Uradni list

Številka 56
Uradni list RS, št. 56/2014 z dne 25. 7. 2014
Uradni list

Uradni list RS, št. 56/2014 z dne 25. 7. 2014

Kazalo

2509. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Kremenjak, stran 6479.

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.) in 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13-skl. US-I-43/13-8) ter 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 7/13) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 30. seji dne 10. 7. 2014 sprejel
O D L O K
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Kremenjak
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 101/09, 37/10 – teh. popr., 76/10 – teh. popr., 77/10 – DPN, 26/11 – obv. razl., 4/12 – teh. popr., 87/12 – DPN, 102/12 – DPN in 44/13 – teh. popr., 83/13 – obv. razl. in 46/14 – teh. pop.; v nadaljnjem besedilu: OPN) za enoto urejanja prostora STV/6-OPPN sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Kremenjak (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
2. člen
(vsebina in oblika OPPN)
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del. Izdelan je v digitalni in analogni obliki.
(2) Tekstualni del OPPN je določen v II. poglavju tega odloka.
(3) Grafični del OPPN je sestavina vezane mape OPPN. Njegova vsebina je določena v III. poglavju tega odloka.
3. člen
(priloge OPPN)
(1) Priloge OPPN so:
1. Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
2. Prikaz stanja prostora
3. Seznam strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
5. Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta
6. Povzetek za javnost
7. Odločba o potrebnosti izvedbe CPVO
(2) Priloge OPPN so sestavine vezane mape OPPN, razen Strokovnih podlag iz 3. točke prejšnjega odstavka, ki so elaborirane v posebnih mapah in se hranijo na sedežu Mestne občine Novo mesto.
II. TEKSTUALNI DEL OPPN
4. člen
(pomen izrazov)
UREDITVENA ENOTA je sklop gradbenih parcel s skupnimi značilnostmi glede vsebine ter urbanistično-arhitekturnih pogojev za gradnjo objektov in ostalih ureditev.
OBSTOJEČI OBJEKTI po tem odloku so tisti, ki so bili zgrajeni do sprejetja sklepa o pripravi tega OPPN. Za obstoječe objekte se štejejo tudi tisti, ki so bili izvedeni po sprejetju sklepa o pripravi tega OPPN, če so bili zgrajeni na legalen način in je bilo gradbeno dovoljenje izdano pred uveljavitvijo tega OPPN. Za obstoječe objekte, zgrajene pred sprejetjem sklepa o pripravi tega OPPN, se štejejo tisti objekti, ki so razvidni iz geodetskega načrta, ki je bil podlaga za izdelavo tega OPPN.
HIŠA je enodružinska hiša, hiša-dvojček, kakor tudi enostanovanjska hiša kot del hiš v nizu.
ENODRUŽINSKA HIŠA je prostostoječa enostanovanjska stavba.
HIŠA-DVOJČEK je prostostoječa dvostanovanjska stavba, katere vsaka stanovanjska enota ima svojo gradbeno parcelo.
HIŠE V NIZU so enostanovanjske stavbe, grajene do (na) meje gradbene parcele tako, da tvorijo stavbni niz ob cesti oziroma ulici.
ZIDANICA je kmetijsko-vinogradniški gospodarski objekt, namenjen spravilu vina, sadja in orodja z možnostjo občasnega prenočevanja. Pogoj za izvedbo zidanice je pripadajoči vinograd oziroma sadovnjak znotraj območja urejanja tega OPPN v velikosti najmanj 2 arov.
ZIDANICA-DVOJČEK sta dve samostojni enoti zidanice, združeni v eno stavbo, od katere ima vsaka enota svojo gradbeno parcelo.
ZIDANICE V NIZU: so posamične enote zidanic, grajene do (na) meje gradbene parcele tako, da tvorijo stavbni niz ob cesti.
POMOŽNA STAVBA k stanovanjski je lahko garaža, drvarnica, shramba, zimski vrt in podobna pomožna majhna stavba, ki ima lahko tudi več pomožnih namembnosti združenih v eno stavbo, in ki skladno z določili tega odloka presega dimenzije, ki jih za nezahtevne in enostavne objekte določajo predpisi o vrstah objektov glede na zahtevnost.
POMOŽNA STAVBA-DVOJČEK sta dve pomožni stavbi združeni v eno stavbo, obenem pa stojita vsaka na svoji gradbeni parceli. Obe pomožni stavbi sta v tem primeru postavljeni do (na) posestne meje in pripadata vsaka svoji stanovanjski enoti.
POMOŽNI OBJEKTI so pomožne stavbe, opredeljene s tem odlokom ter nezahtevni in enostavni objekti, razvrščeni skladno s predpisi o vrstah objektov glede na zahtevnost. Pomožni objekti, ki pripadajo zidanici oziroma hiši, se lahko gradijo tudi na gradbeni parceli, ki je prostorsko dislocirana od gradbene parcele, na kateri stoji hiša ali zidanica (glej definicijo: enotna gradbena parcela).
OBMOČJE ZA RAZVOJ STAVB je v grafičnem delu označen predel, znotraj katerega je možno graditi hišo, zidanico in pomožne objekte. Predel je opredeljen z gradbeno mejo.
GRADBENA MEJA je črta, katere načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost območja označenega s to mejo, razen v primeru, ko je s tem odlokom določeno drugače.
GRADBENA PARCELA obsega zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stojijo oziroma na katerem so predvideni objekti in površine, ki služijo načrtovanemu objektu.
ENOTNA GRADBENA PARCELA predstavlja dve ali tri prostorsko dislocirane gradbene parcele, ki se na podlagi gradbenega dovoljenja skupaj štejejo kot enotna gradbena parcela. Enotna gradbena parcela sestoji iz osnovne gradbene parcele, na kateri stoji hiša ali zidanica ter ene ali dveh dodatnih gradbenih parcel na katerih stojijo pomožni objekti k tej hiši ali zidanici, in ki ležijo drugje kot osnovna gradbena parcela.
LEGALIZACIJA je pridobitev gradbenega dovoljenja za nelegalno ali neskladno gradnjo obstoječih objektov, obravnavanih s tem OPPN, skladno z določili tega odloka.
1. Opis prostorske ureditve
5. člen
(območje urejanja)
(1) Območje urejanja obsega enoto urejanja prostora STV/6-OPPN, posega pa tudi v del enot OPR-7 in STV/15, določenih z OPN. Območje urejanja se glede na izhodišče iz OPN nekoliko spreminja, saj se prilagaja obravnavi v podrobnejšem merilu od OPN. Območje je veliko 8,3 ha.
(2) Območje urejanja OPPN obsega naslednje zemljiške parcele in dele zemljiških parcel, na katerih se izvedejo načrtovane prostorske ureditve: 1020/2, 1021/3, 754/2 in 1020/120, 1087/83, 1087/84, 1087/60, 1087/80, 1087/67, 1087/73, 1087/79, 1087/72, 7087/78, 1087/63, 1087/87, 1087/85, 1087/56, 1087/77, 1087/76, 1087/40, 7087/41, 1087/6, 1087/7, 1087/42, *279, 1087/39, 1087/75, 1096/16, 1087/37, 1096/15, 1096/5. 1087/34, 1096/14, 1087/35, 1087/32, 1087/33, 1087/62, 1087/12, 1096/13, 1087/13, 1087/15, 1087/31, 1087/16, 1096/12, 1087/17, 1087/20, 1096/11, 187/20, 1096/6, 1087/21, 1087/22, 1087/23, 1096/10, 1096/9, 1096/8, 1096/7, 1096/3, 1096/4, 1780/1, 1781/1, 1080/4, 1097/1, 1100/5, 1087/69, 1087/58, 1087/44, 1087/45, *280, 1087/3, *279, 1087/61, 1084/22, 1087/51, *290, 1084/25, 1084/26, 1084/27, 1084/20, 1087/52, 1087/53, 1087/55, 1084/29, 1084/30, 1087/54, 1087/71, 1087/65, 1096/4, 1096/34, 1096/6, 1096/7, 1087/30, 1096/6, 1087/4, 1087/81, 1087/82, 1086/9, 1087/8, 1087/9, 1086/10, 1086/11, 1086/31,1086/13, *278, 1086/12, 1087/10, 1087/11, 1086/43, 1086/15, 1086/16, *277, 1087/14, 1086/44, 1086/17, 1086/19, 1086/41, 1087/18, 1087/19, 1086/42, 1086/35, 1086/46, 1086/45, *274, 1086/23, 1087/24, 1086/3, *273, 1086/24, 1084/14, 1084/15, 1084/16, 1084/3, 1084/31, 1087/74, 1084/10, 1084/11, 1084/17, *270, 1087/25, 1086/32, *272, 1086/33, *269, 1087/26, *268, *271, 1087/27, 1086/26, 1086/25, 1087/69, 1087/68, 1087/28, 1086/27, 1086/28, 1087/29, 1086/2, 1780/4, 1086/36, 1086/37, 1080/5, 1086/29, 1079/4, 1080/4, 1084/18, *280, 1079/4 vse k.o. Stranska vas.
(3) Območje urejanja je grafično določeno v grafičnem delu na karti št. 3. Prikaz območja urejanja.
(4) Zaradi izvedbe infrastrukturne opreme obravnavanega območja so možni posegi tudi izven območja urejanja tega OPPN.
6. člen
(načrtovane prostorske ureditve)
(1) S tem OPPN se načrtuje ureditev:
– stanovanjskega naselja, ki obsega hiše in zidanice ter hišam in zidanicam pripadajoče pomožne objekte,
– notranjih cest ter druge infrastrukturne opreme,
– območja, ki ostane namenjeno vinogradom in sadovnjakom ter gozdu.
(2) Ureditveno območje je členjeno na ureditvene enote (UE), za vsako od teh enot pa so s tem odlokom predpisani pogoji urejanja. Območje urejanja se deli na naslednje UE:
– območje stanovanjskih hiš in zidanic: UE S1, S2, S3 in S4,
– območje parkirišč in zelenice: PA,
– javno cestno omrežje: UE C,
– območje vinogradov in sadovnjakov: UE V1 in V2 ter
– območje gozda: UE G.
(3) Vse ureditve so prikazane v grafičnem delu.
2. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
2.1 Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji
7. člen
(odnos do sosednjih območij)
(1) Vinogradniško območje Kremenjak leži južno od Novega mesta v bližini Stranske vasi. Dostopno je z lokalne ceste LC 295091 Stranska vas-Rajnovšče-Poganci, od tod pa se navezuje na regionalno cesto R3 2501 Novo mesto-Uršna sela-Gaber. Leži na odmiku od ostale poselitve in se proti severu zajeda v Pogansko hosto južno od Novega mesta. Proti zahodu se dotika nekdanje grajske posesti Ruperčvrh. Skrit od pogledov z gozdovi, je Kremenjak iz okolice malo viden. Lega v bližini Novega mesta zagotavlja prebivalcem relativno lahko dostopnost do zaposlitvenega središča in drugih storitev, vendar so povsem odvisni od motornega prometa, saj je razdalja prevelika za pešdostop.
(2) Za potrebe ureditve območja Kremenjaka bo potrebno posegati tudi izven območja urejanja tega OPPN. Ti posegi se nanašajo na infrastrukturne ureditve, predvsem cest (npr. brežin ipd.) ter na ureditve elektro in telekomunikacijskih vodov in naprav.
2.2 Rešitve načrtovanih objektov in površin
8. člen
(vrste dopustnih dejavnosti in programov)
(1) Na podlagi predpisov o standardni klasifikaciji dejavnosti in OPN je v UE S1, S2, S3, S4, V1 in V2 dopustno:
– A. Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo: 01.2. Gojenje trajnih nasadov.
(2) Na podlagi predpisov o standardni klasifikaciji dejavnosti in OPN so v UE S1, S2, S3, S4 in PA poleg stanovanjske namembnosti ter občasnega prebivanja dopustne naslednje dejavnosti:
– G Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil: 47.11 Trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah, pretežno z živili, 47.19 Druga trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah,
– I Gostinstvo: 55.202 Turistične kmetije s sobami, 55.203 Oddajanje zasebnih sob gostom, 56.2 Priložnostna priprava in dostava jedi ter druga oskrba z jedmi in 56.3 Strežba pijač – zadnje je dopustno samo v okviru turističnih zidanic in vinotočev kot dopolnitev vinogradniške in/ali sadjarske dejavnosti,
– J Informacijske in komunikacijske dejavnosti: 62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti in 63 Druge informacijske dejavnosti,
– K Finančne in zavarovalniške dejavnosti,
– L Poslovanje z nepremičninami,
– M. Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti: 69 Pravne in računovodske dejavnosti, 70.2 Podjetniško in poslovno svetovanje, 71 Arhitekturno in tehnično projektiranje; tehnično preizkušanje in analiziranje – 71.1 Arhitekturno in tehnično projektiranje in s tem povezano svetovanje, 72 Znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost, 73 Oglaševanje in raziskovanje trga, 74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti,
– N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti,
– P Izobraževanje: 85.1 Predšolska vzgoja, 85.5 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje – 85.52 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti in 85.6 Pomožne dejavnosti za izobraževanje,
– Q Zdravstvo in socialno varstvo: 86.2 Zunajbolnišnična zdravstvena in zobozdravstvena dejavnost in 86.9 Druge dejavnosti za zdravje,
– R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti: 90 Kulturne in razvedrilne dejavnosti – 90.03 Umetniško ustvarjanje,
– S Druge dejavnosti: 95 Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo; 96 Druge storitvene dejavnosti razen 96.03 Pogrebna dejavnost.
(3) Dejavnosti iz drugega odstavka se lahko odvijajo pod naslednjimi pogoji,:
– v hišah so lahko prisotne kot dodatna dejavnost poleg osnovne stanovanjske namembnosti, prostori zanjo pa ne smejo presegati dveh tretjin neto površin hiše,
– v zidanicah so lahko prisotne samo v prejšnjem odstavku navedene dejavnosti iz kategorij »G Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil« in »I Gostinstvo«. Tem dejavnostim je lahko namenjena tudi cela zidanica (turistična zidanica in/ali vinotoč),
– če so parkirne površine za dejavnost zagotovljene na gradbeni parceli objekta, v katerem se dejavnost odvija, ali v okviru enotne gradbene parcele k temu objektu in ne obsegajo več kot 5 parkirnih mest,
– da dejavnost ne povzroča motenj v okolju.
(4) Na podlagi predpisov o standardni klasifikaciji dejavnosti so v UE C ter smiselno na celotnem območju urejanja tega OPPN dopustne naslednje dejavnosti:
– D OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO: 35.12 Prenos električne energije, 35.13 Distribucija električne energije, 35.22 Distribucija plinastih goriv po plinovodni mreži in 35.3 Oskrba s paro in vročo vodo
– E OSKRBA Z VODO; RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI; SANIRANJE OKOLJA
– H PROMET IN SKLADIŠČENJE: 49.3 Drug kopenski potniški promet
– J INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI: 61.1 Telekomunikacijske dejavnosti po vodih in 61.2 Brezžične telekomunikacijske dejavnosti
9. člen
(vrste dopustnih del in gradenj)
(1) Dopustne so novogradnje, rekonstrukcije, vzdrževalna dela, vključno z vzdrževanjem objekta po predpisih o razvrščanju objektov glede na zahtevnost (dela v objektu, dela na ovoju objekta, zasteklitve objekta, inštalacije in naprave v objektu in na njem, dela v zvezi z zunanjo ureditvijo objekta, dela v zvezi z nekategoriziranimi cestami in javnimi potmi), odstranitev objektov, sprememba namembnosti dela objekta znotraj dopustnih dejavnosti, določenih s tem odlokom, dela v zvezi z urejanjem javnih in drugih zunanjih površin (tudi namestitev premične urbane opreme) in dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost.
(2) Dopustne so tudi legalizacije nelegalno ali neskladno zgrajenih obstoječih objektov.
10. člen
(vrste dopustnih objektov glede na namen)
(1) V skladu s predpisi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost je v UE S1, S2, S3 in S4 dopustna gradnja naslednjih manj zahtevnih objektov: enodružinske hiše, hiše-dvojčki, hiše v nizu ter njihove pomožne stavbe; vsi ti objekti v skladu s predpisi o enotni klasifikaciji objektov sodijo med 111 Enostanovanjske stavbe, 1242 Garažne stavbe in 1274 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje. V UE S1, S2, S3 in S4 je dopustna tudi izvedba zidanic, zidanic-dvojčkov in zidanic v nizu kot manj zahtevnih objektov, ki po predpisih o enotni klasifikaciji objektov sodijo med 12713 Stavbe za spravilo pridelka in 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe. Pomožnih stavb k zidanicam ni dopustno izvajati.
(2) V skladu s predpisi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost je v UE S1, S2, S3 in S4 dopustna izvedba naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov: majhna stavba (drvarnica, garaža, pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt in podobni objekti), majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica, senčnica, letna kuhinja, manjša savna, manjši zimski vrt, vetrolov in podobni objekti), pomožni objekt v javni rabi, ograja, podporni zid, rezervoar, vodnjak, vodomet, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, samostojno parkirišče, kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje (vodni zbiralnik, bazen za kopanje, za gašenje požara, grajen ribnik, okrasni bazen), pomožni kmetijsko-gozdarski objekt (opora za trajne nasade), objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost (zidanica) ter pomožni komunalni objekt. Nezahtevnih in enostavnih objektov iz kategorije stavb k zidanicam ni dopustno izvajati.
(3) Na eni gradbeni parceli ali v okviru ene enotne gradbene parcele v UE S1, S2, S3 in S4 lahko stoji ena enodružinska hiša ali ena stanovanjska enota hiše-dvojčka ali ena stanovanjska enota hiš v nizu s po eno pripadajočo pomožno stavbo. Namesto pomožne stavbe se lahko izvedejo tudi nezahtevni in enostavni objekti iz kategorije stavb, vendar je v primeru, da je takšnih objektov več kot eden, priporočljivo le-te združiti pod isto streho, razen če stojijo na različnih gradbenih parcelah v okviru enotne gradbene parcele ali pa da gre za obstoječe objekte ter za zimski vrt, uto, senčnico in savno. Na eni gradbeni parceli ali na enotni gradbeni parceli, ki pripada hiši, se lahko zgradi največ po en majhen objekt ali majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave iste vrste (kar ne velja za nadstreške, ki v skupni površini ne smejo presegati 45 m2).
(4) Namesto hiše lahko na posamezni gradbeni parceli ali na posamezni enotni gradbeni parceli v UE S1, S2, S3 in S4 stoji tudi ena zidanica ali ena enota zidanice-dvojčka ali ena enota zidanic v nizu.
(5) UE PA je namenjena ureditvi parkirišč, ekološkega otoka in zelenice. V skladu s predpisi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost je tam dopustna izvedba naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov: nadstrešek, pomožni objekt v javni rabi, ograja, podporni zid, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture, samostojno parkirišče, pomožni komunalni objekt, kolesarska pot in pešpot. Pomožni objekti v UE PA se lahko štejejo kot pomožni objekti hiše ali zidanice grajene v UE S1, S2, S3 in S4.
(6) V skladu s predpisi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost je v UE V1 in V2 dopustna izvedba naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov: podporni zid, kolesarska pot, pešpot, pomožni kmetijsko-gozdarski objekt (opora za trajne nasade, grajena poljska pot).
(7) V skladu s predpisi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost je v G dopustna izvedba naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov: kolesarska pot, pešpot, gozdna pot.
(8) V UE C je dopustna izvedba infrastrukturnih objektov in naprav, ki v skladu s predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov spadajo med naslednje gradbenoinženirske objekte: 2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste, 222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopna) komunikacijska omrežja in 24205 – Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
(9) V skladu s predpisi o vrstah objektov glede na zahtevnost je v UE C dopustna izvedba naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov: pomožni objekt v javni rabi (razen grajenega igrala na otroškem igrišču, grajene opreme trim steze in vadbene opreme), ograja, podporni zid, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, pomožni komunalni objekt, samostojno parkirišče, kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno.
2.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
11. člen
(velikost, zmogljivost in oblikovanje objektov v okviru UE S1, S2, S3 in S4)
(1) Stavbe se zasnujejo sodobno ob upoštevanju tradicionalnega izročila kraja. Če ima stavba vidno več kot eno etažo, je potrebno težiti k njenemu optičnemu znižanju (npr.: obitje morebitnih trikotnih čel z lesom). Oblikovanje vseh stavb na posamezni gradbeni parceli mora biti poenoteno, celoten vtis pa estetski.
(2) Kota pritličja je na nivoju terena ali največ 70 cm nad njim. Če je teren nagnjen, se kota pritličja poravna z najvišjim delom zemljišča ob stavbi. Morebitna odstopanja navzgor ali navzdol je potrebno v projektni dokumentaciji utemeljiti.
(3) Hiše:
– tloris: razmerje med osnovnima stranicama enodružinskih hiš je najmanj 1:1,2; izjema so obstoječe hiše. Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni podolgovatega tlorisa L, T – oblike ipd.,
– višinski gabarit: povsem vkopana ali delno vidna klet (izvedba kleti ni nujna), pritličje in mansarda ali podstrešje. Klet je lahko vidna več kot 70 cm nad terenom samo kot posledica nagnjenega terena in mora imeti najmanj dve tretjini zunanje stene zasute. Kolenčni zid hiše je lahko največ 1,0 m s kapno lego vred, merjeno od betonske plošče med pritličjem in mansardo; izjema so obstoječe hiše,
– strehe hiš naj bodo dvokapne, z naklonom od 35º do 45º z dopustnim odstopanjem +/-10 %. Na strehah so dopustni: ležeča strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma dvignjene) frčade, lahko tudi dvokapne frčade. Na eni strešini so lahko največ tri frčade. Kritina naj bo opečna, v naravni oranžno-opečni barvi; frčade so lahko pokrite tudi z nesvetlečo pločevinasto kritino. Izjema glede predpisanega naklona strehe in kritine so obstoječi objekti in njihove rekonstrukcije v primeru, da bi izvedba drugačnega naklona strehe oziroma uporaba drugačne kritine lahko pomenila oblikovno neskladje,
– fasade: oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni, barve fasad pa umirjene.
(4) Zidanice:
– tloris naj bo podolgovat velikosti do 50 m² (v primeru legalizacije so možna odstopanja),
– zidanica ima lahko poleg prostora za spravilo vina in vinogradniške opreme (klet) tudi del za občasno bivanje,
– največja dopustna višina: klet, pritličje in podstrešje ali mansarda brez kolenčnega zidu (obstoječi objekti imajo lahko odstopanja glede kolenčnega zidu). Klet je lahko delno vidna samo kot posledica nagnjenega terena in mora imeti najmanj dve tretjini zunanje stene zasute,
– strehe zidanic naj bodo dvokapne, z naklonom od 35º do 45º z dopustnim odstopanjem +/-10 %. Na strehah so dopustna ležeča strešna okna. Kritina naj bo opečna v naravni oranžno-opečni barvi. Izjema glede naklona in kritine so obstoječi objekti in njihove rekonstrukcije v primeru, da bi izvedba drugačnega naklona strehe oziroma uporaba drugačne kritine lahko pomenila oblikovno neskladje,
– fasade: veljajo enaka določila kot pri hišah.
(5) Pomožne stavbe, nezahtevni in enostavni objekti:
– nezahtevni in enostavni objekti se glede velikosti gradijo v skladu z določili iz predpisov o vrstah objektov glede na zahtevnost, če s tem odlokom ni določeno drugače,
– tloris: razmerje stranic je lahko poljubno. Bruto tlorisna površina pomožne stavbe je lahko največ 60 m² (izjemoma več v primeru obstoječih objektov). K pomožni stavbi se lahko dogradijo tudi posamezni nezahtevni in enostavni objekti, ki skupaj s pomožno stavbo ne smejo presegati s tem odlokom predpisane bruto tlorisne površine za pomožno stavbo,
– višinski gabarit: pomožna stavba ter nezahtevni in enostavni objekti iz kategorije stavb so lahko samo pritlični,
– strehe naj bodo dvokapne, z naklonom od 35º do 45º z dopustnim odstopanjem +/-10 %. Kritina naj bo opečna v naravni oranžno-opečni barvi. Dopusten je tudi naklon do 15º. V primeru strehe z nizkim naklonom naj bo kritina ravna kovinska. Nadstrešnice imajo lahko tudi svetlobo-propustno kritino,
– fasade: veljajo enaka določila kot pri hišah,
– ograje in podporni zidovi: med-sosedske ograje so lahko visoke največ 2 m. Podporni zidovi ali škarpe so na vidni strani lahko samo kamniti. Kamniti zidovi vseh vrst in obloge iz kamna morajo biti narejeni iz domačih vrst kamna ter položenih na tradicionalen način (daljše stranice kamnov morajo ležati vodoravno, fuge so minimalne, t.i. »kiklopski zidovi« niso dopustni),
– v primeru legalizacije obstoječih objektov, ki služijo kot pomožni, so dopustna odstopanja od določil, navedenih v zgornjih alinejah te točke, kar mora biti v projektni dokumentaciji ustrezno obrazloženo in utemeljeno.
12. člen
(velikost, zmogljivost in oblikovanje objektov v okviru UE PA)
Pohodne in povozne površine se tlakujejo ali asfaltirajo. Ostale površine se vzdržujejo v sonaravni obliki z uporabo tradicionalnega zelenja na podeželju (trava, visokodebelno sadno drevje, avtohtone grmovnice). Višina morebitnih ograj se prilagodi njihovemu namenu. Oporni zidovi ali škarpe naj bodo na vidni strani iz domačega kamna, položenega na tradicionalen način. Urbana oprema se oblikuje po načelih sodobnega oblikovanja in usklajena s preostalimi elementi obcestnega prostora. Če se bodo v tej UE izvajali nadstreški za nadkritje parkirnih prostorov, ekološkega otoka ipd., morajo biti nadstreški oblikovno poenoteni, z naklonom do 15º ter s temno, gladko, nesvetlečo kovinsko kritino, enake barve za vse nadstreške v tej UE.
13. člen
(velikost, zmogljivost in oblikovanje objektov v okviru UE C)
Pogoji za projektiranje in gradnjo objektov v okviru UE C so predpisani v točki 3 Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro. Glede velikosti, zmogljivosti in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov v UE C veljajo določila predpisov o vrstah objektov glede na zahtevnost ter določila za podporne zidove, ograje in urbano opremo, navedena drugje v tem odloku.
14. člen
(lega objektov na zemljišču)
(1) Lega objektov v okviru UE S1, S2, S3, S4 in PA:
– hiše, zidanice in pomožne stavbe morajo ležati znotraj območja za razvoj stavb, razen v primeru, da gre za obstoječe objekte. Če je območje za razvoj stavb zarisano do meje gradbene parcele, morajo biti hiše, zidanice in pomožne stavbe od meja sosednjih zemljišč oziroma od meje gradbene parcele odmaknjene 2 m ob ustreznih protipožarnih ukrepih; določilo ne velja za obstoječe objekte, če je njihov odmik manjši (v tem primeru mora biti na objektih zagotovljena požarna varnost). Določilo prejšnjega stavka glede odmika ne velja tudi v primeru gradnje hiš-dvojčkov, hiš v nizu, pomožnih stavb-dvojčkov, zidanic-dvojčkov in zidanic v nizu, ko se lahko objekt postavi do/na mejo sosednjega zemljišča oziroma do/na mejo gradbene parcele. Ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča se lahko tudi enodružinske hiše, pomožne stavbe in prostostoječe zidanice gradijo bližje meji, lahko vse do nje, kjer to območje za razvoj stavb iz grafičnega dela OPPN dopušča ter ob upoštevanju ustreznih protipožarnih ukrepov na objektu;
– nezahtevni in enostavni objekti iz kategorije stavb morajo ležati v območju za razvoj stavb, razen v primeru, da gre za obstoječe objekte (slednji ne smejo ležati izven gradbene parcele). Drugi pomožni objekti se lahko gradijo znotraj in izven območja za razvoj stavb, a le na gradbeni parceli. Ne glede na določilo prvega stavka te alineje se lahko izven območja za razvoj stavb, toda ne izven gradbene parcele, izvajajo naslednji nezahtevni ali enostavni objekti iz kategorije stavb: zimski vrt, uta, senčnica in savna, vendar se ti objekti ne smejo postavljati med glavno fasado hiše in javno cesto. Izven območja za razvoj stavb med glavno fasado hiše ter javno cesto se tudi ne sme izvajati bazenov za kopanje in ribnikov. Medsosedske ograje se lahko postavljajo med gradbenimi parcelami posameznih hiš ali zidanic; med hišami oziroma zidanicami in javno cesto ograje niso dopustne. Rezervoar mora biti vkopan. Nezahtevni in enostavni objekti, katerih gradnja je dopustna izven območja za razvoj stavb, morajo biti od meje sosednjih zemljišč odmaknjeni najmanj 1 m, razen podpornih zidov, priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture in pomožnih komunalnih objektov, ki morajo biti od sosednjega zemljišča oddaljeni najmanj 0,5 m ter ograj, ki se lahko gradijo do meje. Ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča se lahko vsi ti objekti postavljajo do meje, ograje pa tudi na posestno mejo. Rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto mora biti od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj toliko, kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline.
(2) Lega objektov v okviru območja UE C je prikazana v grafičnem delu OPPN.
15. člen
(ureditev zunanjih površin)
Pri vseh zunanjih ureditvah naj prevladuje uporaba tradicionalnih, podeželskih vrst zelenja. Škarpe naj se uporabljajo izjemoma; višinski prehodi terena naj se izvedejo z ozelenjenimi brežinami.
16. člen
(javne površine)
Med javne površine sodi UE C, katere obseg je prikazan v grafičnem delu na karti št. 4 Prikaz ureditvenih enot.
17. člen
(pogoji urejanja v UE V1, V2 in G)
(1) V UE V1 in V2 se kot osnova rabe zemljišča ter posledične ureditve ohranjata vinogradniška in sadjarska dejavnost, ki sta prevladujoči kmetijski panogi, katerima se podrejajo ostale kmetijske dejavnosti.
(2) UE G je namenjena parkovnemu gozdu, katerega osnovne funkcije so varovanje (pred neugodnimi vremenskimi vplivi, vizualna in okoljevarstvena zaščita, zaščita pred hipnim odtokom voda, pred erozijo tal ipd., rekreacija, krajinsko-ambientalna funkcija in podobno, zato se ga ohranja in vzdržuje.
(3) Oporne zidove se sme uporabiti le v primeru, če zavarovanje brežine ni možno na drugačen način. Morebitne poti se izvedejo v netlakovani, sonaravni obliki.
2.4 Parcelacija in gradbene parcele
18. člen
(1) Gradbene parcele so prikazane na karti 8 Prikaz gradbenih parcel. Zemljiške parcele se lahko delijo ali združujejo le skladno z opredeljenimi gradbenimi parcelami. Odstopanja od pogojev za določitev gradbenih parcel so dopustna, kadar so posledica prilagajanja pozicijski natančnosti geodetskih postopkov, kadar zaradi odstopanj, dopustnih s tem prostorskim aktom, pride do spremenjenih funkcionalnih, oblikovalskih ali tehničnih rešitev in s tem do spremenjene oblike in lege objektov ali cestnih površin.
(2) Dopustno je združevanje dveh ali več sosednjih gradbenih parcel v eno ter na njej gradnja ene same hiše ali zidanice, kar je še posebej smiselno pri manjših gradbenih parcelah. Dopustno je tudi preoblikovanje gradbenih parcel, določenih s tem OPPN z namenom, da se formirajo gradbene parcele primernejše za gradnjo in bolj pravokotnih oblik ali pa da se ustvarijo širše gradbene parcele v primeru preozkih. Dopustno je tudi drugačno naknadno oblikovanje gradbenih parcel zaradi urejanja lastništva, delitve/združitve lastniških parcel, izvedbe del pri gradnji prometne in druge javne infrastrukture (npr. vkopi, nasipi ipd.), vendar morajo nove gradbene parcele izpolnjevati pogoje za gradnjo po tem OPPN. Nove gradbene parcele morajo biti oblikovane kot funkcionalno smiselne celote, primerne za gradnjo oziroma druge ureditve predpisane s tem OPPN, njihove meje pa se morajo stikati z mejami sosednjih gradbenih parcel ter izpolnjevati pogoj, da če služijo gradnji hiš, zidanic in njihovih pomožnih objektov, ležijo ob javni cesti.
(3) Parcele v UE S1, S2, S3 in S4 so namenjene stanovanjski pozidavi in zidnicam.
(4) Parcele v UE PA so namenjene ureditvi ekološkega otoka, parkirišč in zelenice. Gradbene parcele v UE PA se lahko štejejo kot deli enotnih gradbenih parcel skupaj z gradbenimi parcelami iz UE S1, S2, S3 in S4 (glej definicijo: enotna gradbena parcela).
(5) Parcele v UE V1, V2 in G se uporabljajo v vinogradniško/sadjarske namene oziroma kot gozd.
(6) Parcele v UE C so namenjene ureditvi cest, pločnikov in gospodarske javne infrastrukture.
(7) Za potrebe razlastitve in omejitve lastninske pravice v javno korist so dopustne delitve in drugi geodetski postopki vseh zemljiških parcel, ki so potrebne za gradnjo javnih cest in drugih objektov, namenjenih izvajanju gospodarskih javnih služb.
(8) Pomožni objekti, ki pripadajo zidanici oziroma hiši, se lahko gradijo tudi na gradbeni parceli, ki je prostorsko dislocirana od gradbene parcele, na kateri stoji hiša ali zidanica. V tem primeru se obe ali več gradbenih parcel šteje kot enotna gradbena parcela, določena z gradbenim dovoljenjem.
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
19. člen
(splošni pogoji za izvedbo infrastrukturne opreme v območju urejanja)
(1) Pri izvedbi posegov v prostor je treba zaradi izgradnje objektov in omrežij infrastrukture zagotoviti sprotno in končno sanacijo poškodb prostora ter izvedbo različnih vrst infrastrukture načrtovati sočasno.
(2) Za priključitev na posamezne infrastrukturne vode in naprave je potrebno pridobiti pogoje in soglasje upravljavcev. Pred gradbenim posegom v varovalni pas infrastrukturnih objektov je potrebno pridobiti pogoje upravljavca posameznega voda. Smernice, podane k temu OPPN v okviru postopka njegove priprave, se smiselno upoštevajo v nadaljnjih fazah projektiranja.
(3) Podrobnosti, ki niso zajete v tem OPPN in se dorečejo v fazi projektiranja za postopek pridobitve gradbenega dovoljenja, ne smejo presegati smernic in mnenj nosilcev urejanja prostora, podanih k temu OPPN.
(4) Za projektiranje in gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture ter priključevanje nanje, za katere prostorsko izvedbeni pogoji s tem odlokom niso podrobneje določeni, se smiselno uporabljajo splošni prostorsko izvedbeni pogoji, ki jih določa OPN, če ti niso v nasprotju z določili tega odloka
3.1 Prometna infrastruktura
20. člen
(1) Koncept prometne ureditve temelji na izboljšavi obstoječih cest, ki omogočajo dostopnost do obstoječih in novih gradbenih parcel. Cestno omrežje sestavljajo:
– cesta »A«: odsek ceste je del kategorizirane javne poti št. 793511 in predstavlja glavno cestno povezavo do območja urejanja, s priključkom na lokalno cesto št. LC 295091 na južnem delu območja. Dolžina odseka je 240 m. V 1. fazi je predvidena ohranitev obstoječe širine vozišča, v 2. fazi pa je predvidena rekonstrukcija ceste z razširitvijo vozišča in ureditvijo hodnika za pešce ob levem robu vozišča;
– cesta »B«: je del javne poti št. 793511. Na južnem delu se navezuje na cesto »A«, nato pa poteka preko osrednjega dela območja urejanja in se na severnem delu priključuje na cesti »G« in »E«. Dolžina odseka je 387 m. V 1. fazi je predvidena ohranitev obstoječe širine vozišča z ureditvijo izogibališča za srečanje dveh vozil, ki je lociran med križiščem cest “A”, “B” in “C” ter priključkom za cesto »D«. V 2. fazi je predvidena rekonstrukcija ceste z razširitvijo vozišča in ureditvijo hodnika za pešce ob levem robu vozišča;
– cesta »C«: je javna pot št. 793521. Na južnem delu se navezuje na cesto “A”. Dolžina odseka je 350m. V 1. fazi je predvidena ohranitev obstoječe širine vozišča z ureditvijo izogibališča za srečanje dveh vozil, ki je lociran na lokaciji, ki omogoča ustrezno preglednost vozilom in ureditev obračališča. V 2. fazi je predvidena rekonstrukcija ceste z razširitvijo vozišča in ureditvijo hodnika za pešce ob desnem robu vozišča ter podaljšanje ceste za okolia 54 m, s čimer bo omogočen dostop do novih gradbenih parcel;
– cesta »D«: je javna pot št. 793531 in se navezuje na cesto »B«. Dolžina ceste je 160 m. V 1. fazi je predvidena ohranitev obstoječe širine vozišča. Ker se cesta zaključuje kot slepa ulica je predvidena ureditev obračališča. V 2. fazi je predvidena rekonstrukcija ceste z razširitvijo vozišča in ureditvijo hodnika za pešce ob desnem robu vozišča;
– cesta »E«: je javna pot št. 793541, s priključkom na cesto »B« in poteka ob SV delu območja. Cesta se na JV delu območja podaljša za okoli 40 m, s čemer bo omogočen dostop do obstoječih gradbenih parcel. Dolžina ceste je 320 m. V 1. fazi je predvidena ohranitev obstoječe širine vozišča z ureditvijo izogibališča za srečanje dveh vozil, ki je lociran na lokaciji, ki omogoča ustrezno preglednost vozilom in ureditev obračališča. V 2. fazi je predvidena rekonstrukcija ceste z razširitvijo vozišča in ureditvijo hodnika za pešce ob desnem robu vozišča;
– cesta »G«: je del javne poti št. 793511, s priključkom na cesto »B« in cesto »E« ter poteka ob SV delu območja. Dolžina ceste je 125 m. V 1. fazi je predvidena ohranitev obstoječe širine vozišča. Ker se cesta zaključuje kot slepa ulica, je predvidena ureditev obračališča. V 2. fazi je predvidena rekonstrukcija ceste z razširitvijo vozišča in ureditvijo hodnika za pešce ob levem robu vozišča;
– križišče cest “A”, “B” in “C”: se nahaja na južnem delu obravnavanega območja. V 1. fazi se predvideva ohranitev obstoječega stanja. Zaradi zagotavljanja boljše pretočnosti in prometne varnosti se v 2. fazi, skladno z rekonstrukcijo cestnega omrežja območja, rekonstruira tudi križišče. Izvede se mini krožno križišče z zunanjim polmerom 8.5 m.
(2) V 1. fazi ostanejo prečni profili cest obstoječi in se jih ne spreminja.
(3) Tipski prečni profil ceste »A« v 2. fazi znaša:
    – vozni pas           2 x 2,75 = 5,50 m
    – hodnik za pešce     1 x 1,20 = 1,20 m
    – bankina ob hodniku  1 x 0,30 = 0,30 m
    – bankina (mulda) ob
    vozišču               1 x 0,50 = 0,50 m
    – skupaj                      = 7,50 m.
(4) Tipski prečni profili cest »B«, »C«, »D«, »E« in »G« v 2. fazi znašajo:
    – vozni pas           1 x 3,50 = 3.50 m
    – hodnik za pešce     1 x 1,20 = 1.50 m
    – bankina ob
    hodniku               1 x 0,30 = 0,30 m
    – bankina ob
    vozišču               1 x 0,50 = 0,50 m
    – skupaj                      = 5,80 m.
(5) Končno debelino posameznega sloja cestišča se določi v projektni dokumentaciji glede na predvideno prometno obremenitev, ugo­tovljeno nosilnost osnovne posteljice in geoloških raziskav.
(6) Pri projektiranju in izvedbi cestnega omrežja se upoštevajo predpisi, ki urejajo predmetno področje.
21. člen
(mirujoči promet)
Objekti v območju urejanja morajo imeti zagotovljena parkirišča v okviru svoje gradbene parcele ali enotne gradbene parcele.
22. člen
(požarne poti in dostopne ceste)
Kot požarne poti so opredeljene vse ceste znotraj območja urejanja. Njihova označitev na terenu se izvede skladno s predpisi o varstvu pred požarom. Požarni in intervencijski dostopi so prikazani v grafičnem delu.
3.2 Komunalna infrastruktura
23. člen
(vodovod)
(1) Predmetno območje je oskrbljeno z javnim vodovodnim omrežjem. Za potrebe oskrbe s pitno in požarno vodo se za potrebe novogradenj izvedejo priključki do objektov.
(2) Pri projektiranju in izvedbi vodovodnih priključkov se upoštevajo predpisi, ki urejajo področje oskrbe s pitno vodo. Upoštevati je potrebno ustrezno varovanje obstoječega vodovodnega sistema ter potrebne prilagoditve novemu stanju terena.
(3) Če se v fazi projektiranja objektov izkaže potreba po razširitvi vodovodnega omrežja, je potrebno izdelati ustrezno PGD in PZI projektno dokumentacijo.
24. člen
(fekalna kanalizacija)
(1) Znotraj območja urejanja poteka obstoječa fekalna kanalizacija. Za potrebe novogradenj se izvedejo individualni priključki na javno kanalizacijsko omrežje.
(2) Vse fekalne odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem. Vse naprave in objekti se morajo izvesti vodotesno. Pri dejavnostih, pri katerih se pojavljajo obremenjene odpadne vode, se morajo predhodno dodatno obdelati tako, da je možna kontrola pred izpustom v javno kanalizacijo. Pri projektiranju in izvedbi kanalizacije se upošteva vsa veljavna zakonodaja, ki se nanaša na odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.
(3) Materiali, s katerimi bo zgrajena fekalna kanalizacija, morajo ustrezati vsem zahtevanim normativom in standardom.
25. člen
(meteorna kanalizacija)
(1) Za odvod meteornih vod s cest se v fazi rekonstrukcije cestnega omrežja v vozišču cest oziroma pod hodnikom za pešce izvede meteorna kanalizacija, ki se jo spelje v ponikovalnice. Ustrezno je tudi odvodnjavanje cestišča preko asfaltnih muld razpršeno po terenu.
(2) Padavinske vode s streh objektov se lahko odvajajo preko peskolova in čistilnega jaška v rezervoar za deževnico-kapnico s prelivom v ponikovalnico oziroma iz čistilnega jaška direktno v ponikovalnico. Padavinske vode z utrjenega dvorišča in dostopnih površin se odvajajo preko linijske rešetke oziroma vtočnih jaškov po predhodnem čiščenju v ponikovalnico v okviru investitorjeve zemljiške parcele.
(3) Pri projektiranju in izvedbi kanalizacije se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in meteorne vode.
26. člen
(odstranjevanje odpadkov)
(1) Način zbiranja in odvoz odpadkov mora biti skladen s predpisi o izvajanju gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Novo mesto.
(2) Posode za ločeno zbiranje odpadkov se postavi na ekološko tehnično ustrezen prostor.
(3) Gradbene odpadke, ki nastajajo med gradnjo objekta, je potrebno deponirati skladno s predpisi o ravnanju z gradbenimi odpadki in predpisi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov.
27. člen
(ogrevanje)
Ogrevanje stavb je predvideno individualno. Stavbe se lahko ogrevajo klasično z drvmi, ekstra lahkim kurilnim oljem, plinom, dopustna pa so tudi druga ekološko sprejemljiva goriva oziroma z izkoriščanjem drugih virov energije – npr. alternativnih virov ogrevanja in tudi hlajenja (pasivna hiša), s solarno energijo (obnovljivi viri energije), toplotnimi črpalkami itd.
3.3 Energetska infrastruktura
28. člen
(srednje napetostni razvod ter transformatorska postaja)
Na obravnavanem območju ne potekajo obstoječi SN 20kV kablovodi in daljnovodi, tudi transformatorske postaje ni. S predvidenimi posegi za ureditev obravnavanega območja je potrebno predvideti novo transformatorsko postajo, ki naj bo kompaktne kovinske izvedbe oziroma jamborska na betonskem drogu, s transformatorjem ustrezne moči in notranjim posluževanjem, ki bo lahko zadovoljila potrebe po električnem odjemu predvidenih objektov (tip nove TP je potrebno v sklopu projektiranja uskladiti z Elektro Ljubljana, d.d., ker v fazi priprave OPPN še niso znane priključne moči). Navedena TP se vključi v obstoječi kablovod in daljnovod. Predvidena je izgradnja 20 kV kabelske povezave v ceveh ustreznih kapacitet do obstoječe TP pri gasilnem domu na Ruperčvrhu.
29. člen
(nizkonapetostni razvod in EKK)
(1) Električni vodniki nizke napetosti so obstoječi, deloma položeni prosto v zemljo, večinoma pa potekajo zračno in se jih po potrebi rekonstruira.
(2) Za potrebe napajanja novih objektov in navezavo do obstoječih objektov ni potrebno izvesti elektokabelske kanalizacije (EKK), pač pa je potrebno zgraditi nizkonapetostne 0,4 kV razvode do posameznih odjemnih mest., skladno z zahtevami in pogoji upravljavca. Minimalni odmik od sosednjih komunalnih vodov in naprav ter križanja se izvedejo skladno s tehničnimi predpisi in normativi. Nova odjemna mesta bodo v omaricah, velikosti glede na število in velikost odjema, locirane na mestih, ki omogočajo stalen dostop. Vgradijo se lahko omarice za več odjemnih mest. Tehnični parametri odjemnih mest bodo podani v soglasju za priključitev za posamezno odjemno mesto.
(3) Kablovodi morajo biti pod povoznimi površinami zaščiteni z obbetoniranimi PVC cevmi.
30. člen
(javna razsvetljava)
(1) Sočasno z rekonstrukcijo cestnega omrežja in izgradnjo hodnikov za pešce se uredi klasična cestna oziroma ulična razsvetljava. Svetilke so tipizirane in skladne z veljavno zakonodajo. Svetilke javne razsvetljave se navežejo na obstoječe elektro omrežje. Kabli se vodijo ob cestišču in pod hodnikom za pešce v cevni kabelski kanalizaciji. Tip kandelabrov in njihova višina se določi v fazi izdelave PGD projektne dokumentacije. Kabli naj bodo tipske zemeljske izvedbe za polaganje v stigmafleks cevi. Vsa križanja in vzporedno vodenje naprav javne razsvetljave se izvedejo skladno s tehničnimi predpisi in normativi.
(2) Izvede se novo odjemno mesto s krmiljenjem javne razsvetljave, in sicer prostostoječa omarica OJR z ločenim merilnim in krmilnim delom, postavljeno na tipski obbetoniran podstavek. Pozicija OJR je v bližini ceste napajana iz ustreznega priključnega mesta elektro omrežja (nova TP).
3.4 Telekomunikacije
31. člen
(telekomunikacijski vodi)
(1) Na obravnavanem območju poteka obstoječe TK omrežje (zemeljsko in zračno). V nadaljnjih fazah projektiranja je potrebno v primeru tangenc predvideti ustrezno zaščito.
(2) Za načrtovane prostorske ureditve in posodobitve obstoječega omrežja se skladno s pogoji in potrebami upravljavca ustrezno dopolni telekomunikacijsko omrežje, in sicer s TK kabelsko kanalizacijo s pomožnimi kabelskimi jaški in pripadajočimi kabelskimi objekti ustreznih dimenzij z navezavo na obstoječo TK kabelsko kanalizacijo, ki poteka ob lokalni cesti LC 295091. Omrežje se uredi z zaščito in prestavitvijo tangiranih TK vodnikov. Kabelski objekti bodo predmet kasnejše projektne dokumentacije in se izvedejo skladno s potrebami novih odjemalcev oziroma investitorjev. Vsa križanja in vzporedno vodenje telekomunikacijskih in krajevnih kabelskih vodov se izvedejo skladno s tehničnimi predpisi in normativi kot tudi pod nadzorom oziroma v soglasju z upravljavcem posameznega voda. Izhodiščne podatke za projektno obdelavo TK vodov in posameznega TK priključka bo podal pristojni predstavnik sektorja za kabelska omrežja.
(3) Na območju urejanja ni obstoječega krajevnega kabelskega omrežja (KKS). Za potrebe priključitve objektov na obstoječe KKS omrežje je predvidena izgradnja cevne kabelske kanalizacije ustreznih dimenzij z vmesnimi revizijskimi jaški. Izhodiščne podatke za projektno obdelavo KKS vodov in posameznega KKS priključka bo podal pristojni predstavnik upravljalca voda.
(4) Vsi telekomunikacijski vodi morajo biti izvedeni znotraj območja cestnega telesa.
4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
32. člen
V območju urejanja tega OPPN ni registriranih območij ali enot kulturne dediščine. V primeru, da se med izvedbo zemeljskih del odkrijejo arheološke plasti ali arheološke strukture, se o tem obvesti pristojno ustanovo.
5. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
33. člen
(splošno)
Pri izvajanju vseh dejavnosti ter pri varstvu okolja je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo s podzakonskimi akti. Povzročitelj onesnaževanja mora izvesti ukrepe, potrebne za preprečevanje in zmanjšanje onesnaževanja, tako da njegove emisije v okolje ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti. Povzročitelj obremenitve mora pri svojem ravnanju upoštevati vsa pravila, ki so potrebna za preprečevanje in zmanjševanje obremenjevanja okolja. Morebitne emisije v okolje je potrebno sanirati pri samem izvoru.
34. člen
(varstvo pred hrupom)
Zakonsko določene ravni hrupa ne smejo biti presežene. V skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju ter v skladu z OPN MONM spada območje obravnave v III. stopnjo varstva pred hrupom. Za zmanjšanje hrupa v okolju se med gradnjo uporablja sodobna gradbena mehanizacija, ki je opremljena s certifikati o zvočni moči in ne presega s predpisi določenih mejnih vrednosti.
35. člen
(varstvo zraka)
Pri vgradnji oziroma rekonstrukciji naprav mora investitor izbrati v praksi uspešno preizkušeno in na trgu dostopno tehnologijo, ki zagotavlja, da predpisane mejne vrednosti onesnaženja zraka niso presežene in hkrati omogoča najnižjo tehnično dosegljivo emisijo.
36. člen
(varstvo pred elektromagnetnimi sevanji)
Pri pridobitvi gradbenega dovoljenja za vsak nov ali rekonstruiran objekt ali napravo, ki je vir elektromagnetnega sevanja, mora biti izpolnjen pogoj, da elektromagnetno polje kot posledica uporabe ali obratovanja vira ne sme presegati mejnih vrednosti količin elektromagnetnega polja v posameznih območjih naravnega in življenjskega okolja, določenih z veljavnimi predpisi.
37. člen
(varstvo plodne zemlje)
(1) Objekti, ki bi lahko ogrožali tla, plodno zemljo in naravne dobrine, niso dopustni.
(2) Tla pod delovnimi stroji za časa gradnje objektov morajo biti ustrezno utrjena in zaščitena, tako da ne obstaja možnost izliva nevarnih snovi iz strojev direktno v tla. Skladiščenje in ravnanje z nevarnimi in vnetljivimi snovmi (goriva, olja, kemikalije, barve, laki, topila) mora biti v pokritih prostorih ter urejeno tako, da se ob morebitnem razlitju snovi celotna vsebina prestreže in zadrži.
(3) Investitorji morajo plodno zemljo pred izkopom deponirati v delovnih pasovih v nasipu, višine največ 2 m in ločeno od ostalega izkopa. Po izvršenih delih se humus uporabi ob zunanjih ureditvah (park, zelenice ipd.). Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno sanirati in po zaključeni gradnji ustrezno urediti.
38. člen
(varstvo vegetacije)
Pogoji za varstvo vegetacije so podani v točki 2.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo objektov.
39. člen
(varstvo voda)
(1) Vse fekalne odpadne vode morajo biti priključene na javni kanalizacijski sistem. Padavinske vode z obravnavanega območja (s streh, parkirišč, cest …) je treba prek ustreznih filtrov (lovilec olj ipd.) speljati v ponikovalnice, izvedene v skladu z določili poglavja 3 Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.
(2) Tla pod delovnimi stroji morajo biti ustrezno utrjena in zaščitena, tako da ne obstaja možnost izliva nevarnih snovi iz strojev direktno v tla (podtalnico). Skladiščenje in ravnanje z nevarnimi in vnetljivimi snovmi (goriva, olja, kemikalije, barve, laki, topila) mora biti v pokritih prostorih ter urejeno tako, da se ob morebitnem razlitju snovi celotna vsebina prestreže in zadrži.
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
40. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Požarno varstvo vseh objektov mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarnovarstvenimi predpisi.
(2) Objekti v okviru območja urejanja tega prostorskega akta morajo biti zgrajeni tako, da upoštevajo obvezne protipožarne odmike oziroma morajo imeti zagotovljene druge protipožarne ukrepe, če so odmiki manjši (npr. protipožarno zasnovane vmesne fasade).
(3) V primeru požara mora biti zagotovljena možnost varnega umika ljudi in živali.
(4) Cestni sistem omogoča neposreden dostop do objektov, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce (glej karto 8 iz grafičnega dela tega odloka, ki prikazuje dostope za intervencijska vozila), zazankano hidrantno omrežje pa mora zagotavljati zadostne količine požarne vode.
41. člen
(varstvo pred naravnimi in drugim nesrečami)
(1) Pri rekonstrukciji obstoječih objektov in gradnji novih je potrebno upoštevati določila predpisov o dimenzioniranju in izvedbi objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VIII. stopnje Evropske potresne lestvice kakor tudi projektni pospešek (g), ki znaša 0,175.
(2) Pred gradnjo je potrebno preveriti stabilnost tal zaradi temeljenja.
(3) V nadaljnjih fazah projektiranja je potrebno upoštevati protipožarne predpise. Pri gradnji je potrebno upoštevati potrebne protipožarne odmike med objekti in/ali izvajati druge protipožarne ukrepe.
(4) V primeru naravnih nesreč in morebitne vojne nevarnosti se je potrebno ravnati v skladu z veljavnimi občinskimi in državnimi predpisi oziroma programi.
42. člen
(obramba)
(1) Pri pripravi projektnih dokumentacij je glede obrambe potrebno upoštevati veljavno zakonodajo in podzakonske akte.
(2) V primeru vojne nevarnosti se je potrebno ravnati v skladu z veljavnimi občinskimi in državnimi predpisi oziroma programi.
7. Faznost izvedbe prostorske ureditve
43. člen
(1) Prva faza OPPN zajema ureditev obstoječega cestnega omrežja glede na določila iz točke 3.1 Prometna infrastruktura ter izvedbo nove trafopostaje. V prvi fazi je možna tudi legalizacija obstoječih objektov, vendar povečan odvzem električne energije ni možen pred izgradnjo nove trafopostaje.
(2) Druga faza zajema ureditev preostale načrtovane infrastrukture ter gradnjo novih hiš in zidanic; vse se lahko izvaja postopoma v smiselno zaključenih etapah. Gradnja ali rekonstrukcija javne infrastrukture ni pogoj za izvedbo hiš ali zidanic, vendar mora biti pri gradnji slednjih zagotovljena ustrezna javna infrastrukturna oskrba.
(3) Posamezno fazo za izvedbo tega OPPN je možno deliti na posamezne etape. Etape oziroma faze se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, vedno pa morajo predstavljati posamezne zaključene funkcionalne celote. Podrobnejša opredelitev poteka gradnje se določi v projektni dokumentaciji.
(4) S posameznimi posegi, predvsem zaradi izgradnje infrastrukturnih omrežij, se lahko ob izvedbi ureditev v okviru posamezne ureditvene enote posega tudi v sosednjo ureditveno enoto, vendar se tak poseg šteje za del posamezne etape ob urejanju izhodiščne enote.
8. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
44. člen
(1) Rešitve, ki so s tem prostorskim aktom določene okvirno, se podrobneje opredelijo v projektni dokumentaciji. Pri realizaciji OPPN so dopustna manjša odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometnotehničnega ali okoljevarstvenega vidika. Za podrobnosti, ki niso zajete v tem OPPN in se dorečejo v fazi projektiranja za postopek pridobitve gradbenega dovoljenja, je potrebno, če odstopajo od smernic in mnenj nosilcev urejanja prostora, podanih k temu OPPN, ponovno pridobiti njihovo soglasje k PGD.
(2) Pri gradnji ali prenovi komunalne infrastrukture in cestne ureditve so dopustne tolerance, če se pri izdelavi projektne dokumentacije ali gradnji sami zaradi prometnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških ali drugih razmer ugotovi, da je z manjšimi spremembami mogoče doseči tehnično, ekonomsko ali okoljsko ugodnejšo rešitev, pri čemer le-ta ne poslabša obstoječega oziroma predvidenega stanja.
(3) Odstopanja od pogojev, določenih v tem odloku v poglavju 3 Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, so dopustna, če so utemeljena zaradi napredka tehnike, spremenjenih predpisov ali tehničnih smernic za projektiranje infrastrukturnih objektov in naprav, če tako utemeljena odstopanja niso v neskladju z ostalimi določili tega odloka.
(4) Pri izvedbi javnih cest in drugih prostorskih ureditev, načrtovanih s tem odlokom, je zaradi zagotavljanja funkcionalnosti gradnje in uporabe navedenih prostorskih ureditev v času gradnje ali času fazne/etapne izvedbe investicij dopustno z brežinami in drugimi ukrepi za prilagoditev raščenemu reliefu oziroma za zaščito pred rušenjem terena ter z začasnimi infrastrukturnimi ureditvami posegati tudi na površine drugih gradbenih parcel izven območja gradbene parcele, na kateri je prostorska ureditev načrtovana.
(5) Ob izvedbi posamezne etape ali faze, ki predvideva izgradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture, je dopustno izvesti tudi nujno potrebne ureditve gospodarske javne infrastrukture, sicer načrtovane v drugih etapah ali fazah.
(6) Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjih odstavkov ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, prometne sheme, načrtovanih programov, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju tega OPPN oziroma na sosednjih območjih in ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z odstopanji morajo soglašati soglasodajalci in organizacije delovnih področij, h katerim spadajo ta odstopanja.
(7) V primeru legalizacije obstoječih objektov so dopustna odstopanja od velikosti, zmogljivosti in oblikovanju objektov v okviru UE S1, S2, S3 in S4, določenih v 2.3 poglavju (11. člen), da se dopusti možnost legalizacije v obstoječih gabaritih. Ravno tako je v primeru legalizacij obstoječih objektov možno odstopanje od območja za razvoj stavb, prikazanega v grafičnem delu tega OPPN, vendar je odstopanje možno samo v okviru obstoječih gabaritov objekta.
(8) Vsa s tem odlokom dopustna odstopanja od določil tega OPPN morajo biti v projektni dokumentaciji utemeljena.
9. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN
45. člen
Po izvedbi s tem odlokom načrtovanih prostorskih ureditev OPPN lahko preneha veljati in se območje ureja z občinskim prostorskim načrtom. Urejanje se prednostno usmeri v vzdrževanje in obnovo.
10. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN
46. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Investitorji so dolžni poleg načrtovanih prostorskih ureditev znotraj posameznih ureditvenih enot oziroma etap/faz izgradnje sočasno izvesti tudi vso pripadajočo gospodarsko infrastrukturo, ki bo omogočila funkcioniranje takega območja.
(2) Financiranje izgradnje in prestavitev infrastrukture bo potekala v dogovoru med investitorji, upravljavci in Mestno občino Novo mesto. Za komunalno opremo, ki je v pristojnosti lokalne skupnosti, se sklene pogodba o opremljanju, v kateri se podrobneje definirajo obveznosti posameznih pogodbenih strank. Za ostalo infrastrukturo se investitorji in upravljavci v medsebojnih pogodbah podrobneje dogovorijo o pogojih financiranja.
(3) Investitorji krijejo stroške prestavitve, zaščite ali novogradnje infrastrukturnih vodov znotraj oziroma izven območja urejanja, če je to potrebno za izvedbo z OPPN načrtovanih ureditev oziroma je njena posledica.
(4) Investitor oziroma izvajalec del mora pri posegih v prostor pristojnim službam s področja gospodarske javne infrastrukture ter s področja zaščite in reševanja, varstva okolja in naravnih virov omogočiti spremljanje stanja na terenu oziroma opravljanje strokovnega nadzora v času izvajanja zemeljskih in gradbenih del.
(5) Investitorji izgradnje ali rekonstrukcije infrastrukturnega omrežja, ki niso lokalne gospodarske javne službe, so svoje komunalne vode dolžni izvajati sočasno z ostalo načrtovano komunalno opremo.
(6) Po končanih delih na sosednjih zemljiščih izven območja OPPN, ki bodo tangirana zaradi gradnje nove ali rekonstrukcije obstoječe infrastrukture, se vzpostavi prvotno stanje.
III. GRAFIČNI DEL OPPN
47. člen
(vsebina grafičnega dela)
Grafični del OPPN vsebuje naslednje načrte:
1. Izsek iz kartografskega dela izvedbenega dela
OPN MONM – PNRP in EUP                           M 1:2500
2. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi
območji
3. Prikaz območja urejanja                       M 1:1000
4. Prikaz ureditvenih enot                       M 1:1000
5a. Prikaz ureditvene situacije – 1. faza        M 1:1000
5b. Prikaz ureditvene situacije – 2. faza        M 1:1000
6. Prikaz prereza A-A                            M 1:500
7a. Prikaz območij varovanj in požarnih poti –
1. faza                                          M 1:1000
7b. Prikaz območij varovanj in požarnih poti –
2. faza                                          M 1:1000
8. Prikaz gradbenih parcel                       M 1:1000
9. Prikaz gradbenih parcel na novi NRP           M 1:1000
10. Prikaz cestnega omrežja – 1. faza            M 1:1000
11. Zbirna situacija komunalne infrastrukture –
1. faza                                          M 1:500
12. Prikaz cestnega omrežja – 2. faza            M 1:1000
13.1 Vzdolžni profil ceste »A« – 2. faza         M 1:1000/100
13.2 Vzdolžni profil ceste »B« – 2. faza         M 1:1000/100
13.3 Vzdolžni profil ceste »C« – 2. faza         M 1:1000/100
13.4 Vzdolžni profil ceste »D« – 2. faza         M 1:1000/100
13.5 Vzdolžni profil ceste »E« – 2. faza         M 1:1000/100
13.6 Vzdolžni profil ceste »G« – 2. faza         M 1:1000/100
14.1 Tipski prečni profil ceste »A« – 2. faza    M 1:50
14.2 Tipski prečni profil ceste »B« in »G« – 2.
faza                                             M 1:50
14.3 Tipski prečni profil ceste »C«, »D« in »E«
– 2. faza                                        M 1:50
15. Zbirna situacija komunalne infrastrukture –
2. faza                                          M 1:500.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
48. člen
(občinski prostorski akti)
Z dnem uveljavitve tega odloka se zaradi popravljene meje območja urejanja tega OPPN ustrezno prilagodijo območja sosednjih enot urejanja prostora iz OPN MONM.
49. člen
(hramba OPPN)
(1) OPPN je izdelan v analogni in digitalni obliki.
(2) OPPN se v analogni in digitalni obliki hrani na sedežu Mestne občine Novo mesto in sedežu Upravne enote Novo mesto. V primeru odstopanj med analogno in digitalno obliko velja analogna obloka.
50. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Grafični del se objavi na spletni strani Mestne občine Novo mesto.
Št. 350-43/2011
Novo mesto, dne 10. julija 2014
Župan
Mestne občine Novo mesto
Alojzij Muhič l.r.