Uradni list

Številka 5
Uradni list RS, št. 5/2015 z dne 23. 1. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 5/2015 z dne 23. 1. 2015

Kazalo

147. Poslovnik Nadzornega odbora Občine Tišina, stran 376.

Na podlagi 32. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 – Odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – Odl. US) in 54. člena Statuta Občine Tišina (Uradni list RS, št. 38/07) je Nadzorni odbor Občine Tišina na 28. seji dne 20. 10. 2014 sprejel
P O S L O V N I K
Nadzornega odbora Občine Tišina
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem poslovnikom Nadzorni odbor Občine Tišina (v nadaljevanju: nadzorni odbor) ureja organizacijo, pristojnosti, način dela nadzornega odbora, pravice in dolžnosti predsednika in članov pri opravljanju nadzora, način odločanja in postopek nadzora.
2. člen
Nadzorni odbor kot najvišji organ nadzora javne porabe Občine Tišina deluje v okviru svojih pristojnosti samostojno in neodvisno. Svoje naloge opravlja pošteno, strokovno, vestno in nepristransko, v skladu z določbami Zakona o lokalni samoupravi, Statuta Občine Tišina in tega poslovnika.
3. člen
Delo nadzornega odbora je javno. Morebitne omejitve javnosti delovanja opredeljuje ta poslovnik.
Člani nadzornega odbora so pri svojem delu dolžni varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so kot take opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali aktom mestnega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto posameznikov in pravnih oseb.
4. člen
Sedež nadzornega odbora je Tišina 4, 9251 Tišina. Nadzorni odbor za seje uporablja prostore Občine Tišina (v nadaljevanju: občina).
Nadzorni odbor ima pečat, v katerega notranjem krogu je ime občinskega organa »Nadzorni odbor«. V sredini pečata je grb Občine Tišina.
Pečat nadzornega odbora se hrani v prostorih občinske uprave. Za njegovo uporabo in hranjenje je odgovorna za to pooblaščena oseba, ki jo določi direktor občinske uprave.
5. člen
Nadzorni odbor predstavlja predsednik nadzornega odbora, v njegovi odsotnosti pa pooblaščeni član.
II. SESTAVA IN KONSTITUIRANJE NADZORNEGA ODBORA
6. člen
Nadzorni odbor ima tri člane, ki jih imenuje občinski svet za dobo 4 let oziroma do poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval.
Prvo sejo nadzornega odbora po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov. Do izvolitve predsednika vodi sejo nadzornega odbora župan.
Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora. Predsednik se izvoli z večino glasov vseh članov nadzornega odbora. Glasovanje za predsednika nadzornega odbora je javno.
7. člen
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani mestnega sveta, župan, podžupan, člani svetov vaških skupnosti, direktor občinske uprave, javni uslužbenci mestne uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. Član nadzornega odbora je dolžan seznaniti nadzorni odbor s svojim statusom.
8. člen
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta.
Člana nadzornega odbora razreši občinski svet na predlog nadzornega odbora. Nadzorni odbor lahko predlaga predčasno razrešitev člana nadzornega odbora občinskemu svetu:
– če je njegov položaj v nasprotju z določili prejšnjega člena,
– če se trikrat zaporedoma (neupravičeno) ne udeleži seje in ne sodeluje pri delu nadzornega odbora,
– če nastanejo razlogi iz določbe prvega odstavka 37.a člena Zakona o lokalni samoupravi.
9. člen
Funkcija člana nadzornega odbora je nepoklicna.
Člani nadzornega odbora imajo za svoje delo pravico do plačila za opravljeno delo v skladu s Pravilnikom o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev in članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov Občine Tišina.
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotovijo v občinskem proračunu, na podlagi letnega programa dela NO.
10. člen
Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka če:
– je odgovorna oseba zakoniti zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe, s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala,
– je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe,
– če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora.
Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba ali sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora. O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor.
11. člen
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
Strokovno in administrativno delo zajema predvsem:
– priprava vabil in tehnično organizacijska dela za sklic in potek seje,
– posredovanje gradiv za seje nadzornega odbora,
– sestava zapisnika nadzornega odbora in pisnih odpravkov sklepov,
– vodenje evidence o aktivnosti članov,
– obveščanje nadzornega odbora o sprejemu in spremembah aktov občine s področij, ki so v pristojnosti nadzornega odbora,
– obveščanje nadzornega odbora o novostih na področju zakonodaje in drugih predpisov s področij, ki so v pristojnosti nadzornega odbora ter posredovanje mnenj in gradiv pristojnih državnih in strokovnih institucij,
– obveščanje članov nadzornega odbora o izobraževanjih in seminarjih,
– arhiviranje dokumentacije nadzornega odbora.
III. PRISTOJNOSTI NADZORNEGA ODBORA
12. člen
Nadzorni odbor ima naslednje pristojnosti:
1. opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
2. nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
3. nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov, ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z javnimi sredstvi in javnim premoženjem občine ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.
13. člen
Na občini in pri občinskih organih lahko nadzorni odbor opravlja neposredni nadzor.
Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev (javnih podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino in uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge pridobljene dokumentacije.
14. člen
Naloge predsednika nadzornega odbora so:
– vodi in organizira delo nadzornega odbora,
– predlaga dnevni red, sklicuje in vodi seje,
– podpisuje poročila, sklepe, zapisnike in druge akte nadzornega odbora,
– skrbi za izvajanje sklepov nadzornega odbora,
– spremlja izvajanje priporočil in predlogov nadzornega odbora,
– skrbi za javnost dela nadzornega odbora,
– sodeluje z občinskim svetom, županom in občinsko upravo,
– po potrebi se udeležuje sej občinskega sveta.
15. člen
Člani nadzornega odbora imajo pravico udeleževati se sej občinskega sveta.
Predsedniku nadzornega odbora se pošilja vabilo in gradivo za sejo občinskega sveta.
IV. NAČRTOVANJE DELA
16. člen
Nadzorni odbor sprejme v začetku vsakega koledarskega leta program dela in letni program za tekoče proračunsko leto v katerem se opredelijo konkretne naloge nadzornega odbora in oblike nadzora proračunskih porabnikov.
Nadzorni odbor je pri sprejemanju programa dela samostojen. Med letom lahko nadzorni odbor program dela spremeni ali dopolni.
Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga občinski svet ali župan.
17. člen
Nadzorni odbor vsako proračunsko leto izvede nadzor zaključnega računa proračuna občine.
18. člen
Z letnim programom nadzora seznani nadzorni odbor občinski svet in župana.
V. NAČIN DELA
1. Sklic seje
19. člen
Nadzorni odbor sprejema odločitve na sejah. Seje sklicuje predsednik odbora na lastno pobudo, v skladu s programom dela in na zahtevo večino članov nadzornega odbora. Če predsednik odbora v petih dneh po podani zahtevi ne skliče seje, jo lahko skličejo člani, ki so pobudo podali.
Predlog dnevnega reda za sejo nadzornega odbora določi predsednik. Na dnevni red se uvrsti točka »predlogi in pobude članov nadzornega odbora«. Predloge za uvrstitev na dnevni red lahko predsedniku nadzornega odbora pred sklicem seje podajo tudi člani nadzornega odbora.
20. člen
Vabilo na sejo nadzornega odbora mora biti pisno in posredovano članom NO najmanj pet dni pred dnem, določenim za sejo. V nujnih primerih, ki jih določi predsednik, je lahko ta rok tudi krajši. Vabilu se priloži gradivo, ki je potrebno za obravnavo.
Predsednik lahko povabi na sejo nadzornega odbora tudi predstavnike in strokovne sodelavce občinske uprave, izvedence in predstavnike javnih zavodov, organizacij in društev, katerih dejavnost se sofinancira iz občinskega proračuna in so predmet nadzora.
2. Potek seje
21. člen
Predsednik na začetku seje ugotovi sklepčnost nadzornega odbora, na to nadzorni odbor sprejme dnevni red.
Pri določanju dnevnega reda lahko člani nadzornega odbora predlagajo umik posamezne točke dnevnega reda, njegovo razširitev ali spremembo vrstnega reda obravnave. Razširitev dnevnega reda je možna le, če je za predlagano razširitev priloženo tudi gradivo.
22. člen
Po sprejemu dnevnega reda poteka seja po posameznih točkah dnevnega reda. Predsednik odbora najprej da besedo poročevalcu obravnavane točke dnevnega reda, ki poda obrazložitev, nato članom odbora po vrsti, kakor so se prijavili k razpravi. Razprava posameznega razpravljavca se mora nanašati na obravnavano zadevo, po sklepu nadzornega odbora se lahko tudi časovno omeji.
23. člen
Predsednik zaključi razpravo, ko ugotovi, da ni več razpravljavcev. Po opravljeni razpravi predsednik oblikuje k posamezni točki dnevnega reda predlog sklepa oziroma sklepov. Člani odbora glasujejo o vsakem predlaganem sklepu posebej.
Član nadzornega odbora ima pravico izraziti ločeno mnenje, ki se na njegovo zahtevo evidentira v zapisniku.
Predsednik lahko prekine sejo nadzornega odbora, če ni več sklepčna, po sklepu nadzornega odbora ali pa je potrebno pridobiti mnenje drugih organov.
3. Odločanje
24. člen
Nadzorni odbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Nadzorni odbor sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov nadzornega odbora.
Glasovanje na sejah je praviloma javno z dvigom rok. Predsednik najprej vpraša kdo je za in na to kdo je proti predlaganemu sklepu.
Predsednik po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.
Če nadzorni odbor na zahtevo večine članov odbora odloči, da se glasuje tajno, glasuje nadzorni odbor z glasovnicami.
4. Zapisnik
25. člen
O poteku seje nadzornega odbora se piše zapisnik, ki vsebuje:
– zaporedno številko seje, datum in kraj seje ter čas začetka in konca seje,
– evidenco prisotnosti članov odbora in vabljenih na sejo,
– ugotovitev sklepčnosti in sprejeti dnevni red,
– potek seje z navedbo poročevalcev in razpravljavcev,
– predlagane in sprejete sklepe z izidi glasovanja,
– izjave članov nadzornega odbora, za katere so zahtevali, da se vnesejo v zapisnik,
– morebitna ločena mnenja članov nadzornega odbora.
Zapisnik podpišeta predsednik in javni uslužbenec občinske uprave, ki je določen za administrativno in tehnično pomoč pri delu nadzornega odbora.
VI. POSTOPEK NADZORA
26. člen
Nadzorni odbor vodi postopek nadzora po tem poslovniku in predpisih, ki urejajo javne finance v občini.
Stranka v postopku nadzora (v nadaljevanju: nadzorovana oseba) je uporabnik sredstev oziroma premoženja in odredbodajalec oziroma skrbnik za javna sredstva oziroma premoženje.
27. člen
Nadzor se začne s sklepom o izvedbi nadzora, ki ga sprejme nadzorni odbor.
Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati navedbo nadzorovane osebe, opredelitev vsebine nadzora, čas in kraj nadzora ter navedbo člana nadzornega odbora, ki bo izvedel nadzor (v nadaljevanju: nadzornik).
Sklep o izvedbi nadzora se posreduje (vroči) nadzorovani osebi, ter županu občine.
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.
28. člen
V postopku nadzora ima nadzornik pravico zahtevati od nadzorovanih oseb vse podatke, ki so potrebni za izvedbo nadzora in sicer podatke, listine in dokumentacijo, ki jo je potrebno predložiti, ter določiti rok za predložitev podatkov.
Nadzorovana oseba je dolžna nadzorniku predložiti vso zahtevano dokumentacijo v določenem roku, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.
Rok za predložitev zahtevane dokumentacije se na prošnjo nadzorovane osebe lahko podaljša. Odločitev o tem sprejme nadzornik.
29. člen
Nadzor je potrebno opraviti tako, da sta delovni proces in poslovanje nadzorovane osebe čim manj motena. Predstavnik nadzorovane osebe je lahko ves čas nadzora prisoten.
Nadzor se lahko opravi pri nadzorovani osebi ali na sedežu nadzornega odbora.
30. člen
Po opravljenem nadzoru pripravi nadzornik osnutek poročila, ki mora vsebovati sestavine opredeljene v Pravilniku o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine (Uradni list RS, št. 23/09), ali drugem predpisu, ki ureja to področje. Osnutek poročila posreduje nadzornemu odboru.
Po obravnavi na seji nadzorni odbor sprejme osnutek poročila ali zahteva njegovo dopolnitev.
Sprejeti osnutek poročila o nadzoru nadzorni odbor posreduje nadzorovani osebi. Nadzorovana oseba ima pravico, da v roku petnajst dni od prejema osnutka poročila vloži ugovor oziroma odzivno poročilo. V odzivnem poročilu se nadzorovana oseba pisno opredeli o posameznih ugotovitvah iz osnutka poročila, pri katerih se ugotovijo kršitve predpisov, in poda svoje pripombe, mnenje in stališča, lahko predloži tudi poročilo o izvedbi ukrepov za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Kolikor z njimi razpolaga, lahko odzivnemu poročilu priloži tudi listinske dokaze.
Osnutek poročila ni informacija javnega značaja (označeno je oznako »zaupno«)
31. člen
Nadzorni odbor mora o ugovoru oziroma o navedbah v odzivnem poročilu odločiti v petnajstih dneh od prejema odzivnega poročila.
Na podlagi osnutka poročila o opravljenem nadzoru in odzivnega poročila nadzorovane osebe oziroma po poteku roka iz tretjega odstavka 30. člena tega poslovnika, pripravi nadzorni odbor poročilo o opravljenem nadzoru s priporočili in predlogi.
Poročilo mora vsebovati enake sestavine kot osnutek poročila ter priporočila in predloge.
Poročilo o opravljenem nadzoru s priporočili in predlogi je dokončni akt nadzornega odbora in mora biti v naslovu poročila kot tako navedeno.
Pri opisu posamezne ugotovitve o nepravilnostih je treba navesti odgovore nadzorovane osebe iz odzivnega poročila. V poročilu mora biti razvidno, katera pojasnila iz odzivnega poročila nadzorovane osebe je nadzorni odbor upošteval v posameznem ugotovitvenem delu.
Poročilo o nadzoru sprejme nadzorni odbor in ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu, županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču.
Poročilo je informacija javnega značaja.
32. člen
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenje, priporočila in predloge nadzornega odbora.
Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
33. člen
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju nadzorovane osebe, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od izdaje dokončnega poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
Hujše kršitve predpisov in nepravilnosti pri poslovanju so:
1. prevzemanje obveznosti in izplačilo sredstev proračuna za namene, ki niso predvideni v proračunu,
2. prevzemanje obveznosti in izplačilo sredstev proračuna v višini, ki presega v proračunu zagotovljena sredstva,
3. prodaja občinskega finančnega ali stvarnega premoženja, ki ni vključeno v letni program prodaje, s sklenitvijo neposredne pogodbe ali v nasprotju s sprejeto odločitvijo pristojnega organa, razen v primerih, ko zakon ali drug predpis to dopušča,
4. oddaja javnega naročila brez javnega razpisa, razen v primerih, ko zakon to dopušča.
34. člen
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. O prijavi je dolžan obvestiti tudi občinski svet in župana. Obenem s prijavo mora navesti dokaze ter poskrbeti, kolikor je v njegovi moči, da se ohranijo dokazi, na katerih oziroma s katerimi je bilo kaznivo dejanje storjeno.
VII. JAVNOST DELA
35. člen
Delo nadzornega odbora je javno.
Javnost se zagotavlja s predložitvijo končnih poročil o nadzoru, poročanjem na sejah občinskega sveta, z obveščanjem javnosti na novinarskih konferencah in z drugimi oblikami predstavitve dela nadzornega odbora javnosti.
Za zagotovitev javnosti dela nadzornega odbora je odgovoren predsednik nadzornega odbora.
Nadzorni odbor lahko s sklepom odloči, da bo seja ali njen del zaradi varstva osebnih podatkov in varstva državne, uradne in poslovne skrivnosti potekala zaprto za javnost.
Pri dajanju obvestil je potrebno spoštovati predpise, ki določajo tajnost podatkov ali njihovih posameznih delov, kakor tudi predpise o dostopu do informacij javnega značaja. Obvestila morajo biti pripravljena tako, da varujejo ugled strank in drugih udeležencev v postopku.
Z gradivom zaupne narave se ravna po predpisih, ki urejajo področje upravnega poslovanja in arhiviranja.
Zapisnik in ostala gradiva nadzornega odbora se hranijo na sedežu nadzornega odbora. Po poteku enega mandatnega obdobja se gradivo arhivira. Zapisnik in sklepi se hranijo trajno, ostalo gradivo pa 10 let.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
36. člen
Ta poslovnik kakor tudi njegove spremembe in dopolnitve obravnava in sprejme nadzorni odbor.
37. člen
Za vprašanja, ki niso opredeljena s tem poslovnikom, se smiselno uporabljajo določbe Statuta Občine Tišina in Poslovnika Občinskega sveta Občine Tišina.
38. člen
Ta poslovnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
39. člen
Z uveljavitvijo tega poslovnika preneha veljati Poslovnik o delu Nadzornega odbora Občine Tišina z dne 19. 7. 2007.
Št. 007-0060/2014-1
Tišina, dne 20. septembra 2014
Predsednik NO
Občine Tišina
Tibor Cigut l.r.