Uradni list

Številka 99
Uradni list RS, št. 99/2013 z dne 3. 12. 2013
Uradni list

Uradni list RS, št. 99/2013 z dne 3. 12. 2013

Kazalo

3591. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za sanacijo in širitev kamnoloma Mala Gora, stran 10904.

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO–1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popravek), 43/11 – ZKZ-C) in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10) ter 15. člena Statuta Občine Sodražica (Uradni list RS, št. 32/11) je Občinski svet Občine Sodražica na 17. redni seji dne 21. 11. 2013. sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za sanacijo in širitev kamnoloma Mala Gora
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(splošne določbe)
S tem odlokom se ob upoštevanju Občinskega prostorskega načrta Občine Sodražica (Uradni list RS, št. 49/11) sprejme občinski podrobni prostorski načrt za sanacijo in širitev kamnoloma Mala Gora (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelal PROPLAN, Ivanka Kraljič, s.p., Krško, pod številko OPPN-01/12.
2. člen
(vsebina OPPN)
OPPN vsebuje besedilo, kartografski del in priloge z naslednjo vsebino:
(A) Odlok o OPPN
(B) Kartografski del
1. Izsek iz občinskega prostorskega načrta Občine
Sodražica                                               1:5000
2. Geodetski načrt s certifikatom                       1:1000
3. Geodetski načrt z mejo območja urejanja              1:1000
4. Katastrski načrt z mejo območja urejanja             1:1000
5. Situacija obstoječega stanja                         1:1000
6. Prikaz lastništva                                    1:1000
7. Ureditvena situacija – I. etapa odkopavanja          1:1000
8. Ureditvena situacija – II. etapa odkopavanja         1:1000
9. Situacija sanacije                                   1:1000
10. Prerez A-A po sanaciji                              1:1000
11. Načrt parcel z zakoličbo                            1:1000
12. Prikaz vplivov                                      1:1000
13. Obramba ter varstvo pred naravnimi
in drugimi nesrečami                                    1:1000
(C) Priloge
1. Sklep o začetku postopka priprave OPPN
2. Odločba Ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO)
3. Izvleček iz planskega akta
4. Povzetek za javnost
5. Obrazložitev in utemeljitev OPPN
6. Strokovne podlage
7. Stališča do pripomb
8. Smernice za načrtovanje
9. Mnenja nosilcev urejanja prostora
10. Seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi OPPN.
II. UREDITVENO OBMOČJE
3. člen
(obseg ureditvenega območja)
(1) OPPN obravnava območje obstoječega kamnoloma Mala Gora in predvideno razširitev skupaj z dostopno cesto. Območje OPPN sega na parc. št.: 1896 – del (pot), 852 – del, 864/1 – del, 864/2 – del, 851/3 – del, 851/7 – del, 841/17 – del, 841/23, 841/19, 841/24, in 843/3 – del, vse k.o. Slemena.
(2) Skupna površina OPPN je cca 4,2 ha.
(3) Na zahodu meji območje na javno pot JP 852381 (Novi Pot 1), na severu in vzhodu na gozd, na jugu na gozdno pot.
4. člen
(ureditve izven območja OPPN)
Izven območja OPPN se izvede izpust meteornih voda na parc. št. 843/3, k.o. Slemena, ureditev priključka dostopne ceste na javno pot JP 852381 (Novi Pot 1) preko parc. št. 863, k.o. Slemena in začasna deponija humusa na parc. št. 843/3, k.o. Slemena.
5. člen
(skupno vplivno območje)
Skupno vplivno območje obsega ureditveno območje OPPN in dele zemljišč izven območja OPPN, namenjene gradnji komunalne in prometne infrastrukture, in sicer parc. št.: 1896 – del (pot), 852 – del, 864/1 – del, 864/2 – del, 851/3 – del, 851/7 – del, 841/17 – del, 841/23, 841/19, 841/24, in 843/3 – del, 863 – del, vse k.o. Slemena.
6. člen
(meja pridobivalnega prostora)
Meja pridobivalnega prostora peskokopa je od meje OPPN oddaljena najmanj 5,0 m.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
7. člen
(vrste gradenj)
Na območju OPPN so dovoljene:
– gradnje in postavitve objektov, inštalacij, tehničnih naprav za pridobivanje mineralnih surovin,
– gradnje objektov prometne in komunalne infrastrukture,
– postavitev začasnih spremljajočih objektov, gradbenih strojev in mehanizacije za namen izkopa, predelave kamna, proizvodnje asfalta in betona ter zbiranja in predelave gradbenih odpadkov,
– odstranitev objektov,
– vzdrževanje objektov.
8. člen
(vrste dopustnih objektov)
(1) Na območju OPPN so dovoljene vrste objektov povzete po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list, RS, št. 33/03, 78/05 – popravek in 25/10):
– gradbeni inženirski objekti: rudarski objekti, lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste.
(2) Na območju OPPN je v skladu z določili Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13, 26/13) dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov: majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (npr. nadstrešek, pokrita skladišča in podobni objekti), ograja, podporni zid, vodnjak, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja (npr. priključek na cesto, priključek na objekte energetske infrastrukture ipd.), samostojno parkirišče, kolesarska pot, pešpot, gozdarska pot in podobne, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje (dovoljeni so zajem pitne in tehnološke vode, vodni zbiralnik, bazen za gašenje požara), pomožni komunalni objekti (npr. grajeni oljni lovilnik in lovilnik maščob).
(3) V primeru spremembe uredbe iz prejšnjega odstavka se vrste nezahtevnih in enostavnih objektov smiselno uporabljajo po novi ali spremenjeni uredbi.
9. člen
(ureditev okolice)
Na območju OPPN so dovoljene ureditve zelenih površin (zasaditev visokih dreves, grmovnic ipd.) ter parterne ureditve (ureditev pešpoti, brežin ipd.).
10. člen
(vrste dejavnosti)
(1) Na območju OPPN so v skladu z določili Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07, 17/08) dovoljene vrste dejavnosti:
(A) KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO
– dovoljene so: 02 Gozdarstvo;
(B) RUDARSTVO
– dovoljeno je: (08) Pridobivanje rudnin in kamnin – dovoljeno je vse (kopanje, drobljenje, mletje, čiščenje, sušenje, separiranje, mešanje, pridobivanje naravnega asfalta ipd.), razen: Pridobivanje soli (08.93) in Pridobivanje šote (08.92);
– dovoljeno je (09) Storitve za rudarstvo – dovoljeno je le (09.9) Storitve za drugo rudarjenje (raziskovalne storitve, jemanje vzorcev, geološka opazovanja, vrtanje in sondiranje, betoniranje, zapolnjevanje vrtin, drenaža ipd.);
(C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI
– dovoljeno je: (23) Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov – dovoljeno je (23.610) Proizvodnja betonskih izdelkov za gradbeništvo, (23.630) Proizvodnja sveže betonske mešanice, (23.7) Obdelava naravnega kamna;
(G) TRGOVINA
– dovoljeno je: (46.12) Posredništvo pri prodaji goriv, rud, kovin, tehničnih kemikalij, (46.72) Trgovina na debelo s kovinami in rudami. Dovoljene dejavnosti so vezane le na posredništvo in trgovanje z odkopanim materialom in proizvedenimi proizvodi.
(2) Vse dejavnosti razen gozdarstva so dovoljene samo v času obratovanja kamnoloma.
(3) V primeru spremembe uredbe iz prvega odstavka se vrste dejavnosti smiselno uporabljajo po novi ali spremenjeni uredbi.
11. člen
(osna tovorna tehtnica)
(1) Na vhodu/izhodu v kamnolom se postavi osna tovorna tehtnica.
(2) Pred in za tehtnico se izvede armirano betonsko ploščo ali usmerjevalno cestišče, odvisno od smeri tovornjaka glede na os tehtnice.
(3) Ob tehtnici se lahko postavi spremljajoč objekt.
12. člen
(osnovni plato na 735 m.n.v.)
(1) Obstoječ plato na koti 740 m.n.v. se poglobi na koto 735 m.n.v.. S platojem se poglobi pristopno zemljišče (dostopna pot).
(2) Po izvedeni 1. fazi odkopavanja se oblikuje osnovni plato na koti 735 m.n.v., ki se v 2. fazi razširi.
(3) Na osnovni plato na 735 m.n.v. se v katerikoli fazi odkopavanja lahko postavi mobilna separacija za predelavo kamna, postrojenje polmobilne mešalnice asfalta, postrojenje za pripravo betonskih mešanic (betonarna), mobilne strojne naprave za zbiranje in predelavo gradbenih odpadkov.
(4) Na osnovni plato na 735 m.n.v. se za 1. in 2. fazo odkopavanja postavijo spremljajoči objekti kontejnerskega tipa, in sicer: začasni objekt za garderobe in pisarno s prvo pomočjo, suhe prenosne sanitarije zaprtega tipa (kemijsko stranišče), manjši objekt za spravilo ročnega orodja in za spravilo manjših zalog goriva v sodih in razstreliva ter manjši objekt ali posoda za odpadke.
(5) Na osnovnem platoju na 735 m.n.v. se za 1. in 2. fazo odkopavanja uredi betonska ploščad z dvignjenimi robovi (lovilna skleda) za menjavo olj in maziv ter za oskrbo strojev z gorivom ter armirano betonska plošča za postavitev kontejnerja za smeti in rezervoarja za vodo.
(6) Na osnovnem platoju na 735 m.n.v. se uredi parkirišče za delovne stroje in kamione, ki se uporabljajo v kamnolomu, ter za osebna vozila zaposlenih. Parkirišče je v makadamski izvedbi.
(7) V bližini spremljajočih objektov se umesti vodnjaška vrtina za črpanje podtalnice (tehnološka voda).
(8) Na osnovnem platoju na 735 m.n.v. se uredi usedalnik za odpadne padavinske vode iz kamnoloma in lovilne sklede s tipskim lovilcem olj.
(9) Dovoljeno je oblikovanje vmesnih (začasnih) platojev.
(10) Natančno lokacijo za postrojenja, objekte, parkirišče in drugo določi tehnični vodja kamnoloma.
13. člen
(odpiranje nahajališča kamna)
(1) Dovoljena je priprava dostopnih poti na posamezne delovne etaže, posek gozda in čiščenje podrasti, odstranjevanje humusnega pokrova in njegovo deponiranje.
(2) Posek gozda in čiščenje podrasti se opravi kot golosek, praviloma od zgoraj navzdol in na celotni površini ali na delih pridobivalnega prostora posamezne etape, ki se določijo na podlagi letnega načrta napredovanja rudarskih del.
(3) Odstranjevanje humusnega pokrova se opravi na celotni površini ali na delih pridobivalnega prostora posamezne etape z odrivanjem na robove pridobivalnega prostora. Odstranjeni humus se deponira na začasni deponiji. Po končanem odkopu se uporabi za sanacijo kamnoloma.
14. člen
(odkopavanje – oblikovanje delovnih etaž)
(1) Odkopavanje se opravlja po odsekih na delovnih etažah kamnoloma.
(2) Dostopne poti na etaže in morebitne medetaže so v makadamski izvedbi, široke najmanj 3,0 m, potekajo od osnovnega platoja do etaže.
(3) Etažne ceste potekajo po etažah, izvedejo se kot enosmerne »buldožerske« poti, ki so namenjene za prevoz s težko mehanizacijo. Etažna cesta je široka najmanj 4,5 m, z možnostjo ureditve obračališča na posamezni etaži.
(4) Delovne etaže so visoke do 15 m, naklona 65°, široke najmanj 10,0 m, v primeru prevoza materiala s kamioni pa 20,0 m in v horizontalnem naklonu do 1 %.
(5) Etaže so na koti 750 m.n.v. in 765 m.n.v.
(6) Dovoljena je ureditev medetaž in začasnih etaž.
15. člen
(pridobivanje materiala)
(1) Pridobivanje materiala poteka z izkopavanjem dolomita s pomočjo bagra goseničarja, z etažnim odstreljevanjem ali z mehaničnim drobljenjem z buldožerjem, riperjem, hidravličnim bagrom, razbijalnim kladivom ipd. Dovoljena je kombinacija različnih metod.
(2) Vrtanje minskih vrtin se opravlja z metodami vrtanja vrtin srednjega premera z usmerjenim miniranjem. Pri vrtanju se uporabi oprema, ki ima urejeno zbiranje prahu.
(3) Razstreljevanje se opravlja skladno z Načrtom miniranja in z uporabo milisekundne tehnike razstreljevanja ter varne vrste razstrelilnih sredstev. Pri razstreljevanju se omeji in točno določi način razstreljevanja, količina razstreliva na milisekundni interval in druge parametre ter postopke za zagotovitev zadostnega drobljenja in varnosti okolice pred neželenimi učinki razstreljevanja. Uporabi se najstrožje kriterije – norme za varnost pred razmetom, zračnim udarnim valom in potresi. Uporabi se milisekundni način iniciranja posameznih minskih vrtin.
16. člen
(prerivanje in premetavanje odkopanega materiala)
(1) Čiščenje delovnih etaž se izvaja s prerivanjem in premetavanjem odkopanega materiala od zgoraj navzdol, lahko preko več etaž skupaj, praviloma le enkrat. Dovoljeno je uporabiti gravitacijski transport (transport po drči).
(2) Dovoljena je uporaba transporta materiala z delovnih etaž s kamioni.
17. člen
(predelava tehničnega kamna)
(1) Predelava je sestavljena iz dodatnega drobljenja odkopanega kamna in sejanja drobirja na posamezne frakcije. Dovoljena je tudi mokra separacija peskov z zaprtim sistemom čiščenja odpadne vode. Tehnološka voda za mokro separacijo se koristi iz podtalnice.
(2) Drobljenje in sejanje se izvaja v mobilni napravi (vsipni bunker, drobilec, sito, izločevalne rešetke, dozirni trak, transportni trakovi ipd.), lokacijo katere določi tehnični vodja kamnoloma.
18. člen
(transport materiala na platojih in na etažah)
(1) Transport na osnovnih platojih se izvaja s kamioni.
(2) Transport na etažah se izvaja s prerivanjem ali s kamioni.
(3) Nakladanje na kamione se izvaja z bagri na podlagi tehnološke sheme.
19. člen
(proizvodnja asfalta)
(1) Na osnovnem platoju se lahko postavi mobilna mešalnica asfalta, ki je izdelana po evropskih standardih in ki kot energent koristi plin. Lokacijo določi tehnični vodja kamnoloma.
(2) Bitumen se dovaža v cisternah in se po zaprtem krogotoku pretaka v mešalnico brez nastajanja bitumenskih par.
(3) Za proizvodnjo asfalta se ne koristi voda.
(4) Za obratovanje mešalnice se postavijo pomožni objekti (postrojenja), in sicer: plinska postaja, pokriti boksi za frakcije, dizel agregat.
20. člen
(proizvodnja betona)
(1) Na osnovnem platoju se lahko postavi mobilno postrojenje za pripravo betonskih mešanic, lokacijo katerega določi tehnični vodja kamnoloma. Tehnološka voda za proizvodnjo betona se koristi iz podtalnice.
(2) Postrojenje za pripravo betonskih mešanic koristi zaprt sistem čiščenja odpadnih voda.
21. člen
(zbiranje in predelava gradbenih odpadkov)
(1) Po vzpostavitvi osnovnega platoja na 735 m.n.v. se nanj postavijo strojne naprave za zbiranje in predelavo gradbenih odpadkov.
(2) Tehnični vodja kamnoloma določi lokacijo za deponiranje sprejetih odpadkov in produktov predelave (reciklatov) ter lokacijo za postavitev strojnih naprav za predelavo gradbenih odpadkov.
(3) V okvirju zbiranja in predelave odpadkov se predelujejo (reciklirajo) odpadki: beton, opeka, ploščice, keramika, strešna opeka, mešanica betona, opeke, ploščic in keramike, bitumenske mešanice, tolčenec izpod železniških pragov in mešani gradbeni odpadki pri rušenju objektov.
(4) V procesu zbiranja in deponiranja se gradbeni odpadki sortirajo, hkrati se iz njih odstranjuje material, ki ni za predelavo (npr. les, plastika, kovina, steklo).
(5) V 1. fazi zbiranja in predelave gradbenih odpadkov se lahko koristijo stroji in naprave za predelavo tehničnega kamna (npr. drobilnik), v 2. fazi je ob povečanju količine odpadkov in ob potrebi po izboljšanju kvalitete reciklata dopustno dograjevati obstoječe naprave in stroje oziroma postavljati nova postrojenja.
(6) Produkti predelave gradbenih odpadkov (betonski reciklat, reciklažni pesek, opečni zdrob, mešanica betona in asfalta ipd.) se uporabljajo za sanacijo degradiranih površin kamnoloma in za prodajo.
(7) Odpadki iz procesa predelave (reciklaže) gradbenega odpada, kot so les, plastika, kovina, steklo in ostalo, se predajajo ustreznemu zbiralcu.
22. člen
(stroji in naprave)
(1) Vsi stroji, ki se uporabljajo na območju kamnoloma, morajo biti atestirani in morajo imeti dovoljenje za obratovanje.
(2) Za uporabo vsakega stroja morajo biti izdelana navodila za upravljanje, vzdrževanje ter varnost pri delu.
23. člen
(sanacija in rekultivacija)
(1) Po končanem izkoriščanju se izdela projekt sanacije, na katerega se pridobi soglasje pristojnega zavoda za gozdove.
(2) Obrobje funkcionalnega zemljišča in kopa ter degradirane površine se sproti sanira v gozdne površine.
(3) Tehnična sanacija se izvede v terasasti, amfiteatrski obliki, s sistemom etažnih ravnin in velikim osnovnim platojem.
(4) Sanacijske etaže se oblikujejo z deljenjem delovne etaže na dva dela. Širina sanacijske etaže je do 5,0 m, višina etažnih brežin je do 7,5 m, brežine so pod naklonom do 65°. Dovoljena so odstopanja glede dimenzij in naklonov, če to pogojujejo terenske razmere.
(5) Rekultivacija (ozelenitev) vseh horizontalnih in rahlo nagnjenih površin se prekrije s plastjo zemlje in humusa, se jih zatravi in/ali zasadi z avtohtonim grmičevjem in visokim drevjem. Biološka obnova se usmeri v ponovno vzpostavitev prvotne kulture, to je gozd in travnik.
(6) Površina osnovnega platoja se prekrije s 20 cm plastjo zemlje in jalovine ter 20 cm plastjo humusa. Na njem se zasadijo gozdna drevesa (npr. rdeči bor, ilirska termofilna bukev) ali se spremeni v travnik z zasaditvijo pokončne stoklase. Izbira vrst se opravi v sodelovanju z gozdarskim strokovnjakom.
(7) Na etažnih ravninah se izvedejo krajše vrtine, ki se razrahljajo v jame, zapolnijo s humusom in se v njih posadijo sadike (avtohtono gozdno drevje in grmovnice), površina se prekrije s 40 cm plastjo zemlje in odkrivke.
(8) Etažne brežine in brežine kamnoloma se prekrijejo s 40 cm plastjo zemlje humusa. Zasejejo se s travno mešanico z močnejšimi koreninami ter zasaditvijo s hitro rastočimi plezalkami, kot so srobot, bršljan, robida.
(9) Prehodi brežin v raščen obstoječ teren so postopni, zaokroženi, »mehki« v prostoru.
(10) Vse spravilne in gozdne poti se po končani eksploataciji sanirajo z ureditvijo odvodnjavanja, da se prepreči erozija in se omogoči nemoteno spravilo lesa.
24. člen
(varovalna ograja)
(1) Varovalna ograja se postavi okrog celotnega odkopnega prostora.
(2) Varovalna ograja je kovinska, transparentna, visoka do 1,5 m.
(3) Robovi kopa se zaščitijo z začasno ograjo, ki se postavi 2–3 m od roba brežine oziroma od meje pridobivalnega prostora. Po dokončani eksploataciji in sanaciji se postavi dokončna ograja.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOSTI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO
25. člen
(pogoji za prometno urejanje)
Motorni promet:
(1) Priključek na javno pot JP 852381 (Novi Pot 1)
Območje OPPN se preko dostopne poti priključuje na javno pot JP 852381 (Novi Pot 1), ki se preko lokalne ceste LC 230011 Kotel–Mala Gora–Boncar in lokalne ceste LC 230021 Runarsko–Kotel–Strmca priključuje na regionalno cesto R1-1119 Bl. Polica–Sodražica. Priključek se izvede pravokotno in v asfaltni izvedbi. Na mestu priključka se izvede rekonstrukcija javne poti.
(2) Dostopna pot do kamnoloma
Do območja kamnoloma se asfaltira dostopna pot, najmanj 4,0 m široko. Na vhodu v kamnolom se postavi varovalna rampa z usmerjevalnim otokom. Dostopna pot v kamnolomu je v makadamski izvedbi in je del pristopnega zemljišča do pridobivalnega prostora kamnoloma (Zakon o rudarstvu, Uradni list RS, št. 61/10, 62/10 – popravek, 76/10, 57/12). S poglobitvijo obstoječega platoja na koto 735 m.n.v. se poglobi tudi del dostopne poti.
(3) Dostopne poti na etaže in etažne ceste
Dostopi na delovne etaže se uredijo od osnovnega platoja (+735 m.n.v.) v širini najmanj 3,0 m. Etažne ceste se izvedejo kot »buldožerske« poti, enosmerne z izogibališči, široke najmanj 4,5 m, lahko z obračališčem.
(4) Obstoječe vlake
Iz osnovnega platoja na koti 735 m.n.v. se omogoči dostop na obstoječe gozdne vlake.
(5) Mirujoči promet
Parkirišča z obračališčem se uredijo na območju kamnoloma, izvedejo se v makadamski izvedbi.
26. člen
(vodovodno omrežje)
(1) Sanitarna voda za potrebe delavcev se uporablja iz cistern za vodo s kapaciteto do 50 l.
(2) Pitna voda za delavce se prinaša kot ustekleničena ali v plastenkah, v količinah za tedensko porabo.
(3) Za potrebe vlaženje kamnoloma se uporablja padavinska voda, ki se skladišči v bazenih na različnih etažah.
(4) Za proizvodnjo betona se koristi tehnološka voda iz podtalnice.
27. člen
(odpadne vode)
(1) Padavinske odpadne vode prioritetno razpršeno ponikajo.
(2) Dostopi, etažne ravnine in osnovni plato se izvedejo v prečnem naklonu z vodnimi jarki.
(3) V primeru poteka etažne ceste v nasipu in po grebenu se na vsakih 20 m pušča v varovalnem nasipu odprtine za odtekanje površinskih voda, v primeru odvodnjavanja vozišča v useku se ob robu vozišča uredijo kanelete ali mulde.
(4) Padavinske vode, ki ne poniknejo, se scejajo po pobočju in iz etaž v smeri osnovnega platoja, zbirajo se v jarku ob osnovnem platoju in se vodijo v usedalnik.
(5) Za preprečevanje odnašanja drobnih frakcij v pritoke potoka Bistrica se uredi usedalnik, ki ga je potrebno redno čistiti in vzdrževati, še posebej po vsakem večjem deževju.
(6) Na iztoku iz usedalnika se voda prečisti preko standardiziranega lovilca olj in maščob, prečiščena se spelje na kameni razpršilec, ki je zunaj območja OPPN.
(7) Tehnološka odpadna voda (betonarna, mokra separacija peskov) se vodi v usedalnik. Vse tehnološke vode morajo biti pred iztokom očiščene do predpisane stopnje.
(8) Čiščenje tehnoloških voda od mokre separacije peskov in proizvodnje betona je možno izvesti z zaprtim sistemom čiščenja umazane vode preko mobilnega postrojenja (bazen za umazano vodo, flokulantska postaja, zgoščevalec odpadnih delcev, dozator zgoščenega blata, tank za blato, centrifugalna črpalka, filtrska preša).
(9) Padavinska odpadna voda s spremljajočih objektov (kontejnerji) se vodi v usedalnik.
(10) Na območju OPPN ni odpadne komunalne vode.
28. člen
(hidrantno omrežje)
Na območju OPPN ni potrebe po ureditvi hidrantnega omrežja.
29. člen
(električno omrežje)
(1) Na območju OPPN ni potrebe po električni energiji, za potrebe pri pogonu separacije se koristi agregat, dela se opravljajo podnevi.
(2) V primeru potreb po električni energiji je dopustna priključitev na distribucijsko električno omrežje in izgradnja lastne transformatorske postaje v soglasju z upravljavcem javnega električnega omrežja.
30. člen
(telekomunikacijsko omrežje)
Na območju OPPN ni obstoječega TK omrežja in tudi ni potreb po izgradnji novih TK priključkov.
31. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Komunalni odpadki se zbirajo v zabojniku z občasnim odvozom na komunalno deponijo.
(2) Kartonska embalaža, ki ostane pri razstreljevanju, se posebej zbira in sežiga na sami lokaciji.
(3) Nevarne odpadke, kot so odpadna olja, masti in ostali odpadki, opredeljeni kot nevarni odpadki, investitor posebej zbira in oddaja organizacijam, ki so pooblaščene za ravnanje s tovrstnimi odpadki, za nevarne odpadke se namestita dva zabojnika, in sicer zabojnik za čistilne krpe, filtrirna in zaščitna sredstva ter zabojnik za zaoljeno embalažo.
(4) Kontaminirani material (zemljina) se zbira v posebnih sodih na ločeni lokaciji in se oddaja organizacijam, ki so pooblaščene za ravnanje s tovrstnimi odpadki.
(5) Odpadki iz procesa reciklaže gradbenih odpadkov, kot so les, plastika, kovine, steklo in ostalo, se oddajajo ustreznemu zbiralcu.
32. člen
(oskrba z energijo)
(1) Vsi mobilni stroji (kamioni, terenska vozila ipd.) se z gorivom oskrbujejo na javnih bencinskih črpalkah.
(2) Za obratovanje delovne opreme in strojev se pogonsko gorivo dovaža z mobilno cisterno za dnevno količino, ki je spravljena v rezervoarju delovne opreme in strojev. Manjše količine je dovoljeno v skladu s predpisi skladiščiti v samem kamnolomu.
(3) Pretakanje goriva se izvaja na betonski ploščadi (lovilna skleda), pretakanje opravlja usposobljena oseba.
(4) Oskrba z električno energijo mobilne mešanice asfalta, mobilnega postrojenja za pripravo betonskih mešanic, postrojenja za čiščenje umazane tehnološke vode, postrojenja za tehtanja in črpanje podtalnice preko vodnjaške vrtine idr. se izvaja z diesel agregati.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE
33. člen
(splošni ukrepi)
(1) Vsi zaposleni se poučijo o nevarnosti izlitja naftnih derivatov in postopkih ravnanja v primeru tovrstne nesreče (izkopi, absorpcijska sredstva).
(2) Redno se kontrolira gradbena mehanizacija in se čisti usedalnik.
(3) Vsa delovna oprema in delovni stroji morajo biti tehnično brezhibni (ne smejo puščati olja ali goriva), brezhibnost se mora redno kontrolirati skladno z navodili proizvajalca za uporabo in vzdrževanje teh sredstev in opreme.
(4) Če v času odkopa ali gradnje pride do razlitja olja ali goriva iz delovnega stroja na nevodotesno utrjena tla, se kontaminirano zemljino odstrani s pomočjo ustreznih sredstev (npr. absorbentov), ustrezno embalira (v sode) in preda pooblaščeni organizaciji za ravnanje s tovrstnimi odpadki.
(5) Za primer nekontroliranega razlitja nevarnih tekočin se uredi nepropustna začasna deponija onesnaženega materiala.
(6) Skladiščenje goriva in maziva ter hranjenje kemičnih in drugih sredstev v kamnolomu je dovoljeno v manjših količinah, v skladu s predpisi in pridobljenimi dovoljenji.
(7) Olja se zbirajo in oddajajo pooblaščenemu zbiralcu.
34. člen
(varstvo vode in podtalnice)
(1) Neposredno odvajanje neprečiščenih odpadnih vod v vodotoke je prepovedano.
(2) Uredi se ustrezno odvajanje in prečiščenje (usedalnik in standardizirani lovilec olj) odpadne tehnološke in padavinske vode tako, da ne pride do onesnaženja podzemne in površinske vode.
(3) Goriva ali olja, ki se izcejajo, se do predaje pooblaščeni organizaciji lovijo v posebno posodo, preprečiti se mora spiranje zaradi padavin.
(4) Dovoz in pretakanje goriva opravlja le usposobljeni servis na za to določenem mestu, ploščadi so tesnjene z dvignjenim betonskim robom (lovilne sklede) zaradi preprečitve razlivanja in brez neposrednega odtoka v tla.
(5) Prepovedana je menjava olja v motorjih in drugih napravah izven za to določenega prostora, olja je prepovedano spuščati v tla.
35. člen
(varstvo zraka)
(1) V primeru suhega in vetrovnega vremena se morata pesek in zemlja dodatno vlažiti, zato se na posameznih etažah postavijo bazeni z vodo.
(2) Pred vožnjo po javnih cestah se očistijo kolesa tovornih vozil, da se blato ne raznaša po cestah in se s tem dodatno ne praši ozračja.
(3) Upoštevajo se določbe Uredbe o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94, 68/96, 109/01) in Uredbe o emisiji snovi v zraku iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 31/07).
(4) Na območju kamnoloma je hitrost vožnje po platoju omejena na 5 km/h.
(5) Vrtalna naprava mora imeti priklopljeno odpraševalno napravo.
(6) Kamnite frakcije in cement za potrebe dejavnosti betonarne se skladišči v zaprtih silosih.
(7) Polnjenje silosov za cement se opravlja s pritiskom komprimiranega zraka, izpustni zrak se filtrira, da ne bi cementni prah prišel v okolico.
(8) Uporablja se zaprt sistem lovljenja prahu (odpraševalni sistem – sesalnik prahu), prah se skladišči v silosih in se ga ponovno uporabi.
36. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08 in 109/09) se območje OPPN uvršča v IV. stopnjo varstva pred hrupom, kjer so mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju 75 dBA za dan in 65 dBA za noč, kritične pa 80 dBA za dan in 80 dBA za noč.
(2) Dovoljene so občasne in kratkotrajne prekoračitve mejnih vrednosti v času miniranja. Hrup ob detonaciji minskega polja se mora zmanjševati z različnimi ukrepi (npr. minimalna uporaba ali pokrivanje detonacijske vrvice).
(3) Dela se praviloma izvajajo le v dnevnem času.
(4) Vsi stroji in oprema morajo biti ustrezno tehnično opremljeni za zmanjševanje hrupa ter redno vzdrževani in nadzorovani.
37. člen
(varstvo tal)
(1) Vsi viški rodovitnega dela tal z območja urejanja se namenijo rekultivaciji v času sanacije tal, odstranjeni humus se deponira in hrani v obliki do 2,5 m visokih etaž z nabrazdano površino in zatravitvijo s travnimi mešanicami in deteljo.
(2) Goriva ali olja, ki se izcejajo, se do predaje pooblaščeni organizaciji lovijo v posebno posodo, preprečiti se mora spiranje zaradi padavin.
(3) Dovoz in pretakanje goriva opravlja le usposobljeni servis na za to določenem mestu, ploščadi so tesnjene z dvignjenim betonskim robom (lovilne sklede) zaradi preprečitve razlivanja in brez neposrednega odtoka v tla.
(4) Prepovedana je menjava olja v motorjih in drugih napravah izven za to določenega prostora, olja je prepovedano spuščati v tla.
38. člen
(varstvo vegetacije)
(1) V času izkoriščanja kamnoloma se območje po potrebi vlaži, da se prepreči prekomerno prašenje in odmiranje okoliškega drevja in mlade vegetacije. Za vlaženje se uporabi padavinska voda, ki se jo skladišči v za to predhodno pripravljenih bazenih na različnih etažah.
(2) Pri širitvi kamnoloma ni dovoljeno posegati v gozd izven območja OPPN.
(3) Prepovedano je zasipavanje in odlaganje materiala in štorov v okoliške gozdove.
(4) Izdela se projekt sanacije in rekultivacije, ki mora biti rokovno zavezujoč in ki podrobno določa način pogozditve.
(5) Dinamika del pri izkoriščanju mora biti tako usklajena, da je obdobje od odstranitve sestoja do sanacije v gozd čim krajše.
(6) Po končani eksploataciji se sanirajo poškodbe na okoliškem gozdnem drevju.
(7) Teren ob kamnolomu, kjer je gozd, se vzpostavi v prvotno stanje.
(8) Drevje se označi in lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za širitev kamnoloma.
(9) Pri poseku in spravilu lesa se mora upoštevati določila Pravilnika o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (Uradni list RS, št. 55/94, 95/04) in Uredbe o varstvu pred požari v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 26/93).
39. člen
(ohranjanje narave)
(1) Celotno območje OPPN je na ekološko pomembnem območju Osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri (ID 80000), na območju daljinskega vpliva Natura 2000 – Mateča voda in Bistrica (SI3000005) in na območju pričakovanih naravnih vrednot (npr. jame, brezna).
(2) V primeru odkritja kraških pojavov (npr. jame ali brezna) med izvajanjem del v kamnolomu se takoj obvesti pristojno ministrstvo. Lastnik zemljišča, na katerem je bila odkrita jama ali brezno, oziroma izvajalec del mora jamo zaščititi pred uničenjem ali poškodbo ter omogočiti raziskovanje jame.
(3) Širjenje pridobivalnih površin se vrši v jesenskem in zimskem času, v času mirovanja rastlinskih vrst in izven obdobja največje aktivnosti živalskih vrst.
(4) Odstranjevanje vegetacije za odpiranje novih pridobivalnih površin se izvaja od septembra do konca marca.
(5) Pri sanaciji se zatravitev in ozelenitev površin izvede z avtohtono travno mešanico oziroma z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami lokalnega izvora. Invazivne tujerodne rastlinske vrste se sproti odstranjuje.
40. člen
(varstvo kulturne dediščine)
Na območju OPPN ni enot varstva kulturne dediščine.
41. člen
(varstvo krajinskih značilnosti)
(1) Sanacija kamnoloma se izvede z avtohtonimi rastlinskimi vrstami lokalnega izvora.
(2) Naravne strmine, nagib pobočja, povezanost značilnih reliefnih oblik in terase se prilagodijo plastnicam.
(3) Tehnična sanacija kamnoloma se izvede v amfiteatrski obliki.
(4) Prehod brežin v obstoječ teren mora biti mehak in postopen.
(5) Nakloni saniranih brežin se prilagodijo naklonom obstoječega okoliškega terena.
42. člen
(način ravnanja s prstjo in odvečno zemljo)
Odvečna plodna zemlja se odstrani in deponira ter uporabi za sanacijo kamnoloma.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
43. člen
(potres)
(1) Pri načrtovanju kamnoloma in vseh potrebnih ureditev se upoštevajo določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli – Cancan – Seiberg.
(2) Projektni pospešek tal je 0,175 g.
44. člen
(požar)
(1) Požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja se uredi v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi.
(2) Prometni sistem cest omogoča dostop do kamnoloma in objektov, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in evakuacijo ter za razmeščanje opreme za gasilce ter pogoje za varen umik živali, ljudi in premoženja.
(3) Vsak delovni stroj ima v svoji opremi gasilne aparate.
(4) V kontejnerjih so nameščeni gasilni aparati.
(5) Sežiganje gorljivih delov (npr. grmičevje) je dovoljeno v času brezvetrja.
(6) Kartonska embalaža od razstreliva se zbira v kesonu za papir, lahko se zažge na mestu in po postopku, ki ga določi tehnični vodja kamnoloma.
(7) V vetrovnem in suhem vremenu detonacijska vrvica ne sme biti speljana skozi travo in podrast.
(8) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu Zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu Študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
45. člen
(obramba)
Na območju OPPN niso potrebni ukrepi s področja obrambe.
46. člen
(poplave)
Na območju OPPN ni nevarnosti poplav.
47. člen
(plazovitost, plazljivost, erozija)
(1) Na območju OPPN ni nevarnosti plazov.
(2) Rob kamnoloma in rob vsake etaže mora biti primerno zavarovan ter oblikovan tako, da bo preprečena morebitna erozija ter sesipanje materiala ali rušenje drevja v kamnolom.
48. člen
(miniranje)
(1) Za vsako miniranje se izdela Načrt miniranja, ki določa način in smer aktiviranja minskega polja, razpored in globino vrtin, način polnjenje minskih vrtin, zakasnjevanje, količino razstreliva v vrtini in na milisekundni interval, način iniciranja in aktiviranja, nevarne cone miniranja (cone razmeta materiala, zračnega udara in potresa pri miniranju), razdalje in smeri do najbližjih objektov.
(2) Smer odpiranja minskih polj in razlet materiala se usmeri v nasprotno smer od cest, potoka in objektov.
(3) Razlet hribine se preprečuje z optimalno porabo in koncentracijo streliva, povečanimi čepi in povečano izbojnico, po potrebi tudi z umetnimi ovirami.
(4) Na območju kamnoloma ni objektov, ki bi jih morali varovati pred zračnim udarnim valom.
(5) Vrtalna naprava mora biti postavljena v stabilno lego in mora imeti napravo za zbiranje prahu.
(6) Poškodovane razstrelilne naboje ali naboje, pobrane iz zatajenih min, ni dovoljeno raztresati po materialu, uničevanje razstrelilnih nabojev je lahko le z eksplozijo po za to predpisanih postopkih.
(7) Skladišče razstreliva v kamnolomu je dovoljeno glede na pridobljena dovoljenja v skladu s področnimi pravilniki in uredbami.
(8) Iniciranje globokih minskih vrtin se izvaja z detonacijsko vrvico.
(9) V primeru iniciranja dolgih vrtin z električnimi detonatorji se uporabita dva detonatorja, in sicer en na dnu vrtine in drugi na vrhu razstrelilne polnitve.
VII. NAČRT PARCELACIJE
49. člen
(načrt parcelacije)
Upošteva se obstoječa parcelacija.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OPPN
50. člen
(etapnost gradnje)
(1) V 1. etapi se izvedejo:
– ureditev dostopne poti, priključka na javno pot JP 852381 (Novi Pot) in pristopnega zemljišča,
– postavitev rampe in tehtnice z ureditvijo usmerjevalnega otoka,
– poglobitev obstoječega platoja s 740 m.n.v. na koto 735 m.n.v.,
– odkopavanje in predelava kamna (drobilnik, separator, nakladalec) na parc. št. 841/19, 841/24, 1896 (del), 843/3 (del), 841/17 (del), k.o. Slemena,
– ureditev dostopnih poti na etažo in samih etaž (750 m.n.v. in 765 m.n.v.),
– postavitev začasne ograje,
– postavitev spremljajočih objektov, ureditev platojev za parkirišče, odpadke, menjavo olj in mazil,
– ureditev usedalnika, lovilca olj, vodnjaške vrtine,
– postavitev postrojenj za proizvodnjo in sama proizvodnja asfalta in betona,
– zbiranje, sortiranje in deponiranje gradbenih odpadkov ter njihova predelava.
(2) V 2. etapi se izvedejo:
– odkopavanje in predelava kamna (drobilnik, separator, nakladalec) na parc. št. 841/23, k.o. Slemena,
– razširitev osnovnega platoja na 735 m.n.v.,
– ureditev dostopnih poti na etažo in samih etaž (742.50 m.n.v. in 750 m.n.v.),
– postavitev začasne ograje,
– proizvodnja asfalta in betona,
– zbiranje, sortiranje in deponiranje gradbenih odpadkov ter njihova predelava.
(3) V 3. etapi se vrši sanacija kamnoloma in postavitev dokončne ograje na robu kamnoloma.
(4) V 1. in 2. fazi odkopavanja se dovoljuje tudi delno odpiranje pridobivalnega prostora glede potrebe, intenziteto izkoriščanja in tehnologijo odpiranja kopa.
51. člen
(monitoring)
(1) Vsa pripravljalna in pridobivalna dela se spremljajo in vodijo v knjigi Monitoring pridobivalnih del, ki jo vodi tehnični vodja kamnoloma.
(2) Izvajanje monitoringa se izvaja vizualno in z meritvami.
(3) Monitoring se izvaja pri kontroli morebitnih plazišč in erozije zemljine, vplivov razstreljevanja na okolico, vplivov tresljajev pri miniranju, vpliva prahu in hrupa na okolico, flore in favne, nivoja podtalnice v vodnjaški vrtini in vpliva emisij snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode iz usedalnika.
(4) Prve meritve (monitoring) je obvezno izvesti na področju hrupa, onesnaženosti zraka z emisijami izhajajočih iz strojev in očiščenosti odpadnih voda iz kamnoloma.
52. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Pred eksploatacijo investitor opravi geološke raziskave terena na območju, kjer še niso bile narejene, in upošteva rezultate le-teh.
(2) Pri izvajanju posegov v prostor izvajalec zagotovi varen promet in dostope do objektov, v času gradnje racionalno uredi gradbišče, gospodarno ravna s prstjo in upošteva pogoje tega odloka.
(3) Med potekom eksploatacije in po njej se območje kamnoloma sanira.
(4) Ob odkopu materiala na robovih kamnoloma izvajalec zavaruje gozdni rob z ureditvijo brežine in postavitvijo zaščitne ograje.
(5) Izvajalec uredi začasno deponijo odkopanega humusa in predvidi deponijo za odlaganje eventualno onesnaženega materiala.
(6) V primeru odkritja kakršnihkoli kraških pojavov (jame, razpoke ipd.) investitor oziroma izvajalec del to takoj prijavi pristojnemu ministrstvu.
(7) Investitor zagotovi dostop na sosednja gozdna zemljišča v času priprave in v času izkoriščanja kamnoloma.
(8) Pred začetkom poseka dreves investitor ali izvajalec del o tem obvesti pristojni zavod za gozdove, ki označi drevje za krčitev.
(9) Investitor ali izvajalec del pri sanaciji in rekultivaciji omogoči strokovni nadzor pristojnega zavoda za gozdove.
(10) Investitor in izvajalec morata omogočiti uporabo dostopne poti izven območja kamnoloma za vse lastnike, vzdrževalce in koristnike okoliških parcel.
(11) Investitor izdela Načrt ravnanja z odpadki.
53. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
(1) Dovoljene so manjše tolerance pri dimenzijah in višinah delovnih in sanacijskih etaž, lokacijah spremljajočih objektov in naprav, deponij, manipulativnih površin ipd.
(2) Dovoljena je postavitev tudi drugih spremljajočih objektov in naprav začasnega tipa, ki niso navedeni v odloku, služijo pa za opravljanje dovoljenih dejavnosti v kamnolomu.
(3) Zaradi urejanja lastništva ali delitve parcel je dopustna dodatna (naknadna) parcelacija (npr. prilagajanje obstoječi parcelaciji ipd.), ob upoštevanju določil in meril tega odloka, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev parcel.
(4) Dovoljena so manjša odstopanja od kot terena na posameznih parcelah in delovnih ter sanacijskih etažah zaradi tehnologije dejavnosti.
(5) Pri objektih in trasah prometne in komunalne infrastrukture in odvzemnih mest za odpadke je dovoljeno odstopanje od predvidenih tras, lokacij, višinskih kot, globini polaganja, medsebojnih razmikov, zmogljivosti, materialih in priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo ipd., če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke rešitve ipd.
(6) Pri gradnji dostopnih poti je dovoljeno manjše odstopanje od poteka poti v prostoru, od prečnega profila in višinskih kot zaradi lastništva, terenskih pogojev ipd.
(7) Dovoljuje se drugačna ureditev priključka na regionalno cesto, vendar v skladu z veljavnimi predpisi in ob pridobljenem soglasju upravljavca ceste.
(8) Dovoljuje se drugačna organizacija in zunanja ureditev na parceli od prikazane v grafičnem delu OPPN, ob upoštevanju osnovnega koncepta ureditve in varnosti na območju OPPN ter na širšem območju kamnoloma.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
54. člen
(začasna namembnost zemljišč)
Zemljišča, ki ne bodo odkopana, se uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.
55. člen
(namenska raba zemljišč po prenehanju OPPN)
Po prenehanju veljavnosti OPPN se vzpostavi gozd in travnik kot veljavna namenska raba zemljišč.
56. člen
(vpogled v OPPN)
Občinski podrobni prostorski načrt je stalno na vpogled na Občini Sodražica in Upravni enoti Ribnica.
57. člen
(nadzor)
(1) Nadzor nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
(2) Nadzor nad pogozditvijo (sanacijo kamnoloma) opravlja gozdarski strokovnjak.
58. člen
(uveljavitev)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-1/11
Sodražica, dne 21. novembra 2013
Župan
Občine Sodražica
Blaž Milavec l.r.