nadzor.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v tiskani obliki na vpogled na ministrstvu, pristojnem za prostor, in pri službah, pristojnih za urejanje prostora v Mestni občini Nova Gorica in občinah Ajdovščina, Renče–Vogrsko, Šempeter–Vrtojba in Miren–Kostanjevica.
(3) Za ta državni prostorski načrt je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, in postopek presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe planov na varovana območja v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave. Postopek celovite presoje vplivov na okolje je bil končan z odločbo Ministrstva za kmetijstvo in okolje št. 35409-63/2010/15 z dne 15. 3. 2013.
(4) Za ta državni prostorski načrt je bil izveden postopek presoje vplivov na okolje. Pridobljeno je bilo okoljevarstveno soglasje št. 35402-15/2014-42 z dne 19. 8. 2015.
(5) Oznake, navedene v 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 15., 18., 19., 20., 24., 55., 59., 60., 61. in 71. členu te uredbe, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.
II. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE 
3. člen 
(načrtovane prostorske ureditve) 
Ta državni prostorski načrt zajema naslednje prostorske ureditve:
– opustitev obstoječega prenosnega plinovoda M3 (v nadaljnjem besedilu: plinovod M3) in gradnjo novega prenosnega plinovoda M3R (v nadaljnjem besedilu: plinovod M3R),
– opustitev obstoječega prenosnega plinovoda M3B (v nadaljnjem besedilu: plinovod M3B) in gradnjo novega prenosnega plinovoda M3BR (v nadaljnjem besedilu: plinovod M3BR),
– opustitev obstoječega prenosnega plinovoda R34 (v nadaljnjem besedilu: plinovod R34) in gradnjo novega prenosnega plinovoda R34R (v nadaljnjem besedilu: plinovod R34R),
– opustitev obstoječega prenosnega plinovoda R32 (v nadaljnjem besedilu: plinovod R32) in gradnjo novega prenosnega plinovoda R32R (v nadaljnjem besedilu: plinovod R32R),
– opustitev obstoječega prenosnega plinovoda R31A (v nadaljnjem besedilu: plinovod R31A) in gradnjo novega prenosnega plinovoda R31AR (v nadaljnjem besedilu: plinovod R31AR),
– obnovo obstoječe merilno-regulacijske postaje Ajdovščina (v nadaljnjem besedilu: MRP Ajdovščina),
– razširitev in obnovo merilno-regulacijske postaje Batuje (v nadaljnjem besedilu: MRP Batuje),
– obnovo merilno-regulacijske postaje Keramix (v nadaljnjem besedilu: MRP Keramix),
– preureditev mejne merilno-regulacijske postaje Šempeter–Nova Gorica (v nadaljnjem besedilu: MMRP Šempeter–Nova Gorica) v razdelilno merilno-regulacijsko postajo Šempeter (v nadaljnjem besedilu: RMRP Šempeter),
– prestavitev dela postrojenj z MMRP Šempeter–Nova Gorica na novo mejno merilno-regulacijsko postajo Vrtojba (v nadaljnjem besedilu: MMRP Vrtojba),
– gradnjo nove MMRP Vrtojba,
– preureditev in razširitev odcepa R34 v odcep R34R,
– preureditev in razširitev odcepa R31A v odcep R31AR,
– preureditev in razširitev sekcijske zaporne postaje BS1-M3 v BS1-M3R,
– gradnjo stalnih dostopnih poti do BS1-M3R, odcepa R34R, odcepa R31AR, MRP Batuje in MMRP Vrtojba,
– dograditev sistema katodne zaščite,
– gradnjo kabelske kanalizacije za optični kabel za prenos podatkov, namenjen varnemu obratovanju plinovoda,
– ureditev pripadajoče ter prilagoditev obstoječe prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture,
– izvedbo gradbenotehničnih podpornih ukrepov za zaščito plinovoda na reliefno razgibanih območjih,
– izvedbo hidrotehničnih ukrepov za ureditev prečkanj vodotokov in odvajanja zalednih voda,
– odstranitev in prestavitev objektov ter odstranitev rastja in ureditev površin po zgraditvi novega plinovoda in opustitvi obstoječega plinovoda,
– krajinsko ureditev na območju MMRP Vrtojba, na območjih prečkanja gozdnih površin in območjih sanacije zemljišč po gradnji ter
– izvedbo vseh drugih ureditev, ki so nujno potrebne za gradnjo in nemoteno delovanje načrtovanih ureditev.
III. OBMOČJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA 
4. člen 
(območje državnega prostorskega načrta) 
(1) Območje državnega prostorskega načrta v skladu z geodetskim načrtom obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
1.  Območje opustitve obstoječih ter gradnje novih plinovodov in plinovodnih objektov, vključno z delovnim pasom, stalnimi in začasnimi dostopnimi potmi, priključki na infrastrukturna omrežja, preureditvami obstoječe energetske in komunalne infrastrukture, za izvedbo gradbenotehničnih podpornih ukrepov in hidrotehničnih ukrepov, vključno z začasnimi deponijami za skladiščenje plinovodnih cevi:
– k. o. Ajdovščina (2392): 1720/7, 1743/2, 1747/2, 1747/3, 1747/4, 1748, 1751/1, 1751/2, 1752/1, 1753, 1754, 1755/1, 1756/1, 1756/2, 1757/2, 1762/1, 1763/1, 1765/2, 1766, 1767, 1768, 1769, 1770, 1771/2, 1771/3, 1878/1, 1904/8, 1904/9, 1904/12, 1904/16, 1904/19, 1904/20, 1904/64, 1904/65, 1907/5, 1907/6, 1907/7, 1908/6, 1908/7, 1914/2, 1914/3 in 1920/4;
– k. o. Batuje (2386): 978, 979, 980, 982, 987, 988, 989, 990/2, 991, 993, 996, 999, 1002, 1007, 1008, 1009, 1014, 1018, 1020, 1021, 1022, 1023, 1025, 1027, 1028, 1030, 1032, 1034, 1037/1, 1037/2, 1038, 1041, 1044, 1053, 1054, 1056, 1057, 1072/1, 1073, 1075/3, 1075/4, 1075/5, 1075/6, 1076/1, 1076/3, 1076/4, 1081, 1082/3, 1082/4, 1084, 1088/2, 1090, 1092/1, 1092/2, 1095/1, 1097/1, 1097/2, 1098, 1101/2, 1102/2, 1104, 1117, 1119, 1120, 1123, 1124/2, 1125/1, 1127/1, 1128/1, 1128/2, 1129, 1130/1, 1132/1, 1132/2, 1134, 1135, 1137, 1138, 1140, 1141, 1144, 1149/86, 1149/89, 1150/53, 1150/57, 1150/59, 1150/60, 1150/61, 1150/62, 1150/63, 1150/64, 1150/67, 1150/68, 1150/69, 1150/70, 1150/72, 1150/73, 1150/153, 1150/155, 1150/160, 1153, 1257/1, 1257/2, 1258/1, 1259/2, 1262, 1263/2, 1263/3, 1263/4, 1264/1, 1291/2, 1292/2, 1293/2, 1294/2, 1296/1, 1298/1, 1298/2, 1299/5, 1432/2, 1433/5, 1433/6, 1450/3, 1454, 1455, 1456, 1457, 1459, 1466/1, 1466/2, 1468/4, 1468/5, 1468/6, 1468/7, 1527/1, 1527/30, 1527/31, 1527/33, 1527/35, 1527/37, 1527/39, 1527/40, 1527/51, 1527/52, 1527/59, 1527/62, 1527/77, 1527/78, 1527/79, 1527/80, 1527/82, 1527/94, 1527/96, 1527/116, 1527/117, 1527/127, 1527/128, 1527/130, 1527/152, 1527/153, 1527/158, 1527/161, 1527/165, 1528, 1530/5, 1530/6, 1530/8, 1531, 1538/2, 1538/4, 1539/1, 1539/10, 1539/16, 1540/1, 1540/2, 1544/2, 1544/3, 1545/1, 1546/1 in 1552;
– k. o. Budanje (2379): 2682/1, 2683, 2773/5, 2776 in 2777;
– k. o. Bukovica (2319): *193/2, 452/2, 459/1, 464/3, 464/29, 464/30, 505/1, 511/3, 511/14, 511/16, 511/17, 511/18, 511/19, 512/5, 516/9, 516/10, 516/11, 516/12, 518/14, 518/21, 518/25, 518/26, 615/4, 623/1, 634/1, 635, 648, 649, 660, 661, 662 in 3469;
– k. o. Črniče (2384): 860/173, 860/177, 860/359, 860/376, 860/377, 860/378, 860/379, 860/380, 860/381, 863/1, 863/2, 864/1, 864/2, 865/1, 865/2, 866/1, 866/2, 866/3, 866/4, 866/5, 866/6, 881/1, 881/2, 881/3, 881/4, 881/5, 881/7, 882/9, 882/10, 882/11, 882/17, 882/18, 882/20, 882/21, 882/22, 882/23, 882/24, 882/25, 883/1, 883/2, 884/1, 884/2, 885/2, 886/1, 886/2, 886/3, 886/4, 886/5, 886/6, 886/7, 887/1, 887/3, 896/3, 896/4, 896/5, 896/6, 896/7, 896/8, 896/9, 896/10, 896/11, 896/12, 896/13, 896/14, 898, 899, 901, 902, 903/3, 915, 938/1, 938/2, 938/4, 939/1, 939/3, 939/4, 939/5, 940/1, 941, 946/2, 946/4, 946/5, 946/6, 946/7, 946/8, 946/11, 946/12, 946/13, 946/14, 946/15, 946/16, 946/17, 946/66, 946/67, 946/68, 946/69, 946/70, 946/71, 946/72, 946/78, 946/79, 946/80, 946/81, 946/83, 946/84, 946/93, 946/94, 946/95, 946/140, 946/141, 946/142, 946/151, 946/152, 946/171, 946/173, 946/174, 946/181, 946/183, 946/185, 946/188, 946/190, 946/191, 946/192, 946/196, 946/197, 946/198, 946/204, 946/221, 946/223, 946/224, 946/225, 946/226, 946/247, 946/248, 946/249, 946/251, 946/252, 947, 948, 949, 950, 952/1, 952/2, 954/1, 954/2, 955, 956, 957/2, 958/1, 959/1, 959/5, 959/6, 961, 962, 1004/2, 1004/3, 1006, 1007/1, 1008/1, 1009, 1025/1, 1025/3, 1052/1, 1052/2, 2530/5, 2532/3, 2532/4, 2532/5, 2532/6, 2532/7, 2532/11, 2533, 2534, 2535/1, 2535/2, 2560/4, 2561/2, 2564/1, 2564/2 in 2564/3;
– k. o. Dobravlje (2390): 1933, 1935, 1936, 1937, 1938, 1939, 1940, 1941, 1942, 1944, 1945, 1953, 1954, 1955, 1956, 1957, 1958, 1959, 1960, 1961, 1962, 1963, 1984, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2053, 2054, 2067/1, 2067/2, 2073, 2074, 2160, 2161, 2162, 2163, 2164, 2165, 2166, 2168, 2172, 2173, 2186, 2188, 2189, 2190, 2191, 2192, 2193, 2194, 2195, 2196, 2197, 2198, 2199, 2200/1, 2200/2, 2201, 2202, 2203, 2205, 2206, 2224, 2333 in 2335;
– k. o. Dornberk (2335): 7068, 7069, 7070, 7082/1, 7082/2, 7082/3, 7082/4, 7155, 7157, 7159, 7165, 7173/2, 7178, 7323/1, 7323/3, 8023, 8031/2, 8249, 8251, 8252, 8279, 8287, 8288, 8289, 8290, 8291, 8292, 8313, 8319, 8322, 8323, 8324, 8325, 8326 in 8328;
– k. o. Kamnje (2388): 2539, 2729, 2730/1, 2730/2, 2731, 2732, 2733, 2734, 2735, 2736, 2737, 2738, 2739, 2740, 2741, 2742, 2743, 2774, 2775, 2776/1, 2776/2, 2776/3, 2777, 2778/1, 2778/2, 2779, 2780, 2781, 2782, 2783, 2784, 2785, 2786, 2787, 2788, 2789, 2790, 2791, 2794, 2796, 2797, 2798, 2799, 2800, 2801, 2802/1, 2803, 2804, 2805, 2806, 2807, 2808, 2809 in 2813;
– k. o. Miren (2325): 15/18, 15/22, 15/25, 15/26, 15/27, 15/28, 31/3, 31/4, 31/7, 31/8, 32/5, 32/6, 32/8, 33/10, 33/11, 33/12, 33/13, 33/14, 34/1, 34/5, 34/7, 34/8, 37/4, 37/5, 37/6, 39/4, 39/5, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48/1, 48/2, 49/1, 49/2, 50/2, 51, 52/1, 52/2, 52/3, 53/1, 53/2, 54, 55/1, 56/1, 57/4, 57/5, 64/1, 64/2, 64/3, 64/4, 64/5, 65/1, 65/2, 66/2, 67/1, 67/2, 68/1, 69/1, 69/2, 70/1, 649/6, 649/11, 649/12, 650/1, 650/3, 650/5, 650/6, 650/19, 650/20, 650/21, 650/22, 650/24, 678/1, 678/2, 679/2, 679/3, 679/5, 679/6 in 892/6;
– k. o. Osek (2312): 2685/1, 2812/1, 2816/1, 5397/1 in 5401/2;
– k. o. Prvačina (2320): 755/4, 755/9, 755/10, 755/12, 755/14, 755/15, 755/18, 755/19, 755/20, 755/21, 755/28, 755/29, 755/32, 755/34, 755/35, 755/40, 755/42, 755/44, 755/45, 755/46, 755/47, 755/50, 755/52, 756/2, 756/3, 756/5, 759/1, 759/2, 760/1, 760/3, 780/2, 781/4, 782, 789/3, 801/1, 802/2, 806/1, 810, 831/2, 831/7, 831/10, 833, 839, 842/1, 842/2, 934/1, 939/1, 939/2, 940, 945, 946/5, 946/6, 946/7, 946/8, 946/9, 946/10, 946/88, 946/89, 946/90, 946/91, 1530/3, 1530/4, 1533, 1534/1 in 1544/2;
– k. o. Selo (2387): 210, 211/5, 211/6, 211/7, 211/9, 211/10, 211/11, 211/12, 211/13, 211/14, 211/15, 211/16, 211/17, 211/18, 211/21, 1255/21, 1255/22, 1255/23, 1255/24, 1255/25, 1255/26, 1255/27, 1255/28, 1255/29, 1255/30, 1255/31, 1255/32, 1255/33, 1255/34, 1255/35, 1255/36, 1255/37, 1255/38, 1255/39, 1255/40, 1255/41, 1255/43, 1255/44, 1255/45, 1255/46, 1255/47, 1255/48, 1255/49, 1255/50, 1255/56, 1255/58, 1255/59, 1255/60, 1255/61, 1329/3, 1340/1, 1346, 1349, 1356, 1357, 1358, 1359, 1360, 1361, 1362, 1363, 1364, 1365, 1366, 1367, 1368, 1369, 1370, 1371, 1372, 1373, 1374, 1375, 1376, 1377, 1378, 1379, 1380, 1381, 1382, 1383, 1384, 1385, 1386, 1387, 1388, 1389, 1390, 1391, 1392, 1393, 1394, 1395, 1396, 1397, 1398, 1399, 1400, 1401, 1402, 1403, 1404, 1405, 1406, 1407, 1408, 1409, 1410, 1411, 1413, 1414, 1415, 1416, 1417, 1418, 1421, 1422, 1423, 1424, 1425, 1426, 1427, 1428, 1429, 1430, 1431, 1432, 1434, 1435, 1436, 1448, 1449, 1450, 1451, 1452, 1453, 1454, 1455/1, 1455/2, 1456, 1457, 1458/1, 1458/2, 1459, 1460, 1461, 1462, 1463, 1464, 1465, 1466, 1469, 1470, 1471, 1472, 1473, 1520, 1521, 1522, 1523, 1524, 1525, 1526, 1527, 1528/1, 1528/2, 1537, 1539 in 1540;
– k. o. Šempas (2313): 2820/1, 2821/1, 2821/8, 2821/10, 2823/5, 2824/1, 2824/11, 2873/1, 2875/1, 2875/2, 2875/5, 2875/8, 2875/9, 2875/10, 2877, 2882, 5402, 5408/1, 5449/2, 5452/1, 5452/3, 5452/4 in 5453/2;
– k. o. Šempeter (2315): 421/2, 421/4, 432/1, 432/1, 432/3, 433/1, 433/1, 433/1, 445/1, 445/1, 445/2, 445/2, 445/3, 446/1, 446/1, 446/2, 447/1, 447/2, 448, 448, 448, 450/1, 450/1, 450/1, 451/2, 451/2, 451/2, 790/5, 835/5, 835/6, 835/7, 860/2, 861/1, 865/1, 865/3, 867/1, 868/1, 869/1, 870/1, 871/1, 872/1, 872/4, 873, 874/1, 874/2, 874/4, 875, 876/1, 877, 878, 879/1, 880/1, 880/1, 880/2, 881/1, 881/2, 882/2, 883/1, 884/1, 887, 888/1, 888/1, 888/4, 889/1, 889/1, 889/1, 889/2, 890/1, 890/1, 890/2, 890/4, 892, 897, 903, 904/1, 904/4, 904/5, 904/6, 904/7, 907, 908, 909/1, 911/1, 911/2, 911/2, 912, 913, 913, 920/1, 920/2, 920/3, 920/4, 920/5, 920/6, 921/1, 921/2, 921/3, 921/4, 921/8, 928/3, 928/6, 928/7, 932/1, 934/1, 934/2, 934/3, 935/1, 935/3, 935/5, 935/6, 935/9, 938/1, 938/4, 939, 939, 940, 941, 943, 961, 962/1, 963, 964/1, 964/3, 964/3, 964/3, 964/3, 964/3, 964/3, 965/1, 965/2, 965/2, 966, 967/1, 967/3, 969/1, 969/2, 978, 984, 985, 986/1, 986/4, 995/1, 996, 1026, 1028/1, 1036/3, 1036/4, 1042, 1043, 1044, 1046/1, 1047, 1048, 1050, 1051/1, 1051/10, 1312/2, 1316/2, 1316/3, 1316/5, 1316/6, 1316/7, 1316/8, 1316/8, 1318/1, 1318/3, 1318/5, 1318/6, 1318/7, 1318/8, 1318/9, 1319/1, 1319/2, 1319/8, 1324/1, 1324/2, 1324/3, 1326/1, 1326/1, 1326/3, 1326/4, 1327/1, 1328, 1329/1, 1332/1, 1334, 1335, 1336/1, 1337/1, 1338/1, 1338/1, 1338/4, 1338/4, 1338/4, 1339, 1340, 1342, 1343, 1344, 1345, 1379, 1386, 1387, 1388/1, 1389, 1390/1, 1391/1, 1392, 1393, 1394, 1395, 1396, 1413, 1733, 1734, 1735, 1736, 1737/1, 1737/2, 1737/3, 1738, 1739, 1740, 1741, 1742, 1743, 1744, 1746, 1747, 1748, 1749, 1750, 1755, 1758, 1758, 1759, 1776/1, 1786, 1787/1, 1788, 1789/1, 1789/2, 1790/1, 1790/2, 1790/4, 1798/1, 1799, 1837/1, 1837/2, 1837/2, 1837/3, 1837/4, 1838/1, 1838/2, 1838/3, 1838/4, 1838/5, 1838/6, 1838/7, 1838/8, 1838/9, 1838/9, 1838/10, 1838/10, 1839/1, 1839/2, 1839/3, 1839/4, 1839/5, 1839/6, 1840/1, 1840/2, 1844/1, 1844/2, 1844/3, 1844/4, 1844/5, 1857/2, 1857/3, 1857/6, 1858/3, 1858/4, 1858/5, 1859/3, 1859/4, 1859/7, 1859/8, 1860/3, 1860/4, 1860/6, 1860/7, 1860/8, 1861/4, 1861/5, 1861/7, 1861/8, 1862/3, 1862/4, 1862/6, 1862/7, 1864/2, 1864/3, 1864/10, 1864/11, 1865/2, 1867/1, 1867/2, 1867/3, 1867/4, 1868/1, 1868/2, 1868/3, 1868/4, 1869/1, 1869/2, 1869/3, 1869/4, 1870/1, 1870/2, 1871/1, 1871/2, 1871/6, 1871/6, 1871/7, 1871/8, 1871/8, 1871/9, 1871/10, 1872/2, 1872/3, 1873/1, 1873/2, 1873/3, 1874/1, 1874/2, 1874/3, 1875/1, 1875/2, 1875/3, 1875/4, 1875/5, 1878/1, 1878/2, 1878/3, 1878/4, 1880/1, 1880/3, 1882/2, 1882/3, 1882/4, 1883/3, 1883/4, 1884/3, 1885/1, 2160/1, 2160/2, 2160/3, 2161/1, 2161/2, 2161/3, 2162/1, 2162/2, 2163/1, 2163/2, 2163/3, 2164/1, 2164/2, 2164/3, 2165/1, 2165/2, 2165/3, 2166/1, 2166/3, 2167/1, 2167/2, 2167/3, 2167/5, 2168, 2580, 2605, 2606, 2607, 2608, 2612, 2613, 2615, 2621, 2622/1, 2626/1, 2626/1, 2626/1, 2626/2, 2626/4, 2636, 2637/1, 3390/1, 3390/1, 3391/2, 3391/2, 3391/2, 3391/2, 3391/3, 3391/3 in 3391/4;
– k. o. Šturje (2380): 2025/1, 2025/2, 2029, 2030, 2031, 2046, 2047, 2050, 2052, 2063, 2064, 2070, 2071, 2073/1 in 2079;
– k. o. Ustje (2393): 1150, 1153/1, 1153/2, 1153/3, 1153/4, 1158/1, 1159, 1160, 1162, 1169, 1170, 1172/1, 1172/2, 1173, 1174, 1175, 1189, 1190/1, 1190/2, 1194, 1195, 1197, 1201/1, 1201/2, 1203/1, 1203/2, 1204, 1208/1, 1208/2, 1209/2, 1428/4, 1428/5, 1437/3, 1478, 1480, 1481, 1482/1, 1483/1, 1484, 1485, 1486/1, 1486/2, 1527, 1528, 1530, 1531, 1532, 1533, 1534, 1535, 1536, 1537, 1539, 1540, 1563, 1568, 1574, 1575, 1576, 1577, 1578/1, 1578/2, 1579/1, 1579/2, 1580, 1581, 1582, 1583, 1584, 1585, 1586, 1591, 1592, 1595, 1596/1, 1596/2, 1597, 1602, 1603, 1604/1, 1604/2, 1605, 1606, 1607, 1608, 1609, 1610, 1611, 1612, 1740/1, 1740/2, 1741, 1743, 1744/1, 1744/3, 1744/4, 1744/5, 1745, 1750, 1751, 1752, 1753, 1754, 1755, 1756, 1757, 1758, 1759, 1760, 1763, 1770, 1771, 1772, 1773, 1774, 1775, 1776, 1784, 1785, 1786, 1787, 1788, 1789, 1790, 1791, 1792/1, 1794, 1797, 1798, 1799, 1800, 1801, 1804, 1805, 1806, 1807, 1808, 1809, 1810, 1811, 1812, 1813/1, 1814, 1816, 1819, 1821, 1825, 1837, 1839, 1840 in 1841;
– k. o. Velike Žablje (2394): 1899;
– k. o. Vipavski Križ (2391): 228, 229, 230, 234, 235/1, 236, 237, 238, 240, 241, 242, 245, 246, 414, 417, 418, 419, 2347, 2348/1, 2348/3, 2349/2, 2349/3, 2350/1, 2351, 2354, 2355/1, 2355/2, 2356/2, 2366/4, 2368/1, 2368/2, 2368/3, 2375, 2376, 2378, 2398/1, 2428/3, 2430/2, 2437, 2438/2, 2438/3, 2441, 2442, 2443, 2444, 2448/2, 2450, 2451, 2453, 2743, 2745/2, 2745/3, 2750, 2752/2, 2753/1, 2754/1, 2755/1, 2760, 2761/1, 2761/4, 2762/1, 2767/1, 2806, 2807/2, 2811/3, 2869, 2950, 2952/1, 2952/2, 2953, 2955, 2956/1, 2956/2, 2957, 2958, 2959, 2960, 2961, 2963, 2964, 2965/2, 2965/3, 3022, 3573, 3574, 3575, 3576, 3577, 3579, 3580, 3581, 3582, 3583, 3584, 3585, 3586, 3587, 3588, 3589, 3590, 3593, 3594, 3595, 3596, 3597, 3600, 3601, 3602, 3603, 3604, 3605, 3606, 3607, 3610, 3611, 3621, 3622, 3623, 3624, 3625, 3638, 3639, 3640, 3641, 3642, 3643, 3644, 3645, 3646, 3647, 3648, 3649/1, 3649/2, 3649/3, 3649/4, 3649/5, 3650, 3651, 3652, 3653, 3654, 3655, 3656, 3657, 3658, 3659, 3660, 3661, 3662, 3663, 3664, 3665, 3666/1, 3666/2 in 3667;
– k. o. Vogrsko (2314): 145, 828, 864, 1088, 1092, 1093, 1094, 1417, 1418, 1419, 1420, 1421, 1422, 1423, 1424, 1425, 1426, 1427, 1429, 1430, 1431, 1432, 1433, 1434, 1435, 1436, 1437, 1438, 1439, 1440, 1441, 1442, 1443, 1446, 1447, 1007/1, 1008/1, 1089/1, 1091/1, 1095/2, 1095/4, 1095/5, 1095/6, 1095/7, 1097/1, 1100/2, 1114/1, 1114/7, 1119/4, 1129/13, 1129/15, 1129/19, 1129/2, 1129/5, 1139/38, 1142/1, 1142/10, 1142/11, 1142/14, 1142/2, 1142/3, 1142/5, 1142/9, 1144/1, 1144/3, 1428/1, 1428/2, 1448/1, 149/7, 150/11, 150/12, 150/13, 150/16, 150/4, 150/5, 150/6, 150/7, 150/8, 150/9, 151/2, 151/3, 152/1, 152/3, 153/10, 153/11, 153/15, 153/21, 153/22, 153/23, 153/24, 153/25, 153/26, 153/27, 153/28, 153/29, 153/40, 153/41, 153/42, 153/44, 153/6, 286/20, 286/22, 286/23, 286/24, 288/14, 289/1, 289/5, 290/1, 290/2, 290/3, 290/6, 291/1, 293/18, 293/34, 686/4, 792/1, 792/12, 792/13, 792/14, 792/2, 792/4, 792/5, 792/6, 792/7, 792/8, 792/9, 794/1, 794/2, 794/3, 794/4, 794/5, 794/6, 795/1, 795/2, 795/3, 795/4, 795/5, 795/8, 816/2, 819/2, 819/3, 819/6, 823/23, 823/7, 829/2, 829/3, 829/4, 829/5, 842/1, 842/3, 842/4, 843/1, 843/2, 843/3, 848/1, 849/1, 849/2, 849/3, 852/1, 852/2, 854/2, 859/1, 859/2, 859/3, 859/4, 859/5, 860/1, 860/13, 860/14, 860/16, 860/4, 860/6, 860/7, 861/1, 861/3, 861/4, 861/5, 862/1, 862/2, 862/4, 999/1 in 999/2;
– k. o. Vrtojba (2316): 95/1, 97/2, 104, 105/5, 105/8, 106/1, 107/3, 135/4, 135/5, 136/1, 136/2, 137/1, 137/2, 137/3, 137/4, 138/1, 138/2, 139/1, 139/2, 140/1, 140/2, 141/1, 141/2, 143, 144/1, 144/2, 145, 146, 147, 148, 149/1, 149/2, 150, 151, 152/1, 153/1, 153/2, 153/3, 153/4, 154/1, 154/2, 155/2, 155/3, 156/2, 156/3, 157/3, 157/4, 158/3, 158/4, 164/2, 164/3, 166/2, 166/3, 167/2, 167/8, 168/3, 168/4, 168/6, 169, 181/2, 185, 201, 202, 897/6, 898, 899/1, 899/2, 908, 911/1, 911/2, 912/2, 914/2, 915, 916/1, 922/3, 923/1, 923/2, 924/1, 924/2, 925/1, 925/2, 926/1, 926/2, 927/1, 927/2, 928, 929/3, 929/4, 929/5, 929/6, 932/3, 932/4, 932/5, 932/6, 935/1, 935/4, 936/1, 936/4, 937/1, 937/4, 938/1, 938/2, 939/1, 939/2, 941/1, 941/2, 942/1, 942/2, 943/1, 945/1, 946/1, 948/1, 968, 969, 970, 974/1, 975/1, 976/1, 977/1, 978/1, 979, 980, 1144/1, 1144/2, 1145, 1146, 1147, 1148/1, 1149/1, 1150/1, 1151/1, 1152/1, 1154/3, 1154/4, 1155/1, 1156/1, 1164/4, 1189/1, 1193, 1194, 1195, 1196/1, 1198/1, 1199/1, 1200/1, 1201/1, 1202, 1203, 1204, 1205, 1206, 1208, 1209, 1210, 1233, 1235/1, 1235/2, 1235/3, 1235/4, 1236, 1237, 1238/1, 1238/2, 1239, 1240, 1241, 1242, 1243, 1244, 1284, 1285, 1286, 1287, 1288, 1289, 1290, 1291, 1292, 1293, 1294, 1295, 1296, 1297, 1298, 1299, 1300, 1301, 1302/1, 1302/2, 1303, 1304, 1305, 1306, 1307, 1308, 1309, 1310, 1311, 1312, 1313/1, 1313/2, 1314, 1315, 1316, 1406, 1407, 1408, 1409/1, 1409/2, 1409/3, 1410, 1411, 1412, 1413, 1414, 1416/1, 1416/2, 1417, 1418, 1419, 1420/1, 1420/2, 1421, 1436, 1437, 1438/1, 1455, 1456, 1457, 1458/2, 1458/3, 1458/4, 1459/3, 1459/4, 1459/5, 1460/1, 1460/2, 1460/3, 1460/4, 1461/1, 1461/2, 1461/3, 1461/4, 1462/1, 1462/2, 1463, 1464, 1465/1, 1465/2, 1466, 1467, 1468, 1469, 1470, 1471, 1472, 1473, 1474, 1476/2, 1477/2, 1478/2, 1479/2, 1480/2, 1481/2, 1482/2, 1483/2, 1484/2, 1485/1, 1485/2, 1485/3, 1485/4, 1487/1, 1487/3, 1503/1, 1503/3, 2347/1, 2347/2, 2347/4, 2348/1, 2348/2, 2349/1, 2349/2, 2351/1, 2351/2, 2351/3, 2351/4, 2352/1, 2352/2, 2353, 3569/4, 3570/2, 3571/1, 3582/6, 3583/1, 3583/2, 3585/2, 3586/1, 3586/8, 3587/5, 3589/2, 3589/8, 3589/10, 3602/1 in 3602/3.
2. Območje izključne rabe za MRP Ajdovščina, MRP Batuje, MRP Keramix, RMRP Šempeter, MMRP Vrtojba, odcep R34R, odcep R31AR in BS1-M3R, vključno s stalnimi dostopnimi potmi do naslednjih objektov znotraj območja državnega prostorskega načrta:
– k. o. Ajdovščina (2392): 1747/2;
– k. o. Batuje (2386): 1124/2, 1132/1, 1132/2 in 1539/10;
– k. o. Bukovica (2319): *193/2, 459/1, 464/3 in 3469;
– k. o. Dobravlje (2390): 2189, 2190, 2191, 2192 in 2193;
– k. o. Miren (2325): 31/3, 31/4, 33/11, 34/7, 37/5, 41, 44, 45, 649/6, 650/5, 650/20, 678/2, 679/2, 679/3 in 679/6;
– k. o. Šempeter (2315): 963, 964/1, 964/3 in 965/2;
– k. o. Ustje (2393): 1576, 1577, 1578/1, 1578/2, 1579/1 in 1579/2;
– k. o. Vrtojba (2316): 1458/2, 1458/3, 1458/4, 1459/3, 1459/4, 1459/5, 1460/2, 1460/3, 1460/4, 1461/2, 1461/3, 1461/4, 1462/1, 1462/2, 1463, 1464, 1465/1, 1465/2, 1466, 1467, 1482/2, 1483/2, 1484/2, 1485/3, 3586/1, 3586/8 in 3589/2.
3. Območje sistemov katodne zaščite, elektroenergetskih, vodovodnih in telekomunikacijskih priključkov ter prestavitve obstoječe energetske in komunalne infrastrukture znotraj območja državnega prostorskega načrta:
– k. o. Ajdovščina (2392): 1747/2, 1748, 1771/2 in 1771/3;
– k. o. Batuje (2386): 1132/1, 1132/2 in 1149/89;
– k. o. Bukovica (2319): *193/2 in 3469;
– k. o. Miren (2325): 15/26, 15/27, 15/28, 31/3, 31/4, 33/11, 33/14, 34/5, 34/7, 37/4, 37/5, 39/4, 41, 45, 649/6, 649/11, 650/5, 650/20, 650/21, 678/2, 679/3 in 679/5;
– k. o. Šempeter (2315): 835/5, 835/6, 835/7, 860/2, 865/1, 867/1, 868/1, 869/1, 870/1, 871/1, 872/1, 872/4, 873, 874/1, 874/4, 875, 877, 878, 879/1, 880/1, 880/2, 881/1, 881/2, 882/2, 883/1, 884/1, 887, 888/1, 888/4, 889/1, 890/1, 897, 904/1, 904/4, 904/5, 964/3, 965/1, 966, 969/1, 969/2, 2613, 3393/1, 3446/4, 3446/5, 3448 in 3450/1;
– k. o. Ustje (2393): 1197, 1201/1, 1201/2, 1203/1, 1428/4, 1744/3, 1744/4, 1750, 1751, 1754, 1755, 1758, 1759, 1760, 1771, 1784, 1798, 1800 in 1801;
– k. o. Vogrsko (2314): 150/8, 153/10, 286/24, 291/1, 860/4, 860/13, 862/1, 1007/1, 1008/1, 1089/1, 1091/1, 1092, 1094, 1095/2, 1095/4, 1095/5, 1097/1, 1142/1 in 1142/14;
– k. o. Vrtojba (2316): 167/2, 167/8, 168/3, 168/4, 168/6, 169, 181/2, 185, 201, 202, 1458/2, 1464, 1465/2, 1487/3, 3586/8, 3589/2, 3589/8 in 3589/10.
4. Območje začasnih deponij za skladiščenje plinovodnih cevi med gradnjo znotraj območja državnega prostorskega načrta:
– k. o. Batuje (2386): 1257/1, 1257/2, 1258/1, 1259/2, 1262, 1263/2, 1263/3, 1263/4, 1264/1, 1291/2, 1292/2, 1293/2, 1294/2, 1296/1, 1298/1, 1298/2, 1299/5, 1432/2, 1433/5, 1433/6, 1450/3, 1454, 1455, 1456, 1457, 1459, 1466/1, 1466/2, 1468/4, 1468/5, 1468/6, 1468/7, 1530/5, 1530/6, 1530/8 in 1552;
– k. o. Bukovica (2319): 516/9, 516/10, 516/11, 516/12, 518/21, 518/25, 518/26, 623/1 in 662;
– k. o. Šempeter (3215): 3471.
5. Območja odstranitev in prestavitev objektov znotraj območja državnega prostorskega načrta:
– k. o. Batuje (2386): 1527/1;
– k. o. Dornberk (2335): 8325;
– k. o. Šempeter (2315): 448, 871/1, 872/1, 873, 874/4, 913, 1747 in 3391/17;
– k. o. Vipavski Križ (2391): 2376 in 2444;
– k. o. Vogrsko (2314): 150/16;
– k. o. Vrtojba (2316): 135/4, 152/1, 924/2, 926/1, 937/1, 1310, 1458/2 in 1464.
6. Območje opuščenega prenosnega plinovoda M3 na območju akumulacije Vogrščka in dela Lemovščka na zemljiščih, na katerih ni trase novega plinovoda M3R znotraj območja državnega prostorskega načrta:
– k. o. Batuje (2386): 1527/1;
– k. o. Črniče (2384): 860/173, 860/177, 860/359, 860/376, 860/377, 860/378, 860/379, 860/380, 860/381, 863/1, 863/2, 864/1, 864/2, 865/1, 865/2, 866/1, 866/2, 866/3, 866/4, 866/5, 866/6, 881/1, 881/2, 881/3, 881/4, 881/5, 881/7, 882/9, 882/10, 882/11, 882/17, 882/18, 882/20, 882/21, 882/22, 882/23, 882/24, 882/25, 883/1, 883/2, 884/1, 884/2, 885/2, 886/1, 886/2, 886/3, 886/4, 886/5, 886/6, 886/7, 887/1, 887/3, 896/3, 896/4, 896/5, 896/6, 896/7, 896/8, 896/9, 896/10, 896/11, 896/12, 896/13, 896/14, 898, 899, 901, 902, 903/3, 915, 946/2, 946/4, 946/5, 946/6, 946/7, 946/8, 946/11, 946/12, 946/13, 946/14, 946/15, 946/16, 946/17, 946/78, 946/79, 946/80, 946/81, 946/83, 946/84, 946/151, 946/152, 946/173, 946/174, 946/181, 946/183, 946/185, 946/188, 946/191, 946/192, 946/196, 946/197, 946/198, 946/204, 946/221, 946/223, 946/224, 946/225, 946/226, 946/247, 946/248, 946/249, 946/251, 946/252, 959/5, 1006, 1007/1, 1008/1, 1009, 2530/5, 2532/3, 2532/4, 2532/5, 2532/6, 2532/7, 2532/11, 2533, 2535/1, 2560/4, 2564/1, 2564/2 in 2564/3;
– k. o. Osek (2312): 2685/1, 2812/1, 2816/1, 5397/1 in 5401/2;
– k. o. Šempas (2313): 2820/1, 2821/1, 2821/8, 2821/10, 2823/5, 2824/1, 2824/11, 2873/1, 2875/1, 2875/2, 2875/5, 2875/8, 2875/9, 2875/10, 2877, 2882, 5402, 5408/1, 5449/2, 5452/1, 5452/3, 5452/4 in 5453/2;
– k. o. Šempeter (2315): 2626/1, 2626/2, 2626/4, 2636, 2637/1 in 3393/1;
– k. o. Vogrsko (2314): 150/13, 153/15, 290/1, 290/2, 290/3, 792/2, 792/4, 792/6, 792/7, 792/9 in 1114/7.
(2) Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz območja načrta z načrtom parcel – listi št. 3.1.1–3.1.20.
5. člen 
(raba zemljišč) 
(1) Na območju državnega prostorskega načrta so glede na zasedbo ali omejitev rabe zemljišč opredeljene te rabe:
1. območje izključne rabe na območjih MRP Ajdovščina, MRP Batuje, MRP Keramix, RMRP Šempeter, MMRP Vrtojba, odcep R34R, odcep R31AR in BS1-M3R za objekte energetske infrastrukture in zemljišča za ureditev stalnih dostopnih poti;
2. območje omejene rabe:
– zemljišča 5 m od osi plinovoda obojestransko zunaj območij izključne rabe,
– zemljišča za ureditev in prestavitev pripadajoče energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture zunaj območij izključne rabe,
– zemljišča za dograditev sistema katodne zaščite zunaj območij izključne rabe,
– zemljišča za izvedbo gradbenotehničnih podpornih ukrepov in hidrotehničnih ukrepov za prečkanje vodotokov in odvajanje zalednih voda zunaj območij izključne rabe;
3. območje začasne rabe so zemljišča gradbišč, začasnih dostopnih poti, začasnih odlagališč materiala ter opuščenega prenosnega plinovoda zunaj območij izključne in omejene rabe.
(2) Zemljiščem na območju izključne rabe za MRP Ajdovščina, MRP Batuje, MRP Keramix, RMRP Šempeter, MMRP Vrtojba, odcep R34R, odcep R31AR in BS1-M3R se določi namenska raba E – območje energetske infrastrukture. Ta zemljišča so namenjena izključno gradnji, obratovanju in vzdrževanju plinovoda ter so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz območja načrta z načrtom parcel – listi št. 3.1.1–3.1.20, v katerem so določena kot parcele nadzemnega objekta plinovoda.
(3) Zemljiščem na območju izključne rabe za ureditev stalne dostopne poti do MMRP Vrtojba se določi namenska raba P – območje za prometne površine. Ta zemljišča so namenjena ureditvi javne poti za dostop do MMRP Vrtojba po tej uredbi in za vožnjo vseh udeležencev v prometu ter so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz območja načrta z načrtom parcel – list št. 3.1.20, v katerem so določena kot parcele stalne dostopne poti.
(4) Na območju omejene in začasne rabe so kmetijska in gozdna zemljišča ter območja stanovanj, centralnih in proizvodnih dejavnosti, posebna območja, območja zelenih in prometnih površin, območja energetske in okoljske infrastrukture.
(5) Pogoji za ureditve na zemljiščih izključne, omejene in začasne rabe so določeni v 21. do 49. členu te uredbe.
IV. POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA 
6. člen 
(potek trase) 
(1) Novi plinovodi potekajo vzporedno z obstoječimi prenosnimi plinovodi, ki se opuščajo, razen na območju akumulacije Vogršček, kjer novi plinovod M3R poteka južno od Vogrščka, in na območju Lemovščka.
(2) Plinovod M3 od obstoječe kompresorske postaje KP Ajdovščina (v nadaljnjem besedilu: KP Ajdovščina) do obstoječe MMRP Šempeter–Nova Gorica v dolžini 24.009 m se opusti. Zgradi se nov plinovod M3R od KP Ajdovščina do nove MMRP Vrtojba v dolžini 28.480 m. Plinovod M3R se priključi na plinovod M3R v stacionaži km 0 + 075 na meji ograje KP Ajdovščina in poteka v smeri zahod po obdelovalnih površinah. Naselju Ustje se izogne po južni strani ter poteka severno od reke Vipave. Pod Bitnjami se zlagoma vzpne proti naselju ter ga obide po južni in zahodni strani. Po prečkanju občinske ceste se spusti proti vodotoku Vrnivec in poteka proti zahodu po obdelovalnih površinah. Vmes nekajkrat prečka melioracijske jarke. Ko se približa reki Vipavi, se vzporedno z železniško progo nadaljuje proti Batujam. Pred industrijsko cono trasa plinovoda prečka železniško progo št. 72 Prvačina–Ajdovščina, se vzpne in na vrhu grebena nadaljuje nad industrijsko cono Batuje. Kmalu za platojem MRP Batuje se obrne proti Batujam in zaobide naselje po zahodni strani. Po območju obdelovalnih površin in vinogradov se nadaljuje proti Rafotišču ter se po njegovem grebenu nad vinogradi, večinoma ob gozdnem robu, izogiba akumulaciji Vogršček. Na območju Kaplanovca preide v gozd, iz katerega izstopi približno 500 m pod pregrado Vogršček. V nadaljevanju nekajkrat prečka vodotok Vogršček in poteka proti južnemu obronku naselja Vogrsko. Na območju odcepa R31AR se usmeri proti severu in po nekaj sto metrih proti severozahodu proti državni cesti HC-H4 Vogrsko–Šempeter, odseka 779 in 379. Po prečkanju državne ceste poteka proti Ošljam in prečka območje obstoječe MMRP Šempeter–Nova Gorica Po prečkanju železniške proge št. 70 Jesenice–Nova Gorica–Sežana in dveh državnih cest (R1-204 Šempeter–Dornberk, odsek 8343, in HC-H4 Vogrsko–Šempeter, odseka 779 in 379) se vzpne navkreber in vzporedno z državno cesto Vogrsko–Šempeter oziroma Šempeter–Vrtojba poteka po Goriškem polju. Zahodno od Vrtojbe se usmeri proti jugozahodu in se širšemu območju mejnega prehoda Vrtojba izogne po južni strani. Tik pred državno mejo se usmeri proti jugu in ob njej po obdelovalnih površinah do nove MMRP Vrtojba.
(3) Plinovod M3B od obstoječe MMRP Šempeter–Nova Gorica do slovensko-italijanske meje v dolžini 5.106 m se opusti. Zgradi se nov plinovod M3BR od nove MMRP Vrtojba do slovensko-italijanske meje v dolžini 598 m. Plinovod M3BR se začne na novi MMRP Vrtojba, poteka proti jugu in se pred državno mejo usmeri na zahod do prevzemne točke na meji z Republiko Italijo.
(4) Plinovod R34 od obstoječega odcepa R34 do obstoječe MRP Ajdovščina v dolžini 1.512 m se opusti, zgradi pa se nov plinovod R34R v dolžini 1.532 m. Plinovod R34R se začne na odcepu R34R, ki se razširi in obnovi. Nato se usmeri proti severu, poteka pretežno po njivskih in travnatih površinah, nekajkrat prečka melioracijske jarke in se za prečkanjem z državno cesto HC-H4 Vipava–Ajdovščina, odseka 0775 in 0375, konča v MRP Ajdovščina, ki se obnovi.
(5) Plinovod R32 od obstoječega odcepa R32 do obstoječe MRP Batuje v dolžini 12 m se opusti, zgradi pa se nov plinovod R32R v dolžini 27 m. Plinovod R32R poteka od novega plinovoda M3R do MRP Batuje.
(6) Plinovod R31A v dolžini 774 m od obstoječega odcepa R31A do obstoječe MRP Keramix se opusti, zgradi pa se nov plinovod R31AR v dolžini 787 m. Plinovod R31A se začne na odcepu R31AR, ki se razširi in obnovi. Nato se usmeri proti jugozahodu, poteka pretežno po njivskih in travnatih površinah, prečka železniško progo št. 70 Jesenice–Nova Gorica–Sežana in državno cesto R1-204 Šempeter–Dornberk, odsek 1012, ter se konča v MRP Keramix, ki se obnovi.
7. člen 
(tehnične značilnosti plinovoda in z njim povezanih ureditev) 
(1) Novi plinovodi se izvedejo z naslednjimi premeri cevi in tlačnimi stopnjami:
– plinovod M3R s premerom cevi do vključno 500 mm in tlačno stopnjo do vključno 100 bar,
– plinovod M3BR s premerom cevi do vključno 500 mm in tlačno stopnjo do vključno 100 bar,
– plinovod R34R s premerom cevi do vključno 150 mm in tlačno stopnjo do vključno 100 bar,
– plinovod R32R s premerom cevi do vključno 100 mm in tlačno stopnjo do vključno 100 bar,
– plinovod R31AR s premerom cevi do vključno 100 mm in tlačno stopnjo do vključno 100 bar.
(2) Po končani gradnji novih plinovodov se opustijo naslednji obstoječi plinovodi:
– plinovod M3 s premerom cevi do vključno 500 mm in tlačno stopnjo do vključno 67 bar,
– plinovod M3B s premerom cevi do vključno 500 mm in tlačno stopnjo do vključno 67 bar,
– plinovod R34 s premerom cevi do vključno 150 mm in tlačno stopnjo do vključno 67 bar,
– plinovod R32 s premerom cevi do vključno 100 mm in tlačno stopnjo do vključno 67 bar,
– plinovod R31A s premerom cevi do vključno 100 mm in tlačno stopnjo do vključno 67 bar.
(3) Plinovod ali njegov del se opusti tako, da ne pomeni vira nevarnosti. Izolira se od delujočega omrežja, razplini in po potrebi napolni z inertnim plinom ali drugo primerno snovjo. Za opuščeni plinovod ali njegov del, ki ni fizično odstranjen, mora sistemski operater voditi predpisano dokumentacijo.
(4) Plinovodi se zgradijo iz jeklenih cevi, izdelanih v skladu s standardom SIST EN 10208-2 in z ustrezno debelino sten, ki je izračunana z upoštevanjem različnih faktorjev glede na varnostni razred plinovoda. Povečana varnost je zahtevana na vseh prečkanjih cest, železnic in vodotokov ter v bližini obstoječih objektov in na morfološko zahtevnem terenu.
(5) Predvidena višina nadkritja med končno urejenim terenom in temenom cevi je najmanj 1,1 m. Na območju pozidav, pri prečkanju gospodarske javne infrastrukture, hidromelioracijskih območij in obdelovalnih površin se globina nadkritja glede na vrsto kulture ustrezno poveča.
(6) Za objekte in naprave na trasi plinovodnega sistema se izvede sistem zaščite pred delovanjem strele v skladu s predpisi, ki urejajo zaščito stavb pred delovanjem strele.
(7) Za zaščito plinovoda in plinovodnih objektov pred korozijo se izvede sistem katodne zaščite na območju MRP Batuje v km 12 + 450 plinovoda M3R in na območju naselja Vrtojba v km 24 + 950 plinovoda M3R.
(8) Za nadziranje in vzdrževanje sistema katodne zaščite se na mestih odcepov, blokventilov in objektov vgradijo stalna merilna mesta vzdolž celotne trase plinovoda. Mesta anodnih ležišč s kabelskimi trasami do naprave katodne zaščite in trase elektroenergetskih napajalnih kablov za izvedbo priključka naprav katodne zaščite na elektroenergetsko omrežje so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija – listi št. 2.1.1–2.1.20.
(9) Za dostop do trase plinovoda med njegovo gradnjo se naredijo začasne dostopne poti, ki se po končani gradnji oziroma vzdrževalnih delih povrnejo v enako stanje in kakovost, kakršna sta bila pred gradbenim posegom. Začasne dostopne poti se speljejo od obstoječih cest in poti v širini do 4 m. Ceste, poti in mostove, ki se uporabljajo za začasne dostope do trase plinovoda, je treba pred uporabo preveriti ter jih po potrebi dodatno utrditi in razširiti.
(10) Na območju Batuj se v km 12 + 272 plinovoda M3R izvedeta gradbenotehnični podporni ukrep v dolžini 45 m in zaščita brežine ali gradbenotehnični podporni ukrep v dolžini 95 m.
(11) Na območju Borštarja se v km 16 + 464 plinovoda M3R izvede gradbenotehnični podporni ukrep pod makadamsko potjo v dolžini 20 m.
(12) Na območju Bezovlaka se v km 17 + 586 plinovoda M3R po potrebi izvede gradbenotehnični podporni ukrep v dolžini 25 m.
(13) Na območju Bezlovlaka se v km 17 + 856 plinovoda M3R po potrebi izvede gradbenotehnični podporni ukrep v dolžini 2 × 40 m.
(14) Na območju Rotovleka se v km 19 + 082 plinovoda M3R izvede gradbenotehnični podporni ukrep v dolžini 30 m.
(15) Ob desnem pritoku Lemovščka se v km 22 + 075 plinovoda M3R izvede gradbenotehnični podporni ukrep v dolžini 95 m.
(16) Na območju Bazare za prečkanjem državne ceste HC-H4 Vogrsko–Šempeter se v km 24 + 209 M3R za zaščito gradbene jame izvede gradbenotehnični podporni ukrep.
(17) Pri poteku skozi območja poplavne nevarnosti se cevi obtežijo proti vzgonu z betonskimi jahači.
(18) Na območjih hidromelioracij se nadkritje nad plinovodno cevjo po potrebi poveča, po končani gradnji oziroma v času obratovanja plinovoda pa se zagotovi nemoteno delovanje hidromelioracijskega sistema.
(19) Na območjih prečkanja vodotokov se izvedejo hidrotehnični ukrepi na naslednjih lokacijah: v km 16 + 880, 14 + 890, 12 + 355, 11 + 910, 10 + 540, 6 + 020, 5 + 415, 5 + 000, 4 + 930, 4 + 730, 4 + 640, 4 + 640, 6 + 010, 5 + 790, 3 + 625, 0 + 530 in 0 + 200 obstoječega plinovoda M3 ter km 0 + 730 in km 1 + 170 obstoječega plinovoda M3B.
(20) Trase začasnih dostopnih poti, gradbenotehnični podporni ukrepi in hidrotehnični ukrepi za zaščito plinovoda so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovane prostorske ureditve z gospodarsko javno infrastrukturo in grajenim javnim dobrim – listi št. 2.1.1–2.1.20.
8. člen 
(velikost in oblikovanje MRP Ajdovščina) 
(1) MRP Ajdovščina se obnovi tako, da se zamenja del opreme plinovoda. Poenostavljena sprejemna čistilna postaja PSČP-R34 se preuredi v PSČP-R34R. Obnovi se sistem katodne zaščite.
(2) Po končani gradnji se površine znotraj ograje MRP Ajdovščina, ograja in obstoječa dostopna pot vzpostavijo v prvotno stanje.
(3) Umestitev in velikost MRP Ajdovščina sta razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija MRP Ajdovščina – list št. 2.2.3.
9. člen 
(velikost in oblikovanje MRP Batuje) 
(1) MRP Batuje se razširi in obnovi tako, da se zamenja del opreme plinovoda. Tlorisni gabariti obstoječega platoja dimenzij približno 20,4 × 22,2 m se razširijo na približno 20,4 × 32 m. Plato se ogradi z ograjo višine najmanj 2,2 m. Njena barva povzema barve naravnega okolja.
(2) Obstoječa asfaltna dostopna pot do platoja se razširi na širino cestišča 4 m.
(3) Po končani gradnji se uredijo povozne in nepovozne površine znotraj MRP Batuje.
(4) Umestitev in velikost MRP Batuje sta razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija MRP Batuje – list št. 2.2.5.
10. člen 
(velikost in oblikovanje MRP Keramix) 
(1) MRP Keramix se obnovi tako, da se zamenja del opreme plinovoda. Poenostavljena sprejemna čistilna postaja PSČP-R31A se preuredi v PSČP-R31AR.
(2) Po končani gradnji se vse površine znotraj ograje MRP Keramix, pri čemer je ograja visoka najmanj 2,2 m, in obstoječa dostopna pot vzpostavijo v prvotno stanje.
(3) Za MRP Keramix se predvidi nov priključek na nizkonapetostno omrežje iz TP TT101-Keramix.
(4) Umestitev in velikost MRP Keramix sta razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija MRP Keramix – list št. 2.2.7.
11. člen 
(velikost in oblikovanje RMRP Šempeter) 
(1) MMRP Šempeter–Nova Gorica se preuredi v RMRP Šempeter. Z obstoječe MMRP Šempeter–Nova Gorica se odstranita sprejemno-oddajni čistilni napravi SOČP-M3 in SOČP-M3B ter nadstrešnica MMRP Šempeter–Nova Gorica, zgradi pa se tudi sekcijska zaporna postaja BS2-M3R na plinovodu M3R. Delovanje odstranjenih SOČP-M3, SOČP-M3B in MMRP Šempeter–Nova Gorica prevzameta novi sprejemno-oddajni čistilni napravi SOČP-M3R in SOČP-M3BR (v nadaljnjem besedilu: SOČP-M3R in SOČP-M3BR), pa tudi nova MMRP Vrtojba, vse na platoju MMRP Vrtojba.
(2) Zamenja se del opreme plinovoda in obnovi obstoječi sistem katodne zaščite.
(3) Po končani gradnji se uredijo povozne in nepovozne površine znotraj ograje RMRP Šempeter ter postavi ograja višine najmanj 2,2 m. Njena barva povzema barve naravnega okolja. Obstoječa dostopna pot se vzpostavi v prvotno stanje.
(4) Umestitev in velikost RMRP Šempeter sta razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija RMRP Šempeter – list št. 2.2.8.
12. člen 
(velikost in oblikovanje MMRP Vrtojba) 
(1) MMRP Vrtojba se izvede v km 28 + 439 plinovoda M3R na območju Roje, jugozahodno od Vrtojbe ob državni meji z Italijo.
(2) Na platoju MMRP Vrtojba se zgradijo ti objekti in naprave:
– SOČP-M3R,
– SOČP-M3BR,
– servisni objekt,
– objekt 1,
– objekt 2,
– izpihovalni stolp,
– nadstrešnica za rezervoar kondenzata.
(3) Plato MMRP Vrtojba je nepravilne oblike in tlorisnih gabaritov približno 93,2 × 128 m. Površine znotraj platoja se tlakujejo s pranimi ali armiranobetonskimi ploščami ali posujejo s prodom. Povozne površine znotraj platoja so asfaltirane in od drugih površin ločene z robniki. Plato se ogradi z ograjo višine najmanj 2,2 m. Njena barva povzema barve naravnega okolja. Kota ureditve platoja je najmanj 57,4 m n. v. Padavinska voda s prodnih površin prosto ponika v tla znotraj ograje platoja, s strešnih in tlakovanih površin se skozi peskolov odvaja v ponikovalnico, s povoznih asfaltnih površin pa se skozi peskolov in lovilnik maščob odvaja v ponikovalnico. Komunalne vode se odvajajo v nepretočno, za vodo neprepustno greznico, ki je zunaj ograje platoja.
(4) Servisni objekt se deli na severni in južni trakt ter je predviden na vzhodnem delu platoja. Ima tloris približno 26,8 × 26,9 m in višino slemena približno 6,5 m (severni trakt) oziroma približno 4,9 m (južni trakt). Strešna konstrukcija je dvodelna enokapnica z naklonom do 12º, prekrita s pločevino. Severni trakt servisnega objekta je zasnovan kot armiranobetonska konstrukcija. Strešna konstrukcija je večdelna enokapnica z naklonom do 12º, prekrita s pločevinasto kritino. Nad vsemi vhodnimi vrati so manjši nadstreški.
(5) Objekt 1 je predviden na severozahodnem delu platoja. Zasnovan je kot nadstrešnica s tlorisom približno 38,8 x 32,4 m in višino slemena približno 7,7 m. Nadstrešnica je montažna konstrukcija na armiranobetonskih točkovnih temeljih. Streha je štiridelna enokapnica z naklonom 12º, prekrita z lahko pločevinasto kritino. Objekt je po obodu zaprt s pločevinastimi fasadnimi paneli.
(6) Objekt 2 je predviden na južnem delu platoja. Zasnovan je kot nadstrešnica s tlorisom približno 29,2 × 22,4 m in višino slemena približno 7,7 m. Nadstrešnica je montažna konstrukcija na armiranobetonskih točkovnih temeljih. Streha je štiridelna enokapnica z naklonom 12º, prekrita z lahko pločevinasto kritino. Objekt je po obodu zaprt s pločevinastimi fasadnimi paneli.
(7) Izpihovalni stolp je zasnovan kot jeklena montažna palična konstrukcija s približnim tlorisom 3 × 3 m in višino približno 10 m. Konstrukcija ima armiranobetonske temelje.
(8) Nadstrešnica za rezervoar kondenzata je predvidena na južnem delu platoja. Ima tloris približno 3,6 × 7 m in višino slemena približno 3,6 m. Streha je enokapnica z naklonom 12º, prekrita s pločevinasto kritino. Rezervoar kondenzata je postavljen v armiranobetonsko lovilno korito tlorisnih dimenzij približno 3 × 7 m in svetle globine približno 0,8 m.
(9) Na platoju se uredijo priključki na vodovodno, električno in telekomunikacijsko omrežje. Navezava na vodovodno omrežje se naredi na obstoječi jašek na državni cesti R3-614, odsek 1046. Vodovod dimenzije DN100 je v predvideni dostopni poti. Nizkonapetostni električni kablovod poteka deloma po obstoječi kabelski kanalizaciji od transformatorske postaje TP Obrtna cona Miren vzdolž regionalne ceste R3, odsek 1550. Telekomunikacijski kablovod poteka ob obstoječem nizkonapetostnem električnem kablovodu.
(10) Dostop do platoja MMRP Vrtojba se predvidi po obstoječi asfaltirani dostopni poti JP-914081, ki se naveže na državno cesto R3, odsek 1408. Dostopna pot dolžine približno 860 m se razširi na širino cestišča približno 4 m. Pred vstopom v MMRP Vrtojba je predvidena dostopna pot s širino cestišča približno 7,5 m in parkiriščem za osebna vozila površine približno 300 m2. Parkirne površine so od okolice omejene z dvignjenimi betonskimi robniki in nagnjene proti lovilniku olj.
(11) Umestitev in velikost MMRP Vrtojba sta razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija MMRP Vrtojba – list št. 2.2.9.
13. člen 
(velikost in oblikovanje odcepa R34R) 
(1) Odcep R34 se preuredi in razširi v odcep R34R tako, da se zamenja del opreme plinovoda. Tloris obstoječega platoja odcepa R34 z dimenzijama približno 6,1 × 10,7 m se razširi na približno 10 × 18,5 m. Poenostavljena oddajna čistilna postaja POČP-R34 se preuredi v POČP-R34R.
(2) Po končani gradnji se uredijo povozne in nepovozne površine znotraj ograje odcepa R34R. Plato se ogradi z ograjo višine najmanj 2,2 m. Njena barva povzema barve naravnega okolja.
(3) Obstoječa pot, ki se navezuje na javno pot s parc. št. 1595, k. o. 2393 Ustje, se razširi na širino cestišča 4 m in uredi v makadamski izvedbi.
(4) Umestitev in velikost odcepa R34R sta razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija Odcep R34R – list št. 2.2.2.
14. člen 
(velikost in oblikovanje odcepa R31AR) 
(1) Odcep R31A se preuredi in razširi v odcep R31AR tako, da se zamenja del opreme plinovoda. Tloris obstoječega platoja z dimenzijama približno 6 × 7 m se razširi na približno 10 × 14,5 m. Poenostavljena oddajna čistilna postaja POČP-R31A se preuredi v POČP-R31AR.
(2) Po končani gradnji se uredijo povozne in nepovozne površine znotraj ograje odcepa R31AR. Plato se ogradi z ograjo višine najmanj 2,2 m. Njena barva povzema barve naravnega okolja.
(3) Dostop do platoja se predvidi po makadamski dostopni poti dolžine približno 90 m in s širino cestišča 4 m, ki se po obstoječem kolovozu navezuje na državno cesto R3-615, Tri hiše–Volčja Draga, odsek 5736.
(4) Umestitev in velikost odcepa R31AR sta razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija Odcep R31AR – list št. 2.2.6.
15. člen 
(velikost in oblikovanje BS1-M3R)
(1) Sekcijska zaporna postaja BS1-M3 se preuredi in razširi v BS1-M3R tako, da se zamenja del opreme plinovoda. Tloris obstoječega platoja BS1-M3 z dimenzijama približno 9 × 7 m se razširi na približno 22 × 19,2 m.
(2) Po končani gradnji se uredijo povozne in nepovozne površine znotraj ograje BS1-M3R. Plato se ogradi z ograjo višine najmanj 2,2 m. Njena barva povzema barve naravnega okolja.
(3) Dostop do platoja se predvidi po makadamski dostopni poti dolžine približno 240 m, z možnostjo obračanja in širino cestišča 4 m, ki se navezuje na javno pot s parc. št. 2202, k. o. Dobravlje.
(4) Umestitev in velikost BS1-M3R sta razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija BS1-M3R – list št. 2.2.4.
16. člen 
(kabelska kanalizacija za optični kabel) 
Vzdolž plinovodne cevi je predvidena kabelska kanalizacija za optični kabel, ki se položi v skupni jarek ob plinovodni cevi. Na mestih odcepov kabelske kanalizacije ali na mestih kabelskih spojk se vgradijo kabelski jaški. Kabelska kanalizacija omogoča vgradnjo optičnega kabla za prenos podatkov, ki je namenjen izključno varnemu obratovanju plinovoda.
17. člen 
(delovni pas) 
(1) Delovni pas za gradnjo plinovoda s premerom do vključno 500 mm sega 11 m na eno stran od osi plinovoda (za prehod gradbenih strojev, varjenje cevi in polaganje plinovoda v jarek) in 12 m na drugo stran od osi plinovoda (za odlaganje izkopane rodovitne prsti in odlaganje izkopanega materiala), skupaj 23 m. Delovni pas za gradnjo plinovoda s premerom do vključno 500 mm sega na morfološko zahtevnem terenu 16 m na eno stran od osi plinovoda (za prehod gradbenih strojev, varjenje cevi, polaganje plinovoda v jarek, odlaganje izkopane rodovitne prsti in odlaganje izkopanega materiala) in 8 m na drugo stran od osi plinovoda (za odlaganje izkopane rodovitne prsti), skupaj 24 m.
(2) Delovni pas za gradnjo plinovoda s premerom do vključno 100 mm in 150 mm sega 7 m na eno stran od osi plinovoda (za prehod gradbenih strojev, varjenje in polaganje plinovoda v jarek) in 10 m na drugo stran od osi plinovoda (za odlaganje izkopanega materiala in izkopane rodovitne prsti), skupaj 17 m.
(3) Na območjih, na katerih se plinovod približa objektom, prečka varovana območja, morfološko zahteven relief, vodotoke in infrastrukturne objekte ali poteka vzporedno z njimi, ter na območjih začasnega skladiščenja plinovodnih cevi med gradnjo je širina delovnega pasu zaradi prilagajanja dejanskim razmeram lahko tudi večja ali manjša od navedenih v tem členu.
(4) Delovni pas za elektroenergetske, vodovodne, kanalizacijske in telekomunikacijske priključke sega 3 m levo in desno od osi posameznega priključka.
(5) Delovni pas za začasne in stalne dostopne poti sega 1 m levo in desno od roba cestišča.
(6) Delovni pas za izvedbo sistema katodne zaščite sega 3 m levo in desno od osi posameznega sistema.
(7) Območje DPN, razen območij parcel nadzemnih objektov na plinovodu in dostopov do njih, se po končani gradnji povrne v enako stanje in kakovost, kakršna sta bila pred gradbenim posegom.
(8) Delovni pas je razviden iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovane prostorske ureditve z gospodarsko javno infrastrukturo in grajenim javnim dobrim – listi št. 2.1.1–2.1.20.
18. člen 
(dostopne poti) 
(1) Dostopnost do trase plinovoda se zagotavlja z vzdolžnimi prevozi ob trasi znotraj delovnega pasu. Za dostop do delovnega pasu zaradi gradnje in vzdrževanja plinovoda se naredijo začasne dostopne poti, ki se po končani gradnji oziroma vzdrževalnih delih povrnejo v enako stanje in kakovost, kakršna sta bila pred gradbenim posegom. Začasne dostopne poti se speljejo od obstoječih cest in poti v širini do 4 m. Dovozi in priključki na javne ceste se izvedejo tako, da promet ni oviran. Ceste, poti in mostove, ki se uporabljajo za začasne dostope do trase plinovoda, je treba pred uporabo preveriti ter jih po potrebi dodatno utrditi in razširiti.
(2) Za dostop do MRP Batuje, MMRP Vrtojba, odcepa R34R, odcepa R31AR in BS1-M3R se naredijo stalne dostopne poti v skladu z 10., 13., 14., 15. in 16. členom te uredbe.
(3) Vse dostopne poti so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovane prostorske ureditve z gospodarsko javno infrastrukturo in grajenim javnim dobrim – listi št. 2.1.1–2.1.20.
19. člen 
(krajinskoarhitekturna ureditev) 
(1) Pred gradnjo se rastje v delovnem pasu odstrani. Ob vodi, na območju naravnih vrednot in v gozdu se odstrani le tam, kjer je to nujno zaradi gradnje in delovanja plinovoda. Sečnja se opravi selektivno tako, da se kar najbolj ohranijo srednje velika in velika drevesa. Posamezna večja drevesa na robu delovnega pasu se ohranijo in med gradnjo zaščitijo pred gradbenimi posegi.
(2) Med gradnjo se preprečita nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti.
(3) Krajinskoarhitekturna ureditev MMRP Vrtojba se izvede kot linijska drevesna zasaditev ob njenem vzhodnem, jugovzhodnem in južnem robu. Med pasom drevja ob vzhodnem in južnem robu ter dostopno potjo pa ostaja njivski pas širine 14–20 m. Krajinska ureditev MMRP Vrtojba je razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija – MMRP Vrtojba – list št. 2.2.9.
(4) Zasaditve in zatravitve, s katerimi se utrjujejo tla, varuje gozdni rob in zasajajo posekana gozdna območja, se opravijo takoj po končanih gradbenih delih na posameznih odsekih trase. Na brežinah z erozijo se za zatravitev zagotovijo biološkoinženirski ukrepi. Za zatravitev se uporabijo avtohtone vrste. Pri poteku trase skozi gozdove se zagotovita zasaditev in obnova gozdnega roba z avtohtonim drevjem in grmovnicami. Pri zasaditvah se upošteva, da se varnostni pas na obeh straneh od osi plinovoda v širini 5 m ne sme zasaditi z visokodebelnim rastjem.
(5) Zasaditve ob nadzemnih objektih plinovoda se redno vzdržujejo. Propadle sadike se nadomeščajo, poškodovano drevje in grmovnice se obrezujejo, trava pa se redno kosi.
20. člen 
(odstranitev in prestavitev objektov) 
(1) Na območju državnega prostorskega načrta se odstranijo naslednji objekti:
– staja v km 5 + 352 plinovoda M3R,
– lopa v km 5 + 399 plinovoda M3R,
– ostanek temelja v km 14 + 156 plinovoda M3R,
– ostanek temelja v km 14 + 835 plinovoda M3R,
– lopa v km 24 + 300 plinovoda M3R,
– nadstrešnica v km 25 + 003 plinovoda M3R,
– rastlinjak v km 25 + 015 plinovoda M3R,
– lopa v km 25 + 206 plinovoda M3R,
– lopa v km 25 + 235 plinovoda M3R,
– lopa v km 25 + 251 plinovoda M3R,
– lopa v km 25 + 831 plinovoda M3R,
– lopa v km 26 + 260 plinovoda M3R,
– lopa v km 26 + 345 plinovoda M3R,
– del rastlinjaka v km 26 + 502 plinovoda M3R, vsaj 5 m od osi plinovoda,
– lopa v km 27 + 724 plinovoda M3R,
– dve lopi v km 28 + 476 plinovoda M3R,
– lopa v km 0 + 032 plinovoda M3BR.
(2) Na območju državnega prostorskega načrta se drugam prestavi naslednji objekt:
– lopa v km 24 + 989 plinovoda M3R.
(3) Na območju državnega prostorskega načrta se začasno odstranijo naslednji objekti:
– lovska opazovalnica v km 21 + 678 plinovoda M3R,
– lopa v km 25 + 850 plinovoda M3R,
– zabojnik v km 0 + 028 plinovoda R31AR.
(4) Objekti, predvideni za odstranitev in prestavitev, so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovane prostorske ureditve z gospodarsko javno infrastrukturo in grajenim javnim dobrim – listi št. 2.1.1–2.1.20.
21. člen 
(dopustni posegi v obstoječe objekte in dopustne dejavnosti) 
(1) Na območju omejene rabe znotraj državnega prostorskega načrta so dopustni tudi nekateri posegi, če ne ovirajo gradnje in obratovanja prostorskih ureditev, ki so predmet tega državnega prostorskega načrta, in sicer:
– rekonstrukcija obstoječih ter gradnja novih linijskih infrastrukturnih objektov in prometne infrastrukture,
– urejanje vodotokov in izvajanje ukrepov pred škodljivim delovanjem voda,
– izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– opravljanje kmetijske in gozdarske dejavnosti na obstoječih kmetijskih in gozdnih zemljiščih ob upoštevanju omejitev iz 63. člena te uredbe v širini 5 m na obe strani plinovoda,
– vzdrževanje, rekonstrukcija in odstranitev obstoječih objektov, pri čemer se njihova namembnost ne sme spremeniti.
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena gradnja nadzemnih stavb in objektov, ki potrebujejo podzemne ali nadzemne nosilne elemente, razen ureditev, načrtovanih s tem državnim prostorskim načrtom, na območju omejene rabe ni dopustna.
(3) Na območjih izključne rabe znotraj državnega prostorskega načrta so dopustni nekateri posegi, če ne ovirajo gradnje in obratovanja prostorskih ureditev, ki so predmet tega državnega prostorskega načrta, in sicer:
– rekonstrukcija obstoječih in gradnja novih linijskih infrastrukturnih objektov,
– izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(4) Kmetijska zemljišča na območju omejene rabe so namenjena kmetijski dejavnosti. Poleg dopustnih objektov, gradenj in drugih del, določenih v tem in 77. členu te uredbe, so na kmetijskih zemljiščih dopustne kmetijske prostorsko-ureditvene operacije po predpisih, ki urejajo varstvo kmetijskih zemljišč.
(5) Območje opuščenega prenosnega plinovoda po končani gradnji novega prenosnega plinovoda ne predstavlja omejene rabe zemljišča. V skladu s pogoji sistemskega operaterja se na tem območju dopustijo ureditve, ki niso v nasprotju z varnostjo opuščenega plinovoda.
(6) Za vse posege v prostor v varovalnem pasu plinovoda se pridobi soglasje sistemskega operaterja.
22. člen 
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje območij začasne rabe) 
Na območjih začasne rabe veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v 23. do 49. členu te uredbe, pod pogoji upravljavca plinovodnega omrežja.
23. člen 
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje območij stanovanj v Občini Ajdovščina) 
(1) Na območjih stanovanj A_S1 in A_S2 so po gradnji plinovoda dopustne:
– gradnja dostopne poti ter ureditev dvorišča in vrta ob stanovanjski stavbi,
– rekonstrukcija obstoječih objektov, vključno z ureditvijo zunanjega prostora ob stavbah.
(2) Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekt na območjih stanovanj A_S1 in A_S2:
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (lopa, uta, drvarnica, senčnica, nadstrešek, letna kuhinja, manjša savna s površino do vključno 20 m2).
(3) Na območjih stanovanj A_S3, A_S4 in A_S5 je po gradnji plinovoda dopustna:
– rekonstrukcija obstoječih objektov, vključno z ureditvijo zunanjega prostora ob stavbah.
(4) Dovoljena nezahtevna in enostavna objekta na območjih stanovanj A_S3, A_S4 in A_S5:
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (lopa, uta, drvarnica, senčnica, nadstrešek, letna kuhinja, manjša savna s površino do vključno 20 m2).
24. člen 
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje površin podeželskega naselja v občini Renče–Vogrsko) 
(1) Na območju A_SK1 so po gradnji plinovoda dopustni vsi objekti in posegi, dovoljeni na površinah podeželskega naselja po veljavnem občinskem prostorskem načrtu.
(2) Na območju A_SK2 je po gradnji plinovoda dopustna:
– rekonstrukcija stanovanjskih stavb, vključno z ureditvijo zunanjega prostora ob stavbah.
(3) Na površinah podeželskega naselja A_SK2 so po gradnji plinovoda ter opustitvi in odstranitvi obstoječega prenosnega plinovoda M3 dopustni vsi objekti in posegi, dovoljeni na površinah podeželskega naselja po veljavnem občinskem prostorskem načrtu.
25. člen 
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje območij stanovanj v občini Šempeter–Vrtojba) 
(1) Na območjih stanovanj je sta po gradnji plinovoda dopustni:
– rekonstrukcija stanovanjskih stavb, vključno z ureditvijo zunanjega prostora ob stavbah,
– namestitev fotovoltaičnih sistemov kot del strehe ali fasade obstoječih objektov, če ne presegajo slemena streh.
(2) Merila in pogoji za oblikovanje:
– naklon strehe, material in barvo kritine, višino objekta in smeri slemen je treba prilagoditi podobi v prostorski enoti,
– pri fasadi je glede oblikovanja arhitekturnih elementov na njej treba upoštevati kakovostne okoliške objekte v prostorski enoti. Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov, razen če so zakrite,
– fotovoltaični sistemi morajo biti pri ravnih strehah od venca odmaknjeni najmanj za višino elementov, ki se nameščajo. Na območjih varovanja naselbinske kulturne dediščine niso dovoljene strehe, ki spreminjajo značilni naklon in kritino,
– prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah in strehah objektov.
(3) Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti:
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (lopa, uta, drvarnica, senčnica, nadstrešek, letna kuhinja, manjša savna s površino do vključno 20 m2),
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,
– ograja (razen protihrupne ograje) višine do 2 m, nad višino 1,50 m mora biti transparentna,
– podporni zid z višinsko razliko na zemljišču do 0,5 m,
– mala komunalna čistilna naprava in nepretočna greznica, če ni mogoča priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, s soglasjem pristojnega upravljavca,
– kolesarska pot, pešpot,
– objekt za oglaševanje: panoji do velikosti 4 m2 s soglasjem občine.
26. člen 
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje površin podeželskega naselja v občini Miren–Kostanjevica) 
(1) Na površinah podeželskega naselja je po gradnji plinovoda dopustna:
– rekonstrukcija obstoječih objektov, vključno z ureditvijo zunanjega prostora ob stavbah.
(2) Na območjih naselbinske dediščine pri posegih v poti in ceste ni dovoljeno višanje nivoja terena. Medsosedski zidovi morajo biti kamniti (suhozid, zidan kamniti zid brez vidnih fug ...) minimalno do višine 50 cm.
(3) Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti:
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (lopa, uta, drvarnica, senčnica, nadstrešek, letna kuhinja, manjša savna s površino do vključno 20 m2),
– ograja (razen protihrupne ograje) višine do 2 m, nad višino 1 m mora biti transparentna. Znotraj krajinske enote K1 – Kras so dovoljeni obodni zidovi dvorišč v kamnu do višine 2 m,
– podporni zid z višinsko razliko na zemljišču do 0,5 m,
– mala komunalna čistilna naprava in nepretočna greznica (če ni mogoča priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, s soglasjem pristojnega upravljavca),
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,
– kolesarska pot, pešpot,
– objekt za oglaševanje: panoji do velikosti 4 m2, ki so del obstoječih stavb,
– objekt za rejo živali do velikosti 20 m2, čebelnjaki se umeščajo le skladno s pašnim redom.
27. člen 
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje površin za turizem v občini Šempeter–Vrtojba) 
Na območju površin za turizem sta po gradnji plinovoda dopustni:
– rekonstrukcija obstoječih objektov, vključno z ureditvijo zunanjega prostora ob stavbah,
– namestitev fotovoltaičnih sistemov kot del strehe ali fasade obstoječih objektov.
28. člen 
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje posebnih območij – športnih centrov v Mestni občini Nova Gorica) 
(1) Na območju NG_BC1 sta po zgraditvi plinovoda dopustna:
– rekonstrukcija obstoječih objektov, vključno z ureditvijo zunanjega prostora ob stavbah,
– urejanje odprtih površin, kot so zelenice, parki in pešpoti.
(2) Merila in pogoji za oblikovanje:
– prostorske ureditve morajo omogočati ohranjanje naravovarstvenih vsebin na območju,
– infrastruktura se mora umeščati na vidno neizpostavljena območja, v skladu z okoljskimi in naravovarstvenimi merili ter varstvom kulturne dediščine. Na območju rekreativnih dejavnosti v odprti krajini se izvedejo krajinske ureditve na podlagi načrtov krajinske arhitekture.
(3) Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti:
– ograja višine do 3 m, nad višino 1,5 m mora biti transparentna; v naseljih protihrupne ograje niso dovoljene,
– podporni zid do višine 0,5 m (višinske razlike na zemljišču se premostijo s travnatimi brežinami, če pa to ni mogoče, se lahko premostijo z opornimi zidovi),
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,
– samostojno parkirišče (objekt mora biti na parceli objekta, namenjeni gradnji stavbe, razen če naprava služi več stavbam),
– kolesarska pot, pešpot,
– objekt za oglaševanje površine do vključno 12 m2 in višine 5 m, s soglasjem občine.
29. člen 
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje osrednjih območij centralnih dejavnosti v občini Renče–Vogrsko) 
(1) Na osrednjih območjih centralnih dejavnosti je po gradnji plinovoda dopustna:
– rekonstrukcija obstoječih objektov, vključno z ureditvijo zunanjega prostora ob stavbah.
(2) Merila in pogoji glede velikosti objektov in oblikovanja:
– zunanja ureditev objekta na nagnjenem terenu mora biti temu prilagojena. Izvedbe platojev z nasipi in useki niso dopustne, razen če zagotavljajo funkcionalnost stavbe (na primer dovoz, dostop, parkiranje),
– višinske razlike se premostijo s travnatimi brežinami, lahko tudi s podpornimi zidovi ali škarpami do višine 2,00 m,
– vsaj 50 % površine podpornega zidu ali škarpe mora biti ozelenjenih.
30. člen 
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje osrednjih območij centralnih dejavnosti v občini Šempeter–Vrtojba) 
(1) Na osrednjih območjih centralnih dejavnosti je po gradnji plinovoda dopustna:
– rekonstrukcija obstoječih objektov, vključno z ureditvijo zunanjega prostora ob stavbah.
(2) Merila in pogoji glede velikosti objektov in oblikovanja:
– odprti prostori pred stavbami se ne smejo ograjevati.
(3) Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti:
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (lopa, uta, drvarnica, senčnica, nadstrešek s površino do vključno 20 m2), izključno na servisnem delu parcele in ne pred ulično fasado, in sicer pod pogoji upravljavca plinovodnega omrežja,
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,
– ograja (razen protihrupne) višine do 2 m, nad višino 1,50 m mora biti transparentna,
– podporni zid do višine 0,5 m (višinske razlike na zemljišču se premostijo s travnatimi brežinami, ko pa to ni mogoče, se lahko premostijo z opornimi zidovi),
– mala komunalna čistilna naprava in nepretočna greznica (če ni mogoča priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, s soglasjem pristojnega upravljavca),
– kolesarska pot, pešpot,
– objekt za oglaševanje: panoji do velikosti 4 m2 s soglasjem oddelka, pristojnega za prostor.
31. člen 
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje površin z objekti za kmetijsko proizvodnjo v občini Renče–Vogrsko) 
(1) Na površinah z objekti za kmetijsko proizvodnjo je po gradnji plinovoda dopustna:
– rekonstrukcija obstoječih objektov, vključno z ureditvijo zunanjega prostora ob stavbah.
(2) Merila in pogoji za oblikovanje:
– zunanja ureditev objekta na nagnjenem terenu se temu prilagaja. Izvedbe platojev z nasipi in useki niso dopustne, razen če zagotavljajo funkcionalnost stavbe (na primer dovoz, dostop, parkiranje),
– višinske razlike na zemljišču se premostijo s travnatimi brežinami, ko pa to ni mogoče, se lahko premostijo z opornimi zidovi ali škarpami do višine 2,00 m,
– vsaj 50 % površine podpornega zidu ali škarpe mora biti ozelenjenih.
32. člen 
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje površin z objekti za kmetijsko proizvodnjo v občini Šempeter–Vrtojba) 
Na območju podeželskega naselja so po gradnji plinovoda dopustni vsi objekti in posegi, dovoljeni na površinah z objekti za kmetijsko proizvodnjo po veljavnem občinskem prostorskem načrtu.
33. člen 
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje gospodarskih con v občini Renče–Vogrsko) 
(1) Na osrednjih območjih gospodarskih con je po gradnji plinovoda dopustna:
– rekonstrukcija obstoječih objektov, vključno z ureditvijo zunanjega prostora ob stavbah.
(2) Merila in pogoji za oblikovanje:
– zunanja ureditev objekta na nagnjenem terenu se temu prilagaja. Izvedbe platojev z nasipi in useki niso dopustne, razen če zagotavljajo funkcionalnost stavbe (na primer dovoz, dostop, parkiranje),
– višinske razlike na zemljišču se premostijo s travnatimi brežinami, če to ni mogoče, se lahko premostijo z opornimi zidovi ali škarpami do višine 2,00 m,
– vsaj 50 % površine podpornega zidu ali škarpe mora biti ozelenjenih.
34. člen 
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje gospodarskih con v občini Šempeter–Vrtojba) 
(1) Na osrednjih območjih gospodarskih con je po gradnji plinovoda dopustna:
– rekonstrukcija obstoječih objektov, vključno z ureditvijo zunanjega prostora ob stavbah.
(2) Merila in pogoji za oblikovanje:
– na robovih con je treba zagotoviti pas rastja, ki naj zmanjša vizualno izpostavljenost grajenih struktur.
35. člen 
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje gospodarskih con v občini Miren–Kostanjevica) 
Na območju gospodarskih con so po gradnji plinovoda dopustni vsi objekti in posegi, dovoljeni po veljavnem občinskem prostorskem aktu.
36. člen 
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje zelenih površin v občini Ajdovščina) 
Na območju zelenih površin so po gradnji plinovoda dopustne:
– parkovna ureditev in ureditev zelenih površin ter postavitev parkovne opreme (kot so klopi, lope za počitek ...),
– ureditev infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave).
37. člen 
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje drugih urejenih zelenih površin v občini Šempeter–Vrtojba) 
(1) Na območju drugih zelenih površin so po gradnji plinovoda dopustne:
– gradnja podpornih zidov,
– gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki so v javnem lokalnem interesu, ter gradnja drugih objektov za dopolnjevanje osnovne dejavnosti.
(2) Merila in pogoji za oblikovanje ter drugi pogoji:
– vse ureditve in gradnje morajo biti znotraj enote urejanja prostora oblikovno poenotene ter smiselno usklajene z zunanjimi ureditvami stičnih območij,
– pri oblikovanju objektov in njihovem umeščanju v prostor se ohranja značilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih grajenih struktur,
– ohranjajo se vidno privlačni deli krajine in vedute,
– na območju rekreativnih dejavnosti na meji z odprto krajino se izvede krajinska ureditev na podlagi načrtov krajinske arhitekture.
(3) Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti:
– podporni zid (višinske razlike na zemljišču se premostijo s travnatimi brežinami, ko pa to ni mogoče, se lahko premostijo z opornimi zidovi),
– mala komunalna čistilna naprava in nepretočna greznica (če ni mogoča priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, s soglasjem pristojnega upravljavca),
– rezervoar (samo vkopan ali do velikosti 50 m3),
– vodnjak, vodomet,
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,
– kolesarska pot, pešpot,
– vodno zajetje in objekti za zbiranje vode in namakanje do 250 m3 ter bazen, s soglasjem pristojnega upravljavca,
– objekt za oglaševanje: panoji do velikosti 4 m2, s soglasjem občine.
38. člen 
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje območij energetske infrastrukture v občini Šempeter–Vrtojba) 
Na območju energetske infrastrukture ŠV_E1 veljajo prostorski ureditveni pogoji, določeni v 11. členu te uredbe.
39. člen 
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje območij okoljske infrastrukture v Mestni občini Nova Gorica) 
Na območju okoljske infrastrukture so po gradnji plinovoda dopustni vsi objekti in posegi, dovoljeni na tem območju po občinskem prostorskem načrtu.
40. člen 
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje območij površinskih voda v Mestni občini Nova Gorica) 
Na območju površinskih voda so po gradnji plinovoda dopustni vsi objekti in posegi, dovoljeni na tem območju po občinskem prostorskem načrtu.
41. člen 
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje kmetijskih zemljišč v občini Ajdovščina) 
(1) Dopustni objekti in dela:
– ureditve kmetijskih zemljišč (vse agrarne operacije),
– vodnogospodarske ureditve, kot so vodni zadrževalniki za namakanje kmetijskih zemljišč, sistemi za namakanje in osuševanje, akvadukti,
– rekonstrukcija obstoječih objektov, vključno z ureditvijo zunanjega prostora ob stavbah, pod pogoji upravljavca plinovodnega omrežja.
(2) Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti:
– kmečka lopa, silos, skedenj, senik, kašča, čebelnjak (do velikosti 40 m2),
– rastlinjak do velikosti 150 m2,
– gnojišče, zbiralnik gnojnice, gnojevke,
– hlevski izpust – ploščad,
– krmišče, molzišče, betonsko korito,
– grajena poljska pot,
– grajena ograja za pašo živine, grajena obora za rejo divjadi,
– vodni zbiralnik/napajališče,
– kiosk oziroma tipski zabojnik.
(3) Za umeščanje objektov iz prvega in drugega odstavka tega člena veljajo merila in prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja iz občinskega prostorskega načrta.
42. člen 
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje kmetijskih zemljišč v Mestni občini Nova Gorica) 
(1) Dopustni objekti in dela:
– agrarne operacije in vodni zadrževalniki za namakanje kmetijskih zemljišč,
– rekonstrukcija obstoječih objektov, vključno z ureditvijo zunanjega prostora ob stavbah.
(2) Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti:
– podporni zid (dopustno le v sklopu agromelioracije),
– mala komunalna čistilna naprava,
– nepretočna greznica,
– rezervoar,
– vodnjak, vodomet,
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja (gradnja cestnih priključkov ni dovoljena),
– vodno zajetje in objekti za zbiranje vode in namakanje do 250 m3 ter namakalni sistemi,
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekt površine do vključno 40 m2, vsi razen kleti in vinske kleti; stolpni silosi – dovoljena višina do 5 m, grajena gozdna prometnica ni dovoljena, zbiralnik gnojnice ali gnojevke),
– bazne postaje in drugi telekomunikacijski objekti (bazne postaje, objekt za telekomunikacijsko opremo (dovoljen le na K2), telekomunikacijske antene in oddajniki niso dovoljeni na uličnih fasadah in kakovostnih vedutah. Umestitev se določi skupaj z občinsko strokovno službo).
(3) Za umeščanje objektov iz prvega in drugega odstavka tega člena veljajo merila in prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja iz občinskega prostorskega načrta.
43. člen 
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje kmetijskih zemljišč v občini Renče–Vogrsko) 
(1) Dopustni objekti in dela:
– vodni zadrževalniki za namakanje kmetijskih zemljišč,
– sistemi za namakanje in osuševanje ter drugi objekti za agromelioracijo,
– drenažni jarki in drugi objekti za osuševanje zemljišč,
– rekonstrukcija obstoječih objektov, vključno z ureditvijo zunanjega prostora ob stavbah.
(2) Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti:
– podporni zid: le v sklopu agromelioracije,
– mala komunalna čistilna naprava,
– nepretočna greznica,
– rezervoar: ne sme presegati nivoja okoliškega terena,
– vodnjak,
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,
– vodno zajetje ter objekti za akumulacijo vode in namakanje: samo zajem pitne in tehnološke vode, grajen namakalni sistem s črpališčem in vodni zbiralnik,
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekt: stavbe površine do vključno 40 m2 in višine do vključno 3,5 m, gnojišče, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, napajalno korito, krmišče, hlevski izpust, grajena obora, grajena ograja za pašo živine, grajena ograja in opora za trajne nasade ter grajena poljska pot; kleti in vinske kleti niso dopustne,
– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.
(3) Za umeščanje objektov iz prvega in drugega odstavka tega člena veljajo merila in prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja iz občinskega prostorskega načrta.
44. člen 
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje kmetijskih zemljišč v občini Šempeter–Vrtojba) 
(1) Dopustni objekti in dela:
– agrarne operacije in vodni zadrževalniki za namakanje kmetijskih zemljišč,
– rekonstrukcija obstoječih objektov, vključno z ureditvijo zunanjega prostora ob stavbah.
(2) Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti:
– podporni zid (dopustno le v sklopu agromelioracije),
– mala komunalna čistilna naprava (samo zmogljivost do 50 PE),
– vodnjak, vodomet (vrtina ali vodnjak za lastno oskrbo s pitno vodo, globina do 30 m, ali za raziskave),
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja (razen novih cestnih priključkov),
– poljske poti širine do 2,5 m, gozdna učna pot, pločniki in kolesarske steze ob vozišču do skupne širine 3 m ter postajališča, ampak le ob rekonstrukciji lokalnih cest,
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje do 250 m3 ter namakalni sistemi,
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekt površine do vključno 40 m2, razen kleti, vinskih kleti in pokritih skladišč za lesno gorivo. Rastlinjak površine do vključno 150 m2 in višine do vključno 3 m. Gradbenoinženirski objekti do višine 5 m. Grajene ograje niso dovoljene in grajena gozdna prometnica prav tako ne.
(3) Za umeščanje objektov iz prvega in drugega odstavka tega člena veljajo merila in prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja iz občinskega prostorskega načrta.
45. člen 
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje kmetijskih zemljišč v občini Miren–Kostanjevica) 
(1) Dopustni objekti in dela:
– agrarne operacije in vodni zadrževalniki za namakanje kmetijskih zemljišč,
– rekonstrukcija obstoječih objektov, vključno z ureditvijo zunanjega prostora ob stavbah.
(2) Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti:
– podporni zid (dopustno le v sklopu agromelioracije),
– mala komunalna čistilna naprava (samo zmogljivost do 50 PE),
– vodnjak, vodomet (vrtina ali vodnjak za lastno oskrbo s pitno vodo, globine do 30 m, ali za raziskave),
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja (razen novih cestnih priključkov),
– poljske poti širine do 2,5 m, gozdna učna pot, pločniki in kolesarske steze ob vozišču do skupne širine 3 m ter postajališča, ampak le ob rekonstrukciji lokalnih cest,
– vodno zajetje in objekti za zbiranje vode in namakanje s prostornino do 250 m3 ter namakalni sistemi,
– čebelnjak in krmišče velikosti do 20 m2,
– pritlični, enoetažni objekti velikosti do 40 m2 (kmečka lopa, kozolec, pokrito skladišče za lesno gorivo, ograja za pašo živine; zazidana površina objektov za potrebe ene kmetije lahko doseže največ 60 m2),
– rastlinjak velikosti do 150 m2 in višine do 3 m.
(3) Za umeščanje objektov iz prvega in drugega odstavka tega člena veljajo merila in prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja iz občinskega prostorskega načrta.
46. člen 
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje gozdnih zemljišč v občini Ajdovščina) 
(1) Dopustni objekti in dela:
– ureditve gozdnih zemljišč,
– ureditve za rekreacijo.
(2) Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti:
– čebelnjak,
– grajena gozdna cesta, vlaka,
– grajena obora za rejo divjadi,
– planinska in sprehajalna pot, trimska steza, gozdna učna pot in druge interpretacijske poti,
– dvignjene poti, ploščadi, opazovalni/razgledni stolpi,
– spominske plošče in kipi.
(3) Za umeščanje objektov iz prvega in drugega odstavka tega člena veljajo merila in prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja iz občinskega prostorskega načrta.
47. člen 
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje gozdnih zemljišč v Mestni občini Nova Gorica) 
(1) Dopustni objekti in dela:
– gozdarske prostorsko ureditvene operacije,
– ureditve zaradi lova in ribolova,
– vzdrževanje in odstranjevanje objektov,
– dopustne so raziskave mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira,
– krčitev gozdov in izkoriščanje, ki povzročita spremembo gozda v pašnik, porasel z gozdnim drevjem, ali oboro za rejo divjadi.
(2) Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti:
– pomožni objekt v javni rabi (stavbe in gradbenoinženirski objekti, površina do vključno 40 m2),
– podporni zid višine do 0,5 m,
– mala komunalna čistilna naprava (zmogljivost do 50 PE),
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture,
– kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne,
– pomol,
– vodno zajetje ter objekti za zbiranje vode in namakanje (do 250 m3),
– objekt za rejo živali (staja v višini do vključno 6 m),
– čebelnjak višine do vključno 3 m,
– krmišča brez priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo do površine 40 m2,
– bazne postaje in drugi telekomunikacijski objekti (bazne postaje in objekt za telekomunikacijsko opremo; telekomunikacijske antene in oddajniki – niso dovoljeni na uličnih fasadah in kakovostnih vedutah). Umestitev se določi skupaj z občinsko strokovno službo).
(3) Za umeščanje objektov iz prvega in drugega odstavka tega člena veljajo merila in prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja iz občinskega prostorskega načrta.
48. člen 
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje gozdnih zemljišč v občini Renče–Vogrsko) 
(1) Dopustni objekti in spremembe namembnosti:
– posegi, dela in druge prostorske ureditve za izvajanje gozdarske dejavnosti,
– sanacija nelegalnih kopov (brez izkoriščanja mineralnih surovin in brez možnosti nadaljnje širitve na območja, ki so namenjena gozdnim zemljiščem),
– vzdrževanje in odstranitev objektov,
– paša, vendar samo ob opredelitvi v gozdnogojitvenem načrtu,
– čebelja paša.
(2) Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekt:
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekt s površino do vključno 40 m2 in višino do vključno 3,5 m.
(3) Za umeščanje objektov iz prvega in drugega odstavka tega člena veljajo merila in prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja iz občinskega prostorskega načrta.
49. člen 
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje gozdnih zemljišč v občini Šempeter–Vrtojba) 
(1) Dopustni objekti, dela in druge prostorske ureditve:
– gozdne prometnice (gozdne ceste, vlake in stalne žičnice),
– gozdarske prostorskoureditvene operacije in posegi,
– ureditve zaradi lova in ribolova,
– sanacija peskokopov, kamnolomov in gramoznic,
– raziskave mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira.
(2) Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti:
– pomožni objekt v javni rabi (skladno s funkcijo gozda, površina do vključno 40 m2 in višina do 3,5 m),
– podporni zid višine do 0,5 m,
– mala komunalna čistilna naprava (do zmogljivosti 50 PE),
– nepretočna greznica (do 30 m3),
– rezervoar (dovoljeno ob obstoječih kmetijskih stavbah),
– vodnjak, vodomet,
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,
– kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne,
– vodno zajetje in objekti za zbiranje vode in namakanje do 250 m3 ter namakalni sistemi,
– krmišča do vključno 40 m2,
– gozdne prometnice.
(3) Za umeščanje objektov iz prvega in drugega odstavka tega člena veljajo merila in prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja iz občinskega prostorskega načrta.
V. POGOJI KRIŽANJ OZIROMA PRESTAVITEV GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA TER PRIKLJUČEVANJA PROSTORSKIH UREDITEV NANJU 
50. člen 
(skupne določbe) 
(1) Skupni pogoji gradnje gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so:
– projektiranje in gradnja posameznih križanj ter morebitne začasne ali trajne prestavitve, zaščita gospodarske javne infrastrukture in priključitve nanjo se izvedejo v skladu s projektnimi pogoji upravljavcev in strokovnimi podlagami, ki so sestavni del obveznih prilog državnega prostorskega načrta, ter v skladu z geološko-hidrološkimi razmerami območja;
– če se med gradnjo plinovoda ugotovi, da je treba posamezen infrastrukturni vod ustrezno zaščititi ali začasno ali trajno prestaviti, se to naredi v skladu s soglasjem lastnika ali upravljavca tega voda;
– trase vodov gospodarske javne infrastrukture se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih ali grajenih struktur;
– gospodarska javna infrastruktura se ne sme prestavljati na območja kulturne dediščine, križanja pa morajo biti izvedena tako, da te dediščine ne prizadenejo;
– pred položitvijo plinovoda se gospodarska javna infrastruktura ustrezno zaščiti.
(2) Vsa križanja in vzporedni poteki plinovoda z objekti gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, prestavitve objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključki nanju so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovane prostorske ureditve z gospodarsko javno infrastrukturo in grajenim javnim dobrim – listi št. 2.1.1–2.1.20.
51. člen 
(državne in občinske ceste) 
(1) Križanje plinovoda z državno cesto HC-H4 se izvede z vrtanjem z vgradnjo zaščitene plinovodne cevi v čim krajši razdalji in na globini najmanj 2 m, merjeno od temena cevi. Križanje mora biti čim bolj pravokotno na cesto. Pri tem se upošteva širitev hitre ceste za en vozni pas, kar je najmanj 7 m obojestransko od meje cestnega sveta.
(2) Križanje plinovoda z drugimi državnimi cestami se izvede z vrtanjem z vgradnjo zaščitene plinovodne cevi v čim krajši razdalji in na globini najmanj 1,5 m, merjeno od temena cevi. Plinovodna cev se višinsko prilagaja cestnemu telesu in infrastrukturi v cesti.
(3) Križanje občinskih cest se izvede s prekopom ali vrtanjem z vgradnjo zaščitene plinovodne cevi v čim krajši razdalji in na globini najmanj 1,5 m, merjeno od temena cevi. Po položitvi cevi zaradi križanja ceste s prekopom se cestno telo sanira v enaki obliki in kakovosti, kakor sta bili pred gradbenim posegom.
52. člen 
(železniške proge) 
Križanje plinovoda z železniškimi progami se izvede z vrtanjem z vgradnjo zaščitene plinovodne cevi. Globina temena cevi mora biti najmanj 2 m od gornjega roba tirnic in najmanj 1 m pod dnom odvodnih jarkov.
53. člen 
(vodovodno omrežje) 
Vodoravna križanja plinovoda in vodovodnega voda se izvedejo praviloma pod pravim kotom. Kot križanja ne sme biti manjši od 45°. V višinskem pogledu poteka križanje izvennivojsko. Plinovod se položi najmanj 0,5 m nad ali pod vodovodom. Na križanjih, za katere ni višinskih podatkov o vodovodu, se med gradnjo izvedeta sondiranje in medsebojna višinska uskladitev.
54. člen 
(kanalizacijsko omrežje) 
Vodoravna križanja plinovoda in kanalizacijskih vodov se izvedejo praviloma pod pravim kotom. Kot križanja ne sme biti manjši od 45°. V višinskem pogledu je križanje izvennivojsko. Plinovod se položi najmanj 0,5 m nad ali pod kanalizacijo. Kadar je slednja nad plinovodom, mora biti za plin neprepustna, bližnji jaški pa morajo imeti odprtine.
55. člen 
(elektroenergetsko omrežje) 
(1) Pri križanju ali približevanju plinovoda visokonapetostnim elektroenergetskim vodom se upoštevajo naslednji pogoji:
– predvidena nadgraditev enosistemskih visokonapetostnih daljnovodov 220 kV v dvosistemske 400 kV;
– pri križanju plinovoda z ozemljili stebra nadzemnega elektroenergetskega voda je razmik med ozemljilnim trakom in plinovodom najmanj 3 m;
– pri nadzemnih delih plinovoda znašata varnostna višina in varnostna oddaljenost do spodnjega tokovodnika daljnovoda najmanj 8 m. Kot križanja ne sme biti manjši od 30°. Na mestu križanja daljnovoda z nadzemnim delom plinovoda se ta nadzemni del ozemlji. Pri vzporednem poteku plinovoda z daljnovodom pa medsebojna varnostna oddaljenost ne sme biti manjša od višine stebra, povečane za 3,75 m pri daljnovodu 220 kV in za 5 m pri daljnovodu 400 kV;
– med gradnjo se deli teles gradbenih strojev ali drugi predmeti ne smejo približati faznim vodnikom daljnovoda na manj od 3 m za daljnovode z nazivno napetostjo 110 kV, na manj od 4 m za daljnovode z nazivno napetostjo 220 kV in na manj od 5 m za daljnovode z nazivno napetostjo 400 kV;
– če je inducirana napetost na plinovodu večja od dovoljene zaradi vzporednega poteka z visokonapetostnim elektroenergetskim vodom, se na plinovodu vgradi zaščita;
– pri nasutju materiala pod razpetino nadzemnega voda se varnostna višina ne sme zmanjšati.
(2) Pri ukinitvah, prestavitvah in križanjih plinovoda s srednjenapetostnimi in nizkonapetostnimi elektroenergetskimi vodi se upoštevajo naslednji pogoji:
– stojni mesti srednjenapetostnega voda v km 2 + 000 plinovoda M3R se prestavita na oddaljenost 7 m južno in 24 m severno od plinovoda. Opusti in na novo se zgradi 150 m srednjenapetostnega voda;
– stojno mesto srednjenapetostnega voda v km 2 + 440 plinovoda M3R se prestavi na oddaljenost 6 m južno od plinovoda. Dve stojni mesti srednjenapetostnega voda se zamenjata. Opusti in na novo se zgradi 130 m srednjenapetostnega voda;
– stojno mesto srednjenapetostnega voda v km 19 + 628 plinovoda M3R se prestavi 27 m severno od plinovoda, po potrebi pa se zamenja 120 m tega voda;
– zavaruje se stojno mesto srednjenapetostnega voda v km 21 + 088 plinovoda M3R, obnovi in prestavi pa se ozemljitev stojnega mesta;
– opustita se srednjenapetostna kablovoda 20 kV Šempeter 2 in 20 kV RP Šempeter 3 v km 24 + 950 plinovoda M3R v dolžini približno 500 m, na novo pa se zgradita v obstoječi kanalizaciji Šempeter 3 v dolžini približno 500 m;
– stojno mesto nizkonapetostnega voda v km 2 + 670 plinovoda M3R se prestavi 7 m južno od plinovoda;
– nizkonapetostni kablovod v km 2 + 765 plinovoda M3R se prestavi ob cesto tako, da se opusti 115 m in na novo zgradi 120 m nizkonapetostnega kablovoda;
– opustita se dve stojni mesti nizkonapetostnega voda v km 2 + 954 plinovoda M3R in del nadzemnega nizkonapetostnega voda, isti odsek pa se kablira v dolžini 80 m;
– opusti se stojno mesto nizkonapetostnega voda v km 18 + 649 plinovoda M3R, postavita pa se dve novi, in sicer 8 m južno in 23 m severno od plinovoda;
– opusti se stojno mesto nizkonapetostnega voda v km 20 + 743 plinovoda M3R, postavita pa se dve novi, in sicer 15 m severno in 14 m južno od plinovoda;
– stojno mesto nizkonapetostnega voda v km 21 + 292 plinovoda M3R se prestavi 21 m severovzhodno od plinovoda, opustita se nizkonapetostna kablovoda v dolžini 15 m in nizkonapetostni daljnovod v 17 m, na novo pa se zgradi 27 m nizkonapetostnega daljnovoda in menja stojno mesto nizkonapetostnega voda;
– 8 stojnih mest nizkonapetostnega voda v km 24 + 700 plinovoda M3R se prestavi 23 m južno od plinovoda, del nizkonapetostnega daljnovoda se opusti in na novo zgradi 300 m takega daljnovoda;
– stojno mesto nizkonapetostnega daljnovoda javne razsvetljave v km 24 + 700 plinovoda M3R ob cesti JP Šempeter–Vrtojba se prestavi 7 m severno od plinovoda. Opusti se 20 m in na novo zgradi 33 m nizkonapetostnega daljnovoda;
– opusti se 7 m nizkonapetostnega daljnovoda v km 24 + 975 plinovoda M3R ob naselju Vrtojba, zgradi pa se 7 m nizkonapetostnega kablovoda in na novo mesto prestavi razdelilna omarica;
– vodoravna križanja plinovoda ter nadzemnih in podzemnih srednje- in nizkonapetostnih vodov se izvedejo s prekopom pod elektroenergetskimi vodniki. Izkopi v bližini temeljev obstoječih drogov daljnovodov se naredijo najmanj 2 m od temelja.
(3) Med gradnjo se omeji doseg gradbenih strojev in njihovih delov ob upoštevanju najmanjše varnostne razdalje približevanja delom pod napetostjo in omogoči neoviran dostop do vseh daljnovodov s pripadajočimi stojnimi mesti. Izkop v bližini stojnih mest nadzemnih vodov, s katerim bi bila zmanjšana njihova statična stabilnost, ni dovoljen.
56. člen 
(telekomunikacijsko omrežje) 
Vodoravna križanja plinovoda in telekomunikacijskega voda se izvedejo praviloma pod pravim kotom. Kadar tega pogoja ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45°. Medsebojni navpični odmik telekomunikacijske infrastrukture in plinovoda je najmanj 0,5 m, pri čemer plinovod poteka pod podzemnim telekomunikacijskim vodom. Na mestu križanja se telekomunikacijski vod zaščiti z zaščitno cevjo, ki sega 3 m na vsako stran plinovodne cevi. V bližini telekomunikacijskih napeljav ni dovoljen strojni izkop ali miniranje. Na celotni trasi so med gradnjo dopustne začasne prestavitve telekomunikacijskih vodov.
57. člen 
(plinovodno omrežje) 
(1) Križanja plinovodov se izvedejo s svetlim navpičnim odmikom najmanj 0,5 m. Pri vzporednem poteku je najmanjša svetla razdalja do plinovoda tlačne stopnje do 16 bar 1 m, do plinovoda tlačne stopnje 16 bar in več pa 3,5 m.
(2) Vožnja mehanizacije nad obstoječim plinovodom med gradnjo ni dopustna. Kadar pa je nujno potrebna, se plinovodna cev zaščiti pred poškodbami (npr. z jeklenimi ali betonskimi ploščami in dodatnim nasutjem). Nad plinovodno cevjo je dopustno le začasno odlaganje izkopanega zemeljskega materiala tako, da ni potrebna vožnja mehanizacije nad plinovodom.
VI. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO 
58. člen 
(parcelacija) 
(1) Parcelacija se izvede v skladu s prikazom območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel in tehničnimi elementi za prenos parcelnih mej v naravo v grafičnem delu državnega prostorskega načrta: Prikaz območja načrta z načrtom parcel – listi št. 3.1.1–3.1.20, v katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prikaz meje v naravi, določene tudi lomne točke meje območja državnega prostorskega načrta.
(2) Parcele, določene s tem državnim prostorskim načrtom, se po posegih lahko delijo v skladu s stanjem na podlagi lastništva ali upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.
VII. POGOJI CELOSTNEGA OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN, UPRAVLJANJA VODA, VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI, OBRAMBE DRŽAVE TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI 
59. člen 
(ohranjanje kulturne dediščine) 
(1) Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Podatki o njej so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora. Investitor zagotovi ukrepe za varstvo kulturne dediščine.
(2) Investitor na območju državnega prostorskega načrta, če načrtovane ureditve segajo na območje registriranega arheološkega najdišča, pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja zagotovi izvedbo predhodnih arheoloških raziskav za vrednotenje arheoloških ostalin.
(3) Pred začetkom del investitor zagotovi zaščitno izkopavanje odkritih arheoloških najdišč s poizkopavalno obdelavo gradiva ali arhiva najdišča in druge varstvene ukrepe, določene s predhodnimi arheološkimi raziskavami, med gradnjo pa omogoči stalen arheološki nadzor nad zemeljskimi deli. Po potrebi se določita obseg in globina podvrtanja arheoloških najdišč. Deli arheološke dediščine, najdeni med posegom v prostor, naj ostanejo, če je le mogoče, na kraju samem.
(4) Obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli pristojna območna enota zavoda za varstvo kulturne dediščine. Za posege v registrirana arheološka najdišča je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline.
(5) Na območju registriranega arheološkega najdišča se gradbeni poseg zmanjša na kar najmanjšo površino, ki še dopušča gradnjo. Če se med arheološkimi raziskavami ali gradbenimi deli odkrijejo arheološke ostaline, se rešitve v skladu z varstvenim režimom prilagodijo tako, da kulturna dediščina ne bo ogrožena.
(6) Na območjih prečkanj enot kulturne dediščine je delovni pas čim ožji. Za dostop do trase plinovoda se na območjih kulturne dediščine uporabljajo že obstoječe lokalne poti in ceste, ki se ne smejo širiti, gradnja novih dostopnih poti pa ni dovoljena. Območja kulturne dediščine se ne smejo uporabljati za izravnanje presežka materiala ali za odlagališča.
(7) Vidni, nadzemni deli plinovoda niso umeščeni v bližini ali na območju nacionalne prepoznavnosti z vidika kulturnega in simbolnega pomena krajine Vipavska brda.
(8) Na območju prečkanja naselbinske dediščine se trasa izogiba objektom, delovni pas pa je čim ožji. Če so objekti stavbne dediščine v neposredni bližini delovišč, se med gradnjo zaščitijo.
(9) Trasa plinovoda M3R med km 19 + 309 in km 19 + 505 prečka območje kulturnega spomenika EŠD 834 – Vogrsko – Bozicijeva vila. Na območju kulturne dediščine ni dopustno postavljati nadzemnih delov plinovoda, označbe morajo biti nevsiljive ter v prostor postavljene in oblikovane tako, da ne kvarijo njegove ambientalne kakovosti.
(10) Po koncu del se zemljišča na območjih kulturne dediščine in njihovih vplivnih območjih, ki so bila prizadeta zaradi gradnje, povrnejo v enako stanje in kakovost, kakršna sta bila pred gradbenim posegom, vsi uničeni elementi kulturne krajine pa se obnovijo.
(11) Investitor o začetku del najmanj deset dni prej obvesti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.
60. člen 
(ohranjanje narave) 
(1) Podatki o območjih ohranjanja narave so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora).
(2) Posegi in dejavnosti na vseh varovanih (Natura 2000 in zavarovanih) območjih, ekološko pomembnih območjih in naravnih vrednotah se opravljajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je ta del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma da se kar najmanj spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote. Posegi se opravljajo tako, da se ne spremenijo lastnosti ekosistema in naravni procesi v njem toliko, da bi se porušilo naravno ravnotežje. Na območjih z varstvenim statusom (Natura 2000 območja, EPO in NV) se delovni pas kar najbolj mogoče zmanjša.
(3) Med gradnjo in po posegu se na območjih ohranjanja narave upoštevajo naslednji pogoji:
– na površine z zavarovanimi habitatnimi tipi in v habitate zavarovanih vrst se posega kar najmanj. Začasne deponije izkopanega in gradbenega materiala se načrtujejo zunaj varstvenih območij narave in zunaj površin z visoko ovrednotenimi habitatnimi tipi,
– ob izkopu se zgornja plast humusa odloži tako, da bo s tem slojem mogoče pokriti površine, prizadete med gradnjo,
– dovažanje zgornje plasti rodovitne zemlje od drugod ni dopustno zaradi vnosa tujerodnih rastlin in rastlin z drugačno gensko zasnovo od lokalnih populacij,
– rastje se seka od začetka septembra do konca februarja. Posekani les se takoj odstrani ali trajno pusti na kraju poseka. Ob podiranju dreves, debelejših od 50 cm, se zagotovi prisotnost biologa, strokovnjaka za hrošče. Pri sečnji dreves je treba biti pozoren na debla z dupli in na morebitne najdbe netopirjev v njih, o čemer je treba obvestiti naravovarstveni nadzor, da opredelil nadaljnje ukrepe,
– na območju varstva metulja strašničinega mravljiščarja (na petih odsekih plinovoda M3R, od km 6 + 175 do km 6 + 292, od km 7 + 297 do km 7 + 425, od km 7 + 557 do km 7 + 734, od km 9 + 040 do km 9 + 233 in od km 9 + 409 do km 9 + 447) se dela lahko opravljajo med 1. novembrom in 15. februarjem,
– na območju varstva laške žabe (na treh odsekih plinovoda M3R, od km 22 + 597 do km 22 + 647, od km 22 + 902 do km 22 + 946 in od km 22 + 973 do km 23 + 163) se dela lahko opravljajo med 1. novembrom in 1. februarjem,
– na območju varstva močvirske sklednice v bližini vodotokov se dela lahko opravljajo med 1. novembrom in 28. februarjem,
– zaradi vzdrževanja plinovoda se rastje na območju omejene rabe plinovoda seka (5 m levo in desno od plinovoda). Ohranjajo se mejice, posamezni grmi in drevesa kot habitat za ptice, v obrežno rastje in naravne brežine vodotokov, še posebno Vipave in Lijaka, pa se posega čim manj,
– pri vzdrževalnih delih se obrežno rastje seka in ne ruva.
(4) Prečkanje vodotokov na območjih varovanja narave se izvede v skladu z 61. členom te uredbe. Dodatno se upoštevajo naslednji ukrepi:
– regulacija vodotokov zaradi gradnje plinovoda ni dopustna,
– pri posegih v vodotoke in njihovo neposredno bližino se čim bolj ohranja lesnato obrežno rastje. Po gradnji se delovni pas ponovno zasadi z avtohtonimi lesnatimi in grmovnimi rastlinami, značilnimi za območje, oziroma vrstami, katerih koreninski sistem ne bo ogrožal plinovoda. Na poseki naj bo omogočena vsaj razrast avtohtonih (ob)vodnih makrofitov in visokih steblik,
– spremembe vodnega toka in režima niso dopustne,
– talni pragovi se naredijo tako, da se hitrost vode ne spremeni,
– brežine vodotoka se utrdijo s kamni brez betoniranja vmesnih špranj,
– pri prečkanju potokov Hubelj, Skrivšek, Košivec, Vrtovinšček, Perilo, Konjščak, Vogršček, Lijak, Vrtojbica, Lemovšček in njegovega desnega pritoka na območju Natura 2000 POO, pPOO Dolina Vipave, se ob morebitni izvedbi plinovoda v prekopu zagotovi taka rešitev, da bo nad plinovodom omogočena trajna lesna grmovna obrežna zarast in da ni treba utrjevati brežin,
– posegi v strugo Vipave, brežino in obstoječe obrečno lesno rastje niso dopustni,
– ob morebitni izvedbi talnega praga na Hublju mora biti ta postavljen globlje v strugi, da ga lahko prekrije prodni sediment. Ribe iz intervencijskega odlova pred začetkom gradnje se lahko prestavijo v reko Vipavo pri izlivu Hublja. Vsa dela se opravijo v septembru in oktobru, preden se drsti soška postrv. Gradnja od začetka novembra do julija ni dopustna. Tudi ne sme potekati istočasno z drugo gradnjo na reki Vipavi gorvodno od izliva Hublja,
– ob morebitni izvedbi talnega praga na potoku Jovščku mora biti ta postavljen globlje v strugi, da ga lahko prekrije prodni sediment. Vse vrste rib razen potočnega glavoča se pri elektroizlovu pred začetkom gradnje lahko prestavijo v reko Vipavo, glavoča pa le v gorvodne odseke potoka Jovšček. Vsa dela se opravijo med septembrom in februarjem. Enaki ukrepi kakor za Jovšček veljajo za prečkanje potokov Skrivšek, Košivec, Vrtovinšček, Perilo, Konjščak, Vogršček, Lijak, Vrtojbica, Lemovšček in njegovega desnega pritoka,
– prečkanje potoka Vrnivec se izvede s podvrtanjem.
(5) Na območju habitata metulja strašničinega mravljiščarja (na petih odsekih plinovoda M3R, od km 6 + 175 do km 6 + 292, od km 7 + 297 do km 7 + 425, od km 7 + 557 do km 7 + 734, od km 9 + 040 do km 9 + 233 in od km 9 + 409 do km 9 + 447) se gradbena dela lahko opravljajo med 1. novembrom in 15. februarjem. Dela se opravijo v najkrajšem možnem času, delovni pas pa se zoži na minimalno tehnološko še dopustno širino. V rastni sezoni pred načrtovano gradnjo se neposredno v habitatih mravljiščarja nabere mešanica travnih semen in semen zdravilne strašnice za dosetev po končani gradnji. Na odsekih plinovoda od km 6 + 175 do 6 + 292, od km 7+297 do km 7 + 425 in od km + 557 do km 7 + 734 se pred začetkom del na celotni širini delovnega pasu v habitatih metuljev odstrani travna ruša s 40 cm debelo plastjo prsti in shrani na začasni deponiji v enem sloju tako, da je ruša na zgornji (zračni) strani. Deponije so zunaj habitata mravljiščarja znotraj delovnega pasu plinovoda, najprimernejše so njivske površine. Deponije za začasno shranjevanje travne ruše so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovane prostorske ureditve z gospodarsko javno infrastrukturo in grajenim javnim dobrim – lista št. 2.1.5 in 2.1.6. Izkopani material za položitev cevi plinovoda se odloži zunaj habitata mravljiščarja ali pa na mesta, s katerih je travna ruša s pripadajočo prstjo začasno že odstranjena. Po vgradnji plinovoda se ta zasipa s prebranim izkopanim materialom s tega odseka in prekrije z odloženo travno rušo. Površina se doseje z mešanico travnih semen z zdravilno strašnico. Zemeljska dela v habitatih mravljiščarja morajo potekati pod naravovarstvenim nadzorom, ki ga opravlja strokovno usposobljena oseba (strokovnjak za metulje).
(6) Na območju habitata laške žabe se začasno preusmeri del struge desnega pritoka potoka Lemovščka na treh odsekih plinovoda M3R, od km 22 + 597 do km 22 + 647, od km 22 + 902 do km 22 + 946 in od km 22 + 973 do km 23 + 163. Struga se umakne iz delovnega pasu plinovoda. Začasna struga bo v rabi 5 let, nato pa se ponovno vzpostavi obstoječa struga. Na tem odseku se gozdni posek izvede do največ 11 m levo od predvidenega plinovoda, gledano v smeri toka plina. Pri tem se ob robu delovnega pasu kar najbolj mogoče ohranjajo večja drevesa, še posebno hrast in beli gaber. Začasna struga je najmanj 10 % daljša od obstoječega odseka potoka. Njena širina in globina morata čim bolj posnemati obstoječe stanje. Pri gradnji se uporabi lahka gradbena mehanizacija, ki začasno strugo izkoplje med obstoječimi drevesi. Pri tem se je treba izogniti poseku večjih dreves (posebno hrastov in belih gabrov). Izjemoma se lahko posekajo ali izkrčijo samo drevesa vrste navadna robinija, izjemoma in v skladu z navodili naravovarstvenega nadzora pa se lahko odstrani tudi drevo druge vrste. Začasna struga mora biti v celoti v zemeljski izvedbi, brez vidnih utrditev, za izvedbo pragov se uporabi naravni material, prevladuje naj les. Če izvedba z lesom ni mogoča, se uporabi kamen ali kombinacija lesa in kamna. Ponekod se v strugi uredijo poglobitve, ki omogočajo nastanek tolmunov. Med gradnjo plinovoda se obstoječa struga po preusmeritvi vode v začasno strugo na območju delovnega pasu zasuje. Po končani gradnji pa se ponovno vzpostavi obstoječe stanje vodotoka. Dno in brežine se zavarujejo s kamni premera približno 40 cm. Dno se prekrije z 0,5 m debelo plastjo sedimenta iz obstoječega potoka, brežine pa z najmanj 0,5 m debelo plastjo okoliške zemljine in vgradijo se večji panji s koreninskim sistemom ali večje veje. Zasaditev brežin bo določena v načrtu krajinske arhitekture s sodelovanjem biologa, strokovnjaka za dvoživke. Med gradnjo se zagotovi naravovarstveni nadzor.
(7) Območje vhodov v jame v bližini delovnega pasu se pred gradnjo na terenu jasno označi in zavaruje, kakršno koli poseganje vanj pa je prepovedano. Če se med gradnjo plinovoda odkrije jama ali brezno, je treba o tem takoj obvestiti pristojno ministrstvo, službo, ki je pristojna za raziskovanje krasa, in naravovarstveni nadzor za to pristojno službo.
(8) Izguba dupel in špranj v drevesih po sečnji se nadomesti s postavitvijo lesobetonskih netopirnic. Najpozneje do konca gradnje plinovoda se v gozd namesti 38 duplastih in 31 špranjastih netopirnic. Število netopirnic se ob predhodnem natančnem popisu dupel lahko zmanjša. Natančna mesta postavitve netopirnic v sodelovanju z revirnim gozdarjem in lastniki gozdov določi biolog, strokovnjak za netopirje, postavijo pa se čim prej po poseku drevja. Postavitev netopirnic in služnostne pravice oziroma obveznosti v zvezi z netopirnicami se predpišejo za 20 let.
(9) Za preprečitev naselitve in razvoja tujerodnih invazivnih rastlin in rastlin z drugačno gensko zasnovo od lokalnih populacij se na območju varstva narave izvedejo ti ukrepi:
– zasipava se izključno z materialom, izkopanim na trasi plinovoda,
– na območju gradbišč sredi strnjenih gozdov se kolesa in podvozje gradbene mehanizacije pred vstopom na gradbišče operejo,
– kosi se vsaj dvakrat letno, površine, ki se zaraščajo s tujerodnimi vrstami (žlezasta nedotika, japonski dresnik in kanadska zlata rozga), pa se kosijo še pogosteje – enkrat na mesec v rastni sezoni.
(10) Investitor o začetku del najmanj sedem dni prej obvesti pristojnega izvajalca ribiškega upravljanja, izvajalca naravovarstvenega nadzora in na območjih varstva narave tudi organizacijo, pristojno za ohranjanje narave.
61. člen 
(površinske vode) 
(1) Vsa prečkanja novega plinovoda z vodotoki in jarki ter poteki v priobalnem pasu vodotokov so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovane prostorske ureditve z gospodarsko javno infrastrukturo in grajenim javnim dobrim – listi št. 2.1.1–2.1.20.
(2) Vsa prečkanja vodotokov, melioracijskih in drugih jarkov se izvedejo s prekopi v delovnem pasu. Plinovod se dodatno zaščiti z obbetoniranjem cevi.
(3) Plinovod se izvede tako, da na priobalnem zemljišču prenese obremenitve gradbene mehanizacije med rednimi vzdrževalnimi deli na vodotoku.
(4) Pri posegih v vodotoke in njihovo bližino se poleg določil četrtega odstavka 60. člena te uredbe upoštevajo naslednji pogoji:
– teme cevi pri prečkanju vodotokov s prekopom je najmanj 1 m pod dnom urejenih ter najmanj 1,5 m pod dnom neurejenih vodotokov in hudourniških strug. Na tej globini poteka plinovodna cev še 3 do 5 m od zgornjega roba brežine na obeh bregovih;
– brežine in dno prečkanja vodotokov se za zaščito struge proti vodni eroziji zavarujejo s kamnitimi oblogami v obsegu najmanj 5 m dolvodno in gorvodno od plinovodne cevi. Pri zavarovalnih ukrepih se uporablja naravni material (kamen, les, vegetativna zaščita);
– obvodno rastje se čim bolj ohrani, morebitne poškodbe se po končanih delih sanirajo, ureditev struge pa mora biti sonaravna;
– čas izvajanja posegov se prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin (čas razmnoževanja, vzgajanja mladičev, prezimovanja …);
– gradnja na vodotokih je mogoča le, kadar se na njih v istem času ne opravljajo kakšna druga gradbena ali vzdrževalna dela;
– postavljanje ovir in odlaganje izkopanega materiala na brežine in v struge vodotokov nista dovoljeni;
– pri zemeljskih delih ni dovoljeno zasipavati izvirov, sprožati erozijskih procesov, rušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda ali hudournikov;
– morebitna začasna odlagališča presežkov zemeljskega materiala je treba med gradnjo urediti tako, da se prepreči erozija in ni oviran odtok zalednih voda. Po končani gradnji se vsi ostanki začasnih odlagališč odstranijo;
– prečkanje jarkov se izvede s prekopom z dodatno obbetoniranimi cevmi na najkrajši možni razdalji. Struga se na območju prečkanja zavaruje s kamnito oblogo v obsegu najmanj 3 m;
– območje prečkanja potoka Skrivšek v km 16 + 880 plinovoda M3 se povrne v obstoječe stanje. Struga potoka se obloži z večjimi prodniki, zaradi utrditve njegovega dna se doda prag iz lomljenca v betonu dolvodno od predvidenega plinovoda;
– območje prečkanja potoka Vrtovinšček v km 14 + 890 plinovoda M3 se dodatno zaščiti z utrditvijo brežin in dna potoka z lomljencem v betonu ter prečnim pragom dolvodno od prečkanja plinovoda. Tlorisni potek struge in značilni prečni prerez Vrtovinščka se ne spreminjata;
– jarek v km 12 + 355 plinovoda M3 se, če se bo voda z brežine odvajala po njem, uredi s kamnito grajeno strugo;
– struga potoka Perilo v km 11 + 910 plinovoda M3 se dolvodno uredi z lomljencem v betonu;
– brežine in dno korita potoka Konjščak v km 10 + 540 obstoječega plinovoda M3 se na območju prečkanja zavarujejo s kamnito oblogo na filtrni podlagi. Zavarovanje se na dolvodni in gorvodni strani konča s stabilizacijskim talnim krilnim pragom iz kamna, povezanega z betonom, do 1 m pod nivojem dna;
– dno in brežine Vogrščka se na vseh mestih prečkanja plinovoda (km 6 + 020, 5 + 415, 5 + 000, 4 + 930, 4 + 730, 4 + 640 in 4 + 640 plinovoda M3) zavarujejo s poravnanim kamnom ustrezne debeline na filtrni podlagi. Zavarovanje se na dolvodni in gorvodni strani konča s stabilizacijskimi talnimi krilnimi pragovi iz kamna, povezanega z betonom, do 1 m pod nivojem dna;
– dno in spodnji del brežin manjšega odvodnega jarka v km 6 + 010 plinovoda M3 se na mestu prečkanja zavarujeta s poravnanim kamnom ustrezne debeline, zgornji del brežin pa se humizira in zatravi. Zavarovanje se 3 m dolvodno od prečkanja utrdi z večjimi kamni, ki segajo najmanj 0,6 m pod nivo dna;
– dno in spodnji del brežin jarka v km 5 + 790 plinovoda M3 se na mestu prečkanja zavarujeta s poravnanim kamnom ustrezne debeline, zgornji del brežin pa se humizira in zatravi. Zavarovanje dna se 3 m dolvodno od prečkanja utrdi z večjimi kamni, ki segajo najmanj 0,8 m pod nivo dna. Zavarovanje brežin se na dolvodni in gorvodni strani konča s trdno vgrajenimi večjimi kamni;
– dno in brežine potoka Lijak v km 3 + 625 plinovoda M3 se na mestu prečkanja plinovoda zavarujejo s poravnanim kamnom ustrezne debeline na filtrni podlagi. Zavarovanje se na dolvodni in gorvodni strani konča s stabilizacijskimi talnimi krilnimi pragovi iz kamna, povezanega z betonom, do 1,2 m pod nivojem dna;
– dno in brežine jarka v km 0 + 530 plinovoda M3 se na mestu prečkanja zavarujejo s poravnanim kamnom ustrezne debeline, zgornji del brežin pa se humizira in zatravi. Zavarovanje dna se približno 4 m dolvodno od prečkanja utrdi z zaključnim talnim pragom iz večjih kamnov, ki segajo najmanj 0,8 m pod nivo dna. Zavarovanje brežin pa se na dolvodni in gorvodni strani konča s trdno vgrajenimi večjimi kamni. Pri oblikovanju in zavarovanju prehodov kamnitega zavarovanja brežin na priobrežni teren se zagotovi zaščita pred izpiranjem;
– dno in brežine jarka v km 0 + 200 plinovoda M3 se na mestu prečkanja zavarujejo s poravnanim kamnom ustrezne debeline, zgornji del brežin pa se humizira in zatravi. Zavarovanje dna se 3 m dolvodno od prečkanja utrdi z zaključnim talnim pragom iz večjih kamnov, ki segajo najmanj 0,7 m pod nivo dna. Zavarovanje brežin pa se na dolvodni in gorvodni strani konča s trdno vgrajenimi večjimi kamni. Pri oblikovanju in zavarovanju prehodov kamnitega zavarovanja brežin na priobrežni teren se zagotovi zaščita pred izpiranjem;
– dno in brežine jarka v km 0 + 730 plinovoda M3B se na mestu prečkanja s plinovodom zavarujejo s poravnanim kamnom ustrezne debeline. Zavarovanje dna se približno 3 m dolvodno od prečkanja utrdi z zaključnim talnim pragom iz večjih kamnov, ki segajo najmanj 0,7 m pod nivo dna;
– brežine Vrtojbice v km 1 + 170 plinovoda M3B se zavarujejo do višine 2 m. Zavarovanje dna se na dolvodni in gorvodni strani konča s stabilizacijskim talnim krilnim pragom iz kamna, povezanega z betonom, do 1 m pod nivojem dna. Pri oblikovanju in zavarovanju prehodov kamnitega zavarovanja brežin na priobrežni teren je treba zagotoviti dobro zaščito pred izpiranjem;
– območje začasnega poteka dela struge desnega pritoka potoka Lemovšček se uredi v skladu z omilitvenimi ukrepi;
– o predvidenih delih na vodotokih se najmanj sedem dni prej sporoči ribiški organizaciji, ki upravlja ribiški okoliš.
62. člen 
(vodovarstvena območja) 
(1) Plinovod prečka območje vrtojbensko-mirenske podtalnice, za katero je v pripravi uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika, kar je razvidno iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora).
(2) Na območju vrtojbensko-mirenske podtalnice se predvidijo zaščitni ukrepi, s katerimi se zmanjša tveganje onesnaženja med gradnjo in med vzdrževalnimi deli na plinovodu. Ukrepi se določijo glede na način in uporabljene tehnologije gradnje, glede na ustrezne ureditve gradbišč ter glede na ravnanje z odpadki in ravnanje ob izrednih dogodkih.
(3) Pri izvajanju gradbenih del, gradnji in vzdrževanju plinovoda se upoštevajo naslednji ukrepi:
– preprečijo se vse nesreče, zaradi katerih bi se lahko onesnažili tla in podzemne vode z nevarnimi snovmi; vode, uporabljene v tehnoloških procesih gradnje plinovoda, na vodovarstvenih območjih ni dovoljeno ponikati,
– vgrajen je lahko le material, ki ne ogroža podzemne vode,
– gradnja plinovoda mora potekati tako, da bodo izkopani odseki čim krajši ob hkratnem sprotnem zasipavanju,
– izkopava se v suhem vremenu in dela potekajo po odsekih, da odprti jarek ni izpostavljen padavinam,
– izkopi se izvedejo več kot 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode,
– vsi transportni in gradbeni stroji, uporabljeni pri gradnji, morajo biti tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani; vzdrževalna dela na gradbenih strojih morajo biti opravljena zunaj gradbišča v ustrezno opremljenih delavnicah; gorivo se ne pretaka v gradbenih jamah, ampak na ustrezno zaščiteni neprepustni utrjeni površini, na kateri se lahko zadrži celotna količina pretakanega goriva za oskrbo delovnih strojev,
– če se med izkopom odkrije nasutje odpadkov, ga je treba v celoti odstraniti, vključno z morebitno onesnaženo podlago,
– če se ob gradnji plinovoda in drugih posegih, povezanih z njo, naleti na nove kakovostne vodne vire, jih je treba podrobno preiskati in ohraniti za prihodnjo oskrbo z vodo.
(4) Za vodna zajetja, ki jim je bilo podeljeno vodno dovoljenje, se presodi, ali je treba črpanje iz posameznega vodnjaka med zemeljskimi deli ustaviti in priskrbeti nadomestno oskrbo z vodo. Po končanih delih se pred uporabo vode preveri ustreznost njene kakovosti iz teh vrtin.
63. člen 
(poplavna, nestabilna in erozijska območja) 
(1) Poplavna območja so razvidna iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora).
(2) Na poplavno ogroženih območjih se poplavna ogroženost zaradi gradnje in obratovanja plinovoda ne sme povečati.
(3) Na poplavnih območjih se izvedejo ti ukrepi:
– zaščita plinovoda proti vzgonu, ustrezna višina nadkritja in zaščita z rastjem,
– nasipi izkopanega materiala se med gradnjo na poplavnih območjih na vsakih 25 m prekinejo s 5 m široko odprtino za odtok vode ob morebitnih nenadnih poplavah,
– dela se v obdobju obsežnih padavin ali obdobju z večjo verjetnostjo poplav ne opravljajo,
– takojšnja ureditev in sanacija površin, ki so bile ob gradnji plinovoda poškodovane, s ponovno zatravitvijo, ki mora v čim krajšem možnem času zagotoviti dobro razraščeno travno rušo.
(4) Območja, ki so bila pred začetkom gradnje evidentirana kot potencialno nestabilna in erozijska, se pred ali med gradnjo plinovoda sanirajo tako, da se ustavijo obstoječi erozijski procesi in prepreči nastajanje novih erozijskih žarišč. Sanacija se izvede z:
– ureditvijo prečnih in vzdolžnih drenaž za odvajanje zaledne padavinske vode,
– gradbenotehničnimi podpornimi ukrepi z ureditvijo kamnite zložbe, oporne stene iz armiranobetonskih pilotov in vzdolžne grede ter izvedbo bočnega sidranja z geomehanskimi sidri za ustavitev obstoječih erozijskih procesov in preprečitev nastajanja novih erozijskih žarišč,
– ukrepi za sidranje plinovoda na strmih območjih z vrečami, napolnjenimi s peskom,
– zasaditvijo grmovnic, zatravitvijo in dodatnimi zaščitnimi ukrepi.
(5) Na nestabilnih, labilnih in erozijskih območjih se izvedejo naslednji ukrepi:
– izkopi in zasipi gradbene jame naj bodo hitri in sprotni ter dolžinsko omejeni na območjih, na katerih trasa plinovoda poteka prečno na padnico pobočja;
– dela se opravljajo v sušnem vremenu,
– utrditev zemljine v zasutem jarku, npr. z vrečami, napolnjenimi s peskom ali suho betonsko mešanico,
– za preprečitev površinskega spiranja tal po končani gradnji se površine zatravijo, npr. z biotorkretom ali vodno setvijo z rastno pulpo,
– za zaščito rodovitne zemlje se naredijo na primer popleti iz šibja višine približno 30 cm z lesenimi koli; popleti se položijo poševno na strmino za odvod meteorne vode zunaj delovnega pasu,
– na gozdnih površinah in travnikih se delovni pas takoj po končani gradnji zatravi, da se prepreči površinsko spiranje tal.
(6) Pri poteku plinovoda po nestabilnih, labilnih poplavnih in erozijskih območjih se upoštevajo tudi ukrepi, navedeni v 7. členu te uredbe.
(7) Mesta izvedbe sanacijskih ukrepov so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovane prostorske ureditve z gospodarsko javno infrastrukturo in grajenim javnim dobrim – listi št. 2.1.1–2.1.20.
64. člen 
(kmetijska in gozdna zemljišča) 
(1) Na območjih najboljših kmetijskih zemljišč z velikim pridelovalnim potencialom in v gozdu mora biti delovni pas čim ožji.
(2) Globina in način polaganja plinovoda na najboljših kmetijskih zemljiščih se prilagodita tako, da je kmetijska proizvodnja po končani gradnji kar najmanj omejena. Gradbena in strojna dela pri gradnji plinovoda se opravljajo zunaj obdobij najintenzivnejših kmetijskih opravil.
(3) Nad plinovodom se določi pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti širine 2,5 m na vsako stran od osi plinovoda. V tem pasu se ne sadijo rastline s koreninami, globljimi od 1 m, se zemljišče ne obdeluje globlje od 0,5 m in se ne postavljajo opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.
(4) Po zgraditvi plinovoda se območje delovnega pasu na začasno uporabljenih kmetijskih zemljiščih povrne v enako stanje in kakovost, kakršna sta bila pred gradbenim posegom.
(5) Pri prečkanju hidromelioracijskih območij v občinah Ajdovščina, Renče–Vogrsko in Šempeter–Vrtojba se plinovod prilagaja sistemu hidromelioracij. Na melioriranih površinah se nadkritje nad plinovodno cevjo po potrebi poveča. Če se posega v hidromelioracijski sistem, se drenažne cevi prerežejo in po vgradnji plinovoda obnovijo v celotnem delovnem pasu v kakovosti, kakršna je bila pred gradnjo. Med obratovanjem plinovoda se zagotovi nemoteno delovanje hidromelioracijskega sistema.
(6) Na območju deponij za začasno shranjevanje travne ruše se pred izvedbo omilitvenega ukrepa za metulja strašničinega mravljiščarja zagotovi evidentiranje ničelnega stanja kmetijskih zemljišč.
(7) Po zgraditvi plinovoda na vinogradniškem območju se območje omejene rabe (5 m levo in desno od plinovoda) uredi v novo, preostali del delovnega pasu pa povrne v prvotno stanje.
(8) Lastnikom se omogoči nemoten dostop do kmetijskih in gozdnih zemljišč med gradnjo plinovoda in po njej.
(9) Z rodovitno prstjo se ravna v skladu z določili 66. člena te uredbe.
(10) Globina vkopa plinovoda skozi gozd je taka, da prenese obremenitve, ki nastajajo ob traktorskem spravilu in nakladanju lesa na tovorna vozila.
(11) Sečnja v delovnem pasu plinovoda naj bo selektivna, tako da se kar najbolj ohranijo srednje velika in velika drevesa. Rob preseka je valovit ter višinsko in vodoravno razčlenjen. Preprečita se vsako nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti. Sečnja gozda naj se opravi strokovno po odkazilu pristojnega predstavnika zavoda za gozdove.
(12) Posekano drevje in grmovnice se odstranijo z območja poseka ter uporabijo v skladu z dogovorom z lastnikom zemljišča. Če na strmejših predelih posekanih dreves ni mogoče spraviti iz gozda, se podrejo prečno na strmino ter se zaradi zaščitne in varovalne funkcije pustijo ležati v gozdu, da se preprečijo erozijski procesi.
(13) Čas del v gozdovih se prilagodi tako, da ne moti ptic pri gnezdenju, drugih živali pa pri paritvi in vzreji mladičev. Dela v gozdovih se opravljajo od začetka septembra do konca februarja.
(14) Zunaj 5-metrskega pasu na obeh straneh plinovoda se do roba delovnega pasu pogozdijo vsa med gradnjo poškodovana gozdna zemljišča. Pas od 2,5 m do 5 m levo in desno od osi plinovoda se lahko prepusti plodonosnim rastlinskim vrstam. Novi gozdni robovi se zasadijo z avtohtonimi grmovnicami in nižjimi drevesnimi vrstami s širokim ekološkim razponom in veliko obnovitveno sposobnostjo. Zasaditev naj bo manj gosta ter ustvarja vegetacijski okvir in določa mejo vzdrževanja med obratovanjem plinovoda. Vegetacijski okvir se zapolni s spontano zarastjo z nasemenitvijo iz okoliškega gozda (naravna sukcesija). Območja sanacije gozdnih površin so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovane prostorske ureditve z gospodarsko javno infrastrukturo in grajenim javnim dobrim – listi št. 2.1.1–2.1.20.
(15) Na območju začasnega poteka dela struge desnega pritoka potoka Lemovšček se ohrani obstoječi gozd v obsegu, kot je prikazano v grafičnem delu državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovane prostorske ureditve z gospodarsko javno infrastrukturo in grajenim javnim dobrim – lista št. 2.1.16 in 2.1.17.
(16) Po gradnji se začasno uporabljena kmetijska zemljišča in začasne dovozne poti do kmetij, kmetijskih in gozdnih zemljišč povrnejo v enako stanje in kakovost, kakršna sta bila pred gradbenim posegom, poškodbe na gozdnem drevju in gozdnih poteh ter začasnih gradbenih površinah se sanirajo, morebitna propadla drevnina se nadomesti, iz gozda se odstrani ves neporabljeni material in omogoči se nemoteno gospodarjenje z okoliškimi gozdovi. Travniške površine, ki so bile med gradnjo poškodovane, se ponovno zatravijo. Na območju deponij za začasno shranjevanje travne ruše se vzpostavi nadzor strokovnjaka pedologa nad izvedbo omilitvenega ukrepa za metulja strašničinega mravljiščarja, ki zagotovi vrnitev zemljišča v stanje pred izvedbo ukrepa. Nadzor strokovnjaka pedologa se zagotovi tudi na območju začasnih deponij za skladiščenje plinovodnih cevi med gradnjo.
(17) Vsi posegi v gozdu se izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje gozdov, načrtuje pa jih Zavod za gozdove Slovenije.
65. člen 
(zamočvirjena območja) 
Na zamočvirjenih območjih se uredijo začasne transportne poti z nasutjem nosilnega tamponskega materiala na geotekstilu ali polaganjem lesenih kolov. Začasne transportne poti se po končani gradnji odstranijo in povrnejo v enako stanje in kakovost, kakršna sta bila pred gradbenim posegom. Plinovodna cev se obteži z betonskimi jahači za preprečitev vzgona.
66. člen 
(relief in varstvo tal) 
(1) Posegi v tla in odstranjevanje krovnih plasti se opravijo tako, da se prizadene čim manjša površina tal.
(2) Plasti tal se pri zasipanju vračajo v obratnem vrstnem redu, v kakršnem so bile odkopane.
(3) Na območjih hidromorfnih tal se uporabljajo delovni stroji in vozila, ki imajo čim manjšo obtežbo na enoto stične površine s tlemi.
(4) Izdela se načrt o ravnanju in uporabi rodovitnega dela prsti med gradnjo. Opredelijo se odlagališča presežkov materiala ter začasna odlagališča rodovitnega dela prsti in njene uporabe. Prepreči se onesnaženje humusa, ki se odstranjuje in premešča pri odkrivanju krovnih plasti tal (živica in mrtvica). Kupi skladiščene prsti ne smejo biti višji od 1,5 m in po njih se ne sme voziti. Odgrnjene zemlje ni dopustno stiskati, da se ohrani njena plodnost. Rodovitna prst se po gradnji vrne v ustreznem vrstnem redu plasti. Na njivskih površinah se depresije zaradi posedanja zemljine izravnajo z nasutjem ustrezne prsti.
(5) Na vseh napravah in objektih, na katerih obstaja možnost razlivanja nevarnih snovi, se predvidijo tehnični ukrepi za preprečitev tega razlivanja.
(6) Po končani gradnji se tla na pretežnem delu območij gradbišč povrnejo v enako stanje in kakovost, kakršna sta bila pred gradbenim posegom. Na posameznih odsekih se ureditev delovnega pasu zaradi načina izvedbe plinovoda prilagodi terenskemu poteku, pri čemer se krajinska slika širšega območja ne spreminja.
(7) Na reliefno izpostavljenih območjih se upoštevajo protierozijski ukrepi, ki so navedeni v 63. členu te uredbe.
67. člen 
(varstvo zraka) 
(1) Uporabljajo se tehnično brezhibna vozila in stroji. Tovor se nanje naloži tako, da ne onesnažuje okolja, sipki tovor pa se prekriva. Z nalaganjem in razlaganjem tovora ni dopustno onesnaževati ceste. V sušnem in vetrovnem vremenu se makadamske prevozne in gradbene površine vlažijo. Sipki material se skladišči proč od stanovanjskih območij ter se v sušnem in vetrovnem vremenu vlaži in prekriva. Prometne površine na gradbišču, javne prometne površine in vozila pri vožnji z gradbišča na javne prometne površine se redno čistijo.
(2) Območja dokončane gradnje se sproti rekultivirajo.
68. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Uporabljajo se manj hrupni delovni stroji in motorna vozila. Najhrupnejši stroji naj obratujejo pri najnižjem možnem številu vrtljajev.
(2) Hrupna dela se opravljajo v dnevnem času delovnega tedna med 6. in 18. uro.
(3) Na območju stanovanjskega objekta Male Žablje 98 se med gradnjo postavi protihrupna zaščita, ki jo med pripravo projektne dokumentacije določi izdelovalec elaborata zaščite pred hrupom.
(4) Transportne poti se čim bolj izognejo stanovanjskim stavbam in drugim stavbam z varovanimi prostori.
69. člen 
(ravnanje z odpadki) 
(1) Z inertnim materialom, ki nastane zaradi odstranitve objektov in infrastrukture, se ravna v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Nevarni odpadki, mednje spadata tudi zemljina, onesnažena zaradi razlitja nevarnih snovi, in odpadna embalaža nevarnih snovi, se izročijo pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar se ustrezno evidentira.
(2) Zeleni odrez se ločeno odpelje na odlagališče komunalnih odpadkov ali v organizirane zbirne centre.
(3) Odpadna embalaža se na gradbišču zbira ločeno po vrstah materiala in zagotovi se njen odvoz na najbližje odlagališče komunalnih odpadkov ali v zbirni center.
(4) Odpadne vode se po opravljenem tlačnem preizkusu filtrirajo in odvajajo v okolico. Odpadna olja in kondenzat filtrirnih separatorjev, ki nastajajo med obratovanjem plinovoda, se oddajo pooblaščenemu zbiralcu odpadnih olj.
70. člen 
(varstvo pred požarom) 
Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela študija požarne varnosti.
VIII. POSTOPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 
71. člen 
(postopnost izvedbe) 
(1) Ureditve, ki jih določa državni prostorski načrt, se lahko izvedejo v teh korakih, ki so funkcionalno zaokrožene celote:
– gradnja posameznih delov novega plinovoda z vsemi pripadajočimi ureditvami in opustitev posameznih delov obstoječega plinovoda,
– delni dvig tlaka zemeljskega plina na 73,9 bara,
– obnova MRP Ajdovščina,
– razširitev in obnova MRP Batuje,
– obnova MRP Keramix,
– prestavitev dela postrojenj z MMRP Šempeter–Nova Gorica,
– preureditev RMRP Šempeter,
– gradnja MMRP Vrtojba,
– preureditev in razširitev odcepa R34R,
– preureditev in razširitev odcepa R31AR,
– preureditev in razširitev sekcijske zaporne postaje BS1-M3R,
– prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, odstranitve in začasne prestavitve drugih objektov ter ureditve, ki so potrebne za uresničitev načrtovanih prostorskih ureditev,
– drugi ukrepi in ureditve,
– ureditev začasnih deponij za skladiščenje plinovodnih cevi med gradnjo,
– izvedba gradbenotehničnih podpornih ukrepov za zaščito plinovoda na reliefno razgibanih območjih,
– izvedba hidrotehničnih ukrepov za ureditev prečkanj vodotokov in odvajanja zalednih voda,
– dopolnitev ustreznih okoljevarstvenih ukrepov v skladu z rezultati monitoringa.
(2) Prostorske ureditve se lahko izvedejo posamezno ali sočasno.
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA 
72. člen 
(monitorning) 
(1) Med gradnjo se zagotovijo ti monitoringi:
– del v vodotokih in na območju predlaganega vodovarstvenega območja (prisotnost mineralnih olj, motnost in mikrobiološke analize ter hidrogeološki nadzor) ter monitoring vodnih zajetij,
– ohranjanja narave,
– kmetijskih zemljišč,
– hrupa in
– ohranjanja kulturne dediščine.
(2) Med obratovanjem se zagotovijo ti monitoringi:
– ohranjanja narave,
– kakovosti kmetijskih zemljišč in
– hrupa.
(3) Pri odmiku od dovoljenih vrednosti med gradnjo ali obratovanjem plinovoda se zagotovijo ti dodatni zaščitni ukrepi:
– dodatne prostorske, gradbene in tehnične rešitve,
– dodatne krajinskoarhitekturne ureditve,
– sanacije poškodb,
– spremembe rabe prostora ali objektov in
– drugi ukrepi v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno področje varstva okolja (omilitveni ukrepi).
(4) Pri določitvi točk in vsebine monitoringa se upoštevajo vsa poglavja o monitoringu iz Poročila o vplivih na okolje, št. 12722, maj 2014, izdelovalca Projekt d. d. Nova Gorica. Smiselno se upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, se spremljanje in nadzor prilagodita in uskladita z drugimi obstoječimi ali predvidenimi državnimi in lokalnimi spremljanji stanja kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi najmanj toliko točk nadzora, da se o tem stanju pridobi utemeljena informacija. Točke monitoringa morajo omogočati stalno pridobivanje podatkov. Rezultati monitoringa so javni in investitor poskrbi za dostopnost podatkov.
73. člen 
(organizacija gradbišča) 
(1) Gradbišče in začasna odlagališča presežka materiala, ki ne bo uporabljen za neposredno zasipanje plinovoda v jarku, se uredijo v delovnem pasu na območju državnega prostorskega načrta na predhodno arheološko pregledanih območjih zunaj območij kulturne dediščine in čim dlje od vodotokov. Gradbišče se zavaruje pred poplavljanjem in erozijo tal ter tako, da se zagotovita varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč.
(2) Med gradnjo plinovoda se uredita začasni deponiji za skladiščenje plinovodnih cevi, po končani gradnji pa se tam vzpostavi prvotno stanje. Deponija Batuje se uredi na travniku med lokalno cesto, ki vodi od regionalne ceste do industrijske cone Batuje, in regionalno cesto R3 Dornberk–Selo. Deponija Volčja Draga se uredi na travniku med regionalno cesto R3 Tri hiše–Volčja Draga in železniško progo Jesenice–Nova Gorica–Sežana. Dostop do deponij se uredi z obstoječe javne ceste.
(3) Pri gradnji nastali presežek materiala z zemeljskega izkopa, ki ga ni mogoče uporabiti za zasipanje plinovoda, se razgrne v delovnem pasu na območju odstranjene rodovitne zemlje, preostanek pa se odloži v skladu s predpisi na urejena odlagališča.
(4) Zagotovijo se pravočasni posegi za preprečitev onesnaženja tal in voda ob morebitnem izlitju onesnaževal (naftnih derivatov, olja) na območju gradnje – takojšnje izčrpavanje onesnaževal z onesnaženega območja, takojšen intervencijski izkop onesnaženega dela zemljine in odvoz onesnažene zemljine na odlagališče posebnih odpadkov. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in vodotoke.
(5) Po gradnji se vse površine sanirajo do enakega stanja in kakovosti, kakršna sta bila pred gradbenim posegom.
74. člen 
(dodatne obveznosti) 
(1) Poleg vseh obveznosti, navedenih v 72. in 73. členu, so obveznosti investitorja tudi:
– pred začetkom del pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi na območje objektov in naprav, pa tudi v njihove varovalne pasove,
– pravočasno seznaniti prebivalstvo z začetkom in načinom izvajanja gradbenih del ter morebitnimi omejitvami prometa in oskrbe s komunalno infrastrukturo,
– seznaniti prebivalstvo ob plinovodu s pravili in postopki, ki jih je treba upoštevati med gradnjo in obratovanjem plinovoda,
– ustrezno zaščititi objekte in naprave med gradnjo, po njej pa odpraviti morebitne poškodbe na njih,
– omogočiti nemoteno komunalno, energetsko in telekomunikacijsko oskrbo objektov,
– zagotoviti ali nadomestiti dostope in dovoze do obstoječih objektov in zemljišč,
– narediti posnetek ničelnega stanja cest, ki se prekopljejo in med gradnjo uporabljajo za prevozne poti na gradbišča, poškodbe pa po gradnji odpraviti in na cestah vzpostaviti prvotno stanje,
– pred začetkom del zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih in drugih odpadkov ali pa prevoz ter njihovo predelavo in odstranjevanje.
(2) Investitor pripravi ustrezne razmejitve, izroči potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem, poskrbi za prevzem vseh gozdnih zemljišč in gospodarske javne infrastrukture ter grajenega javnega dobra, ki jih sam v skladu s predpisi o javni infrastrukturi ne prevzame v upravljanje.
X. DOPUSTNA ODSTOPANJA 
75. člen 
(dopustna odstopanja) 
(1) Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju energetskih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo z oblikovalskega, energetsko-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika primernejše rešitve, ki upoštevajo zadnje stanje tehnike in omogočajo gospodarnejšo rabo prostora.
(2) Na območjih, na katerih se plinovod približa objektom, prečka varovana območja ali morfološko zahteven relief, vodotoke ali infrastrukturne objekte ali pa poteka vzporedno z njimi, ter na območju začasnega skladiščenja plinovodnih cevi med gradnjo je širina delovnega pasu zaradi prilagajanja dejanskim razmeram lahko tudi večja ali manjša od navedenih v 17. členu te uredbe.
(3) Dopustna odstopanja pri trasi novega plinovoda in širini delovnega pasu so vse do meje območja državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe. Začasne dostopne poti in začasne prestavitve objektov se v dogovoru z lastniki zemljišč lahko prilagodijo stanju na terenu. Objekti, ki so navedeni za odstranitev, se lahko tudi prestavijo, če je to tehnično in prostorsko mogoče. Vsi navedeni dopustni odstopanja morajo upoštevati pogoje iz prvih dveh odstavkov tega člena.
(4) Pri uresničitvi državnega prostorskega načrta so dopustna odstopanja glede tlorisnih dimenzij objektov, njihove višine in višinskih kot. Odstopanje pri tlorisu je + 15 %, pri višini objektov pa +/ – 10 %. Lokacijsko se lahko nadzemni plinovodni objekti prestavijo vzdolž trase plinovoda.
(5) Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjih odstavkov ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta ali sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javno koristjo. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati projektni soglasodajalci, v pristojnost katerih posegajo.
XI. NADZOR 
76. člen 
(nadzor) 
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpektorat, pristojen za prostor.
XII. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI 
77. člen 
(dopustni posegi in dejavnosti do začetka izvedbe prostorskih ureditev) 
(1) Do začetka izvedbe prostorskih ureditev iz 3. člena te uredbe ali njihovih posameznih korakov, določenih v 71. členu te uredbe, so na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe dopustni: opravljanje kmetijskih in gozdarskih dejavnosti na obstoječih kmetijskih in gozdnih zemljiščih, gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, izvajanje ukrepov pred škodljivim delovanjem voda in ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter vzdrževanje, rekonstrukcija in odstranitev obstoječih objektov, pri čemer se njihova namembnost ne spreminja, zunanja ureditev dvorišč in dostopnih poti do obstoječih ali novih stavb zunaj območja državnega prostorskega načrta ter vse druge dejavnosti, ki jih je mogoče opravljati v skladu z merili in pogoji te uredbe.
(2) Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni, če se zaradi njih ne poslabšajo možnosti za izvedbo ureditev, ki so predmet državnega prostorskega načrta. Z njimi mora soglašati sistemski operater plinovodnega omrežja.
78. člen 
(občinski prostorski akti) 
Z dnem uveljavitve te uredbe se za celotno območje iz 4. člena te uredbe in za vse ureditve na tem območju šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:
– Odlok o prostorskih sestavinah dolgoročnega plana občine Ajdovščina za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradno glasilo občin Ajdovščine, Nova Gorica in Tolmin, št. 2/87 in 96/04),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Ajdovščina (Uradno glasilo, št. 1/98, Uradni list RS, št. 96/04, 92/05, 108/06, 45/08, 19/09, 100/11 in 14/12),
– Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 95/12),
– Odlok o občinskem prostorskem načrtu občine Renče–Vogrsko (Uradne objave uradnega glasila Občine Renče–Vogrsko, št. 10/2014),
– Odlok o občinskem prostorskem načrtu občine Šempeter–Vrtojba (Uradni list RS, št. 7/14),
– Odlok o občinskem prostorskem načrtu občine Miren–Kostanjevica (Uradni list RS, št. 85/13).
79. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-65/2015
Ljubljana, dne 10. decembra 2015
EVA 2015-2550-0172
Vlada Republike Slovenije 
dr. Miroslav Cerar l.r.
Predsednik
PRILOGA: