Uradni list

Številka 63
Uradni list RS, št. 63/2015 z dne 31. 8. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 63/2015 z dne 31. 8. 2015

Kazalo

2628. Sklep o vsebini načrtov sanacije bank in hranilnic, stran 7493.

  
Na podlagi tretjega odstavka 185. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 25/15; v nadaljevanju ZBan-2) in prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo in 59/11) izdaja Svet Banke Slovenije
S K L E P
o vsebini načrtov sanacije bank in hranilnic
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina sklepa)
(1) Ta sklep podrobneje določa vsebino informacij, ki jih morajo vključevati načrti sanacije bank in hranilnic (v nadaljevanju banka).
(2) Določbe tega sklepa se uporabljajo za:
(a) banko, ki ni del skupine, nad katero Banka Slovenije ali drug pristojni organ izvaja nadzor na konsolidirani podlagi, pri pripravi načrta sanacije skladno s prvim odstavkom 184. člena ZBan-2;
(b) banko, ki je del skupine, nad katero Banka Slovenije, Evropska centralna banka ali drug pristojni organ izvaja nadzor na konsolidirani podlagi, in ni EU nadrejena banka, pri pripravi individualnega načrta sanacije skladno z drugim odstavkom 184. člena ZBan-2;
(c) EU nadrejeno družbo, ki je v skladu z 291. členom tega zakona vključena v nadzor na konsolidirani podlagi, ki ga izvaja Banka Slovenije ali Evropska centralna banka, pri pripravi načrta sanacije skupine skladno s prvim odstavkom 189. člena ZBan-2.
(3) Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.
2. člen
(prenos direktiv EU)
S tem sklepom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 173, z dne 12. junija 2014, str. 190; v nadaljevanju Direktiva 2014/59/EU).
3. člen
(opredelitve pojmov)
(1) Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v določbah ZBan-2 oziroma Uredbi (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL EU št. 176 z dne 27. junija 2013, str. 1).
(2) Za namen tega sklepa veljajo naslednje opredelitve pojmov:
(a) »sanacija« pomeni ukrepe, s katerimi se v primeru znatnega poslabšanja finančnega položaja banke omogoči njeno prestrukturiranje tako, da se ohrani ali ponovno vzpostavi uspešno poslovanje in finančna trdnost banke;
(b) »kazalniki načrta sanacije« pomenijo kvalitativne in kvantitativne kazalnike poslabšanja finančnega položaja banke, ki na podlagi načrta sanacije sprožijo posamezne ukrepe sanacije ali pripravljalne aktivnosti za izvedbo posameznih ukrepov sanacije;
(c) »aktiviranje načrta sanacije« pomeni uporabo oziroma izvedbo posameznih ali vseh ukrepov, navedenih v načrtu sanacije;
(d) »kritična funkcija« pomeni aktivnost, storitev ali dejavnost banke oziroma skupine, pri kateri obstaja verjetnost, da bi njeno prenehanje povzročilo motnje ključnih storitev v realnem gospodarstvu ali težave s finančno stabilnostjo zaradi velikosti, tržnega deleža, zunanje in notranje medsebojne povezanosti, kompleksnosti ali čezmejnih dejavnosti banke ali skupine, zlasti v zvezi z nadomestljivostjo te aktivnosti, storitve ali dejavnosti;
(e) »glavna poslovna dejavnost« je poslovna dejavnost in z njo povezane storitve, ki predstavljajo bistvene vire prihodkov za banko ali skupino, katere del je banka, in je kot taka pomembna za njen obstoj;
(f) »pomembna družba« je družba ali podružnica znotraj skupine, ki:
– ima pomemben vpliv na dobiček in vire financiranja ter predstavlja pomemben delež sredstev, obveznosti in kapitala skupine,
– opravlja ključne poslovne dejavnosti v skupini,
– izvaja centralizirane funkcije operativne in administrativne narave ter funkcijo upravljanja tveganj na ravni skupine,
– predstavlja veliko tveganje, da bi v primeru znatnega poslabšanja svojega finančnega položaja ali v primeru morebitnega prenehanja lahko ogrozila obstoj skupine ali banke v skupini,
– ima pomemben vpliv na finančno stabilnost v eni ali več državah članicah, kjer ima registrirano dejavnost oziroma kjer posluje.
II. VSEBINA NAČRTA SANACIJE BANKE ALI SKUPINE
4. člen
(informacije v načrtu sanacije)
(1) Načrt sanacije banke oziroma individualni načrt sanacije banke mora v povezavi z zahtevami iz drugega odstavka 185. člena ZBan-2 vključevati informacije iz 5. do 14. člena tega sklepa.
(2) Načrt sanacije skupine mora v povezavi z zahtevami iz 189. člena ZBan-2 vključevati opis ukrepov za ohranjanje ali ponovno vzpostavitev pogojev za stabilno poslovanje skupine kot celote, nadrejene družbe in vseh podrejenih družb v skupini ter za izboljšanje finančnega položaja vsake od njih. Informacije iz 5. do 14. člena tega sklepa se v načrtu sanacije skupine smiselno navedejo na ravni skupine, dodatno pa se vključijo posebne informacije, ki se nanašajo na razmerja med subjekti v skupini oziroma na posamezne subjekte v skupini, kot izhaja iz določb prej navedenih členov.
5. člen
(povzetek glavnih vsebin načrta sanacije)
(1) Načrt sanacije mora v povzetku svojih glavnih vsebin vključevati najmanj naslednje informacije:
1. navedbo odgovorne osebe za sprejem in aktiviranje načrta sanacije,
2. povzetek strateške analize in analize različnih možnosti prestrukturiranja,
3. povzetek postopka aktiviranja načrta sanacije in oceno sposobnosti sanacije banke z ukrepi sanacije v pogojih stresnih scenarijev,
4. povzetek obsega in načina komunikacije ter razkritij v zvezi z morebitnim izvajanjem ukrepov sanacije,
5. povzetek morebitnih predvidenih pripravljalnih ukrepov, ki bi prispevali k učinkovitemu izvajanju ukrepov sanacije.
(2) V povzetku iz prvega odstavka tega člena morajo biti navedene tudi bistvene spremembe načrta sanacije glede na predhodni načrt sanacije.
6. člen
(upravljanje v zvezi z načrtom sanacije)
(1) Informacije o upravljanju v zvezi z načrtom sanacije morajo obsegati najmanj informacije o:
1. pripravi načrta, z opisom pristopa in celotnega postopka priprave načrta (z navedbo uporabe posebnih orodij ali metodologij, če so uporabljene) ter z opredelitvijo funkcije vključenih oseb in njihove vloge pri pripravi posameznih delov načrta;
2. sprejemanju načrta, z opisom postopka potrjevanja predloga načrta, vključno z vlogami in pristojnostmi različnih organov oziroma služb banke (notranja revizija, zunanja revizija in komisija za tveganja);
3. aktiviranju načrta sanacije, z opisom politike glede kazalnikov načrta sanacije in izvedbe ukrepov sanacije, ki obsega:
– vloge in odgovornosti posameznih funkcij v banki pri izbiri in spremljanju izbranih kazalnikov načrta sanacije;
– odgovornosti posameznih funkcij v banki pri sprejemanju odločitev o izvedbi ukrepov sanacije glede na značilnosti in učinek poslabšanja finančnega položaja banke ter rokovnik za izvedbo posameznih korakov;
4. vključitvi načrta sanacije v redne procese upravljanja tveganj ter spreminjanju načrta sanacije, z opisom vloge in odgovornosti posameznih vključenih funkcij/služb, postopka in sprožilcev dopolnitev oziroma sprememb načrta sanacije (pomembne spremembe v banki ali okolju) in navedbo odgovornih oseb za dopolnjevanje ali spreminjanje načrta sanacije;
5. postopkih, ki zagotavljajo, da je uprava pravočasno informirana o potrebnosti izvedbe ukrepov sanacije, stopnjevanju teh ukrepov na podlagi doseganja ali preseganja mejnih vrednosti kazalnikov načrta sanacije oziroma da je vključena v procese odločanja o teh ukrepih.
(2) V primeru skupine morajo biti v načrtu opredeljeni tudi dogovori za usklajeno in dosledno izvajanje ukrepov na ravni nadrejene družbe skupine in vsakega posameznega subjekta v skupini.
7. člen
(strateška analiza)
(1) Strateška analiza, katere namen je identificirati glavne poslovne dejavnosti in kritične funkcije banke ter opredeliti ukrepe za ohranitev le-teh v primeru znatnega poslabšanja finančnega položaja banke, mora vključevati najmanj naslednje informacije:
1. opis poslovnega modela z opredelitvijo glavnih poslovnih dejavnosti z vidika njihove pomembnosti za obstoj in ustvarjanje prihodka ter predstavitve meril za njihov izbor.
2. opis kritičnih funkcij, meril za njihovo opredelitev ter oceno potencialnih negativnih posledic za druge osebe v skupini, ostale banke v bančnem sistemu, finančne trge in realni sektor v primeru, če bi banka te funkcije prenehala izvajati;
3. opis poslovne strategije s poslovnim načrtom in strategije prevzemanja tveganj;
4. analizo najpomembnejših nasprotnih strank oziroma izpostavljenosti, in sicer:
– 10 največjih bilančnih (po sredstvih in obveznostih) in zunajbilančnih izpostavljenosti do tretjih oseb po vrstah produktov (kratkoročni in dolgoročni krediti / depoziti po zapadlosti, garancije, zavarovanja, naložbe v kapital);
– vseh koncentracij izpostavljenosti (panožno, regijsko, po vrsti produkta, po ročnosti), ki bi v primeru težav v določenem segmentu lahko pomembno poslabšale finančni položaj banke;
– povezav in izpostavljenosti do drugih udeležencev na denarnem trgu (medbančni odnosi);
– vseh odvisnosti od tretjih oseb, od katerih je odvisno poslovanje banke ali izvajanje posameznih kritičnih funkcij banke oziroma ima lahko poslabšanje poslovanja banke nanje pomembne negativne učinke;
5. v primeru skupine tudi opredelitev pomembnih družb v skupini, zlasti z vidika glavnih poslovnih dejavnosti ter kritičnih funkcij, in vseh pomembnih znotrajskupinskih izpostavljenosti, kapitalskih povezav v skupini, povezav v zvezi z viri financiranja ter vseh ostalih pomembnih povezav med subjekti v skupini (kot npr. pravno zavezujoči sporazumi o izvajanju storitev administrativne in operativne narave ter o nalogah v zvezi z upravljanjem tveganj za druge dele skupine).
(2) V kolikor so posamezne informacije iz prvega odstavka tega člena ustrezno predstavljene v drugih dokumentih, ki jih je banka že posredovala Banki Slovenije, se lahko banka sklicuje na te informacije z navedbo dokumenta oziroma dela dokumenta, v katerem je posamezna informacija predstavljena.
8. člen
(razpoložljive možnosti prestrukturiranja)
(1) Informacije v zvezi z razpoložljivimi možnostmi prestrukturiranja morajo obsegati najmanj:
1. opis različnih možnosti prestrukturiranja z ukrepi, ki jih banka sprejme v primeru znatnega poslabšanja svojega finančnega položaja s ciljem, da se okrepi do te mere, da ponovno vzpostavi svoje uspešno poslovanje in finančno trdnost, predvsem poslovanje na svojih glavnih poslovnih dejavnosti in izvajanje kritičnih funkcij (npr. ukrepi v zvezi z ohranitvijo ali vzpostavitvijo ustrezne likvidnosti, v zvezi z ohranitvijo ali vzpostavitvijo kapitalske ustreznosti, v zvezi z dostopom do virov financiranja za nemoteno poslovanje in izpolnjevanje zapadlih obveznosti, v zvezi z zmanjševanjem tveganj in zmanjševanjem finančnega vzvoda);
2. časovni okvir za implementacijo različnih možnosti prestrukturiranja;
3. navedbo morebitnih ovir za izvedbo ukrepov sanacije, ki vključujejo ovire pravne ali operativne narave za pravočasno implementacijo različnih možnosti prestrukturiranja; v primeru skupine tudi navedbo morebitnih pravnih in drugih ovir, ki izhajajo iz zavezujočih dogovorov med subjekti v skupini;
4. oceno izvedljivosti predlaganih možnosti prestrukturiranja, ki vključuje oceno potencialnih tveganj, nastalih zaradi implementacije posamezne možnosti.
(2) Banka v okviru razpoložljivih možnosti prestrukturiranja opiše tudi ukrepe, ki bi se lahko izvedli v primeru, ko so izpolnjeni pogoji za ukrepe zgodnjega posredovanja.
9. člen
(analiza razpoložljivih možnosti prestrukturiranja)
Analiza razpoložljivih možnosti prestrukturiranja mora vključevati najmanj naslednje informacije:
1. oceno učinkov vsake možnosti, ki je obravnavana v načrtu sanacije, vključno z učinki, ki jih ima posamezna možnost za nadaljevanje kritičnih funkcij in vplivom na solventnost, kapitalsko ustreznost, likvidnost, vire financiranja, dobičkonosnost in izvajanje poslov, ter navedbo predpostavk, upoštevanih pri ocenjevanju učinkov; v primeru skupine tudi jasno opredelitev subjektov v skupini, pri katerih je bil zaznan učinek v zvezi z obravnavo posameznih možnosti prestrukturiranja;
2. oceno učinkov različnih možnosti prestrukturiranja na zunanje okolje, to je na finančni sistem, delničarje, nasprotne stranke, zaposlene in potencialne druge zunanje učinke, ter navedbo predpostavk, upoštevanih pri ocenjevanju učinkov;
3. presojo, ali je ogroženo nemoteno opravljanje poslov v primeru implementacije določene možnosti prestrukturiranja z vidika dostopnosti do tržne infrastrukture in internih virov (npr. ustreznost informacijske podpore, zaposlenih).
10. člen
(viri financiranja)
(1) Informacije o virih financiranja morajo obsegati opis ureditev, ki zagotavljajo vire financiranja banke v izrednih pogojih, vključno z opredelitvijo potencialnih virov, ki bi bili na razpolago ter oceno razpoložljivega zavarovanja, vključno z analizo izpolnjevanja pogojev za dostop banke do posojila v skrajni sili pri Banki Slovenije.
(2) Možnosti prestrukturiranja, ki jih opredeli banka v načrtu sanacije, ne smejo predvideti uporabe izredne javnofinančne pomoči ali imeti neposrednih negativnih javnofinančnih učinkov.
(3) V primeru skupine mora načrt sanacije skupine oziroma individualni načrt sanacije na ravni posamezne podrejene družbe vključevati opis ureditev morebitne znotrajskupinske finančne podpore, iz katerega mora biti razvidno, kdo v skupini zagotavlja in kdo prejme finančno podporo, oblika finančne podpore, morebitni posebni pogoji za zagotavljanje finančne podpore in druge informacije, pomembne z vidika vpliva finančne podpore na sposobnost sanacije skupine oziroma posameznih subjektov v njej.
11. člen
(kazalniki načrta sanacije)
Informacije o kazalnikih načrta sanacije morajo obsegati najmanj:
1. minimalni nabor kazalnikov v skladu s Smernicami o minimalnem seznamu kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov načrta sanacije, ki so objavljene na spletni strani Evropskega bančnega organa (http://www.eba.europa.eu/documents/10180/1147256/EBA-GL-2015-02_SL_Guidelines+ on+recovery+plans+indicators.pdf/4acda2a3-cd46-46b0-9b85-74ab517f6e22);
2. mejne vrednosti kazalnikov kot opozorilnih signalov, pri preseganju katerih mora banka sprožiti postopek odločanja o aktiviranju načrta sanacije oziroma o stopnjevanju ukrepov sanacije;
3. druge okoliščine in dogodke, ki bi lahko bile sprožilec za pričetek postopka odločanja o aktiviranju načrta sanacije;
4. metodologije in orodja za spremljanje kazalnikov načrta sanacije ter drugih možnih sprožilcev za pričetek postopka odločanja o aktiviranju načrta sanacije.
12. člen
(stresni scenariji)
(1) Informacije o stresnih scenarijih morajo obsegati najmanj informacije o sistemskem in banki specifičnem stresnem scenariju ter oceno učinkovitosti in izvedljivosti načrta sanacije v pogojih posameznega stresnega scenarija.
(2) Za vsak scenarij je potrebno navesti predpostavke scenarija, oceno učinkov scenarija na banko in oceno učinkov vsakega od predvidenih ukrepov v sanacijskem načrtu v pogojih stresnega scenarija, in sicer z:
1. opisom glavnih predpostavk sistemskega stresnega scenarija, ki nastopi zaradi upočasnitve gospodarske rasti in splošnega poslabšanja gospodarskih razmer, pojava hitrega poslabšanja likvidnosti medbančnega trga, pomembnega padca cen različnih vrst premoženja, nastopa plačilne nesposobnosti različnih tržnih udeležencev z vplivom na finančno stabilnost in v drugih podobnih okoliščinah; v sistemskem scenariju je potrebno upoštevati situacijo, da bi tudi druge banke izvajale ukrepe sanacije v istem obdobju;
2. opisom glavnih predpostavk banki specifičnega stresnega scenarija, ki nastopi npr. zaradi nastopa plačilne nesposobnosti pomembnih nasprotnih strank, izgube ugleda banke, nenadnega odliva likvidnosti, padca cen premoženja, v katerem ima banka večjo izpostavljenost, večjih izgub iz naslova kreditnih, tržnih ali operativnih tveganj;
3. oceno učinkov vsakega stresnega scenarija na kapital banke, likvidnost, njen finančni položaj, dobičkonosnost, sposobnost izvajanja poslov in druge vidike poslovanja banke;
4. presojo izvedljivosti, primernosti in uspešnosti posameznih možnih ukrepov sanacije v pogojih vsakega stresnega scenarija z oceno vpliva na solventnost, kapitalsko ustreznost, likvidnost, dobičkonosnost, nemoteno izvajanje poslov in ugled banke ter drugih vplivov.
(3) V primeru skupine morajo biti za vsakega od stresnih scenarijev ugotovljene ovire za izvajanje ukrepov na ravni skupine in na ravni posameznih subjektov v skupini.
13. člen
(načrt komunikacije in razkritij)
Načrt komunikacije in razkritij v zvezi z izvajanjem ukrepov sanacije mora vključevati najmanj naslednje informacije:
1. opis interne izmenjave informacij v zvezi z ukrepi sanacije, z navedbo prejemnikov (vključno s predstavniki zaposlenih), načina oziroma poti informiranja, namena oziroma razloga za informiranje;
2. opis komunikacije z zunanjo javnostjo in drugimi deležniki, na katere ima izvajanje ukrepov sanacije lahko vpliv, vključno z razkritji za vlagatelje, nasprotne stranke banke, finančne trge, tržne udeležence in delničarje ter širšo javnost. Za vsakega deležnika se opredeli namen in način komunikacije. V primeru, da se za različne možnosti prestrukturiranja informira različne deležnike, se to navede v načrtu;
3. oceno vpliva morebitnih reakcij različnih deležnikov na izvajanje ukrepov sanacije in navedbo možnih ukrepov v primeru, da se različni deležniki oziroma trgi negativno odzovejo na razkritja o položaju banke in izvajanju ukrepov sanacije;
4. opredelitev načina obveščanja in odgovornih oseb za pravočasno in celovito informiranje Banke Slovenije ali Evropske centralne banke o nastopu razlogov za aktiviranje načrta sanacije ter o samih ukrepih sanacije in njihovem morebitnem stopnjevanju.
14. člen
(pripravljalni ukrepi)
Informacije o pripravljalnih ukrepih v zvezi z izvajanjem načrta sanacije morajo obsegati najmanj informacije o:
1. ukrepih, ki so sprejeti oziroma predvideni z namenom olajšanja izvajanja načrta sanacije oziroma povečanja njegove učinkovitosti;
2. vplivu posameznega pripravljalnega ukrepa na odpravo morebitnih identificiranih ovir za implementacijo različnih možnosti prestrukturiranja;
3. časovnem okviru za izvedbo pripravljalnih ukrepov.
III. KONČNE DOLOČBE
15. člen
(veljavnost sklepa)
(1) Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Ta sklep se bo prenehal uporabljati z uveljavitvijo regulativnih tehničnih standardov iz desetega odstavka 5. člena Direktive 2014/59/EU, v katerih bodo določene informacije, ki jih mora vsebovati načrt sanacije.
Ljubljana, dne 25. avgusta 2015
dr. Janez Fabijan l.r.
Namestnik predsednika
Sveta Banke Slovenije