Uradni list

Številka 99
Uradni list RS, št. 99/2013 z dne 3. 12. 2013
Uradni list

Uradni list RS, št. 99/2013 z dne 3. 12. 2013

Kazalo

3557. Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata, stran 10787.

Na podlagi tretjega odstavka 17. člena, drugega odstavka 19. člena, petega in šestega odstavka 20. člena ter za izvrševanje 104. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12 in 92/13) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina in namen)
(1) Ta uredba določa pravila ravnanja in druge pogoje v zvezi s predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L št. 312 z dne 22. 11. 2008, str. 3) ter dajanje komposta ali digestata v promet.
(2) Za vprašanja glede predelave biološko razgradljivih odpadkov, uporabe komposta ali digestata ter dajanja komposta ali digestata v promet, ki niso posebej urejena s to uredbo, se uporablja predpis, ki ureja odpadke.
2. člen
(uporaba)
(1) Ta uredba se uporablja za biološko razgradljive odpadke, navedene v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se ta uredba ne uporablja za živalske stranske proizvode kategorije 1 iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih), (UL L št. 300 z dne 14. 11. 2009, str. 1), zadnjič spremenjene z Direktivo 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene (UL L št. 276 z dne 20. 10. 2010, str. 33), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1069/2009/ES).
(3) Za predelavo biološko razgradljivih odpadkov iz prvega odstavka tega člena, ki so živalski stranski proizvodi kategorije 2 in kategorije 3, razen za predelavo živalskih stranskih proizvodov kategorije 3 iz točke (p) 10. člena Uredbe 1069/2009/ES, ki so zbrani v okviru javne službe v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom in so namenjeni kompostiranju ali anaerobni razgradnji z naknadnim kompostiranjem, se poleg določb te uredbe uporabljajo standardni parametri pretvorbe iz:
1. Uredbe 1069/2009/ES in
2. Uredbe Komisije (EU) št. 142/2011 z dne 25. februarja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na meji v skladu z navedeno direktivo (UL L št. 54 z dne 26. 2. 2011, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 717/2013 z dne 25. julija 2013 o spremembi Uredbe (EU) št. 142/2011 v zvezi z izjavami o dobrem počutju živali v nekaterih vzorcih veterinarskih spričeval (UL L št. 201 z dne 26. 7. 2013, str. 31).
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se ta uredba ne uporablja za rastlinske odpadke, ki nastajajo v kmetijstvu, če njihova predelava poteka na kraju njihovega nastanka in se iz njih nastali kompost ali digestat uporabi pri kmetovanju izključno na tem kraju.
(5) Ne glede na prvi in tretji odstavek tega člena se za predelavo bioloških odpadkov ali živinskih gnojil, ki nastajajo v kmetijstvu, če je zmogljivost kompostarne manjša od ali enaka 300 t na leto ali zmogljivost bioplinarne manjša od 10 t na dan, in če njihova predelava poteka na kraju njihovega nastanka ter se iz njih nastali kompost ali digestat uporabi pri kmetovanju izključno na tem kraju, ne uporabljajo določbe 4. člena te uredbe (razen 1. in 2. točke tretjega odstavka 4. člena te uredbe) in določbe 10. do 16. člena te uredbe (razen desetega odstavka 12. člena te uredbe).
(6) Ne glede na prvi in tretji odstavek tega člena se za rastlinske odpadke ali živinska gnojila, če je zmogljivost kompostarne manjša od ali enaka 300 t na leto ali zmogljivost bioplinarne manjša od 10 t na dan, ne uporabljajo določbe 4. člena te uredbe (razen 1. in 2. točke tretjega odstavka 4. člena te uredbe) in določbe 10. do 16. člena te uredbe (razen desetega odstavka 12. člena te uredbe).
3. člen
(izrazi)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. anaerobna razgradnja je anaerobna razgradnja biološko razgradljivih odpadkov ali njihove mešanice z biološko razgradljivimi naravnimi nenevarnimi materiali iz kmetijstva ali gozdarstva s pomočjo mikro- in makroorganizmov brez kisika;
2. biofilter je enota za čiščenje odpadnih plinov s pomočjo mikroorganizmov;
3. biološka stabilnost je biološka stabilnost, ki je dosežena takrat, ko je potreba mikroorganizmov za sprejemanje kisika v biološko razgradljivih odpadkih manjša od 15 mg O(2)/g suhe snovi;
4. biološki odpadki so biološki odpadki v skladu s predpisom, ki ureja odpadke;
5. biološko razgradljivi odpadki so odpadki iz priloge 1 te uredbe;
6. bioplin je mešanica metana in ogljikovega dioksida, ki nastane pri anaerobni razgradnji;
7. bioplinarna je sklop objektov z napravami za anaerobno razgradnjo pri nadzorovanih pogojih;
8. bioplinski reaktor je enota bioplinarne, v kateri poteka anaerobna razgradnja;
9. blato je blato v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, razen neobdelano blato v skladu s predpisom o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode;
10. digestat ali pregnito blato je poltekoč ali tekoč material, ki nastane pri anaerobni razgradnji (v nadaljnjem besedilu: digestat);
11. digestorska mešanica je mešanica biološko razgradljivih odpadkov ali mešanica teh odpadkov z biološko razgradljivimi naravnimi nenevarnimi materiali iz kmetijstva ali gozdarstva, pripravljena za anaerobno razgradnjo;
12. enota za čiščenje odpadnih plinov je enota bioplinarne ali kompostarne za čiščenje odpadnih plinov;
13. gnojilo je snov, katere glavni namen je zagotavljanje hranil za rastline;
14. hidravlični zadrževalni čas je povprečen časovni interval, v katerem se digestorska mešanica nahaja v bioplinskem reaktorju;
15. higienizacija je postopek, s katerim se uničijo vegetativne oblike človeških, živalskih in rastlinskih škodljivih organizmov v biološko razgradljivih odpadkih;
16. izcedne vode so vode, ki nastajajo pri postopku kompostiranja in se z njimi ravna kot z industrijskimi odpadnimi vodami v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
17. kompost je biološko stabilen, higieniziran, humusu podoben material z več kot 15 odstotki organske snovi, ki nastane pri kompostiranju;
18. kompostarna je sklop objektov z napravami za kompostiranje pri nadzorovanih pogojih;
19. kompostiranje je aerobna razgradnja biološko razgradljivih odpadkov ali njihove mešanice z biološko razgradljivimi naravnimi nenevarnimi materiali iz kmetijstva ali gozdarstva s pomočjo mikro- in makroorganizmov s kisikom;
20. kompostna šarža je fizično ločena mešanica biološko razgradljivih odpadkov ali mešanica teh odpadkov z biološko razgradljivimi naravnimi nenevarnimi materiali iz kmetijstva ali gozdarstva, pripravljena za kompostiranje;
21. kuhinjski odpadki so biološko razgradljivi kuhinjski odpadki v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje s kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom;
22. območje kraških in razpoklinskih vodonosnikov je zemljišče z močno razpokano kamninsko podlago in zelo spremenljivo prepustnostjo, značilno za kraške tokove podzemne vode, ali zemljišče z nedoločljivimi tokovi podzemne vode;
23. območje kompostarne ali bioplinarne je območje, kjer se izvaja kompostiranje ali anaerobna razgradnja, vključno s površinami za skladiščenje, manipulativnimi površinami in funkcionalnimi prometnimi površinami;
24. odprto kompostiranje je kompostiranje v kopah na utrjenih, za tekočine neprepustnih tleh na prostem ali v zaprtem prostoru;
25. pošiljka odpadkov je pošiljka odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odpadke;
26. predelovalec je predelovalec v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, in je predelovalec biološko razgradljivih odpadkov ali uporabnik komposta ali digestata, razen tistega uporabnika, ki uporablja kompost, ki je proizvod, ali digestat, ki je proizvod;
27. predelovalec biološko razgradljivih odpadkov je izvajalec kompostiranja ali izvajalec anaerobne razgradnje;
28. predelava biološko razgradljivih odpadkov je kompostiranje ali anaerobna razgradnja;
29. rastlinski odpadki so biološko razgradljivi odpadki, ki nastanejo pri proizvodnji rastlin v kmetijstvu, gozdarstvu, vrtnarstvu ali pri urejanju parkov in vrtov;
30. rastlinski škodljivi organizmi so škodljivi organizmi v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe in postopke za preprečevanje vnosa in širjenja škodljivih organizmov rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov;
31. standardni parametri pretvorbe so standardni parametri pretvorbe iz predpisa, ki ureja določitev zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi;
32. substrat je biološko stabilen, higieniziran material, ki nastane z mešanjem prsti s kompostom, ki je proizvod, ali digestatom, ki je proizvod;
33. uporabnik komposta ali digestata je fizična ali pravna oseba, ki kompost ali digestat uporabi v skladu s 25. ali 26. členom te uredbe;
34. uvoznik je oseba, ki kompost, ki je proizvod, ali digestat, ki je proizvod, uvaža iz tretjih držav in ga daje v promet ali je sam njegov končni uporabnik;
35. zaprto kompostiranje je kompostiranje v zaprtih reaktorjih, kjer se s krmiljenjem postopka za zagotavljanje optimalne izmenjave zraka, vsebnosti vode in temperature pospešuje aerobna razgradnja;
36. živalski stranski proizvodi so biološko razgradljivi odpadki, ki se uvrščajo med živalske stranske proizvode kategorije 1, 2 in 3 v skladu z Uredbo 1069/2009/ES;
37. živinska gnojila so gnojila v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov.
4. člen
(pogoji za načrtovanje kompostarne ali bioplinarne)
(1) Pri načrtovanju kompostarne ali bioplinarne je treba zagotoviti, da je zunanji rob območja kompostarne ali bioplinarne od območij stanovanjskih, gostinskih, upravnih, pisarniških in trgovinskih stavb, sejemskih dvoran in razstavišč, stavb za kulturo in razvedrilo, muzejev in knjižnic, stavb za izobraževanje in znanstveno-raziskovalno delo, stavb za zdravstvo in šport ter športno-rekreacijskih površin oddaljen:
1. za kompostarne:
a) najmanj 300 m pri zaprtem kompostiranju in
b) najmanj 500 m pri odprtem kompostiranju;
2. za bioplinarne:
a) najmanj 300 m in
b) najmanj 500 m pri anaerobni razgradnji z naknadnim odprtim kompostiranjem.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek zahteve glede oddaljenosti iz prejšnjega odstavka ne veljajo za načrtovanje športno-­rekreacijskih površin na rekultiviranem zaprtem odlagališču in upravne objekte kompostarne ali bioplinarne.
(3) Poleg pogoja iz prvega odstavka tega člena je treba pri načrtovanju kompostarne ali bioplinarne upoštevati tudi:
1. tehnično in okoljsko izvedljivost ter ekonomsko upravičenost glede na količine in vrste biološko razgradljivih odpadkov ter izbrano tehnologijo njihove predelave, vključno z vplivom njihovega prevoza na okolje,
2. tehnično in okoljsko izvedljivost ter ekonomsko upravičenost glede na oddaljenost od zemljišč, na katerih je prepovedana uporaba komposta ali digestata za vnos v ali na tla v skladu s 24. členom te uredbe, ter oddaljenost od zemljišč, na katerih je dovoljena uporaba komposta ali digestata v skladu s 25. in 26. členom te uredbe, vključno z vplivom njegovega prevoza na okolje,
3. oddaljenost lokacije od stanovanjskih in drugih poselitvenih območij ter rekreacijskih in kmetijskih površin,
4. zahteve na območjih, zavarovanih v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave,
5. zahteve na vodovarstvenih območjih v skladu s predpisi, ki urejajo vode,
6. zahteve na območjih, zavarovanih v skladu s predpisi, ki urejajo kulturno dediščino, in
7. zahteve na območjih, zavarovanih v skladu s predpisi, ki urejajo kakovost kmetijskih zemljišč.
(4) Pri načrtovanju, gradnji in vzdrževanju kompostarne ali bioplinarne mora investitor ali predelovalec biološko razgradljivih odpadkov zagotoviti, da:
1. je na območju kompostarne ali bioplinarne preprečen dostop nepooblaščenim osebam in živalim,
2. je površina tal na območju kompostarne ali bioplinarne v skladu s stanjem tehnike utrjena tako, da je za tekočine neprepustna,
3. sta za odpadne pline zagotovljena zajem in odvajanje prek enote za čiščenje odpadnih plinov, če predelava biološko razgradljivih odpadkov poteka v zaprtih prostorih, in
4. je na območju kompostarne ali bioplinarne nameščena oprema za spremljanje temperature in vlage v zraku ter smeri in hitrosti vetra (v nadaljnjem besedilu: meteorološki parametri).
(5) Pri načrtovanju, gradnji in vzdrževanju bioplinarne mora investitor ali predelovalec biološko razgradljivih odpadkov zagotoviti, da se za odpadne vode, ki nastajajo v bioplinarni in izcedne vode iz skladiščenih pošiljk odpadkov zagotovita zajem in vračanje v ponovno uporabo pri predelavi biološko razgradljivih odpadkov ali odvajanje v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(6) Pri načrtovanju, gradnji in vzdrževanju kompostarne z zmogljivostjo, enako ali večjo od 10 000 t na leto, ali bioplinarne z zmogljivostjo, enako ali večjo od 10 t na dan, mora predelovalec biološko razgradljivih odpadkov pri skladiščenju biološko razgradljivih odpadkov, razen pri skladiščenju izključno gnojevke ali energetskih rastlin, zagotoviti tudi:
– zaprte zalogovnike z avtomatskim zapiranjem in
– odsesavanje in odvajanje plinov iz zalogovnika prek enote za čiščenje odpadnih plinov.
5. člen
(odgovornost in usposobljenost oseb za obratovanje kompostarne ali bioplinarne)
(1) Predelovalec biološko razgradljivih odpadkov določi osebo, ki je strokovno odgovorna za predelavo biološko razgradljivih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: strokovno odgovorna oseba), in njenega namestnika. Strokovno odgovorna oseba mora imeti najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih druge stopnje naravoslovno-tehniške smeri, v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje naravoslovno-tehniške smeri.
(2) Strokovno odgovorna oseba in njen namestnik se vpišeta v obratovalni dnevnik iz 17. člena te uredbe.
(3) Predelovalec biološko razgradljivih odpadkov mora najmanj enkrat letno zagotoviti strokovno usposabljanje strokovno odgovornih oseb in njihovih namestnikov za uporabo najnovejše preizkušene in na trgu dostopne tehnologije tako, da se preverjanje ustreznosti odpadkov v skladu z 10. členom te uredbe in njihova predelava izvajata v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke.
II. PREDELAVA BIOLOŠKO RAZGRADLJIVIH ODPADKOV
6. člen
(okoljevarstveno dovoljenje)
(1) Predelovalec biološko razgradljivih odpadkov lahko predeluje biološko razgradljive odpadke, če ima okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov (v nadaljnjem besedilu: okoljevarstveno dovoljenje) v skladu s predpisom, ki ureja odpadke.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja ni treba izpolnjevati pogoja, ki se nanaša na registracijo za izvajanje dejavnosti obdelave odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, če gre za:
1. predelavo rastlinskih odpadkov ali živinskih gnojil in je zmogljivost kompostarne manjša od ali enaka 300 t na leto ali zmogljivost bioplinarne manjša od 10 t na dan,
2. predelavo bioloških odpadkov ali živinskih gnojil, ki nastajajo v kmetijstvu, če je zmogljivost kompostarne manjša od ali enaka 300 t na leto ali zmogljivost bioplinarne manjša od 10 t na dan, in če njihova predelava poteka na kraju njihovega nastanka ter se iz njih nastali kompost ali digestat uporabi pri kmetovanju izključno na tem kraju.
(3) Ministrstvo, pristojno za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), pošlje okoljevarstveno dovoljenje za kompostarno ali bioplinarno, v kateri se predelujejo živalski stranski proizvodi, v vednost organu, pristojnemu za veterino.
7. člen
(vloga za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja)
(1) Vloga za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja mora poleg zahtev iz predpisa, ki ureja odpadke, vsebovati tudi predlog obsega in vsebine nadzora kakovosti komposta ali digestata iz 13. člena te uredbe, ki ga pripravi izvajalec tega nadzora iz 14. člena te uredbe.
(2) Vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja ni treba priložiti načrta ravnanja z odpadki, če gre za predelavo odpadkov iz drugega odstavka prejšnjega člena.
8. člen
(načrt ravnanja z odpadki)
Načrt ravnanja z odpadki mora poleg podatkov iz predpisa, ki ureja odpadke, vsebovati tudi podatke o:
1. predvidenih postopkih in preverjanju ustreznosti in istovetnosti pošiljke odpadkov ter spremno dokumentacijo iz prvega odstavka 10. člena te uredbe,
2. izpolnjevanju posebnih zahtev za kompostiranje iz 11. člena te uredbe ali posebnih zahtev za anaerobno razgrad­njo iz 12. člena te uredbe,
3. tehničnih ukrepih za preprečevanje onesnaževanja z lahkimi materiali, ki jih odnaša veter, za preprečevanje obremenjevanja s hrupom, neprijetnimi vonjavami in delci (PM) ter za preprečevanje raznašanja blata,
4. ukrepih za preprečevanje dostopa ptic, glodavcev, insektov in drugih škodljivcev na območje kompostarne ali bioplinarne,
5. predvidenih postopkih čiščenja in razkuževanja zabojnikov, posod ter vozil, s katerimi se zagotavljajo prevzem, prevoz in druga ravnanja z odpadki v lasti bioplinarne ali kompostarne,
6. predvidenih postopkih čiščenja in razkuževanja kompostarne ali bioplinarne ter
7. predvideni uporabi komposta ali digestata.
9. člen
(vsebina okoljevarstvenega dovoljenja)
Poleg vsebin iz predpisa, ki ureja odpadke, se za predelavo biološko razgradljivih odpadkov, razen za predelavo biološko razgradljivih odpadkov iz drugega odstavka 6. člena te uredbe, v okoljevarstvenem dovoljenju določijo tudi:
1. zahteve za preverjanje ustreznosti odpadkov iz 10. člena te uredbe,
2. posebne zahteve za kompostiranje iz 11. člena te uredbe ali posebne zahteve za anaerobno razgradnjo iz 12. člena te uredbe,
3. obseg in vsebino nadzora kakovosti iz 13. člena te uredbe,
4. predvidena uporabo komposta ali digestata v skladu s 7. točko prejšnjega člena,
5. tehnični ukrepi za preprečevanje onesnaževanja z lahkimi materiali, ki jih odnaša veter, preprečevanje obremenjevanja s hrupom, neprijetnimi vonjavami in delci (PM) ter za preprečevanje raznašanja blata,
6. ukrepi za preprečevanje dostopa ptic, glodavcev, insektov in drugih škodljivcev na območje kompostarne ali bioplinarne,
7. zahteve za postopke čiščenja in razkuževanja zabojnikov, posod ter vozil, s katerimi zagotavlja prevzem, prevoz in druga ravnanja z odpadki, ter
8. zahteve za postopke čiščenja in razkuževanja kompostarne ali bioplinarne.
10. člen
(preverjanje ustreznosti odpadkov)
(1) Predelovalec biološko razgradljivih odpadkov mora ob prevzemu pošiljke odpadkov s tehtanjem in vizualnim pregledom preveriti, ali se odpadki uvrščajo med biološko razgradljive odpadke v skladu s prilogo 1 te uredbe, ter preveriti njihovo istovetnost glede na vrsto, izvor, količino in lastnosti, navedene v spremni dokumentaciji, ter popolnost in ustreznost spremne dokumentacije.
(2) Predelovalec biološko razgradljivih odpadkov zavrne prevzem pošiljke odpadkov, če:
1. ne gre za biološko razgradljive odpadke iz priloge 1 te uredbe,
2. dvomi o istovetnosti odpadkov ali
3. je spremna dokumentacija neustrezna ali nepopolna.
11. člen
(posebne zahteve za kompostiranje)
(1) Kompostirati je dovoljeno le biološko razgradljive odpadke, za katere je tako označeno in ustrezajo podrobnejšemu opisu biološko razgradljivih odpadkov iz priloge 1 te uredbe.
(2) Biološko razgradljive odpadke, okužene z rastlinskimi škodljivimi organizmi, za katere je inšpektor, pristojen za kmetijstvo, odredil uničenje v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe in postopke za preprečevanje vnosa in širjenja škodljivih organizmov rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, je prepovedano odprto kompostirati.
(3) Izvajalec kompostiranja mora zagotoviti kontinuirno merjenje meteoroloških parametrov.
(4) Izvajalec kompostiranja mora poleg izpolnjevanja zahtev za skladiščenje iz predpisa, ki ureja odpadke, kadar je to potrebno za doseganje predpisane kakovosti komposta, biološko razgradljive odpadke skladiščiti ločeno glede na njihovo vrsto.
(5) Pri obratovanju kompostarne iz šestega odstavka 4. člena te uredbe mora izvajalec kompostiranja pri skladiščenju biološko razgradljivih odpadkov zagotoviti zaprte zalogovnike z avtomatskim zapiranjem ter odsesavanje in odvajanje plinov iz zalogovnika prek enote za čiščenje odpadnih plinov.
(6) Izvajalec kompostiranja mora pred kompostiranjem pripraviti kompostno šaržo in jo označiti z zaporedno številko in datumom.
(7) Pri kompostiranju mora izvajalec kompostiranja zagotoviti higienizacijo v skladu z navodili iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe.
(8) Izvajalec kompostiranja mora med kompostiranjem meriti temperaturo in vsebnost vode v biološko razgradljivih odpadkih v skladu s prilogo 2 te uredbe.
(9) Ne glede na prejšnji odstavek lahko izvajalec kompostiranja namesto merjenja vsebnosti vode pri zaprtem kompostiranju meri vsebnost vode v odpadnih plinih, pri odprtem kompostiranju pa oceni vlažnost biološko razgradljivih odpadkov v skladu s prilogo 2 te uredbe.
(10) Izvajalec kompostiranja mora med kompostiranjem biološko razgradljive odpadke zalivati in izvajati druge ukrepe, kot so skupno zlaganje kompostnih šarž, pokrivanje kop, pri odprtem kompostiranju pa jih mora tudi periodično obračati.
(11) Vodna para, ki se kondenzira pri prezračevanju kop v kompostarni, in izcedne vode, ki nastanejo pri odprtem kompostiranju, se lahko uporabijo za vlaženje komposta, če se prepreči širjenje neprijetnih vonjav in če zaradi tega ne prihaja do negativnih vplivov na potek higienizacije.
(12) Če glavni razkroj biološko razgradljivih odpadkov pri odprtem kompostiranju poteka v zaprtem prostoru, mora izvajalec kompostiranja zagotoviti odvajanje odpadnih plinov prek enote za čiščenje odpadnih plinov.
12. člen
(posebne zahteve za anaerobno razgradnjo)
(1) Anaerobna razgradnja je dovoljena le za biološko razgradljive odpadke, za katere je tako označeno in ustrezajo podrobnejšemu opisu biološko razgradljivih odpadkov iz priloge 1 te uredbe.
(2) Izvajalec anaerobne razgradnje mora zagotoviti kontinuirno merjenje meteoroloških parametrov.
(3) Pri obratovanju bioplinarne iz šestega odstavka 4. člena te uredbe mora izvajalec anaerobne razgradnje pri skladiščenju biološko razgradljivih odpadkov zagotoviti zaprte zalogovnike z avtomatskim zapiranjem ter odsesavanje in odvajanje plinov iz zalogovnika prek enote za čiščenje odpadnih plinov.
(4) Izvajalec anaerobne razgradnje mora med anaerobno razgradnjo kontinuirano meriti temperaturo in izračunavati hidravlični zadrževalni čas.
(5) Pri anaerobni razgradnji mora izvajalec anaerobne razgradnje zagotoviti higienizacijo tako, da je v bioplinskem reaktorju neprekinjeno 24 ur temperatura najmanj 55 °C in da je hidravlični zadrževalni čas najmanj 20 dni.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek mora izvajalec anaerobne razgradnje, kadar je temperatura v bioplinskem reaktorju nižja od temperature iz prejšnjega odstavka ali če je hidravlični zadrževalni čas krajši od hidravličnega zadrževalnega časa iz prejšnjega odstavka, zagotoviti higienizacijo tako, da se:
1. biološko razgradljivi odpadki, razen gnojevke, pred začetkom anaerobne razgradnje toplotno obdelujejo po vsej snovi najmanj eno uro brez prekinitve pri temperaturi najmanj 70 °C,
2. digestat po končani anaerobni razgradnji toplotno obdeluje po vsej snovi najmanj eno uro brez prekinitve pri temperaturi najmanj 70 °C ali
3. digestat po končani anaerobni razgradnji naknadno kompostira v skladu s prejšnjim členom.
(7) Če se biološko razgradljivi odpadki sterilizirajo v skladu z Uredbo 1069/2009/ES, se šteje, da je higienizacija iz petega in šestega odstavka tega člena zagotovljena.
(8) Če naknadno odprto kompostiranje poteka v zaprtem prostoru, mora izvajalec anaerobne razgradnje zagotoviti odvajanje odpadnih plinov iz prezračevanih kop prek enote za čiščenje odpadnih plinov.
(9) Odpadne vode, ki nastajajo v bioplinarni, in izcedne vode iz skladiščenih pošiljk odpadkov mora izvajalec anaerobne razgradnje zajeti in jih ponovno uporabiti pri predelavi biološko razgradljivih odpadkov ali odvajati v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Vodno paro, ki se kondenzira pri prezračevanju kop pri naknadnem odprtem kompostiranju, in izcedne vode iz kop je pri naknadnem odprtem kompostiranju dovoljeno uporabiti za vlaženje komposta le, če se prepreči širjenje neprijetnih vonjav ali jih odvajati v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(10) Izvajalec anaerobne razgradnje, ki predeluje tudi živinska gnojila, mora izračunati delež dušika iz teh gnojil po enačbi iz predpisa, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, in ga evidentirati v deklaraciji ali specifikaciji iz 16. člena te uredbe.
13. člen
(nadzor kakovosti komposta ali digestata)
(1) Predelovalec biološko razgradljivih odpadkov mora po končani predelavi biološko razgradljivih odpadkov zagotoviti nadzor kakovosti komposta ali digestata, ki vključuje izvajanje meritev in analiz ter preskušanje parametrov v kompostu ali digestatu v skladu s prilogo 3, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Pogostost izvajanja meritev in analiz ter preskušanja parametrov iz prejšnjega odstavka se izračuna po naslednji enačbi:
        A
N = --------- + 1
    10.000 t
pri čemer je:
– A: letna količina biološko razgradljivih odpadkov za predelavo v tonah,
– N: pogostost, pri čemer se rezultat zaokroži navzgor in pogostost ni večja od 12 na leto.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se analiza kratkoverižnih maščobnih kislin v digestatu in organskih onesnaževal v kompostu in digestatu iz priloge 3 te uredbe za kompostarne ali bioplinarne z letno zmogljivostjo, manjšo od ali enako 10.000 t, izvede enkrat letno, za kompostarne ali bioplinarne z letno zmogljivostjo, večjo od 10.000 t in manjšo ali enako 50.000 t, enkrat na šest mesecev, za kompostarne ali bioplinarne z letno zmogljivostjo, večjo od 50.000 t, pa enkrat na štiri mesece.
(4) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena se za kompostarne ali bioplinarne z letno zmogljivostjo, manjšo od ali enako 1000 t, meritve in analize ter preskušanja parametrov izvedejo enkrat letno.
(5) Če se kompost ali digestat skladišči na območju kompostarne ali bioplinarne dlje kakor šest mesecev, se preskušanje parametrov higienskega vidika iz priloge 3 te uredbe izvede tudi ob koncu skladiščenja ali največ tri mesece pred koncem skladiščenja.
(6) Nadzor kakovosti komposta ali digestata, uvoženega iz tretjih držav, zagotovi njegov uvoznik v skladu z zahtevami iz tega člena.
(7) Predelovalec biološko razgradljivih odpadkov mora poročilo o nadzoru kakovosti komposta ali digestata iz 14. člena te uredbe hraniti deset let.
14. člen
(izvajalec nadzora kakovosti)
(1) Nadzor kakovosti komposta ali digestata iz prejšnjega člena izvaja gospodarska družba, javni zavod ali samostojni podjetnik posameznik (v nadaljnjem besedilu: izvajalec nadzora kakovosti), ki:
1. je pridobil akreditacijo SIST EN ISO/IEC 17025,
2. izkazuje redno sodelovanje v mednarodnih medlaboratorijskih primerjavah s področja nadzora kakovosti komposta ali digestata, pri čemer se redno sodelovanje izkazuje z mednarodno medlaboratorijsko primerjalno analizo nadzora kakovosti komposta ali digestata, in
3. gospodarsko ni povezan s predelovalcem biološko razgradljivih odpadkov, pri katerem izvaja nadzor kakovosti komposta ali digestata.
(2) Izvajalec nadzora kakovosti komposta mora pridobiti akreditacijo za izvajanje vzorčenja komposta po metodi iz 1. točke priloge 3 te uredbe ter meritev, analiz in preskušanj parametrov iz 3. točke priloge 3 te uredbe po metodah iz 3. točke priloge 3 te uredbe.
(3) Izvajalec nadzora kakovosti digestata mora pridobiti akreditacijo za izvajanje vzorčenja digestata po metodi ali postopku iz 2. točke priloge 3 te uredbe ter meritev, analiz in preskušanj parametrov iz 3. točke priloge 3 te uredbe po metodah iz 3. točke priloge 3 te uredbe.
(4) O nadzoru kakovosti komposta ali digestata iz 13. člena te uredbe izvajalec nadzora kakovosti pripravi poročilo o nadzoru kakovosti komposta ali digestata (v nadaljnjem besedilu: poročilo o nadzoru kakovosti) in ga pošlje predelovalcu biološko razgradljivih odpadkov. Sestavni del poročila o nadzoru kakovosti so rezultati meritev ter kopije izvidov analiz in preskušanj parametrov.
15. člen
(kakovostni razred komposta ali digestata)
(1) Predelovalec biološko razgradljivih odpadkov na podlagi poročila o nadzoru kakovosti razvrsti kompost ali digestat v 1. ali 2. kakovostni razred v skladu s prilogo 4, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora predelovalec biološko razgradljivih odpadkov s kompostom ali digestatom, ki ga ni mogoče uvrstiti v nobenega od kakovostnih razredov, ravnati v skladu s predpisom, ki ureja odpadke.
(3) Kompostu 1. kakovostnega razreda ali digestatu 1. kakovostnega razreda preneha status odpadka in postane proizvod, če je bil proizveden iz biološko razgradljivih odpadkov iz tabele 1 priloge 1 te uredbe.
16. člen
(deklaracija ali specifikacija)
(1) Predelovalec biološko razgradljivih odpadkov mora uporabniku komposta ali digestata za kompost ali digestat iz tretjega odstavka prejšnjega člena izdati deklaracijo iz priloge 6, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Predelovalec biološko razgradljivih odpadkov mora uporabniku komposta ali digestata za kompost ali digestat, ki ni kompost ali digestat iz prejšnjega odstavka izdati specifikacijo iz priloge 7, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena predelovalcu biološko razgradljivih odpadkov deklaracije ali specifikacije ni treba izdati, če je uporabnik komposta ali digestata fizična oseba in uporabi manj kakor 1 m3 komposta ali digestata na leto.
(4) Če je kompost ali digestat iz prvega odstavka tega člena embaliran, morajo biti na zunanji embalaži komposta ali digestata natisnjeni podatki iz deklaracije, ki so določeni v 2. točki priloge 6 te uredbe.
(5) Predelovalec biološko razgradljivih odpadkov mora kopije deklaracij in specifikacij iz tega člena hraniti najmanj deset let.
17. člen
(evidenca o obdelavi odpadkov)
(1) Predelovalec biološko razgradljivih odpadkov mora vodenje evidence o obdelavi odpadkov iz predpisa, ki ureja odpadke, zagotoviti v obliki obratovalnega dnevnika.
(2) V obratovalni dnevnik iz prejšnjega odstavka se poleg podatkov iz evidence o obdelavi odpadkov iz predpisa, ki ureja odpadke, dnevno vpisujejo tudi podatki o:
1. strokovno odgovorni osebi in njenem namestniku iz prvega odstavka 5. člena te uredbe,
2. izvajanju postopkov preverjanja ustreznosti odpadkov iz prvega odstavka 10. člena te uredbe,
3. razlogih za zavrnitev prevzema pošiljke odpadkov iz drugega odstavka 10. člena te uredbe,
4. zaporedni številki in datumu vstopa odpadkov v postopek, njihovi sestavi in zaporedni številki ter datumu predelanih odpadkov, katerih postopek je končan,
5. težavah pri predelavi, vzrokih, posledicah, ukrepih za njihovo odpravo,
6. opravljenem nadzoru kakovosti komposta ali digestata v skladu s 13. členom te uredbe,
7. opravljenih vzdrževalnih delih na kompostarni ali bioplinarni in pripadajoči opremi,
8. čiščenju in razkuževanju kompostarne ali bioplinarne,
9. izvedenih ukrepih za preprečevanje dostopa ptic, glodavcev, insektov in drugih škodljivcev na območje kompostarne ali bioplinarne,
10. meteoroloških parametrih: polurne poprečne vrednosti temperature in vlage v zraku ter smeri in hitrosti vetra,
11. opravljenih analizah posameznih pritožb in izvedenih ukrepih v skladu z 19. členom te uredbe,
12. izvedenih pregledih naprav in pripadajoče opreme ter
13. izvedenih tehničnih ukrepih za preprečitev onesnaževanja z lahkimi materiali, ki jih odnaša veter, preprečevanje obremenjevanja s hrupom, neprijetnimi vonjavami in delci (PM) ter za preprečevanje raznašanja blata.
(3) Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka se v obratovalni dnevnik pri kompostiranju dnevno vpisujejo podatki o opravljenih meritvah temperature, vsebnosti vode in ocenah vlažnosti biološko razgradljivih odpadkov v skladu z osmim in devetim odstavkom 11. člena te uredbe in času zalivanja, viru in količini vode za zalivanje ter času obračanja biološko razgradljivih odpadkov in drugih ukrepih v skladu z desetim odstavkom 11. člena te uredbe, pri anaerobni razgradnji pa podatki o opravljenih meritvah temperature in času hidravličnega zadrževanja v bioplinskem reaktorju v skladu s četrtim odstavkom 12. člena te uredbe.
(4) Sestavni del evidence iz prvega odstavka tega člena so poleg sestavnih delov iz predpisa, ki ureja odpadke, tudi kopije izdanih deklaracij ali specifikacij iz prejšnjega člena.
(5) Predelovalec biološko razgradljivih odpadkov mora evidenco o obdelavi odpadkov za posamezno koledarsko leto hraniti najmanj deset let.
18. člen
(poročilo o obdelavi odpadkov)
(1) Predelovalec biološko razgradljivih odpadkov mora v poročilu o obdelavi odpadkov poleg podatkov iz predpisa, ki ureja odpadke, predložiti tudi podatke o:
1. proizvedeni količini komposta ali digestata po razredu kakovosti iz priloge 4 te uredbe in
2. količini komposta ali digestata, oddanega v uporabo ali danega v promet, in vrsti uporabe, ločeno po razredu kakovosti iz priloge 4 te uredbe.
(2) Predelovalec biološko razgradljivih odpadkov mora na zahtevo ministrstva ali pristojnega inšpektorja predložiti:
1. poročilo o nadzoru kakovosti ali
2. kopije deklaracij ali specifikacij, ki so bile izdane uporabnikom komposta ali digestata v skladu s 16. členom te uredbe.
19. člen
(knjiga pritožb)
(1) Predelovalec biološko razgradljivih odpadkov mora v kompostarni ali bioplinarni in na mestu, ki je dostopno javnosti zagotoviti knjigo pripomb, pobud in mnenj (v nadaljnjem besedilu: pritožbe) ter se sproti do njih opredeliti.
(2) V knjigi pritožb je treba dokumentirati zlasti:
1. ime, naslov in telefonsko številko pritožnika,
2. datum in uro prejetja pritožbe,
3. predmet pritožbe,
4. izvajana dela v času pritožbe in
5. odgovor pritožniku.
(3) Pritožba je rešena, ko so v evidenci 17. člena te uredbe zabeleženi:
1. opravljena analiza pritožbe, ki mora vključevati analizo izvajanih del in meteorološke pogoje v času pritožbe, in
2. izvedeni ukrepi, če se na podlagi analize pritožbe iz prejšnje točke izkaže, da so ti utemeljeni in potrebni.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena predelovalcu biološko razgradljivih odpadkov ni treba zagotoviti knjige pritožb, če ima uveden sistem ravnanja z okoljem po ISO 14001 ali je vključen v sistem Evropske unije za okoljevarstveno vodenje organizacij in ima v okviru tega opredeljen sistem komuniciranja z javnostjo ter obravnavanja pritožb.
III. UPORABA KOMPOSTA ALI DIGESTATA
20. člen
(okoljevarstveno dovoljenje)
(1) Uporabnik komposta ali digestata, ki ni proizvod, lahko uporablja kompost ali digestat v skladu s 25. ali 26. členom te uredbe, če ima okoljevarstveno dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja odpadke.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja iz prejšnjega odstavka ni treba izpolnjevati pogoja, ki se nanaša na registracijo za izvajanje dejavnosti obdelave odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, če gre za uporabo komposta ali digestata v skladu s 25. ali 26. členom te uredbe.
21. člen
(vloga za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja)
(1) Vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja iz prvega odstavka prejšnjega člena ni treba priložiti načrta ravnanja z odpadki, če gre za uporabo odpadkov v skladu s 25. in 26. členom te uredbe.
(2) Poleg vsebin iz predpisa, ki ureja odpadke, mora vloga za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za uporabo komposta ali digestata vsebovati tudi:
1. lokacijo nameravane uporabe komposta ali digestata, opredeljeno s parcelno številko zemljišča in šifro ter imenom katastrske občine ali GERK-PID, če gre za kmetijska zemljišča,
2. količino komposta ali digestata, ki jo namerava uporabiti,
3. podatke o lastnikih ali zakupnikih zemljišč ter njihove izjave, da soglašajo s količino in časom vnosa komposta ali digestata,
4. strokovno oceno iz 23. člena te uredbe in
5. specifikacijo komposta ali digestata iz 16. člena te uredbe.
22. člen
(vsebina okoljevarstvenega dovoljenja)
Poleg vsebin iz predpisa, ki ureja odpadke, se za uporabo komposta ali digestata v okoljevarstvenem dovoljenju iz prvega odstavka 20. člena te uredbe določijo tudi:
1. lokacija nameravane uporabe komposta ali digestata, opredeljena s parcelno številko zemljišča in šifro ter imenom katastrske občine ali GERK-PID, če gre za kmetijska zemljišča,
2. dovoljena količina vnosa komposta ali digestata v ali na tla v skladu s strokovno oceno iz 23. člena te uredbe,
3. namen uporabe komposta ali digestata v skladu z razredom kakovosti in prvim odstavkom 25. člena ali prvim odstavkom 26. člena te uredbe.
23. člen
(strokovna ocena)
(1) Za uporabo komposta ali digestata, ki ni proizvod, mora uporabnik komposta ali digestata pridobiti strokovno oceno o možnem namenu uporabe v skladu s 25. in 26. členom te uredbe in količini komposta ali digestata, ki ga lahko uporabi na zemljišču (v nadaljnjem besedilu: strokovna ocena).
(2) Strokovno oceno mora izdelati oseba, pooblaščena za izvajanje obratovalnega monitoringa v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring pri vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla.
(3) Strokovna ocena za vnos komposta 1. kakovostnega razreda ali digestata 1. kakovostnega razreda v ali na tla na kmetijskih zemljiščih mora upoštevati:
1. podatke iz gnojilnega načrta iz osmega odstavka 25. člena te uredbe,
2. da letni vnos suhe snovi komposta 1. kakovostnega razreda ali digestata 1. kakovostnega razreda v ali na tla na kmetijskih zemljiščih ne sme presegati količin iz 1. točke šestega odstavka 25. člena te uredbe,
3. da letni vnos dušika v ali na tla ne sme presegati mejnih vrednosti letnega vnosa iz 2. točke šestega odstavka 25. člena te uredbe,
4. da letni vnos komposta ali digestata v ali na tla ne sme presegati mejnih vrednosti letnega vnosa nevarnih snovi v tla iz priloge 5, ki je sestavni del te uredbe, in
5. da letni vnos komposta ali digestata v ali na tla ne sme povzročiti preseganja mejnih imisijskih vrednosti nevarnih snovi v tleh v skladu s predpisom, ki ureja mejne, opozorilne in kritične imisijske vrednosti nevarnih snovi v tleh.
(4) Strokovna ocena za vnos komposta 1. kakovostnega razreda ali digestata 1. kakovostnega razreda v ali na tla na nekmetijskih zemljiščih mora upoštevati:
1. rezultate analize tal iz 1. točke drugega odstavka 26. člena te uredbe, zlasti podatke o vsebnosti kemijskih onesnaževal iz priloge 3 te uredbe v tleh,
2. da letni vnos suhe snovi komposta 1. kakovostnega razreda ali digestata 1. kakovostnega razreda v ali na tla na nekmetijskih zemljiščih ne sme presegati količin iz sedmega odstavka 25. člena te uredbe,
3. da letni vnos komposta ali digestata v ali na tla ne presega mejnih vrednosti letnega vnosa nevarnih snovi v tla iz priloge 5 te uredbe in
4. da letni vnos komposta ali digestata v ali na tla ne sme povzročiti preseganja mejnih imisijskih vrednosti nevarnih snovi v tleh v skladu s predpisom, ki ureja mejne, opozorilne in kritične imisijske vrednosti nevarnih snovi v tleh.
(5) Strokovna ocena za vnos komposta 2. kakovostnega razreda ali digestata 2. kakovostnega razreda v ali na tla na nekmetijskih zemljiščih mora upoštevati:
1. rezultate analize tal iz 1. točke drugega odstavka 26. člena te uredbe, zlasti podatke o vsebnosti kemijskih onesnaževal iz priloge 3 te uredbe v tleh,
2. letni vnos suhe snovi komposta 2. kakovostnega razreda ali digestata 2. kakovostnega razreda v ali na tla na nekmetijskih zemljiščih ne sme presegati količin iz šestega odstavka 26. člena te uredbe,
3. da letni vnos komposta ali digestata v ali na tla ne presega mejnih vrednosti letnega vnosa nevarnih snovi v tla iz priloge 5 te uredbe in
4. da letni vnos komposta ali digestata v ali na tla ne sme povzročiti preseganja mejnih imisijskih vrednosti nevarnih snovi v tleh v skladu s predpisom, ki ureja mejne, opozorilne in kritične imisijske vrednosti nevarnih snovi v tleh.
24. člen
(prepovedi uporabe komposta ali digestata)
(1) Uporaba komposta ali digestata, ki se ne uvršča v nobenega od razredov kakovosti iz 15. člena te uredbe, je prepovedana.
(2) Uporaba komposta 2. kakovostnega razreda ali digestata 2. kakovostnega razreda za vnos v ali na tla je na kmetijskih zemljiščih prepovedana.
(3) Uporaba komposta ali digestata, ki nastane pri predelavi živalskih stranskih proizvodov, je prepovedana na pašnih površinah ali površinah, kjer se zelene rastline kosijo za krmo za živali v nasprotju s čakalno dobo, ki je določena v točki c) prvega odstavka 11. člena Uredbe 1069/2009/ES.
(4) Za pripravo substrata je dovoljena samo uporaba komposta, ki je proizvod, ali digestata, ki je proizvod, pri čemer delež tega komposta ali digestata ne sme presegati 40 volumskih odstotkov končnega substrata.
(5) Ne glede na 26. člen te uredbe je uporaba komposta 2. kakovostnega razreda ali digestata 2. kakovostnega razreda za vnos v ali na tla prepovedana:
1. na vodovarstvenih območjih, določenih v skladu z zakonom, ki ureja vode,
2. na vodnih in priobalnih zemljiščih v skladu z zakonom, ki ureja vode,
3. na zemljiščih, zasičenih z vodo ali zasneženih ali zamrznjenih zemljiščih,
4. na nagnjenih zemljiščih, kjer obstaja nevarnost erozije ali površinskega spiranja,
5. za sanacijo gramoznic in drugih površin na prepustnih geoloških podlagah,
6. na območjih mokrišč,
7. na gozdnih zemljiščih,
8. na otroških igriščih in
9. na območju kraških in razpoklinskih vodonosnikov, razen za rekultivacijo odlagališč odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih.
25. člen
(uporaba komposta 1. kakovostnega razreda ali digestata 1. kakovostnega razreda)
(1) Uporaba komposta 1. kakovostnega razreda ali digestata 1. kakovostnega razreda za vnos v ali na tla je dovoljena, razen če s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja, ni določeno drugače.
(2) Uporabnik komposta 1. kakovostnega razreda ali digestata 1. kakovostnega razreda mora zagotoviti analizo tal v skladu z metodologijo vzorčenja, merjenja in analiziranja iz predpisa, ki ureja obratovalni monitoring pri vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla:
1. pred prvim vnosom komposta 1. kakovostnega razreda ali digestata 1. kakovostnega razreda, ki ni proizvod, v ali na tla in
2. za izdelavo gnojilnega načrta iz osmega odstavka tega člena.
(3) Analiza tal iz 1. točke prejšnjega odstavka se ponovi vsakih deset let.
(4) Analiza tal iz drugega odstavka tega člena vsebuje najmanj podatke o vsebnosti naslednjih parametrov v tleh:
1. kemijskih onesnaževal iz priloge 3 te uredbe, če gre za analizo tal iz 1. točke drugega odstavka tega člena, ali
2. hranil iz priloge 3 te uredbe, če gre za analizo tal iz 2. točke drugega odstavka tega člena.
(5) Če iz rezultatov analize tal iz 1. točke drugega odstavka tega člena izhaja, da je za katerokoli kemijsko onesnaževalo presežena mejna imisijska vrednost v skladu s predpisom, ki ureja mejne, opozorilne in kritične imisijske vrednosti nevarnih snovi v tleh, ali če bi vnos komposta ali digestata v ali na tla povzročil takšno preseganje, je uporaba komposta 1. kakovostnega razreda ali digestata 1. kakovostnega razreda na teh tleh prepovedana.
(6) Pri uporabi komposta 1. kakovostnega razreda ali digestata 1. kakovostnega razreda za vnos v ali na tla na kmetijskih zemljiščih letni vnos:
1. suhe snovi v ali na tla ne sme presegati 8 t na ha v povprečju petih let, če gre za kompost ali digestat, ki vsebuje več kakor 20 odstotkov suhe snovi,
2. dušika v ali na tla ne sme presegati mejnih vrednosti letnega vnosa dušika v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, in
3. ne sme presegati mejnih vrednosti letnega vnosa nevarnih snovi v tla iz priloge 5 te uredbe.
(7) Pri uporabi komposta 1. kakovostnega razreda ali digestata 1. kakovostnega razreda za vnos v ali na tla na nekmetijskih zemljiščih letni vnos suhe snovi v ali na tla ne sme presegati 40 t na ha v povprečju treh let.
(8) Uporabnik komposta 1. kakovostnega razreda ali digestata 1. kakovostnega razreda mora imeti za vnos v ali na tla na kmetijskih zemljiščih gnojilni načrt v pisni obliki, ki mora biti na vpogled pristojnemu inšpektorju, če ta to zahteva. Gnojilni načrt se izdela v skladu s Smernicami za strokovno utemeljeno gnojenje, ki so objavljene na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, in mora vsebovati najmanj:
1. podatke o vsebnosti hranil iz analize tal iz 2. točke drugega odstavka tega člena,
2. podatke o vsebnosti hranil in kemijskih onesnaževal v kompostu ali digestatu iz deklaracije ali specifikacije iz 16. člena te uredbe,
3. podatke o kmetijski pridelavi,
4. največji dovoljeni letni vnos suhe snovi iz 1. točke šestega odstavka tega člena,
5. dopustni vnos dušika, da ni presežen največji dovoljeni letni vnos dušika iz 2. točke šestega odstavka tega člena, in
6. dopustni vnos nevarnih snovi v tla, da ni presežen največji dovoljeni letni vnos teh snovi v tla iz priloge 5 te uredbe.
(9) Za analizo tal iz drugega odstavka tega člena se lahko odvzame en povprečni vzorec tal za več parcel skupaj, če gre za enako rabo in enake talne lastnosti na teh parcelah.
(10) Uporabnik komposta 1. kakovostnega razreda ali digestata 1. kakovostnega razreda mora od predelovalca biološko razgradljivih odpadkov pridobiti deklaracijo ali specifikacijo iz 16. člena te uredbe.
(11) Ne glede na prejšnji odstavek uporabniku komposta ali digestata, ki je fizična oseba in uporabi manj kakor 1 m3 komposta 1. kakovostnega razreda ali digestata 1. kakovostnega razreda na leto, deklaracije ali specifikacije iz 16. člena te uredbe ni treba pridobiti.
(12) Uporabnik komposta 1. kakovostnega razreda ali digestata 1. kakovostnega razreda, ki kompost ali digestat vnaša v ali na tla, mora hraniti deklaracijo ali specifikacijo iz 16. člena te uredbe, rezultate analiz tal in gnojilne načrte najmanj deset let.
(13) Ne glede na šesti odstavek te uredbe je v ekološkem kmetijstvu dovoljena uporaba komposta 1. kakovostnega razreda ali digestata 1. kakovostnega razreda, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo ekološko pridelavo.
26. člen
(uporaba komposta 2. kakovostnega razreda ali digestata 2. kakovostnega razreda)
(1) Uporaba komposta 2. kakovostnega razreda ali digestata 2. kakovostnega razreda je dovoljena na nekmetijskih zemljiščih, razen če s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja, ni določeno drugače in gre za:
1. gnojenje okrasnih rastlin v vrtnarijah in drevesnicah,
2. izboljšavo tal v parkih, na zelenicah ali površinah za šport, rekreacijo ali prosti čas,
3. rekultivacijo glinokopov, kamnolomov, degradiranih industrijskih območij ali opuščenih industrijskih površin, če je vodonosnik pod temi površinami prekrit z zveznimi neprekinjenimi, slabo do zelo slabo prepustnimi krovnimi plastmi,
4. rekultivacijo odlagališč odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih,
5. rekultivacijo zemljišč prometne infrastrukture in
6. gradnjo biofiltra.
(2) Uporabnik komposta 2. kakovostnega razreda ali digestata 2. kakovostnega razreda mora zagotoviti analizo tal v skladu z metodologijo vzorčenja, merjenja in analiziranja iz predpisa, ki ureja obratovalni monitoring pri vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla:
1. pred prvim vnosom komposta 2. kakovostnega razreda ali digestata 2. kakovostnega razreda v ali na tla na nekmetijskih zemljiščih in
2. za izdelavo gnojilnega načrta iz osmega odstavka prejšnjega člena.
(3) Analiza tal iz 1. točke prejšnjega odstavka se ponovi vsakih deset let.
(4) Analiza tal iz drugega odstavka tega člena vsebuje najmanj podatke o vsebnosti naslednjih parametrov v tleh:
1. kemijskih onesnaževal iz priloge 3 te uredbe, če gre za analizo tal iz 1. točke drugega odstavka tega člena, ali
2. hranil iz priloge 3 te uredbe, če gre za analizo tal iz 2. točke drugega odstavka tega člena.
(5) Če iz rezultatov analize tal iz 1. točke drugega odstavka tega člena izhaja, da je za katerokoli kemijsko onesnaževalo presežena mejna imisijska vrednost v skladu s predpisom, ki ureja mejne, opozorilne in kritične imisijske vrednosti nevarnih snovi v tleh, ali če bi vnos komposta ali digestata v ali na tla povzročil takšno preseganje, je uporaba komposta 2. kakovostnega razreda ali digestata 2. kakovostnega razreda na teh tleh prepovedana.
(6) Pri uporabi komposta 2. kakovostnega razreda ali digestata 2. kakovostnega razreda za vnos v ali na tla na nekmetijskih zemljiščih letni vnos suhe snovi v ali na tla ne sme presegati 20 t na ha v povprečju treh let, vnos nevarnih snovi pa ne sme presegati mejnih vrednosti letnega vnosa nevarnih snovi v tla iz priloge 5 te uredbe.
(7) Ne glede na prejšnji odstavek lahko za rekultivacijsko plast odlagališča v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih, ministrstvo dovoli večji povprečni letni vnos komposta ali digestata od povprečnega letnega vnosa komposta ali digestata iz prejšnjega odstavka.
(8) Za analizo tal iz drugega odstavka tega člena se lahko odvzame en povprečni vzorec tal za več parcel skupaj, če gre za enako rabo in enake talne lastnosti na teh parcelah.
(9) Uporabnik komposta 2. kakovostnega razreda ali digestata 2. kakovostnega razreda mora od predelovalca biološko razgradljivih odpadkov pridobiti specifikacijo iz 16. člena te uredbe.
(10) Ne glede na prejšnji odstavek uporabniku komposta ali digestata, ki je fizična oseba in uporabi manj kakor 1 m3 komposta 2. kakovostnega razreda ali digestata 2. kakovostnega razreda na leto, specifikacije iz 16. člena te uredbe ni treba pridobiti.
(11) Uporabnik komposta 2. kakovostnega razreda ali digestata 2. kakovostnega razreda, ki kompost ali digestat vnaša v ali na tla, mora hraniti specifikacijo iz 16. člena te uredbe, rezultate analiz tal in strokovno oceno najmanj deset let.
27. člen
(podatki o vnosu komposta ali digestata v ali na tla)
(1) Uporabnik komposta ali digestata, ki na leto uporabi več kakor 1 m3 komposta ali digestata, mora v evidenci o obdelavi odpadkov iz predpisa, ki ureja odpadke, voditi tudi podatke o:
1. lokaciji, opredeljeni s parcelno številko zemljišča in šifro ter imenom katastrske občine,
2. GERK-PID, če gre za kmetijska zemljišča,
3. rabi zemljišč, na katera je bil vnesen kompost ali digestat,
4. količini vsakokratnega vnesenega komposta ali digestata v m3 v ali na tla in
5. datumu vnosa komposta ali digestata.
(2) Uporabnik komposta ali digestata, ki na leto uporabi več kakor 1 m3 komposta, ki je proizvod, ali digestata, ki je proizvod, mora za posamezno koledarsko leto o vnosu tega komposta ali digestata v ali na tla v pisni obliki voditi podatke iz 1. do 5. točke prejšnjega odstavka.
(3) Uporabnik komposta ali digestata iz prvega odstavka tega člena mora evidenco o obdelavi odpadkov za posamezno koledarsko leto hraniti najmanj deset let.
(4) Uporabnik komposta ali digestata iz drugega odstavka tega člena mora podatke za posamezno koledarsko leto hraniti najmanj deset let in jih na zahtevo poslati ministrstvu ali pristojnemu inšpektorju.
28. člen
(poročilo o vnosu komposta ali digestata v ali na tla)
Uporabnik komposta ali digestata iz prvega odstavka prejšnjega člena mora v poročilu o obdelavi odpadkov poleg podatkov iz predpisa, ki ureja odpadke, poslati tudi podatke iz 1. do 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena.
IV. DAJANJE V PROMET
29. člen
(dajanje komposta ali digestata iz tretjih držav v promet)
(1) Kompost ali digestat iz tretjih držav je dovoljeno dajati v promet, če izpolnjuje pogoje za proizvod iz tretjega odstavka 15. člena te uredbe.
(2) Če iz poročila o nadzoru kakovosti v skladu s šestim odstavkom 13. člena te uredbe izhaja, da kompost ali digestat ne izpolnjuje zahtev iz prejšnjega odstavka, mora uvoznik z njim ravnati v skladu s prvim in drugim odstavkom 15. člena te uredbe.
30. člen
(dodatna analiza komposta ali digestata)
Če pristojni inšpektor odredi dodatno analizo komposta ali digestata iz 13. člena te uredbe in na podlagi rezultatov te analize komposta ali digestata ni mogoče uvrstiti v nobenega od kakovostnih razredov iz 15. člena te uredbe, naloži predelovalcu biološko razgradljivih odpadkov ali uvozniku, da s takim kompostom ali digestatom ravna v skladu s prvim in drugim odstavkom 15. člena te uredbe.
V. NADZOR
31. člen
(inšpekcijski nadzor)
(1) Nadzor nad izvajanjem določb te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek nadzor nad izvajanjem te uredbe v zvezi:
1. z gradnjo ali vzdrževanjem kompostarn in bioplinarn opravljajo gradbeni inšpektorji;
2. s prepovedmi in pogoji uporabe komposta ali digestata na kmetijskih in gozdnih zemljiščih opravljajo inšpektorji, pristojni za kmetijstvo;
3. z dajanjem komposta ali digestata v promet opravljajo tržni inšpektorji;
4. s prepovedmi in pogoji uporabe komposta ali digestata na nekmetijskih zemljiščih za rekultivacijo glinokopov, kamnolomov ali sanacijo gramoznic opravljajo inšpektorji, pristojni za rudarstvo.
VI. KAZENSKE DOLOČBE
32. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 10.000 evrov do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje predelovalec biološko razgradljivih odpadkov, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
1. v nasprotju s prvim odstavkom 6. člena za obratovanje kompostarne ali bioplinarne ne pridobi okoljevarstvenega dovoljenja v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, ali če kompostarna ali bioplinarna obratuje v nasprotju z njim,
2. ne izvaja zahtev iz 10. člena te uredbe,
3. ne ugotavlja učinka higienizacije v skladu s sedmim odstavkom 11. člena in s petim ter šestim odstavkom 12. člena te uredbe,
4. v nasprotju s prvim odstavkom 11. člena te uredbe kompostira ali v nasprotju s prvim odstavkom 12. člena te uredbe izvaja anaerobno razgradnjo biološko razgradljivih odpadkov,
5. ne zagotovi zahtev iz petega odstavka 11. člena te uredbe in tretjega odstavka 12. člena te uredbe,
6. ne izvaja meritev temperature in vsebnosti vode v biološko razgradljivih odpadkih v skladu z osmim odstavkom 11. člena te uredbe,
7. v nasprotju s prvim odstavkom 13. člena te uredbe ne izvaja nadzora kakovosti komposta ali digestata,
8. ne ugotavlja preskušanje higienskega vidika v času skladiščenja v skladu s petim odstavkom 13. člena te uredbe,
9. ne izpolni deklaracije ali specifikacije v skladu s prvim odstavkom ali drugim odstavkom 16. člena te uredbe ali jo izpolni v nasprotju z njim ali
10. ne zagotovi vodenja evidence o obdelavi odpadkov v obratovalnem dnevniku v skladu s prvim odstavkom 17. člena te uredbe.
(2) Z globo od 3500 eurov do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje predelovalec biološko razgradljivih odpadkov, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
1. ne določi strokovno odgovorne osebe in njenega namestnika v skladu s prvim odstavkom 5. člena te uredbe,
2. v nasprotju z drugim odstavkom 11. člena odprto kompostira biološko razgradljive odpadke, okužene z rastlinskimi škodljivimi organizmi, za katere je inšpektor, pristojen za kmetijstvo, odredil uničenje v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe in postopke za preprečevanje vnosa in širjenja škodljivih organizmov rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov,
3. ne zagotavlja kontinuirnega merjenja meteoroloških parametrov v skladu s tretjim odstavkom 11. člena te uredbe ali v skladu z drugim odstavkom 12. člena te uredbe,
4. v nasprotju s četrtim odstavkom 11. člena te uredbe skladišči biološko razgradljive odpadke,
5. v nasprotju s šestim odstavkom 11. člena te uredbe pripravi kompostno šaržo,
6. ne izvaja zahtev za kompostiranje v skladu z desetim, enajstim ali dvanajstim odstavkom 11. člena te uredbe,
7. ne izvaja zahtev za anaerobno razgradnjo v skladu s četrtim, osmim in devetim odstavkom 12. člena te uredbe,
8. ne izračunava deleža dušika iz gnojil v skladu z desetim odstavkom 12. člena te uredbe,
9. ne hrani poročila o nadzoru kakovosti v skladu s sedmim odstavkom 13. člena te uredbe,
10. izvaja nadzor kakovosti komposta ali digestata v nasprotju s prvim, drugim in tretjim odstavkom 14. člena te uredbe,
11. izvajalec nadzora kakovosti ne izpolnjuje zahtev iz 14. člena te uredbe,
12. ne pripravi poročila o nadzoru kakovosti v skladu s četrtim odstavkom 14. člena te uredbe,
13. ne ravna v skladu s prvim odstavkom 15. člena in ne razvrsti komposta ali digestata v kakovostni razred v skladu s prilogo 4 te uredbe,
14. ne ravna v skladu z drugim odstavkom 15. člena te uredbe, če kompost ali digestat ne ustreza merilom za uvrstitev v 1. ali 2. kakovostni razred iz priloge 4 te uredbe,
15. v obratovalnem dnevniku ne beleži podatkov iz drugega in tretjega odstavka 17. člena te uredbe,
16. ne pošlje letnega poročila o količini proizvedenega in oddanega komposta ali digestata v uporabo za preteklo leto v skladu s prvim odstavkom 18. člena te uredbe,
17. na zahtevo ne predloži dokumentov v skladu z drugim odstavkom 18. člena te uredbe,
18. ne zagotovi knjige pritožb v skladu z 19. členom te uredbe ali
19. ne zagotovi poročila o nadzoru kakovosti v skladu s 30. členom te uredbe v roku, ki ga določi pristojni inšpektor.
(3) Z globo od 3500 eurov do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje uvoznik komposta ali digestata, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
1. v nasprotju z 29. členom te uredbe daje v promet kompost ali digestat, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev, ali
2. ne zagotovi poročila o nadzoru kakovosti v skladu s 30. členom te uredbe v roku, ki ga določi pristojni inšpektor.
(4) Z globo od 1200 eurov do 4100 eurov se za prekršek iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.
(5) Z globo od 1200 eurov do 4100 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, če:
1. v nasprotju s prvim odstavkom 20. člena te uredbe uporablja kompost ali digestat,
2. v nasprotju s tretjim odstavkom 24. člena uporablja kompost ali digestat, ki vsebuje živalske stranske proizvode,
3. uporablja kompost ali digestat v nasprotju s 25. ali 26. členom te uredbe,
4. ne vodi podatkov o vnosu komposta ali digestata v tla v skladu s 27. členom te uredbe ali
5. ne hrani podatkov iz prvega odstavka 27. člena te uredbe. v skladu s tretjim odstavkom 27. člena te uredbe.
(6) Z globo od 400 do 600 eurov se za prekršek iz petega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33. člen
(obstoječe kompostarne in bioplinarne)
(1) Upravljavec obstoječe kompostarne z zmogljivostjo, ki je enaka ali večja od 10 000 t na leto, ali upravljavec obstoječe bioplinarne z zmogljivostjo, enako ali večjo od 10 t na dan, katere odmik ni skladen s prvim odstavkom 4. člena te uredbe, mora najpozneje v dveh letih po uveljavitvi te uredbe izpolniti zahteve iz šestega odstavka 4. člena te uredbe.
(2) Povečanje zmogljivosti obstoječe kompostarne z zmogljivostjo, enako ali večjo od 10 000 t na leto, ali obstoječe bioplinarne z zmogljivostjo, enako ali večjo od 10 t na dan, katere odmik ni skladen s prvim odstavkom 4. člena te uredbe, je prepovedano.
(3) Upravljavec obstoječe bioplinarne, katere odmik je manjši od odmika iz prejšnjega odstavka, mora najpozneje v dveh letih po uveljavitvi te uredbe zagotoviti, da skladišči digestat, ki vsebuje manj kakor 20 odstotkov suhe snovi, v zaprtem oziroma pokritem skladišču tako, da plini ne uhajajo in ne nastajajo neprijetne vonjave.
34. člen
(akreditacija)
Oseba, ki je pridobila pooblastilo za izvajanje obratovalnega monitoringa v skladu s petim odstavkom 13. člena Uredbe o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov (Uradni list RS, št. 62/08 in 61/11), izvaja monitoring kakovosti v skladu z dosedanjimi predpisi do pridobitve akreditacije iz 14. člena te uredbe oziroma največ dve leti od uveljavitve te uredbe.
35. člen
(izobrazba)
Obstoječi predelovalec biološko razgradljivih odpadkov določi strokovno odgovorno osebo v skladu s prvim odstavkom 5. člena te uredbe najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi te uredbe.
36. člen
(uskladitev obratovanja in dajanja v promet)
(1) Predelovalci biološko razgradljivih odpadkov, ki so pridobili okoljevarstvena dovoljenja do uveljavitve te uredbe v skladu z Uredbo o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov (Uradni list RS, št. 62/08 in 61/11), morajo obratovanje kompostarn ali bioplinarn uskladiti z zahtevami iz te uredbe najpozneje v dveh letih po uveljavitvi te uredbe.
(2) Predelovalci biološko razgradljivih odpadkov, ki so pridobili okoljevarstvena dovoljenja za obratovanje naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje večjega obsega, do uveljavitve te uredbe v skladu z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12 in 92/13), morajo obratovanje teh kompostarn ali bioplinarn uskladiti z zahtevami iz te uredbe najpozneje v dveh letih po uveljavitvi te uredbe.
(3) Obstoječi predelovalci biološko razgradljivih odpadkov in obstoječi uvozniki komposta ali digestata morajo uskladiti dajanje komposta ali digestata, ki je proizvod, v promet z določbami te uredbe najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi te uredbe.
37. člen
(izdana okoljevarstvena dovoljenja)
Okoljevarstvena dovoljenja iz 19. in 23. člena Uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov (Uradni list RS, št. 62/08 in 61/11), izdana do uveljavitve te uredbe, veljajo kot okoljevarstvena dovoljenja v skladu s to uredbo do izteka njihove veljavnosti.
38. člen
(dokončanje postopkov za izdajo okoljevarstvenih dovoljenj)
Postopki za izdajo, podaljšanje ali spremembo okoljevarstvenega dovoljenja iz 19. in 23. člena Uredbe o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov (Uradni list RS, št. 62/08 in 61/11), ki so bili začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se končajo v skladu s to uredbo.
39. člen
(postopki kmetijske politike)
Določbe te uredbe se za postopke, ki se izvajajo na podlagi predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, predpisa, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju, in predpisa, ki ureja ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2010–2013, začnejo uporabljati 1. januarja 2014.
40. člen
(prenehanje veljavnosti)
(1) Z dnem uveljavitve te uredbe prenehajo veljati določbe Uredbe o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov (Uradni list RS, št. 62/08 in 61/11), razen 13. člena, ki preneha veljati dve leti po uveljavitvi te uredbe.
(2) Z dnem uveljavitve te uredbe v zvezi z uporabo komposta ali digestata kot gnojila prenehajo veljati določbe 3. člena ter priloga 1 Uredbe o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Uradni list RS, št. 84/05, 62/08 in 113/09).
(3) Dve leti po uveljavitvi te uredbe se prenehajo uporabljati določbe Pravilnika o obratovalnem monitoringu pri vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 55/97) v delu, ki se nanaša na kompost ali digestat v zvezi z vrstami in obsegom meritev, metodologijo vzorčenja, merjenjem in analiziranjem, evidentiranjem in sporočanjem podatkov, ter pogoji, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki izvaja nadzor kakovosti komposta in digestata.
41. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike.
Št. 00728-60/2013
Ljubljana, dne 28. novembra 2013
EVA 2012-2330-0220
Vlada Republike Slovenije
dr. Gregor Virant l.r.
Minister