Uradni list

Številka 106
Uradni list RS, št. 106/2013 z dne 18. 12. 2013
Uradni list

Uradni list RS, št. 106/2013 z dne 18. 12. 2013

Kazalo

3864. Navodilo za izvajanje Sklepa o poročanju podatkov za namene statistike finančnih računov, stran 12214.

Na podlagi drugega in tretjega odstavka 13. člena, tretjega odstavka 29. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo in 59/11) ter 3. točke Sklepa o poročanju podatkov za namene statistike finančnih računov (Uradni list RS, št. 106/13) izdaja guverner Banke Slovenije
N A V O D I L O
za izvajanje Sklepa o poročanju podatkov za namene statistike finančnih računov
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. To navodilo določa metodologijo, način in roke poročanja podatkov za namene statistike finančnih računov.
2. Predmet poročanja je četrtletno poročilo o stanjih finančnih sredstev in obveznosti, o transakcijah v finančnih sredstvih in obveznostih in o vrednostnih spremembah v finančnih sredstvih in obveznostih, ki jih imajo obvezniki poročanja kot terjatev ali obveznost do drugih institucionalnih sektorjev po posameznih finančnih instrumentih.
3. Obvezniki poročanja oddajo poročila za potrebe Banke Slovenije Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) prek spletnega portala AJPES in v skladu z vsebino, ki je predpisana s tem navodilom.
4. Obvezniki poročanja se pred prvim poročanjem za namene statistike finančnih računov preko spletne strani AJPES brezplačno registrirajo oziroma vnesejo svoje uporabniško ime in geslo. Podrobnejša navodila v zvezi s predlaganjem statistike finančnih računov v elektronski obliki in v zvezi z elektronskim podpisovanjem so objavljena na spletnem portalu AJPES, kjer so tudi tehnična navodila za poročanje.
5. Obvezniki poročanja predložijo četrtletna poročila po tem navodilu:
– do 10. maja za prvo četrtletje tekočega leta (poročevalsko obdobje: od 1. januarja do 31. marca);
– do 10. avgusta za drugo četrtletje tekočega leta (poročevalsko obdobje: od 1. aprila do 30. junija);
– do 10. novembra za tretje četrtletje tekočega leta (poročevalsko obdobje: od 1. julija do 30. septembra);
– do 20. februarja za zadnje četrtletje predhodnega leta (poročevalsko obdobje: od 1. oktobra do 31. decembra).
II. VSEBINSKA OPREDELITEV POROČILA
6. Vsebina poročila temelji na načelih Evropskega sistema nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (ESR 2010).
7. Poročilo sestavljajo osnovni podatki in obrazci.
7.1 Osnovni podatki o obvezniku poročanja so:
– matična številka;
– davčna številka;
– sektor obveznika poročanja;
– naziv obveznika poročanja;
– sedež obveznika poročanja;
– šifra proračunskega uporabnika (če je obveznik poročanja proračunski uporabnik);
– oseba, odgovorna za sestavljanje poročila;
– telefonska številka osebe, odgovorne za sestavljanje poročila;
– e-mail osebe, odgovorne za sestavljanje poročila;
– vodja obveznika poročanja;
– datum;
– kraj.
7.2 Obrazci poročila so:
– obrazec 1: podatki o stanjih finančnih sredstev;
– obrazec 2: podatki o stanjih obveznosti;
– obrazec 3: podatki o transakcijah v finančnih sredstvih;
– obrazec 4: podatki o transakcijah v obveznostih;
– obrazec 5: podatki o vrednostnih spremembah v finančnih sredstvih (kontrolni obrazec);
– obrazec 6: podatki o vrednostnih spremembah v obveznostih (kontrolni obrazec).
8. V poročilu se izpolnjuje podatke po finančnih instrumentih.
Šifrant finančnih instrumentov:
+--------------+---------------------------+
|   Oznaka     |     Naziv finančnega      |
| finančnega   |        instrumenta        |
| instrumenta  |                           |
+--------------+---------------------------+
|F.1           |Denarno zlato in posebne   |
|              |pravice črpanja (PPČ)      |
+--------------+---------------------------+
| F.11         |Denarno zlato              |
+--------------+---------------------------+
| F.12         |PPČ                        |
+--------------+---------------------------+
|F.2           |Gotovina in vloge          |
+--------------+---------------------------+
| F.21         |Gotovina                   |
+--------------+---------------------------+
| F.22         |Prenosljive vloge          |
+--------------+---------------------------+
| F.29         |Druge vloge                |
+--------------+---------------------------+
|F.3           |Dolžniški vrednostni       |
|              |papirji                    |
+--------------+---------------------------+
| F.31         |Kratkoročni                |
+--------------+---------------------------+
| F.32         |Dolgoročni                 |
+--------------+---------------------------+
|F.4           |Posojila                   |
+--------------+---------------------------+
| F.41         |Kratkoročna                |
+--------------+---------------------------+
| F.42         |Dolgoročna                 |
+--------------+---------------------------+
|F.5           |Lastniški kapital in       |
|              |delnice ali enote          |
|              |investicijskih skladov     |
+--------------+---------------------------+
| F.51         |Lastniški kapital          |
+--------------+---------------------------+
| F.511        |Delnice, ki kotirajo na    |
|              |borzi                      |
+--------------+---------------------------+
| F.512        |Delnice, ki ne kotirajo na |
|              |borzi                      |
+--------------+---------------------------+
| F.519        |Drug lastniški kapital     |
+--------------+---------------------------+
| F.52         |Delnice ali enote          |
|              |investicijskih skladov     |
+--------------+---------------------------+
|F.6           |Sheme zavarovanja ter      |
|              |pokojninske in             |
|              |standardizirane jamstvene  |
|              |sheme                      |
+--------------+---------------------------+
| F.61         |Tehnične rezervacije       |
|              |neživljenjskega            |
|              |zavarovanja                |
+--------------+---------------------------+
| F.62         |Pravice do življenjskega   |
|              |zavarovanja in             |
|              |vseživljenjske rente       |
+--------------+---------------------------+
|F.63+F.64+F.65|Pokojninske pravice +      |
|              |Terjatve pokojninskih      |
|              |skladov do upravljavcev    |
|              |pokojninskih skladov +     |
|              |Pravice do nepokojninskih  |
|              |prejemkov                  |
+--------------+---------------------------+
| F.66         |Rezervacije za terjatve v  |
|              |okviru standardiziranih    |
|              |jamstev                    |
+--------------+---------------------------+
|F.7           |Izvedeni finančni          |
|              |instrumenti in delniške    |
|              |opcije za zaposlene        |
+--------------+---------------------------+
|F.8           |Druge terjatve in          |
|              |obveznosti                 |
+--------------+---------------------------+
| F.81         |Komercialni krediti in     |
|              |predujmi                   |
+--------------+---------------------------+
| F.89         |Druge terjatve in          |
|              |obveznosti, razen          |
|              |komercialnih kreditov in   |
|              |predujmov                  |
+--------------+---------------------------+
Opredelitve finančnih instrumentov so naslednje:
Instrument Denarno zlato in PPČ (F.1) sestavlja:
– denarno zlato (F.11), ki je zlato, do katerega so denarne oblasti opravičene in ki se hrani kot rezervna sredstva. Vključuje zlate palice in nedodeljene račune za zlato pri nerezidentih, ki zagotavljajo pravni naslov za terjatev dobave zlata. Denarne oblasti zajemajo centralno banko in institucije centralne države, ki izvajajo dejavnosti, običajno značilne za centralno banko. Zlate palice so edino finančno sredstvo, za katerega ni nobene nasprotne obveznosti;
– posebne pravice črpanja (F.12), ki so mednarodna rezervna sredstva in jih je oblikoval Mednarodni denarni sklad (MDS) ter dodelil svojim članicam za povečanje obstoječih rezervnih sredstev. PPČ so izključno v lasti centralnih bank in nekaterih mednarodnih agencij.
Instrument Gotovina in vloge (F.2) sestavljajo tri podkategorije finančnih instrumentov:
– gotovina (F.21) predstavlja bankovce in kovance v obtoku, ki jih izdajajo ali odobrijo denarne oblasti, in obsega bankovce in kovance, ki so jih rezidenčne denarne oblasti dale v obtok kot nacionalno valuto in so v lasti rezidentov in nerezidentov, ter bankovce in kovance, ki so jih nerezidenčne denarne oblasti dale v obtok kot tuje valute in so v lasti rezidentov. F.21 imajo lahko kot finančno sredstvo vsi rezidenčni sektorji in tujina;
– prenosljive vloge (F.22) predstavljajo vloge na vpogled v domači ali tujih valutah. Prenosljive vloge je mogoče na zahtevo zamenjati za gotovino po nominalni vrednosti in se jih lahko neposredno uporabi za izvajanje plačil s čekom, menicami, žiro nalogom, neposredno bremenitvijo/kreditiranjem ali z drugim instrumentom za neposredno plačevanje, in sicer brez dodatnih stroškov ali omejitev. Prenosljive vloge so predvsem obveznosti rezidenčnih institucij, ki sprejemajo vloge, ter v nekaterih primerih obveznosti centralne države in nerezidenčnih institucionalnih enot. Prenosljive vloge vključujejo:
– medbančne postavke med denarnimi finančnimi institucijami;
– vloge, ki jih institucije, ki sprejemajo vloge, hranijo v centralni banki in ki presegajo znesek rezerv, ki jih morajo hraniti;
– vloge, ki jih druge denarne finančne institucije prevzamejo od centralne banke v obliki nedodeljenih računov za zlato, ki ni denarno zlato, ter ustrezne vloge v obliki računov za plemenite kovine;
– vloge v tujih valutah v okviru poslov zamenjave;
– rezervne postavke pri MDS, ki tvorijo rezervno tranšo, ter druge terjatve do MDS, ki so takoj na voljo državi članici.
Pri računih za prenosljivo vlogo so možne prekoračitve pozitivnega stanja. Če se račun prekorači, je odtegnitev do vrednosti nič odtegnitev vloge, medtem ko je znesek prekoračitve odobritev posojila.
Prenosljive vloge imajo lahko kot finančno sredstvo vsi rezidenčni sektorji in tujina.
– druge vloge (F.29) predstavljajo vloge v domači ali tujih valutah in niso prenosljive, kar pomeni, da jih ni mogoče uporabiti za izvajanje plačil, razen pri dospelosti ali po dogovorjenem obdobju najave, in jih ni mogoče zamenjati za gotovino ali prenosljive vloge brez večjih omejitev ali dodatnih stroškov. Druge vloge obsegajo:
– vezane vloge;
– hranilne vloge, hranilne knjižice, netržna potrdila o hranilnih vlogah ali netržna potrdila o vlogah (CD – »certificates of deposit«);
– vloge v okviru varčevalnih shem ali pogodb;
– dokaze o vlogah, izdanih s strani hranilnih in posojilnih združenj, stanovanjske zadruge, kreditnih zadrug in podobno;
– vračljiva dodatna plačila, povezana z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki predstavljajo obveznost denarnih finančnih institucij;
– kratkoročne dogovore o ponovnem odkupu (repoje), ki so obveznost denarnih finančnih institucij;
– obveznosti do MDS, ki so sestavni del mednarodnih rezerv in niso v obliki posojil.
Druge vloge ne vključujejo tržnih potrdil o vlogah in tržnih potrdil o hranilnih vlogah. Ta so razvrščena med dolžniške vrednostne papirje.
Druge vloge imajo lahko kot finančno sredstvo vsi rezidenčni sektorji in tujina.
Prenosljive in druge vloge so standardizirane netržne pogodbe s širšo javnostjo, ki jih ponujajo institucije, ki sprejemajo vloge, in v nekaterih primerih centralna država. Vloge, ki jih imajo posamezni subjekti pri drugih subjektih, ne štejejo kot vloge, temveč kot posojila.
Praviloma se natečene obresti vključijo v instrument, na katerega se natečejo (v F.22 ali v F.29). V primeru, da obresti ni mogoče vključiti v instrument, se izkažejo v instrumentu Druge terjatve in obveznosti, razen komercialnih kreditov in predujmov (F.89).
Instrument Dolžniški vrednostni papirji (F.3) predstavlja tržne finančne instrumente, ki se uporabljajo kot dokaz o dolgu. Glavne značilnosti dolžniških vrednostnih papirjev so naslednje:
– datum izdaje dolžniškega vrednostnega papirja;
– cena ob izdaji;
– datum odkupa ali datum dospelosti;
– odkupna cena ali nominalna vrednost;
– izvirna dospelost;
– preostala dospelost;
– kupon, ki ga izdajatelj plača imetnikom dolžniških vrednostnih papirjev;
– datume plačila kuponov imetnikom vrednostnih papirjev s strani izdajatelja;
– cena ob izdaji;
– bonitetna ocena.
Dolžniški vrednostni papirji vključujejo finančna sredstva in obveznosti, ki jih je mogoče opisati glede na različne klasifikacije, tj. po dospelosti, sektorjih in podsektorjih imetnikov in izdajateljev, valuti ter vrsti obrestne mere.
Dolžniške vrednostne papirje sestavljata dve podkategoriji finančnih instrumentov:
– kratkoročni dolžniški vrednostni papirji (F.31) so vrednostni papirji z originalno ročnostjo do vključno enega leta ali manj;
– dolgoročni dolžniški vrednostni papirji (F.32) so vrednostni papirji, katerih originalna ročnost je daljša od enega leta.
Praviloma se natečene obresti vključijo v instrument, na katerega se natečejo (v F.31 ali v F.32). V primeru, da obresti ni mogoče vključiti v instrument, se izkažejo v instrumentu Druge terjatve in obveznosti, razen komercialnih kreditov in predujmov (F.89).
Dolžniške vrednostne papirje imajo lahko kot finančno sredstvo vsi sektorji, kot obveznost pa praviloma nefinančne družbe, finančne družbe, sektor države in tujina.
Instrument Posojila (F.4) nastane, ko upnik posodi sredstva dolžniku. Glavne značilnosti posojil so naslednje:
– pogoje, ki urejajo posojilo, določi finančna družba, ki odobri posojilo; ali pa se o njih dogovorita posojilodajalec in posojilojemalec neposredno ali prek posrednika;
– pobudo za posojilo običajno da posojilojemalec;
– posojilo je brezpogojen dolg do upnika, ki mora biti odplačan ob dospelosti in prinaša obresti.
Posojila so razdeljena na dve podkategoriji:
– kratkoročna posojila (F.41) so posojila z originalno ročnostjo do vključno enega leta ali manj;
– dolgoročna posojila (F.42) so posojila, katerih originalna ročnost je daljša od enega leta.
Posojila so lahko finančna sredstva ali obveznosti vseh rezidenčnih sektorjev in tujine.
Posojila vključujejo naslednje:
– prekoračitev na računu prenosljivih vlog;
– prekoračitev na drugih tekočih računih;
– finančne terjatve zaposlenih na osnovi udeležbe v dobičkih družbe;
– vračljiva dodatna plačila, povezana z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki so obveznost institucionalnih enot, razen denarnih finančnih institucij;
– posojila, ki so protipostavke bančnih akceptov;
– hipotekarna posojila;
– potrošniške kredite;
– revolving kredite;
– obročna posojila;
– posojila za financiranje trgovinskih kreditov (ne pa samih komercialnih kreditov in predujmov);
– dogovore o ponovnem odkupu;
– finančni najem;
– posojila, dana kot jamstva za izpolnitev nekaterih obveznosti;
– jamstva za vlogo kot finančne terjatve pozavarovalnih družb cedentom;
– finančne terjatve do MDS v obliki posojil v okviru računa splošnih virov;
– obveznost do MDS v obliki kredita MDS ali posojil v okviru programa pomoči za zmanjševanje revščine in spodbujanje gospodarske rasti.
Praviloma se natečene obresti vključijo v instrument, na katerega se natečejo (v F.41 ali v F.42), kadar to ni izvedljivo, se obresti izkažejo v instrumentu Druge terjatve in obveznosti, razen komercialnih kreditov in predujmov (F.89).
Instrument Lastniški kapital in delnice ali enote investicijskih skladov (F.5) so preostale terjatve do sredstev institucionalnih enot, ki so izdale delnice ali enote, in je sestavljena iz dveh podkategorij finančnih instrumentov:
– lastniški kapital (F.51) je finančno sredstvo, ki je terjatev za preostalo vrednost družbe po odplačilu vseh ostalih terjatev, in je dalje razdeljen na:
– delnice, ki kotirajo na borzi (F.511), in gre za lastniške vrednostne papirje, ki kotirajo na borzi;
– delnice, ki ne kotirajo na borzi (F.512), in predstav­ljajo lastniške vrednostne papirje, ki ne kotirajo na borzi;
– drug lastniški kapital (F.519), ki zajema vse oblike lastniškega kapitala, razen tistih, ki so razvrščene v podkategoriji delnice, ki kotirajo na borzi, in delnice, ki ne kotirajo na borzi. F.519 je praviloma obveznost družb, ki niso delniške družbe (npr. d.o.o., d.n.o.), vključuje pa tudi naložbe države v kapital mednarodnih in nadnacionalnih organizacij, razen v MDS, tudi če so pravno ustanovljene kot delniške družbe.
– delnice ali enote investicijskih skladov (F.52) so delnice investicijskega sklada, če ima sklad korporacijsko strukturo. V primeru sklada se imenujejo enote. Deli se na:
– delnice ali enote skladov denarnega trga;
– delnice ali enote investicijskih skladov, razen skladov denarnega trga.
Lastniški kapital imajo lahko kot finančno sredstvo vsi sektorji, kot obveznost pa praviloma nefinančne družbe, finančne družbe, enote države in tujina.
Delnice ali enote investicijskih skladov imajo lahko kot finančno sredstvo vsi sektorji, obveznosti iz tega naslova pa imajo lahko skladi denarnega trga, investicijski skladi in pokojninski skladi.
Instrument Sheme zavarovanja ter pokojninske in standardizirane jamstvene sheme (F.6) obsega naslednje podkategorije:
– tehnične rezervacije neživljenjskega zavarovanja (F.61), kjer gre za finančne terjatve zavarovancev z neživljenjskim zavarovanjem do zavarovalnih družb za neživljenjsko zavarovanje v zvezi s prenosnimi premijami in nastalimi škodnimi zahtevki. Tehnične rezervacije neživljenjskega zavarovanja so lahko finančna sredstva vseh sektorjev kot zavarovancev (prenosne premije) ali upravičencev (škodne rezervacije) in so praviloma obveznost zavarovalnih družb;
– pravice do življenjskega zavarovanja in vseživljenjske rente (F.62), ki sestavljajo finančne terjatve zavarovancev z življenjskim zavarovanjem in upravičencev do rent do družb za življenjsko zavarovanje. Pravice do življenjskega zavarovanja in vseživljenjske rente so lahko finančna sredstva gospodinjstev kot zavarovancev in obveznost zavarovalnih družb;
– pokojninske pravice (F.63), ki zajemajo finančne terjatve sedanjih zaposlenih in nekdanjih zaposlenih do njihovih delodajalcev, zavarovatelja in sheme, ki jo oblikuje delodajalec za izplačilo pokojnin v okviru dogovora o nadomestilu med delodajalcem in zaposlenim. Pokojninske pravice so lahko finančna sredstva gospodinjstev kot zavarovancev in obveznost pokojninskih skladov;
– terjatve pokojninskih skladov do upravljavcev pokojninskih skladov (F.64);
– pravice do nepokojninskih prejemkov (F.65);
– rezervacije za terjatve v okviru standardiziranih jamstev (F.66), ki so finančne terjatve imetnikov standardiziranih jamstev do institucionalnih enot, ki jim te zagotavljajo.
Instrument Izvedeni finančni instrumenti in delniške opcije za zaposlene (F.7) obsegajo:
– izvedene finančne instrumente (F.71), ki so finančni instrumenti, povezani s posebnim finančnim instrumentom, kazalnikom ali blagom, prek katerih se lahko na finančnih trgih trguje s posebnimi finančnimi tveganji v lastnem imenu. Izvedeni finančni instrumenti izpolnjujejo naslednje pogoje:
– povezani so s finančnim ali nefinančnim sredstvom, skupino sredstev ali indeksom;
– so tržni ali se lahko izravnajo na trgu;
– glavnice ni treba odplačati.
V izvedene finančne instrumente se vključuje:
– opcije;
– nakupne bone, ki so posebna oblika opcij;
– terminske posle;
– standardizirane terminske posle;
– navadne terminske posle;
– zamenjave;
– kreditne izvedene finančne instrumente;
– posle kreditne zamenjave.
– delniške opcije za zaposlene (F.72), kjer gre za dogovore, sklenjene na določen datum, v skladu s katerimi imajo zaposleni pravico kupiti določeno število delnic iz zaloge delodajalca po navedeni ceni na določen datum ali v danem časovnem obdobju takoj po datumu odmere.
Izvedeni finančni instrumenti so lahko finančna sredstva vseh rezidenčnih sektorjev in tujine ter obveznost nefinančnih družb, finančnih družb, sektorja države in tujine.
Instrument Druge terjatve in obveznosti (F.8) so finančna sredstva in obveznosti, ki nastanejo kot protipostavke transakcijam, kadar obstaja časovna razlika med temi transakcijami in ustreznimi plačili in je razdeljena na dve podkategoriji finančnih instrumentov:
– komercialni krediti in predujmi (F.81), ki predstavljajo finančne terjatve, ki izhajajo iz dobaviteljevega neposrednega kreditiranja blaga in storitev, ter predujmi za delo, ki se izvaja ali se bo začelo izvajati v obliki predplačila strank za blago in storitve, ki še niso bili zagotovljeni. Komercialni krediti in predujmi so lahko finančna sredstva ali obveznost vseh rezidenčnih sektorjev in tujine. Komercialni krediti in predujmi vključujejo:
– finančne terjatve, povezane z zagotavljanjem blaga ali storitev, ki še niso bile plačane;
– komercialne kredite, ki jih prevzemajo družbe za faktoring, razen če se obravnavajo kot posojilo;
– najemnine za zgradbe, obračunane v določenem obdobju;
– zaostala plačila blaga in storitev, ki niso v obliki posojil.
V komercialne kredite in predujme niso vključena posojila za financiranje komercialnih kreditov, ta so razvrščena v kategorijo posojila.
– druge terjatve in obveznosti (F.89), razen komercialnih kreditov in predujmov, ki vključujejo finančne terjatve, ki nastanejo zaradi časovne razlike med obračunanimi transakcijami in plačili, na primer v zvezi s plačami, davki in prispevki za socialno varnost, dividendami, najemninami ter nakupom in prodajo vrednostnih papirjev. Druge terjatve in obveznosti so lahko finančna sredstva ali obveznost vseh rezidenčnih sektorjev in tujine. Praviloma se natečene obresti vključijo v instrument, na katerega se natečejo, kadar pa to ni možno, se vključijo v instrumentu Druge terjatve in obveznosti, razen komercialnih kreditov in predujmov (F.89).
9. V poročilu se izpolnjuje podatke po nasprotnih sektorjih, do katerih ima obveznik poročanja terjatve oziroma obveznosti.
Šifrant nasprotnih sektorjev:
+------------+---------------------------+
|   Oznaka   |Naziv nasprotnega sektorja |
| nasprotnega|                           |
|  sektorja  |                           |
+------------+---------------------------+
|S.1         |Gospodarstvo Slovenije     |
+------------+---------------------------+
| S.11       |Nefinančne družbe          |
+------------+---------------------------+
| S.12       |Finančne družbe            |
+------------+---------------------------+
| S.121      |Centralna banka            |
+------------+---------------------------+
| S.122+S.123|Družbe, ki sprejemajo      |
|            |vloge, razen centralne     |
|            |banke + Skladi denarnega   |
|            |trga (MMF)                 |
+------------+---------------------------+
| S.124      |Investicijski skladi razen |
|            |MMF                        |
+------------+---------------------------+
|S.125+S.127 |Drugi finančni posredniki, |
|            |razen zavarovalnic in      |
|            |pokojninskih skladov +     |
|            |Lastne finančne            |
|            |institucije in             |
|            |posojilodajalci            |
+------------+---------------------------+
| S.126      |Izvajalci pomožnih         |
|            |finančnih dejavnosti       |
+------------+---------------------------+
| S.128      |Zavarovalne družbe         |
+------------+---------------------------+
| S.129      |Pokojninski skladi         |
+------------+---------------------------+
| S.13       |Država                     |
+------------+---------------------------+
|S.1311      |Centralna država           |
+------------+---------------------------+
|S.1313      |Lokalna država             |
+------------+---------------------------+
|S.1314      |Skladi socialne varnosti   |
+------------+---------------------------+
| S.14       |Gospodinjstva              |
+------------+---------------------------+
| S.15       |Nepridobitne institucije,  |
|            |ki opravljajo storitve za  |
|            |gospodinjstva              |
+------------+---------------------------+
|S.2         |Tujina                     |
+------------+---------------------------+
| S.21       |Evropska unija (EU)        |
+------------+---------------------------+
| S.2111     |Članice evroobmočja        |
+------------+---------------------------+
| S.2112     |Ostale članice EU izven    |
|            |evroobmočja ter            |
|            |institucije EU             |
+------------+---------------------------+
| S.22       |Države nečlanice in        |
|            |mednarodne organizacije,   |
|            |ki niso rezidenčne v EU    |
+------------+---------------------------+
Podrobna sektorizacija je navedena v Uredbi (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (Uradni list Evropske unije, L174, Zvezek 56, z dne 26. junija 2013).
Za razvrščanje posameznih institucionalnih enot v ustrezen nasprotni sektor se uporabi Šifrant SKIS v tekstualni obliki, dostopen na spletni strani AJPES. V njem so za vsako institucionalno enoto podatki o imenu, matični številki in oznaki institucionalnega sektorja (SKIS). Za razvrščanje institucionalnih enot v ustrezen sektor pa se lahko uporabi tudi iPRS (Poslovni register Slovenije), ki je na voljo na spletni strani AJPES.
10. Poroča se vrednost stanj, transakcij in vrednostnih sprememb (v obliki kontrolnih obrazcev) v EUR. V primeru negativnih transakcij se pred vrednost obvezno vpiše negativen predznak.
Za ustrezno razumevanje podatkov o stanjih, transakcijah in vrednostnih spremembah se uporabi naslednji model:
+--------------------------------------+
|začetno stanje (konec obdobja x)      |
|+ transakcije (v obdobju y)           |
|+ vrednostne spremembe (v obdobju y)  |
|= končno stanje (konec obdobja y)     |
+--------------------------------------+
Poročajo se podatki o transakcijah v obdobju y, podatki o vrednostnih spremembah v obdobju y (v obliki kontrolnih obrazcev) in podatki o stanjih konec obdobja y.
Vrednotenje stanj (konec obdobja y):
Stanja finančnih sredstev in obveznosti se praviloma vrednotijo po tekoči tržni ceni na dan preseka. Za vrednost stanj finančnih sredstev oziroma obveznosti v tuji valuti se uporabi preračun v EUR po referenčnem tečaju ECB na dan preseka.
Vrednotenje in ugotavljanje transakcij ter vrednostnih sprememb (v obdobju y):
Transakcije predstavljajo razliko med pridobitvami in odtujitvami v posameznem finančnem instrumentu. V vrednosti odtujitve instrumenta se upoštevajo morebitne realizirane vrednostne spremembe. V vrednostne spremembe se vključujejo morebitne realizirane in nerealizirane vrednostne spremembe na osnovi spremembe cen oziroma deviznih tečajev ter druge spremembe, ki niso vezane na transakcijo. Transakcije in vrednostne spremembe so lahko pozitivne ali negativne.
V program AJPES sta vgrajeni dve opozorilni kontroli: kontrola na letna poročila (bilance stanja), s katerimi razpolaga AJPES, in kontrola vrednostnih sprememb. V primeru odstopanj med podatki o stanjih in podatki iz letnih poročil ter odstopanj med podatki o vrednostnih spremembah in pričakovanimi vrednostnimi spremembami, je potrebno ugotovljena odstopanja pojasniti v skladu s tehničnimi navodili AJPES.
11. Obvezniki poročanja pri poročanju upoštevajo tudi podrobna vsebinska navodila, objavljena na spletni strani Banke Slovenije in tehnična navodila na spletni strani AJPES.
III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
12. Obvezniki poročanja so dolžni prvo poročilo po tem navodilu posredovati za prvo četrtletje 2014.
13. Z dnem uveljavitve tega navodila preneha veljati Navodilo za izvajanje sklepa o poročanju podatkov za namene statistike finančnih računov (Uradni list RS, št. 113/07).
14. Ne glede na prejšnjo točko so obvezniki dolžni posredovati zadnje poročilo po Navodilu za izvajanje sklepa o poročanju podatkov za namene statistike finančnih računov (Uradni list RS, št. 113/07) s podatki za zadnje četrtletje 2013 do 20. 2. 2014.
15. To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. 1. 2014.
Ljubljana, dne 13. decembra 2013
Boštjan Jazbec l.r.
Guverner