Uradni list

Številka 94
Uradni list RS, št. 94/2012 z dne 10. 12. 2012
Uradni list

Uradni list RS, št. 94/2012 z dne 10. 12. 2012

Kazalo

3648. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Sevnica (OPN Sevnica), stran 9584.

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A) in 18. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 63/11, 103/11) je Občinski svet Občine Sevnica na 17. redni seji dne 19. 11. 2012 sprejel
O D L O K
o občinskem prostorskem načrtu Občine Sevnica (OPN Sevnica)
1.0.0.0 Uvodne določbe
1. člen
(predmet odloka)
(1) S tem odlokom Občina Sevnica sprejema občinski prostorski načrt (v nadaljevanju: OPN). Z njim načrtuje posege v prostor na strateški in izvedbeni ravni.
(2) OPN je temeljna pravna podlaga za izvajanje prostorske politike občine v povezavi z zagotavljanjem in izboljšanjem pogojev bivanja, gospodarskega razvoja, varovanjem okolja, varstvom narave, ohranjanjem kulturne dediščine in razvojem gospodarske javne infrastrukture ter uresničevanjem skupnih socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih in športnorekreacijskih potreb občanov.
2. člen
(veljavnost odloka)
(1) Odlok velja za območje celotne občine in se upošteva pri pripravi občinskih podrobnih prostorskih načrtov in drugih predpisov občine, ki se nanašajo na rabo in urejanje prostora. Izvedbeni del odloka je pravna podlaga za izdajo dovoljenj za posege v prostor. Izvedbeni del odloka je hkrati podlaga za pripravo občinskih podrobnih prostorskih načrtov ter drugih odločitev občine, ki se nanašajo na rabo in urejanje prostora.
(2) Poleg določil tega akta je pri gradnji in vseh drugih posegih v prostor treba upoštevati predpise o graditvi objektov in druge predpise, ki se nanašajo na prostor. Tako se pogoji in omejitve, ki izhajajo iz teh pravnih režimov, upoštevajo tudi, kadar to v odloku ni posebej navedeno.
3. člen
(vsebina in oblika odloka)
(1) OPN je sestavljen iz strateškega dela, izvedbenega dela in prilog ter v obliki besedila in grafičnih prikazov. OPN je izdelan in se uporablja v tiskani in digitalni obliki.
(2) Strateški del OPN je sestavljen iz besedila, ki je v poglavju 2.0 tega odloka in grafičnih prikazih na naslednjih kartah (v merilu 1:50.000):
– prikazi zasnove prostorskega razvoja občine (_21_str_del_211_zas_pros_raz- 1 list),
– prikazi zasnove gospodarske javne infrastrukture (_21_str_del_212_zas_gji- 1 list),
– prikazi okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ter prikaz okvirnih območij razpršene poselitve (_21_str_del_2132_zas_pos_rg_rp- 1 list),
– prikazi usmeritev za razvoj poselitve in celovito prenovo (_21_str_del_2131_zas_pos_usm- 1 list),
– prikazi usmeritev za razvoj v krajini (_21_str_del_2141_zas_ost_kraj- 1 list),
– prikazi usmeritev za določitev namenske rabe zemljišč (_21_str_del_2142_zas_ost_nrp- 1 list).
(3) Izvedbeni del OPN je sestavljen iz besedila, ki je v poglavju 3.0 tega odloka in grafičnih prikazih na naslednjih kartah:
v merilu 1:50.000
– pregledna karta Občine Sevnica z razdelitvijo na liste (_221_preg_kar_listi- 1 list),
– pregledna karta Občine Sevnica s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (_222_preg_kar_onrp_gji- 1 list),
v merilu 1:5.000
– prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (_223_eup_pnrp_pip- 66 listov),
– prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (_224_eup_gji – 66 listov).
(4) OPN ima tudi naslednje priloge:
– izvleček iz hierarhično višjih prostorskih aktov (za območje Občine Sevnica) (_31_izvl),
– prikaz stanja prostora Občine Sevnica (_32_st_pros),
– strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve (_33_str_pod),
– Urbanistični načrt Sevnica z Boštanjem, Radno in Logom in Urbanistični načrt Krmelj (_331_un_konc_del in _332_un_podr_del),
– usmeritve za izdelavo OPPN (_333_usmer_OPPN),
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora (_34_sm_mn),
– obrazložitev OPN (_35_obr),
– povzetek za javnost (_36_pov_jav),
– okoljsko poročilo (_37_por_okolj).
(5) V grafičnem delu prikaza stanja so prikazana varovana območja in objekti s področja varstva kmetijskih zemljišč, gozdov, voda, virov pitne vode in drugih naravnih virov, ohranjanja narave in varovanja okolja, varstva kulturne dediščine, zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami, upravljanja z gospodarsko javno infrastrukturo in iz drugih predpisov, ki se nanašajo na prostor. Podatki iz prikaza stanja prostora se v povezavi s smernicami nosilcev urejanja prostora (NUP) in predpisanimi režimi varovanja in zaščite upoštevajo pri načrtovanju posegov v prostor in pri upravnih odločitvah v zvezi z njimi.
(6) OPN je izdelan in se uporablja v tiskani in digitalni obliki. V primeru eventualne različnosti velja verzija v tiskani obliki. OPN je izdelan skladno s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07 – v nadaljevanju Pravilnik OPN) in drugimi podzakonskimi predpisi.
4. člen
(uporaba pojmov in okrajšav)
(1) V tem odloku uporabljeni izrazi in pojmi so razloženi v 2. členu Zakona o prostorskem načrtovanju, 2. členu Zakona o graditvi objektov, 14. do 21. členu Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij, 5. členu Uredbe o prostorskem redu Slovenije, 2. točki Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije in 3. členu Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. V aktu se uporabljajo tudi naslednje okrajšave izrazov ter pojmov:
AC – avtocesta,
ČN – čistilna naprava, DPN – državni prostorski načrt,
DRP – dejanska raba prostora,
E – etaža,
EMS – elektromagnetno sevanje,
EPO – ekološko pomembna območja,
EUP – enota urejanja prostora,
FZ – faktor zazidanosti parcele,
GE – gradbena enota,
GJD – grajeno javno dobro,
GJI – gospodarska javna infrastruktura,
GJS – gospodarska javna služba,
GL – gradbena linija,
GM – gradbena meja,
HE – hidroelektrarna,
KGV – kmetijska, gozdna, vodna zemljišča,
KK – kulturna krajina,
KD – kulturna dediščina,
LC – lokalna cesta,
LN – lokacijski načrt,
M – mansarda,
MHE – mala hidroelektrarna,
NDM – najvišja dovoljena masa,
NRP – namenska raba prostora,
NUP – nosilci urejanja prostora,
NT – naselbinsko telo,
NV – naravna vrednota,
OJP – območje javnega prostora,
ON – (okvirno) območje naselja,
OPN – občinski prostorski načrt,
OPPN – občinski podrobni prostorski načrt,
ORG – območje razpršene gradnje,
ORP – območje razpršene poselitve,
OVE – obnovljivi viri energije,
P – pritličje,
PE – populacijska enota,
PGD – projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja,
PIN – prostorski izvedbeni načrt,
PM – parkirno mesto,
PNRP – podrobnejša namenska raba prostora,
PIP – prostorski izvedbeni pogoji,
PM – parkirno mesto,
Pravilnik OPN – Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij,
PRS – prostorski red Slovenije,
RTP – razdelilna transformatorska postaja,
RPE – register prostorskih enot,
SE RG – sanacija enot razpršene gradnje, SKD – standardna klasifikacija dejavnosti, SORG – sanacija območja razpršene gradnje,
sp – smer pozidave,
SPRS – Strategija prostorskega razvoja Slovenije,
SS – stanovanjska soseska,
SVPH – stopnja varstva pred hrupom,
TK – telekomunikacijsko omrežje
TP – transformatorska postaja, UN – urbanistični načrt,
UNP – utekočinjen naftni plin,
UO – ureditveno območje,
Uredba – Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost,
ZN – zazidalni načrt,
(2) Uporabljeni izrazi v PIP za območja stavbnih zemljišč so razloženi v 56. členu odloka.
(3) V odloku uporabljen izraz »praviloma« pomeni, da je potrebno upoštevati določila odloka. Če to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je potrebno neupoštevanje določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.
5. člen
(vsebina besedila odloka OPN)
V besedilnem delu odloka so v nadaljevanju naslednje vsebine:
1.0.0.0     Uvodne določbe
2.0.0.0     Strateški del občinskega prostorskega načrta –
            besedilo
2.1.0.0     Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
2.2.0.0     Zasnova prostorskega razvoja občine
2.3.0.0     Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega
            pomena in grajenega javnega dobra
2.4.0.0     Okvirna območja naselij, vključno z območji
            razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
2.5.0.0     Določitev okvirnih območij razpršene poselitve
2.6.0.0     Usmeritve za prostorski razvoj občine
2.6.1.0     Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo
2.6.2.0     Usmeritve za razvoj v krajini
2.6.3.0     Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
2.6.4.0     Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih
            pogojev
2.7.0.0     Razvoj naselij na podlagi urbanističnega načrta
3.0.0.0     Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta
3.1.0.0     Splošne določbe
3.1.1.0     Pravni obseg akta
3.1.2.0     Namenska raba
3.1.3.0     Načini urejanja
3.1.3.1     Način urejanja na območjih enot urejanja prostora
3.1.3.2     Način urejanja na območjih z določenimi občinskimi
            podrobnimi prostorskimi načrti
3.1.4.0     Varovanja
3.2.0.0     Merila in pogoji javnega prostora, gospodarske javne
            infrastrukture in grajenega javnega dobra
3.2.1.0     Usklajevanje in evidence posegov na infrastrukturi –
            načrtovanja ter gradnje in upravljanje vseh vrst
            objektov, naprav in vodov komunalne, energetske in
            komunikacijske infrastrukture, cest in drugih
            prometnih površin ter grajenega javnega dobra
3.2.2.0     Javne površine kot grajeno javno dobro
3.2.3.0     Drugi pogoji urejanja gospodarske javne
            infrastrukture
3.3.0.0     Merila in pogoji urejanja zunaj območij stavbnih
            zemljišč – enot urejanja prostora z oznako KGV –
            kmetijska, gozdna, vodna zemljišča
3.4.0.0     Merila in pogoji v enotah urejanja prostora stavbnih
            zemljišč
3.4.1.0     Splošna merila urejanja enot urejanja prostora
            stavbnih zemljišč
3.4.1.01    Bivanje v intenzivnem vaškem oziroma podeželskem
            okolju
3.4.1.02    Bivanje v mirnem okolju
3.4.1.03    Dejavnosti
3.4.1.04    Dvorišče
3.4.1.05    Gnojišče in zbiralnik gnojnice ali gnojevke ter
            hlevski izpust
3.4.1.06    Nadomestna gradnja
3.4.1.07    Nadstrešnica/čakalnica/
3.4.1.08    Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti – betonsko
            korito ali ribnik
3.4.1.09    Rezervoarji, silosi in skladišča (12520 po Enotni
            klasifikaciji vrst objektov)
3.4.1.10    Območje javnega prostora in območje poljavnega
            prostora
3.4.1.11    Kiosk ali zabojnik
3.4.1.12    Ograje za pašo živine – plot
3.4.1.13    Ograje sadovnjakov
3.4.1.14    Okoliška stavbna struktura
3.4.1.15    Smučišče
3.4.1.16    Škarpe in podporni zidovi
3.4.1.17    Urbana oprema
3.4.1.18    Vzletišče za jadralne padalce in lahke naprave za
            letenje
3.4.2.0     Gradbena enota
3.4.2.1     Splošna merila in pogoji urejanja gradbenih enot
3.4.2.1.1   Organizacija gradbene enote, primarni del gradbene
            enote, sekundarni del gradbene enote
3.4.2.1.2   Regulacijske črte – oblikovanje odnosa gradbene
            enote do javnega prostora
3.4.2.1.3   Odmiki od drugih meja gradbene enote
3.4.2.1.4   Gradnja objektov po Uredbi
3.4.2.1.5   Varovanje kulturne dediščine – posebnosti na
            gradbeni enoti v registriranih območjih kulturne
            dediščine
3.4.2.1.6   Priključevanje gradbene enote na javno
            infrastrukturo
3.4.2.1.7   Parkirna mesta za potrebe gradbene enote
3.4.2.1.8   Posebnosti določil varstva pred hrupom
3.4.2.1.9   Združevanje in delitve GE, parcelacija, velikostni
            red gradbene enote
3.4.2.2     Merila urejanja tipov gradbenih enot (tipi gradbenih
            enot)
(Tipi gradbenih enot s prevladujočo PNRP-S)
3.4.2.2.01  .hm – GE modernistične stanovanjske hiše
3.4.2.2.02  .hv – GE hiše v vrsti
3.4.2.2.03  .sb – GE stanovanj v bloku
3.4.2.2.04  .vo – GE domačije v odprtem vaškem okolju
3.4.2.2.05  .vs – GE domačije v strnjenem vaškem okolju
(Tipi gradbenih enot s prevladujočo PNRP-C)
3.4.2.2.06  .js – GE javne stavbe
3.4.2.2.07  .pj – GE posebne javne stavbe
3.4.2.2.08  .tm – GE trško-mestne hiše
(Tipi gradbenih enot s prevladujočo PNRP-I)
3.4.2.2.09  .kz – GE kozolca
3.4.2.2.10  .gp – GE gospodarskega poslopja
3.4.2.2.11  .odi – GE kmetije z industrijsko proizvodnjo
3.4.2.2.12  .gs – GE gospodarske stavbe
3.4.2.2.13  .ip – GE industrijske proizvodnje
(Tipi grabenih enot s prevladujočo PNRP-Z)
3.4.2.2.14  .zsr – GE zelenih urbanih površin in zelenega
            sistema – površine za oddih, rekreacijo in šport
3.4.2.2.15  .zpa – GE zelenih urbanih površin in zelenega
            sistema – parki
3.4.2.2.16  .zvr – GE zelenih urbanih površin in zelenega
            sistema – površine za vrtičkarstvo
3.4.2.2.17  .zdz – GE zelenih urbanih površin in zelenega
            sistema – druge urejene zelene površine
3.4.2.2.18  .zvo – GE zelenih urbanih površin in zelenega
            sistema – zelene ureditve ob vodotokih
3.4.2.2.19  .zpk – GE zelenih urbanih površin in zelenega
            sistema – pokopališča
(Tipi gradbenih enot s prevladujočo PNRP-P)
3.4.2.2.20  .jp – GE središčnega javnega prostora
3.4.2.2.21  .in – GE infrastrukturnega objekta
3.4.2.2.22  .i – GE prometne infrastrukture
(Tipi gradbenih enot s prevladujočo PNRP-A)
3.4.2.2.23  .od – GE domačije v odprtem prostoru
3.4.2.2.24  .z – GE zidanice in vinske kleti za vinotoč
(Tipi gradbenih enot na vseh vrstah stavbnih zemljišč)
3.4.2.2.25  .x – GE s posebnimi režimom urejanja
3.4.2.2.26  .pin – GE varovanje meril veljavnih prostorsko
            izvedbenih načrtov
3.4.2.2.27  .ppn – GE varovanja pogojev izvedbe občinskih
            podrobnih prostorskih načrtov
3.4.3.0     Stavbe
3.4.3.1     Stavba – splošna merila oblikovanja stavb
3.4.3.1.1   Značaj stavbe
3.4.3.1.2   Namembnost stavbe
3.4.3.1.3   Etažnost stavbe
3.4.3.1.4   Orientacija stavbe
3.4.3.1.5   Podzemna stavba
3.4.3.2     Osnovni in sekundarni kubus
3.4.3.2.1   Osnovni kubus stavbe
3.4.3.2.2   Sekundarni kubusi stavbe
3.4.3.3     Strehe z naklonom
3.4.3.3.01  Štirikapna streha
3.4.3.3.02  Dvokapna streha
3.4.3.3.03  Enokapna streha
3.4.3.4     Ravna streha
3.4.3.5     Fasada
3.4.3.6     Glavna stavba – splošna merila urejanja
(Tipi glavne stavbe)
3.4.3.6.01  Hiša na podeželju
3.4.3.6.02  Gospodarska stavba
3.4.3.6.03  Industrijska hala
3.4.3.6.04  Klasična javna stavba
3.4.3.6.05  Modernistična javna stavba
3.4.3.6.06  Modernistična stanovanjska hiša
3.4.3.6.07  Paviljonska stavba/paviljon
3.4.3.6.08  Trško-mestna hiša
3.4.3.6.09  Hiša v vrsti
3.4.3.6.10  Zidanica
3.4.3.6.11  Vinska klet za vinotoč
3.4.3.7     Pomožna stavba
3.5.0.0     Preglednica enot urejanja prostora in podobmočij
            kmetijskih, gozdnih, vodnih zemljišč s posebnimi
            prostorsko izvedbenimi pogoji
3.6.0.0     Usmeritve za izdelavo občinskih podrobnih
            prostorskih načrtov
4.0.0.0     Prehodne in končna določba
2.0.0.0 Strateški del občinskega prostorskega načrta – besedilo
2.1.0.0 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
6. člen
(vizija prostorskega razvoja občine)
Občina Sevnica želi s svojimi naselji postati prepoznaven in privlačen prostor za bivanje ljudi z možnostjo uresničevanja njihovih gospodarskih hotenj in skupnih družbenih potreb. Občinsko središče Sevnica se z Boštanjem, Logom in Radno razvija kot kulturno, gospodarsko in družbeno središče regionalne ravni z vplivom in delitvijo regionalnih funkcij v somestju Posavske regije. S trajnostno naravnanim prostorskim razvojem se ohranjajo kakovost naravnega in ustvarjenega okolja, naravne značilnosti ter prepoznavnost prostora.
7. člen
(stanje, značilnosti in težnje dosedanjega razvoja v občini)
(1) OPN je izdelan ob upoštevanju stanja in značilnosti prostora ter teženj dosedanjega razvoja v občini, ugotovljenih s strokovnimi podlagami za pripravo tega akta. V OPN se upoštevajo razvojne potrebe in težnje za gradnjo stanovanj, objektov družbene infrastrukture, urejanje gospodarske javne infrastrukture, prometnih in drugih javnih površin in rabo naravnih virov v občini, ki izhajajo iz pobud občanov, gospodarskih in družbenih subjektov občine ter temeljnih razvojnih dokumentov na lokalni, regionalni in državni ravni.
(2) Možnosti nadaljnjega prostorskega razvoja občine izhajajo iz zmogljivosti prostora ob upoštevanju naravnih značilnosti, omejenosti naravnih virov, ukrepov varovanja naravnih vrednot in kulturne dediščine ter obstoječega sistema poselitve.
8. člen
(cilji in prioritete prostorskega razvoja občine)
Dolgoročni cilji
Dolgoročni cilji občine na področju urejanja prostora in varstva okolja so ohranjanje zdravega okolja za bivanje in vzdrževanje ravnotežja med naravnim okoljem, gospodarskim razvojem in rabo prostora. Z zagotavljanjem prostorskih možnosti za poselitev naj se ohranjajo razvojni potenciali in prepoznavne značilnosti prostora. S prostorskim načrtom se želi doseči naslednje cilje prostorskega razvoja:
– omogočiti aktiviranje razvojnih potencialov občine in njenih posameznih delov,
– sanirati probleme v urbanem, ruralnem ter odprtem prostoru,
– ustvariti kakovostne pogoje za bivanje z urejeno komunalno opremljenostjo naselij,
– izboljšati kakovost okolja in energetske oskrbe z načrtovanjem izrabe obnovljivih virov energije in s spodbujanjem učinkovite rabe energije v občini ter s spodbujanjem razvoja (centralizirane) daljinske oskrbe s toplotno energijo za ogrevanje in hlajenje v Sevnici,
– zagotoviti kakovostno oskrbo prebivalstva in dostopnost do storitev na področju družbenih dejavnosti,
– omogočiti dobro medsebojno povezanost naselij s komunikacijskim in prometnim omrežjem ter povezave s sosednjimi območji občin in regij,
– ohraniti in varovati naravne vire in naravno okolje,
– ohraniti in varovati kulturno dediščino ter jo vključevati v trajnostni razvoj občine,
– vzpostaviti pogoje za razvoj humanejših oblik gibanja ljudi in neovirano dostopnost do javnih objektov ter površin funkcionalno oviranim osebam,
– zagotoviti varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– zagotoviti trajnostno rabo prostora.
Prioritetni cilji
Prioritetni cilji prostorskega razvoja občine so po posameznih področjih sledeči:
Gospodarstvo:
– razvoj podjetniške infrastrukture za pospešen razvoj podjetništva in obrtništva – zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj posameznih panog in dejavnosti gospodarstva in oblikovanje institucij podpornega okolja,
– spodbujanje razvoja podeželja in trajnostno naravnanega (sonaravnega) turizma s posodobitvijo in dograditvijo turistične infrastrukture, prenovo in revitalizacijo naselbinskih jeder ter ohranjanjem naravne in kulturne krajine.
Okolje in prostor:
– izboljšanje stanja okolja in kakovosti življenja s povečanjem števila naselij z urejeno oskrbo z vodo in z ustreznimi sistemi za odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter z izpopolnitvijo sistemov za ravnanje z odpadki in energetske infrastrukture,
– vzpostavitev omrežja naselij v regiji z regionalnim središčem Sevnica in lokalnimi središči,
– zagotavljanje komunalno opremljenih stavbnih zemljišč za stanovanja in za gospodarske dejavnosti ter turizem v mestnih in podeželskih naseljih,
– varstvo kmetijskih zemljišč in gozdov, varstvo tal, zraka, voda in vodnih virov pred onesnaženjem ter smotrna raba naravnih virov,
– ohranjanje narave z varstvom zavarovanih območij, naravnih vrednot in ohranjanjem biotske raznovrstnosti.
Gospodarska javna infrastruktura:
– navezava občine na sistem omrežja AC, posodobitev glavne in regionalnih cestnih povezav, izpopolnjevanje informacijske infrastrukture ter izgradnja širokopasovnega informacijskega prenosnega omrežja,
– obnova in posodobitev dotrajanih vodovodov, zagotavljanje kakovostne oskrbe z vodo v vseh naseljih in zaščita vodnih virov pred onesnaženjem,
– zagotavljanje popolnega sistema odvajanja in čiščenja odpadnih vod in ravnanja s komunalnimi odpadki v vseh naseljih,
– zagotavljanje stabilne oskrbe naselij z energijo ter spodbujanje rabe obnovljivih virov in učinkovite rabe energije,
– zagotavljanje dostopa do kakovostnih storitev informacijske družbe ter zagotavljanje ugodnih pogojev za razvoj na odročnih območjih z opremljenostjo s telekomunikacijsko infrastrukturo,
– postopno izenačevanje komunalnega standarda med urbanimi in ruralnimi območji ter zagotavljanje kakovostne prometne in komunikacijske povezanosti s sosednjimi območji.
Kulturni in socialni razvoj:
– zagotavljanje pogojev za razvoj šolskega prostora, objektov za kulturo, šport in rekreacijo ter zdravstveno in socialnovarstveno oskrbo prebivalstva občine in širšega gravitacijskega zaledja.
Lokalni energetski koncept:
– učinkovita raba energije na vseh področjih in zmanjšanje končne energije,
– povečanje in hitrejše uvajanje lokalnih obnovljivih virov energije,
– zmanjšanje obremenitev okolja,
– spodbujanje uvajanja soproizvodnje toplote in električne energije,
– uvajanje daljinskega ogrevanja in zamenjava fosilnih goriv za obnovljive vire energije.
2.2.0.0 Zasnova prostorskega razvoja občine
(grafični prikazi strateškega dela OPN – karta 1: prikazi zasnove prostorskega razvoja občine)
9. člen
(splošni okvir zasnove prostorskega razvoja občine)
(1) Prostorski razvoj občine je zasnovan na izhodiščih obstoječega stanja prostora in novih strokovnih spoznanjih o primernosti ter zmogljivosti naravnega in urbanega prostora. Zasnovana raba prostora temelji na strokovnih podlagah, razvojnih pobudah, smernicah deležnikov pri rabi in urejanju prostora ter ob upoštevanju razvojnih planskih dokumentov.
(2) Poselitev se v pretežni meri ohranja v okviru obstoječih naselij, razvojne možnosti se dopuščajo v večjih krajevnih središčih. Razvoj poselitve se usmerja v osrednje poselitveno območje Sevnice z Boštanjem, Dolenjim Boštanjem, Radno in Logom, v Krmelj in v druga naselja, ki se razvijajo kot lokalna središča. V preostalem prostoru se pri razvoju prostora prednostno ohranjajo strnjeni kompleksi kmetijskih zemljišč in sklenjeni gozdovi. Vzdržuje se obstoječe razmerje med urbanim in naravnim prostorom ter posameznimi tipi kulturne krajine.
10. člen
(prednostna območja za razvoj dejavnosti)
Območja za bivanje
(1) Poselitev se razvija v obstoječih naseljih. Na robovih obstoječih večjih naselij se bodo predvidoma oblikovale nove stanovanjske površine, v drugih pa le manjše širitve z zapolnitvijo vrzeli ter zaokrožitvijo območja naselja. Pri tem se načrtovanje stanovanj in centralnih dejavnosti obravnava medsebojno usklajeno, saj so območja fizično in funkcionalno medsebojno povezana. Zaradi sanacije območij razpršene gradnje se lahko oblikujejo nova okvirna območja naselij.
(2) Bivanje je omogočeno na območjih, določenih za stanovanja in osrednjih območjih centralnih dejavnosti. Najprimernejše območje za bivanje se razteza v dolini Save, v njenem osrednjem delu na območju UN Sevnica z Boštanjem, Radno in Logom ter delno v dolini Mirne in na območju Krmelja. Bivalne površine za razvoj poselitve s priselitvami se zagotavlja še na Blanci, Dolnjem Brezovem, Loki pri Zidanem Mostu, Šentjanžu, Studencu, Artu in Tržišču ter v drugih naseljih občine z razvojnimi možnostmi, prilagojenimi potrebam prirasta lastnega prebivalstva in obstoječih dejavnosti.
Območja za gospodarski razvoj
(3) Razvoj proizvodnih dejavnosti bo potekal pretežno na obstoječih območjih, namenjenih proizvodnji, kjer so že razpoložljivi objekti in površine. Prostorsko širitev območja stavbnih zemljišč za potrebe industrije in drobnega gospodarstva se zagotavlja v Sevnici, Boštanju, Krmelju, Zabukovju in na Radni ter Blanci v okviru gospodarskih in poslovnih con. Prostorske pogoje za razvoj proizvodnih dejavnosti je v drugih večjih naseljih mogoče zagotoviti le v omejenem obsegu in ob upoštevanju prostorskih omejitev ter vplivov na okolje in bivalne razmere ljudi.
Območja za proizvodnjo v mestu Sevnica so prostorsko omejena in jih ni mogoče širiti, zato ostajajo v dosedanjih mejah. Ta območja se deloma prestrukturirajo in postopno preobrazijo v območja s pretežno poslovno, storitveno, oskrbno ali bivalno funkcijo. Območje centralnih dejavnosti večjega obsega je opredeljeno v Sevnici in Boštanju, v manjšem obsegu pa v Krmelju, Tržišču, Loki pri Zidanem Mostu in na Blanci. V vseh naseljih se v središčnem prostoru centralne dejavnosti razvijajo sočasno z bivanjem.
Območja za razvoj turizma
(4) Območje za razvoj turizma tvori s svojim izjemnim naravnim okoljem pogorje Lisce s širšim zaledjem. Na vrhu Lisce se načrtuje ureditev turistične infrastrukture »Športno rekreacijske dejavnosti in turizem« tako, da bo zagotovljeno ohranjanje lastnosti, zaradi katerih je območje Lisce opredeljeno kot naravna vrednota državnega pomena in EPO. Z aktivnostmi, povezanimi s turizmom, ne smejo biti ogroženi habitatni tipi in habitatne vrste, ki se ohranjajo v ugodnem stanju. Območje za turizem se deloma zagotavlja tudi v Krmelju ob ojezerjenih površinah, opuščenih površinskih rudniških kopih ter na Čelovniku (turistična kmetija Kosem). Razvoj turizma na podeželju se na območjih razpršene poselitve in s specifično ponudbo spodbuja tudi na posameznih lokacijah na vinogradniških območjih. Z možnostmi razvoja turizma so povezane posamezne lokalitete kulturne dediščine, še posebej območje starega jedra mesta Sevnica s srednjeveškim gradom. Spodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije (pohodništvo, kolesarstvo) in dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi danostmi. Zavarovana območja, naravne vrednote in območja biotske raznovrstnosti se lahko vključi v turistično ponudbo z upoštevanjem omejitev ter skladno s predpisi varstva narave. Območja se lahko uredi za oglede s postavitvijo opazovališč, tabel z informacijami in opozorili. Površine za šport in rekreacijo se načrtujejo v naseljih Blanca, Boštanj, Dolenji Boštanj, Krmelj, Loka pri Zidanem Mostu, Podgorica (območje na Lisci), Sevnica, Šmarčna in Zavratec.
Območja za razvoj gospodarske javne infrastrukture
(5) Območje energetske infrastrukture obsega površine zgrajenih hidroelektrarn na spodnji Savi, HE Boštanj in HE Blanca. Dopolnjuje ga omrežje prenosnih daljnovodov in plinovoda, ki v pretežni meri potekajo po dolini rek Save in Mirne, kjer potekajo tudi glavni koridorji cestnih in železniških povezav državne in regionalne ravni.
11. člen
(omrežje naselij z vlogo in funkcijo)
(1) Mreža poselitve temelji na povezanosti naselij občine z njenim središčem Sevnico. Nosilna naselja v poselitvenem omrežju so nadalje Blanca, Boštanj, Loka pri Zidanem Mostu, Krmelj, Studenec, Šentjanž, Tržišče in Zabukovje, ki so lokalna središča in središča krajevnih skupnosti z ustrezno razvitostjo centralnih dejavnosti za potrebe zalednih naselij.
(2) Mesto Sevnica je v povezavi s Krškim in Brežicami somestje in središče nacionalnega pomena. V tesno povezanem poselitvenem prostoru Sevnice, Boštanja, Dolenjega Boštanja, Loga in Radne, kjer živi preko 6200 prebivalcev, se razvijajo potenciali storitvenih, oskrbnih in drugih dejavnosti za oskrbo prebivalcev v svojem gravitacijskem območju. Razvoj navedenega območja se načrtuje na podlagi urbanističnega načrta (UN).
(3) Drugo največje naselje, katerega razvoj se načrtuje tudi na podlagi UN, je lokalno središče Krmelj. Sevnica s širšim zaledjem ter Krmelj zagotavljata prebivalcem občine pretežni del zaposlitvenih možnosti, oskrbo in storitve ter dejavnosti vzgoje, izobraževanja, zdravstva, socialnega varstva, kulture in športa. Po pomenu v širšem lokalnem prostoru sta močno uveljavljeni še lokalni središči Boštanj in Loka pri Zidanem Mostu. Naselja s slabše razvitimi funkcijami ter z zaledjem izrazite razpršene poselitve so Blanca, Studenec, Šentjanž, Tržišče in Zabukovje. Ta naselja se v prihodnje razvijajo v lokalna središča.
(4) Druga naselja v občini (določena v drugem in tretjem odstavku točki 15. člena tega odloka – razen Sevnice in lokalnih središč) se razvijajo v okviru lastnih potreb, prednostno z nadomestno in dopolnilno gradnjo, s prenovo, sanacijo in izrabo drugih notranjih prostorskih rezerv. S širitvijo se razvijajo v primerih potrebnega izboljšanja pogojev za bivanje, modernizacije kmetijstva in ustvarjanja pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti.
12. člen
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)
Preko območja občine potekajo pomembne prometne povezave državnega pomena. Glavna cestna povezava med Celjem in Novim mestom pridobiva pomen tretje razvojne osi v državi v rangu hitre ceste. Glavno smer železniških povezav na 10. evropskem prometnem koridorju tvori železnica med Ljubljano in Zagrebom s pomembno postajo v Sevnici. Ti prometnici zagotavljata primarno prometno povezanost občine z drugimi območji v državi. Nanju se navezujejo sekundarne prometne smeri regionalnega značaja, železniška proga Trebnje–Sevnica po dolini Mirne in cestne povezave v smeri Krškega, Jurkloštra in Planine pri Sevnici na levem bregu Save ter v smereh Novega mesta, Trebnjega in Radeč na desnem bregu Save.
13. člen
(druga za občino pomembna območja)
Območja prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora
(1) V Občini Sevnica trenutno obstaja le eno zavarovano območje – rastišče Cluzijevega svišča na Lovrencu, ki ima status naravnega spomenika. Obstaja več območij, predvidenih za zavarovanje kot naravni spomenik: Boštanj – rastišče rumenega sleča, Vrhek – rastišče rumenega sleča, Topolovec – rastišče rumenega sleča, Raja peč, Veliko Kozje in Lisca. Skrajni severni rob občine sega v območje predlaganega Kozjanskega regijskega parka – območje nacionalne prepoznavnosti krajine z vidika kulturnega in simbolnega pomena krajine. Pomemben del prepoznavnosti naravnih kvalitet prostora je tudi ohranjena biotska raznovrstnost, ki je opredeljena kot ekološko pomembno območje in posebno varstveno območje (območje Natura 2000). V občini je več evidentiranih območij naravnih vrednot državnega ali lokalnega pomena ter številnih zvrsti naravnih vrednot (površinske in podzemeljske geomorfološke, geološke, hidrološke, botanične, zoološke, ekosistemske in drevesne naravne vrednote). Posebej prepoznavno območje naravnega prostora v občini je pogorje Lisce s potenciali za razvoj turizma, povezanega z naravo. V okviru izgradnje HE na spodnji Savi je z obojestranskimi ureditvami obrežja reke Save oblikovana nova podoba značilnosti obvodnega sveta.
Površinske vode
(2) Območje površinskih voda v občini so celinske vode – reka Sava s pritoki (pomembnejši pritoki so Sevnična, Čanjski potok, Blanščica, Vranjski potok, Impoljski graben, Štegina), reka Mirna (s pomembnejšim pritokom Hinja) ter umetna vodna telesa kot posledica posega v prostor – dve manjši ojezeritvi, nastali na območju opuščenih odprtih rudniških kopih v Krmelju in ribnika v Zavratcu ter Gabrijelah.
Vodovarstvena območja in viri pitne vode
(3) V Občini Sevnica so za zavarovanje virov pitne vode določena vodovarstvena območja:
– v bližini naselja Kal pri Krmelju, režim varovanja: 2,3
– v bližini naselja Kompolje, režim varovanja: 2,3
– med naseljema Jablanica in Boštanj, režim varovanja: 2,3
– v bližini naselja Dolenji Boštanj, režim varovanja: 2,3
– v južno od naselja Dolenji Boštanj na desnem bregu Mirne, režim varovanja: 3
– v bližini naselja Lukovec, režim varovanja: 2,3
– Z od naselja Dolenje Orle, režim varovanja: 2,3
– SZ od naselja Studenec, režim varovanja: 2,3
– dve v bližini naselja Dolnje Brezovo, režim varovanja: 3
– v bližini naselja Dolenji Boštanj, režim varovanja: 2,3
– v bližini železniške postaje v Sevnici, režim varovanja: 1,2,3
– v bližini tovarne Stilles v Sevnici, režim varovanja: 1,2,3
– v bližini naselja Poklek nad Blanco, režim varovanja: 2,3
– dve Z od naselja Podvrh, režim varovanja: 2,3
– SV od naselja Podvrh, režim varovanja: 1,2,3
– v bližini naselja Zabukovje nad Sevnico, režim varovanja: 2
– dve Z od naselja Mrzla Planina, režim varovanja: 2,3
– S od naselja Podgorica, režim varovanja: 2,3
– dve v bližini Lisce, režim varovanja: 2,3
– v bližini naselja Loka pri Zidanem Mostu, režim varovanja: 2,3
– v bližini naselja Radež, režim varovanja: 2,3
– S od naselja Radež, režim varovanja: 3.
(4) Vodovarstvena območja so zavarovana z naslednjimi občinskimi predpisi:
– Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov na območju Občine Sevnica – za naslednja zajetja: Boršti – Divjakov izvir, Brunk (Krajevna skupnost Blanca); Urška, Polžek I in II, Rajeva Peč, Kompolje, vodnjak Kompolje, Podnovo, Lukovščica, Močila (Krajevna skupnost Boštanj); Lisce, v Štuku, Kajtna, pri stari žagi, Loka (Krajevna skupnost Loka); črpališče Stilles, črpališče ŽP, Dolna I in II, na Skalcah (Krajevna skupnost Sevnica); Mačela, izvir pod Dedno goro, izvir Pehovc (Krajevna skupnost Studenec); Glaviški potok – Štajngrob (Krajevna skupnost Šentjanž); izviri v turškem dolu, vodni vir v Medvejski dolini (Krajevna skupnost Tržišče); Pokojnik, Lošče, Draga, Nouna I in II, Podgučka Štirna, na Gmajni, na Polani, na travnikih (Krajevna skupnost Zabukovje),
– Odlok o zaščiti in zavarovanju zajetij vodnih virov Podskalica, na območju Krajevne skupnosti Zabukovje,
– Odlok o zaščiti in zavarovanju zajetja vodnega vira z vrtino BPV – 1/98 v dolini Blanščice, na območju Krajevne skupnosti Blanca,
– Odlok o zaščiti in zavarovanju vodnega vira z vrtino KRM – 1/98 pri Krmelju,
– Odlok o zaščiti in zavarovanju zajetja vodnega vira z vrtino P-1 za KS Primož.
(5) Vodni viri javnih vodovodov v občini so: Topolina (Žigrski Vrh), Lončarjev dol, Cerje, zajetje za Zajčjo goro, Zasek Grahovica, Zajetje za Konjsko, Pod Radno, Log I, II in III, Dolenji potovec – Apnenik, B I in B II – Boštanj, Saškov studenec, Strnigorje, Močile, Zajček, Stara Gora – Primštal, Hladilnik, Podkal – Svrženo, Bozna, zajetje za Svinjsko, Slapšak, Skrovnik, Sklepnica, Pasji graben, Žirovnica – Loka, Račica – Mekote zajetje za Breg, Lisce – Razbor, Črni studenec, Gomila, Gosenk, Impoljski potok – V1, zajetje za Zabukovje, Stagonce, BPV-1/98 – Blanca, KRM-1/98, TV-1/96 – Nova gora, NG-2/2000 – Nova gora, Stilles- 1 in 2, Stilles, Dolna, P-1 – Primož, VI-2/05 – Primož, B-3 – Kompolje – Šmarčna.
Območja mineralnih surovin
(6) V občini se nahajajo odprti kopi mineralnih surovin – na Logu, v Kaplji vasi, Češnjicah (Červivec) in Zavratcu. Izkoriščene površine kamnolomov je potrebno sanirati. Za zadovoljevanje lokalnih potreb po tehničnem kamnu – dolomitu, so določena območja širitve na lokacijah v Kaplji vasi in Zavratcu.
Območja kulturne dediščine
(7) V občini je večje število enot registrirane kulturne dediščine, in sicer arheološke, stavbne, sakralne, naselbinske, kulturne krajine, vrtnoarhitekturne in memorialne dediščine. Območja in objekti nepremične kulturne dediščine so vključeni v prikaz stanja prostora, ki je sestavni del tega akta. Podatki o kulturni dediščini se v prikazu stanja prostora sproti ažurirajo.
2.3.0.0 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
(grafični prikazi strateškega dela OPN – karta 2: prikazi zasnove GJI)
14. člen
(zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra)
Prometno omrežje
Ceste
(1) Osrednja cestna povezava v občini je državna cesta G1-5 na relaciji Celje–Zidani Most–Radeče–Boštanj–Krško. Nanjo se navezuje regionalna cesta proti Trebnjem, regionalna povezava poteka od Radeč do Krškega tudi po levem bregu reke Save. Načrtovana je izgradnja mostu Sevnica-Log, s čemer bo razbremenjen in reguliran promet med naselji po dolini reke Save. V okviru te povezave je predvidena delna prestavitev regionalne ceste R3-679 Radeče–Breg–Sevnica–Brestanica ter ukinitev dveh nivojskih železniških prehodov na glavni železniški progi Zidani Most–Dobova. Predvidena je rekonstrukcija nadvoza regionalne ceste R2-424 Boštanj–Planina nad železniško progo v naselju Šmarje, gradnja novega nadvoza nad regionalno železniško progo Sevnica–Trebnje ter izgradnja podvoza glavne ceste G1-5 pod regionalno železniško progo Sevnica–Trebnje. Za mesto Sevnica so dolgoročno potrebne nove premostitve Save tudi na območju med Radno in mestnim središčem. Preko območja Občine Sevnica poteka trasa 3. razvojne osi, za kar se pripravlja državni prostorski načrt.
(2) Nadaljnji razvoj občinskih cest se usmerja v njihovo rekonstrukcijo in modernizacijo, zlasti najbolj prometno kritičnih odsekov ter odsekov skozi naselja. Za širitev profilov cestnega telesa na tehnično in varnostno sprejemljivo širino ter za gradnjo površin za pešce in kolesarje na odsekih skozi naselja se zagotavlja nove površine v obcestnem svetu. V središčnih delih naselij z javnimi funkcijami, zlasti pa v občinskem središču, se zagotavljajo površine za parkiranje. Razvoj kolesarskega omrežja temelji na zasnovi državne kolesarske mreže, s katero je predvidena kolesarska povezava Radeče–Sevnica–Brestanica in povezava od Sevnice do Mokronoga. Na območju mesta Sevnica ter primestnih naseljih se ob vseh rekonstrukcijah pomembnejših cest in ulic načrtuje ustrezne kolesarske in peščeve površine. Prav tako se predvidi tudi ureditev varnih peš in kolesarskih dostopov do postaj in postajališč javnega potniškega prometa.
Železnica
(3) V Sevnici je pomembno vozlišče železniškega tovornega in potniškega prometa med dvotirno primarno povezavo Ljubljana–državna meja s Hrvaško in sekundarnim krakom dolenjske železnice Trebnje–Sevnica. Dolgoročno je načrtovana ukinitev nivojskih križanj cest in železnice na glavni železniški progi oziroma ureditev izven nivojskih križanj hitre proge Ljubljana–Zagreb ter zavarovanje nivojskih križanj cest na regionalni progi Sevnica–Trebnje. Pri razvoju poselitve je potrebno upoštevati dolgoročno predvideno elektrifikacijo, posodobitev, dograditev in rekonstrukcijo železniške proge v državni pristojnosti.
Javni potniški promet
(4) Javni potniški promet na relaciji Sevnica–Krško, Sevnica–Trebnje in Sevnica–Zidani Most naj zagotavljajo avtobusna podjetja. Pri novogradnjah in rekonstrukcijah cest je obvezno načrtovati tudi avtobusna postajališča. Izboljšati je potrebno dostopnost z javnim prevozom. Zato naj se prouči možnosti združevanja šolskih prevozov z javnim linijskim prevozom z namenom povečanja dostopnosti občanov do glavnega prometnega ožilja iz zalednih delov poselitve in racionalizacije prevozov, kjer je to smiselno in izvedljivo. Zaradi posebnosti občine z vidika njene lege in velikosti je potrebno sistem javnega potniškega prometa načrtovati v povezavi s sosednjimi občinami oziroma na ravni regije za zagotavljanje javnega potniškega prometa do večjih zaposlitvenih centrov, krajev šolanja, oskrbe in drugih potreb.
Komunalna infrastruktura
Oskrba z vodo
(5) V največji možni meri se vsa naselja opremi z javnim vodovodom. Ob upoštevanju značilne razpršene gradnje je možno v oddaljenih naseljih zagotoviti vodooskrbo tudi iz individualnih sistemov, vendar se morajo ti vključiti v sistem javne oskrbe, tako da bodo zagotavljali neoporečno pitno vodo v okvirih minimalnih tehnično higienskih zahtev. Predvidena je dograditev povezave vodovodnih sistemov in njihova obnova v mestu Sevnica ter ureditev skupnega vodovodnega omrežja za krajevne skupnosti v Občini Sevnica (Studenec, Primož, Tržišče, Krmelj, Šentjanž). Zato se bodo povezali naslednji vodovodni odseki na desnem bregu reke Save: vrtina Studenec se bo povezala z vodovodom Studenec, vodovod Primož (vodohran Laze) z vodovodnim sistemom Nova gora, Vodovod Nova gora (Malkovec) z vodovodnim sistemom Tržišče in Krmelj, vodovod Krmelj z vodovodom Osreški vrh–Leskovec–Šentjanž. Zgrajeno je omrežje za naselja Čelovnik, Sveti Rok, Cerovec, Kompolje, Zgornje Vodale in Malkovec.
Odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih vod
(6) Rešitev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode v Občini Sevnica je zasnovana glede na obstoječe stanje komunalne infrastrukture. Načrtovane ureditve kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav temelji na Operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode v občini. Umeščanje in izgradnja cevovodov za odpadno vodo in objekte ČN se v prostoru načrtuje tako, da se na zavarovanih območjih, območjih naravnih vrednot in območjih biotske raznovrstnosti zagotavlja ohranjanje njihovih lastnosti.
(7) Za izgradnjo kanalizacijskih sistemov za aglomeracije v Občini Sevnica, ki še nimajo izdelanega reševanja odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda, bo potrebno zgraditi okvirno 21 čistilnih naprav, obnoviti 3 obstoječe čistilne naprave ter zgraditi 50–60 km magistralne, primarne in sekundarne kanalizacije. Prav tako bo na kanalizacijskih sistemih potrebno zgraditi 10–12 manjših črpališč. Novi kanalizacijski sistemi so predvideni v celoti v ločenem sistemu. Za aglomeracije Sevnica, Boštanj, Radna in Log se odpadne vode odvajajo na zgrajeno centralno ČN Sevnica za 9900 PE. Na območju občine je predvidena izgradnja kanalizacijskih sistemov in ČN (v skladu z izdelano Študijo odvajanja in čiščenja odpadnih voda, Inštitut za ekološki inženiring, d.o.o.):
kanalizacija s ČN Orehovo (dolžina kanalizacije 4738 m, ČN 300 PE), kanalizacija s ČN Loka (dolžina kanalizacije 6400 m, ČN 900 PE), kanalizacija s ČN Breg (dolžina kanalizacije 3100 m, ČN 300 PE), kanalizacija s skupno ČN Dolnje Brezovo (dolžina kanalizacije 1420 m, ČN 1500 PE), kanalizacija s ČN Blanca (dolžina kanalizacije 1200 m, ČN 400 PE), kanalizacija s ČN Arto (ČN 100 PE), kanalizacija s ČN Gornje Brezovo (ČN 400 PE), kanalizacija s ČN Tržišče-Krmelj (ČN 1000 PE), kanalizacija s ČN Šentjanž (ČN 400 PE), ČN Čanje (80 PE), ČN Malkovec (200 PE), ČN Poklek nad Blanco (100 PE), ČN Šmarčna (100 PE), ČN Koludrje-Birna vas (100 PE), ČN Lončarjev Dol (100 PE), ČN Konjsko (80 PE), ČN Lukovec (100 PE), ČN Rovišče (150 PE), ČN Hudo Brezje (80 PE). V izdelavi je novelacija Študije odvajanja in čiščenja odpadnih voda v Občini Sevnica. S tem bo bolj natančno določena ciljna stopnja opremljenosti javnega odvajanja in čiščenja odpadnih voda za posamezna naselja ter bo odvisna od rezultatov analiz tehnične, tehnološke in ekonomske upravičenosti.
Ravnanje z odpadki
(8) Izvajalec javne gospodarske službe za področje zbiranja odpadkov bo nadalje razvijal obstoječi sistem ločenega zbiranja odpadkov. Predvideni novogradnji oziroma rekonstrukciji na področju ravnanja z odpadki v naslednjih letih sta gradnja zbirnega centra za odpadke Krmelj in zbirnega centra za odpadke Blanca. Odlaganje odpadkov se izvaja na Centru za ravnanje z odpadki Dolenjske, pred odlaganjem se zagotavlja predelava odpadkov v zbirnih centrih z namenom zmanjšanja količin za odlaganje. V občini se divja odlagališča odstrani in sanira ter prepreči nadaljnje nelegalno odlaganje odpadkov.
Komunikacijska infrastruktura
(9) Klasično telefonsko omrežje bo v prihodnosti dopolnjeno z omrežji širokopasovnih povezav, temelječih na novih tehnoloških spoznanjih. Vozliščno centralo v Sevnici dopolnjujejo končne centrale v Boštanju, Krmelju, Sevnici in na Blanci. V večjih naseljih se uvaja telekomunikacijske storitve z uvajanjem novejših tehnologij dostopnejših telefonskih omrežij na digitalni osnovi. Slovenski optični križ, ki ga sestavlja ogrodno medkrajevno optično kabelsko omrežje, poteka iz Ljubljane prek Grosupljega in Trebnjega do glavne avtomatske telefonske centrale v Novem mestu, od koder se omrežje nadaljuje proti Krškem in Hrvaški. Iz navedene veje bodo zgrajene optične kabelske povezave med večjimi mesti, med drugim tudi za Sevnico. Na to hrbtenično omrežje se dogradi distribucijsko optično omrežje. S postavitvijo baznih postaj mobilne telefonije v predelih s slabšo pokritostjo bo dopolnjeno omrežje baznih postaj in izboljšan doseg signalov. Izboljšanje je potrebno na območjih vzhodno od Boštanja, v severozahodnem delu mesta Sevnica, na Okroglicah, Radežu, Razborju, Malkovcu, v Tržišču in na Slančjem Vrhu.
Energetska infrastruktura
Elektroenergetsko omrežje
(10) Razvoj energetske infrastrukture občine temelji na dobrem izhodišču in možni uporabi različnih virov energije, ki s prenosnimi omrežji že pokrivajo območje občine. Potrebna je ločitev boštanjskega in sevniškega kabelskega srednjenapetostnega razdelilnega omrežja zaradi omejenih možnosti prehoda preko reke Save. S tem bo vzpostavljena kabelska zanka, ki bo povezovala RTP Sevnica in TP Boštanj, TP Pugelj, TP Grajske njive, TP Mercator, TP Brod, TP Mlakar obrtna cona, TP Dolenji Boštanj, TP Boštanj II. Načrtovana je izgradnja samostojnega kabelskega izvoda iz RTP Sevnica za napajanje nadzemnega omrežja Žurkov Dol–Pečje z vključitvijo pri TP Klavnica; na relaciji RTP Sevnica–Kompolje pa nadomestitev enosistemskega nadzemnega izvoda DV 20 kV Hotemež z dvema kabelskima izvodoma, kjer eden prevzame napajanje primestnega omrežja, drugi pa pripadajoči odjem vzdolž trase v smeri proti Radečam. Načrtovana je tudi postopna modernizacija podeželskega srednjenapetostnega omrežja v preostalem delu občine.
(11) Izboljšano oskrbo občine bo zagotovila realizacija državne prostorske ureditve – izgradnje daljnovoda DV 2 x 110 kV RTP Sevnica–RTP Mokronog. V prostoru občine je načrtovana in v izvajanju gradnja 2 x 400 kV daljnovoda Beričevo–Krško in vzankanje 2 x 400 kV RP Hudo. Preko območja Občine Sevnica potekajo še: objekti za razdeljevanje in prenos električne energije 2 x 110 kV daljnovod – vzankanje HE Boštanj, 2 x 110 kV daljnovod – vzankanje HE Blanca, 2 x 110 kV daljnovod – vzankanje HE Vrhovo, 1 x 110 kV daljnovod Trbovlje–Brestanica, 1 x 110 kV daljnovod Brestanica–Sevnica, 1 x 110 Kv daljnovod Sevnica–Brestanica, 1 x 110 kV daljnovod Sevnica–Blanca. Na območju občine sta zgrajena objekta za proizvodnjo električne energije HE Boštanj in HE Blanca. Z delom na območje občine segata objekta HE Vrhovo in HE Krško (v gradnji).
Plinovod
(12) Preko območja občine potekajo naslednji prenosni plinovodi:
– R42; odcep (MRP) Brestanica – odcep (MRP) Sevnica; premer 200 mm; tlak 50 barov,
– R42; odcep (MRP) Sevnica – MRP Radeče; premer 150 mm; tlak 50 barov,
– P422; od R42 v 13+110 – MRP Brezovo; premer 100 mm; tlak 50 barov,
– P423; od R42 v 20+670 – MRP Sevnica; premer 100 mm; tlak 50 barov,
– P4232; MRP Sevnica – MRP Stilles; premer 250 mm; tlak 3 bare,
– P42311; MRP Stilles – MRP Lisca; premer 200 mm; tlak 1 bar.
Navedeno omrežje je v upravljanju podjetja Plinovodi d.o.o. kot sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina. Distribucijsko plinovodno omrežje v občini upravlja Javno podjetje Plinovod Sevnica. Na plinovod je priključenih 11 kotlovnic. Skupaj je na plinovod priključenih več kot 900 stanovanj, ki se ogrevajo preko skupnih kotlovnic, in 550 individualnih stanovanjskih hiš, javne stavbe in nekateri manjši industrijski odjemalci. Večje porabnike v industriji oskrbuje podjetje Plinovodi d.o.o. Obstoječe plinovodno omrežje se v prihodnje nadgrajuje z manjšimi širitvami še nepokritih območij potencialnih uporabnikov, predvsem v predelih mesta z individualnimi stanovanjskimi hišami. V občini ni daljinskega ogrevanja stanovanj.
Lokalni energetski koncept in raba obnovljivih virov energije
(13) Občina ima izdelano energetsko zasnovo (Eco Consulting d.o.o., november 2006). Na podlagi energetske zasnove (lokalnega energetskega koncepta) občine naj se energetska oskrba preusmerja na obnovljive vire energije ter na soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom. Uporaba obnovljivih virov (geotermalne, vetrne, solarne energije in sistemi ogrevanja na biomaso) naj bo prednostna povsod tam, kjer gradnja plinovodnega omrežja ni načrtovana. Zaradi gozdnatosti je še posebej primerna uporaba biomase. Na območjih z redko poselitvijo naj se načrtuje individualna energetska oskrba s prednostno uporabo obnovljivih virov energije. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter na vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. Pomemben obnovljivi vir, ki se na območju občine že izkorišča, je vodna energija reke Save v spodnjem toku z zgrajenimi HE Boštanj in HE Blanca. V občino sega del območja, ki se ureja za potrebe HE Krško. Razvoj pridobivanja bioplina je smiseln na eni od kmetij, ki ima pogoje za izrabo bioplina in če zagotavlja zbiranje in skupno izkoriščanje presežnih hlevskih ostankov iz drugih kmetij. Z vidika učinkovitosti individualnih sistemov za ogrevanje prostorov in sanitarne vode se spodbuja uvajanje izrabe geotermalne energije s toplotno črpalko. V kar največji možni meri se spodbuja pasivno in aktivno rabo sončne energije ter proizvodnjo električne energije s fotovoltaičnimi sistemi. Na primernih lokacijah je smiselno preveriti tudi možnosti izrabe vetrne energije. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina, ter na vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
Učinkovita raba energije
(14) Učinkovita in varčna raba energije je trajna razvojna usmeritev pri načrtovanju prenove naselij, pri novogradnjah, prenovah in sanacijah – z namenom zmanjšanja rabe energije, smotrne uporabe materialov ob hkratnem zagotavljanju enake ali višje kakovosti bivanja in gospodarjenja. Pri naseljih se zagotavlja predvsem zmanjševanje porabe električne energije za javno razsvetljavo, upoštevaje določila Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja, ki se nanašajo na porabo električne energije. V Sevnici se še nadalje razvija distribucijsko plinovodno omrežje. Pri stavbah se ta cilj zagotavlja tudi s spodbujanjem pasivne in druge energetsko učinkovite gradnje, s predpisanimi tehničnimi ukrepi toplotne zaščite stavb in spodbujanjem zamenjave fosilnih goriv z gorivi z manj ogljika ali biomase.
2.4.0.0 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
(grafični prikazi strateškega dela OPN – karta3: prikazi okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje ter prikazi območij razpršene poselitve)
15. člen
(okvirna območja naselij)
Območja naselij (ON)
(1) Na območju Občine Sevnica je 118 naselij po RPE. Okvirna območja naselja – ON so: 4 – Blanca (1 ON), 5 – Boštanj (1 ON), 6 – Breg (1 ON), 14 – Dolenji Boštanj (1 ON), 15 – Dolnje Brezovo (1 ON), 40 – Krmelj (1 ON), 45 – Log (1 ON), 46 – Loka pri Zidanem Mostu (1 ON), 50 – Malkovec (1 ON), 69 – Polje pri Tržišču (1 ON), 76 – Radna (1 ON), 81 – Sevnica (1 ON), 89 – Studenec (1 ON), 91 – Šentjanž (3 ON – Gabrce, Šentjanž, Glino), 92 – Šentjur na Polju (1 ON), 94 – Šmarčna (1 ON), 96 – Telče (1 ON), 100 – Tržišče (2 ON – Tržišče, Mostec), 106 – Zabukovje nad Sevnico (1 ON – Zabukovje), 116 – Hinjce (1 ON).
(2) Na okvirnem območju razpršene poselitve se določijo še naslednja ON (okvirna območja naselja določena na podlagi izvornega naselbinskega telesa): 2 – Arto (1 ON), 3 – Birna vas (2 ON – Birna vas in Gomila), 7 – Brezovo (1 ON), 8 – Budna vas (1 ON), 10 – Čanje (1 ON), 16 – Dolnje Impolje (1ON), 17 – Dolnje Orle (1 ON), 19 – Drušče (2 ON – Velike Drušče, Male Drušče), 20 – Gabrijele (1 ON), 22 – Gornje Brezovo (1 ON), 23 – Gornje Impolje (1 ON), 24 – Gornje Orle (1 ON), 26 – Hudo Brezje (2 ON – Cerovec in Hudo Brezje), 30 – Kal pri Krmelju (1 ON), 31 – Kamenica (1 ON), 32 – Kaplja vas (1 ON), 33 – Kladje nad Blanco (1 ON), 34 – Kladje pri Krmelju (2 ON – Gradec, Kladje pri Krmelju), 35 – Koludrje (1 ON), 36 – Kompolje (1 ON), 37 – Konjsko (1 ON), 43 – Ledina (1 ON), 44 – Leskovec v Podborštu (1 ON) 47 – Lončarjev Dol (1 ON), 48 – Lukovec (2 ON – Lukovec in Javše), 55 – Okroglice (1 ON), 56 – Orehovo (1 ON – Orehovo), 57 – Orešje nad Sevnico (1 ON), 64 – Podboršt (1 ON), 68 – Poklek nad Blanco (2 ON – Pirični Dol, Poklek nad Blanco), 73 – Primož (1 ON), 74 – Račica (1 ON), 75 – Radež (1 ON), 77 – Razbor (2 ON – Razbor, Lisce), 78 – Rogačice (1 ON), 79 – Rovišče pri Studencu (1 ON), 80 – Selce nad Blanco (1 ON), 82 – Skrovnik (1 ON), 83 – Slančji Vrh (1 ON), 85 – Spodnje Mladetiče (1 ON), 86 – Spodnje Vodale (1 ON), 93 – Škovec (1 ON), 101 – Velika Hubajnica (1 ON), 102 – Veliki Cirnik (1 ON), 107 – Zavratec (1 ON), 108 – Zgornje Mladetiče (1 ON), 111 – Žigrski Vrh (1 ON – Žigrski Vrh), 114 – Hinje (1 ON).
16. člen
(naselja, vključno z območji razpršene gradnje)
(1) Območje razpršene gradnje, ki se sanira z določitvijo ON, se nahaja na Metnem Vrhu, Žurkovem Dolu, Čelovniku in Križu. Območje se sanira na podlagi OPPN. Ostala območja razpršene gradnje, ki se na podlagi OPPN sanirajo z vključitvijo v obstoječe ON, so: Malkovec, Log, Breg, Spodnje Vodale, Jablanica, Drožanje, Blanca in Birna vas.
(2) Območja razpršene gradnje je potrebno sanirati tako, da objekti na identiteto naselja, naravni prostor, okolje in kulturno krajino ne bodo imeli kvarnega vpliva. Zato se za vsa območja razpršene gradnje določijo pogoji sanacije s posebnim poudarkom na oblikovanju in komunalne ureditve.
2.5.0.0 Določitev okvirnih območij razpršene poselitve
(grafični prikazi strateškega dela OPN – karta3: prikazi okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje ter prikazi območij razpršene poselitve)
17. člen
(okvirna območja razpršene poselitve)
(1) Osamele domačije in manjši zaselki razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij z objekti, pretežno zgrajenimi pred letom 1967, se v občini določijo kot območja razpršene poselitve. Določitev območij temelji na ugotovitvah strokovnih podlag in dokazljivi avtohtonosti posamezne lokalitete, katere obstoj je povezan s primarno rabo prostora, dejavnostmi kmetijstva in gozdarstva ter ohranjanjem kulturne krajine in poselitve na demografsko ogroženih območjih.
(2) Kot okvirna območja razpršene poselitve se določijo naselja (po RPE), ki nimajo določenega ON so: 1 – Apnenik pri Boštanju, 9 – Cerovec, 11 – Čelovnik, 12 – Češnjice, 13 – Dedna Gora, 18 – Drožanje, 21 – Gabrje, 25 – Goveji Dol, 27 – Jablanica, 28 – Jelovec, 29 – Jeperjek, 34 – Kladje pri Krmelju, 38 – Krajna Brda, 39 – Križ, 41 – Krsinji Vrh, 42 – Laze pri Boštanju, 43 – Ledina, 44 – Leskovec v Podborštu, 49 – Mala Hubajnica, 51 – Metni Vrh, 52 – Mrtovec, 53 – Mrzla Planina, 54 – Novi Grad, 58 – Osredek pri Hubajnici, 59 – Osredek pri Krmelju, 60 – Otavnik, 61 – Pavla vas, 62 – Pečje, 63 – Pijavice, 65 – Podgorica, 66 – Podgorje ob Sevnični, 67 – Podvrh, 70 – Ponikve pri Studencu, 71 – Preska, 72 – Prešna Loka, 84 – Slap, 87 – Srednik, 88 – Stržišče, 90 – Svinjsko, 95 – Štajngrob, 97 – Telčice, 98 – Trnovec, 99 – Trščina, 103 – Vranje, 104 – Vrh pri Boštanju, 105 – Vrhek, 109 – Zgornje Vodale, 110 – Znojile pri Studencu, 112 – Žirovnica, 113 – Žurkov Dol, 115 – Kamenško, 117 – Brezje in 118 – Križišče.
(3) V okvirno območje razpršene poselitve sodijo še območja naselij (po RPE) navedena v drugem odstavku 15. člena, razen okvirnega območja naselja določenega na podlagi ugotovljene avtohtone poselitve, ki so različnih tipov značilnih za razpršeno poselitev, in sicer:
– gručasto naselje (Čanje, Gornje Orle, Hudo Brezje, Lončarjev Dol, Podboršt, Račica, Rogačice, Skrovnik, Spodnje Mladetiče, Spodnje Vodale, Škovec, Zgornje Mladetiče, Žigrski Vrh),
– razpotegnjeno gručasto naselje (Koludrje, Selce nad Blanco),
– gručasta vas (Dolnje Brezovo, Dolnje Orle, Gornje Impolje, Dolnje Impolje, Konjsko, Primož, Rovišče pri Studencu, Velika Hubajnica),
– obcestno naselje z gručastim jedrom (Zavratec, Zgornje Mladetiče),
– obcestno naselje (Gornje Brezovo, Orehovo),
– obcestna vas (Slančji Vrh),
– razložena vas (Okroglice),
– razloženo naselje (Gabrijele, Kompolje, Ledina, Orešje nad Sevnico),
– deloma razloženo in deloma obcestno naselje (Kaplja vas),
– razloženo naselje z obcestnim jedrom (Hinje),
– razloženo naselje z gručastim jedrom (Budna vas, Kal pri Krmelju, Kamenica, Kladje nad Blanco, Kladje pri Krmelju, Leskovec v Podborštu, Lukovec, Poklek nad Blanco, Poklek nad Blanco, Radež, Razbor, Veliki Cirnik).
Vinogradniška območja
(4) Kot posebna prepoznana oblika razpršene poselitve se ohranjajo vinogradniška območja v občini, značilna na širšem območju Dolenjske, Bele Krajine in Posavja na prisojnih pobočjih in višjih legah v bližini izvornih naselij območja kmetijskih zemljišč s prevladujočo vinogradniško rabo. Vinogradniška območja kot poseben tip avtohtone razpršene poselitve so: Trnovec, Telška Gora, Nova Gora, Stara Gora, Poganka, Podvrh, Otavnik, Malkovec, Krajna Brda, Kladje nad Blanco, Dobje, Orlska Gora, Dedna Gora, Križe, Apnenik pri Boštanju, Žigrski Vrh, Lamperče, Okroglice, Zajčja Gora, Štajngrob, Svrževo, Kamenško, Stari Jeperjek, Marendol vzhod, Marendol zahod, Drušče, Trščina, Ravenski hrib, Čanje, Jablanica.
Demografsko ogrožena območja
(5) Na podlagi demografske ogroženosti (določena z Uredbo o območjih, ki se štejejo za demografsko ogrožena območja v Republiki Sloveniji), so kot območja razpršene poselitve opredeljena naslednja naselja po RPE: Apnenik pri Boštanju, Arto, Birna vas, Blanca, Brezovo, Budna vas, Cerovec, Čanje, Čelovnik, Češnjice, Dedna Gora, Dolnje Orle, Drušče, Gabrijele, Gabrje, Gornje Brezovo, Gornje Impolje, Gornje Orle, Hudo Brezje, Jelovec, Jeperjek, Kal pri Krmelju, Kamenica, Kladje pri Krmelju, Koludrje, Križ, Krsinji Vrh, Laze pri Boštanju, Ledina, Leskovec v Podborštu, Loka pri Zidanem Mostu, Mala Hubajnica, Mrtovec, Mrzla Planina, Novi Grad, Okroglice, Osredek pri Hubajnici, Otavnik, Pavla vas, Podboršt, Podgorje ob Sevnični, Podvrh, Poklek nad Blanco, Polje pri Tržišču, Ponikve pri Studencu, Preska, Prešna Loka, Račica, Radna, Selce nad Blanco, Slančji Vrh, Slap, Spodnje Vodale, Srednik, Stržišče, Studenec, Svinjsko, Šentjur na Polju, Šmarčna, Štajngrob, Telčice, Velika Hubajnica, Veliki Cirnik, Vrh Pri Boštanju, Vrhek, Zabukovje nad Sevnico, Zgornje Vodale, Znojile pri Studencu, Žirovnica. Naselji (po RPE) s statusom gorsko višinskih območij sta Ledina in Podgorica.
(6) Mešanje in preplet posameznih tipov naselij in poselitve z razpršenim, razloženim in gručastim delom naselij, zaselkov in samotnih kmetij – osamelih domačij se ohranja na gričevnatih območjih občine na desnem bregu Save in hribovitih območjih posavskih gub na levem bregu Save.
2.6.0.0 Usmeritve za prostorski razvoj občine
(grafični prikazi strateškega dela OPN – karta 4.1: prikazi usmeritev za razvoj poselitve in za celovito prenovo – od 18. do 22. člena; karta 4.2: prikazi usmeritev za razvoj v krajini – 23. člen; karta 4.3: prikazi usmeritev za namensko rabo prostora -24. člen)
2.6.1.0 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo
18. člen
(usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo)
Splošne usmeritve
(1) Prostorski načrt občine mora zagotoviti pogoje uresničevanja celovitega razvoja občine, ki so oblikovani na podlagi razvojnih potreb v prostoru. Prostorski razvoj naj zagotavlja kakovostno bivalno okolje ter usklajenost gospodarskih, družbenih in varstvenih vidikov razvoja ob upoštevanju vzdržnega prostorskega razvoja na varovanih območjih z ohranjanjem narave, varstvom kulturne dediščine ter trajnostno uporabo naravnih virov. Območja naselij, v katerih je prepoznan prostor razpršene gradnje in razpršene poselitve, se posebej opredeli in hkrati zagotavlja njihovo sanacijo tako, da ta ne le odpravlja stanje degradiranosti prostora, temveč vzpostavlja nove kakovostne bivalne pogoje ter izboljšuje prepoznavnost in privlačnost naselij. Z obravnavo naselja kot celote v razmerju do širšega naravnega prostora in v povezavi s sosednjimi območji, z upoštevanjem vseh posameznih konstitutivnih elementov naselja, se zagotavlja celovitost v pristopu k načrtovanju prenove delov ali celote naselij.
(2) V središčnih prostorih naselij in v javnem prostoru ob pomembnejših cestah naj se spodbuja umeščanje in razvoj javnih funkcij, programov storitev in oskrbe prebivalstva. Pomembnejše javne funkcije oziroma storitve naj bodo umeščene vzdolž glavne strukturne osi. Zaradi opuščanja kmetijstva je mogoče nekdanje pode prenoviti za stanovanjsko ali drugo funkcijo. Razvoju vitalnih kmetij s tehnološko sodobno pridelavo se zagotovijo prostorske možnosti s širitvijo naselja ali preselitvijo dejavnosti na ustrezno lokacijo zunaj naselja (na območjih razpršene poselitve). Gospodarske dejavnosti se v naseljih dopušča le v obsegu, ki ga prenese merilo obstoječe stavbne strukture in ob pogojih okoljske sprejemljivosti glede vplivov na bivalno okolje ter zmogljivosti obstoječe prometne, komunalne in energetske infrastrukture.
(3) Poselitveno območje oziroma del naselja se lahko celovito prenavlja na podlagi OPPN. Območje OPPN se določi tako, da je zajeto območje, ki zagotavlja uresničitev ciljev prenove. Nadalje je mogoče zagotavljati usmerjeno prenovo skozi podrobnejša določila prostorsko izvedbenih pogojev. Proces prenove je mogoče spodbuditi tudi s povečanjem privlačnosti prostora za poselitev z novogradnjami stanovanj v okviru novih poselitvenih zmogljivosti, ki omogočijo prenovo ali izgradnjo javne gospodarske infrastrukture in posredno spodbudijo proces prenove starega stavbnega fonda.
(4) Razvoj naselij usmerjamo tako, da ohranjamo in razvijamo identiteto poselitve z:
– razvojem stavb, arhitekture iz elementov avtohtonega stavbarstva, arhitekture,
– ohranjanjem in razvojem značilnih javnih prostorov,
– ohranjanjem morfologije naselbinskih teles in njihovih sklopov v razmerju do kulturne krajine ter z ohranjanjem njihove homogenosti,
– ohranjanjem enovitost krajine streh, orientacije slemen, usklajenosti naklonov streh in vrste ter barve kritin,
– razvojem meja naselij v skladu z ugotovljenimi zakonitostmi izvorne poselitve (princip »iztekanja« stavbne strukture v naravni prostor oziroma »zapiranja« proti naravnemu prostoru, zmanjševanje merila robne stavbne strukture oziroma mehčanje prehoda, spodbujanje zasaditev visokodebelnih sadovnjakov v zaključenem delu naselja oziroma proti njegovemu robu),
– oživitvijo – spodbujanjem kulture prenavljanja stavbne strukture.
(5) Poselitev se praviloma načrtuje v obstoječih poselitvenih območjih, z urejenim prometnim dostopom ter na naravovarstveno manj občutljivih območjih. Zagotovitev nastanitvenih kapacitet na območjih z naravnimi kakovostmi naj se prednostno zagotavlja v okviru obstoječega stavbnega fonda z možnostjo navezave na ohranjanje kulturne dediščine. Gradnja novih objektov ne sme povzročati fragmentacije naravnih območij ter razvrednotenja njihovih značilnosti.
(6) Pri načrtovanju širitve poselitvenih območij in gradnji objektov zunaj poselitvenih območij naj se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, še zlasti na posebnih in potencialnih posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), območjih ohranjanja habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo, ter habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst.
(7) Pri načrtovanju stanovanjskih površin na območjih, ki imajo na podlagi predpisov s področja varstva narave poseben status, se upoštevajo pogoji in varstvene usmeritve za zavarovana območja, naravne vrednote in območja biotske raznovrstnosti. Na območjih koridorjev ogroženih vrst in na območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij, se novo poselitev prostorsko strukturira tako, da se omogoči neovirane prehode. Pri izvajanju del na prenovi objektov, ki so lahko habitat zavarovanih vrst (npr. netopirjev), je treba upoštevati pogoje za ohranitev habitatov.
19. člen
(usmeritve za notranji razvoj, prenovo in širitev)
(1) V vseh naseljih občine se v skladu s cilji za zaustavitev trenda upadanja števila prebivalcev in praznjenja stavb prednostno usmerja poselitev v obstoječo stavbno strukturo naselij s posegi prenov, nadomestnih gradenj, rasti stavbne strukture znotraj obstoječih GE in z izrabo drugih notranjih prostorskih rezerv. Med pomembne ukrepe usmerjanja notranjega razvoja se uvršča revitalizacija oziroma formiranje središčnih prostorov z umeščenimi centralnimi dejavnostmi, z urejenimi javnimi prometnimi, tlakovanimi in zelenimi površinami ter komunalno opremljenostjo stavbnih zemljišč, primernih za gradnjo. V naseljih ob vodi se obvodni svet integrira v zeleni sistem urbanega prostora. V drugih naseljih se vanje vključi kakovostne elemente kulturne krajine, ki so z njimi funkcionalno tesno povezani. Zeleni sistem naselja lahko vključuje tudi dolgoročno prostorsko rezervo za kasnejši razvoj poselitve.
Celovita prenova
(2) Celovita prenova je potrebna posebej za območja naselij, kjer se poleg razpršene gradnje pojavlja še vrsta drugih spremljajočih razvojnih problemov, kot so zlasti dotrajana ali oblikovno degradirana stavbna struktura naselbinskih jeder, razvrednoten ali celo odsoten javni prostor, dotrajana in pomanjkljiva gospodarska javna infrastruktura, prometni problemi in drugo. Pri prenovi naselij, še posebej kadar se le-ta dopolnjuje z novogradnjo, je potrebno načrtovanje ureditve podrediti ohranjanju prepoznavnih značilnosti naselja in varovanju prvin stavbne in naselbinske kulturne dediščine. Celovita prenova je predvidena za območja jedra mesta Sevnica ter posameznih vitalnih delov mesta z degradirano grajeno substanco.
(3) S prenovo naj se zagotavlja tudi energetska sanacija stavb, in sicer z ukrepi toplotne zaščite, gradnje skupnih energetsko varčnih ogrevalnih sistemov in prednostno uporabo OVE ter zmernega zgoščevanja poselitve. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina, ter na vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
(4) Celovita prenova se načrtuje z OPPN. Na območjih naselbinske dediščine se zaščiti in varuje zgodovinski značaj naselja, prepoznano lego v prostoru, značilno naselbinsko zasnovo, odnos med posameznimi stavbami in odprtim prostorom, robove naselja, vedute in okoliško krajino. Ponekod so možne manjše zapolnitve s stanovanjsko oziroma gospodarsko funkcijo. Na območjih profane stavbne dediščine – domačije, hiše in drugi objekti (npr. znamenja) – se enote kulturne dediščine ohranja na način, da širitve pozidave oziroma novogradnje ne posegajo v zavarovano območje kulturne dediščine, ki se zaščiti in varuje na avtentični lokaciji, največkrat v okviru parcele. Po potrebi se vzpostavi cezura. Potrebno je ohraniti oziroma vzpostaviti vsebinski prostorski kontekst zavarovane enote kulturne dediščine z okolico oziroma načrtovano pozidavo. V primerih uničenih, razvrednotenih ali skrajno ogroženih enot, je potrebno z medresorskim usklajevanjem čim prej določiti nove vsebinske programe za njihovo reševanje. Komunalni in drugi infrastrukturni vodi se praviloma izvedejo podzemno (razen, če gre za poseg na arheološko najdišče in če se s predhodnimi raziskavami izkaže, da poseg ni možen). Glede na relativno visoko stopnjo ohranjenosti primarne urbanistične zasnove jedra naselja ter pozidane strukture, je za naselje Sevnica – staro mestno jedro, potrebno izdelati OPPN, namenjen celoviti prenovi območja. Konservatorski načrt, ki mora biti pripravljen skladno s predpisi o varstvu kulturne dediščine, je obvezen sestavni del OPPN. Za vsa ostala naselja, varovana kot kulturna dediščina, pa je potrebno v sklopu priprave OPPN pridobiti kulturnovarstvene smernice in mnenje. Naselja, kjer je potrebna celovita ali delna prenova, so: Tržišče, Zabukovje nad Sevnico, Drožanje, Blanca, Krmelj, Loka pri Zidanem Mostu, Račica, Sevnica, Spodnje Vodale, Studenec, Šentjur na Polju, Razbor, Kompolje, Gornje Brezovo, Šmarčna.
Notranji razvoj
(5) Notranji razvoj naselij se zagotavlja s prednostno izrabo razpoložljivih prostorskih rezerv stavbnih zemljišč. Pri tem je temeljno vodilo ekonomičnost izrabe zgrajene in načrtovane komunalne opreme. Obstoječe prostorske rezerve se upošteva pri načrtovanju regulacije javnega prostora in razvoju dejavnosti in funkcij posameznega naselja. Sanacijo degradiranih izvornih jeder ter slabo izkoriščenega prostora v osrednjem poselitvenem območju se opredeli na podlagi konceptualnega dela UN in praviloma z OPPN. Naselja z možnostmi in potrebo po notranjem razvoju so predvsem centralna naselja Sevnica, Boštanj in Krmelj. Druga naselja, pri katerih je predvidena notranja prenova, so Račica, Okroglice, Breg, Orešje nad Sevnico, Zabukovje nad Sevnico, Podvrh, Poklek nad Blanco, Blanca, Hudo Brezje, Rovišče pri Studencu, Zavratec, Drušče, Tržišče, Gabrijele, Krmelj, Podboršt, Kal pri Krmelju, Šentjanž, Dolenji Boštanj, Sevnica, Boštanj, Orehovo, Dolnje Brezovo.
Širitev naselij
(6) Pri usmerjanju razvoja naselij se na podlagi potreb po širitvah, kadar temu ni možno zadostiti z izrabo notranjih rezerv, le-te praviloma usmerjajo na območja znotraj ugotovljenih optimalnih in maksimalnih meja iz strokovnih podlag – na manj vredna in za kmetijsko pridelavo manj primerna zemljišča. Širitev naselja je primerna le, če obstaja možnost priključitve na prometno, energetsko, komunalno in komunikacijsko infrastrukturo s stroški izgradnje, ki so s programi opremljanja zemljišč sprejemljivi in primerljivi s stroški opremljanja v regiji ter z vidika obratovanja ekonomsko upravičeni. Manjše širitve naselij se omogočijo z zaokrožitvami in zapolnitvami vrzeli in zajed kmetijskih zemljišč v poselitveno strukturo. Pri slednjem se ohranjajo zatoki kmetijskih površin, ki so hkrati zeleni predahi med že vzpostavljenimi zaključenimi sklopi poselitve z jasno izraženo identiteto v urbanem prostoru. Večje širitve se načrtujejo le v vitalnejših naseljih ter urejajo z OPPN. Pri usmerjanju razvoja naselij se širitev naselja zagotavlja na manj vredna in za kmetijsko pridelavo manj primerna zemljišča, razen v primeru, ko je takšno načrtovanje posegov utemeljeno skozi ukrepe za revitalizacijo naselij in zajezitev negativnega trenda demografskih gibanj.
Za potrebe razvoja poselitve so predvidene večje širitve in prostorske ureditve mesta Sevnica in naselja Krmelj. Širitve poselitve so predvidene še na območju naselij Arto, Log, Loka pri Zidanem Mostu, Studenec, Boštanj, Dolenji Boštanj, Slančji Vrh, Tržišče, Kladje nad Blanco, Blanca, Malkovec, Pijavice in Šmarčna. S širitvami se zagotavljajo prostorski pogoji pretežno za gradnjo novih stanovanj, delno za centralne dejavnosti in zelene površine za šport in rekreacijo ter za potrebe razvoja gospodarstva.
(7) Zemljišča, ki jih zaradi geomorfoloških pogojev ali drage izgradnje komunalne opreme v daljšem obdobju ni bilo mogoče aktivirati, je potrebno evidentirati in ob spremembi občinskega prostorskega načrta izločiti z območja stavbnih zemljišč in območja naselja. Lahko pa se opredelijo kot zelene površine naselja.
(8) Pri načrtovanju poselitve je potrebno zagotavljati smotrno rabo energije s pogoji lociranja objektov. Lokacije naj zagotavljajo celoletno osončenje. Ustrezna zasnova stavb, izbira materialov, toplotna zaščita pri novogradnjah in energetska sanacija stavb pri rekonstrukcijah, racionalna komunalna oskrba in uporaba lokalno razpoložljivih obnovljivih virov energije naj sledijo ciljem učinkovite rabe energije in varstva okolja.
20. člen
(usmeritve za sanacijo razpršene gradnje)
Sanacija razpršene gradnje se načrtuje tako, da se določi območje sanacije in način urejanja degradiranega prostora. Pri tem se z vključevanjem in upoštevanjem širšega vplivnega območja degradiranega prostora smiselno zaokroži območje sanacije. Območje sanacije tako upošteva celovitost notranjega razvoja in zunanje rasti naselja. Območja, kjer se glede na značilnosti mešajo območja razpršene gradnje in razpršene poselitve, se določijo kot zaokrožena območja po načelu pretežnosti. Nadaljevanje širitve razpršene gradnje zunaj določenih meja naselij ni dopustno. Območja razpršene gradnje se sanirajo tako, da objekti na identiteto naravnega prostora in kulturno krajino ne bodo imeli kvarnega vpliva. Za vsa območja razpršene gradnje se določijo pogoji sanacije glede oblikovanja in komunalne ureditve.
21. člen
(ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve)
V demografsko izpraznjenem poselitvenem prostoru se ne le ohranja, temveč tudi spodbuja razvoj izvornega poselitvenega vzorca razpršene poselitve. Takšen razvoj je dopusten le tam, kjer to omogočajo geomorfologija tal, razmerja v kulturni krajini in prometna dostopnost. V naseljih, kjer je v poselitvi prisotna oblika osamelih domačij na specifičnih lokacijah, se zaradi izrazite demografske ogroženosti območja takšen vzorec poselitve smiselno razvija tudi v prihodnje. Pri načrtovanju gradnje v okviru razpršene poselitve je potrebno upoštevati nevarnosti, pogojene z drago komunalno opremo in ogroženostjo okolja zaradi možnega točkovnega onesnaženja.
22. člen
(usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij)
(1) Ključni gradniki stavbne strukture, ki oblikujejo urbanistično podobo naselij, so lega in geometrija stavb ter principi povezovanja javnega prostora (trški prostor lokalnega središča, vaški prostor – linearni, središčni, mreža) s stavbno strukturo in njun medsebojni funkcionalni odnos. Stavbe naj bodo oblikovane in umeščene tako, da vzpostavljajo dialog z javnim prostorom ter kontinuiteto identitete naselja.
(2) Kriteriji, ki sooblikujejo podobo naselja, so mreža stavbne strukture in središčni prostor, meje ter dominante naselja. Sočasno se upoštevajo kriteriji krajine, kot so meje ambientov in meje geomorfološke strukture ter njena funkcija. Kriteriji za urbanistično oblikovanje naselij se torej izoblikujejo za vsako naselje posebej iz danih razvojnih ustvarjenih in naravnih posebnosti v prostoru. Za zaključena in izoblikovana naselja, ki so ohranila kakovostno razmerje naselbinske strukture in krajine, je pomembno upoštevati kriterije oblikovanja krajine streh (smer, nakloni, struktura in barva kritine, oblikovne posebnosti, višine objektov …). Pri gradnji stavb naj se upošteva lokalna arhitekturna tipika – podolžni stavbni kubusi, primerljiv naklon strehe, oblikovanje fasadnih odprtin ipd. Novi objekti naj ne izstopajo iz krajine streh.
(3) Zaradi procesa zlivanja naselij z nekvalitetno razpršeno poselitvijo je potrebno vzpostaviti ustrezna središča na eni strani in na drugi ustrezne prostorske cezure. Pri tem je pomembno, da vse izpostavljene še nepozidane lege ostanejo zelene cezure v prostoru kot ločnica prostorskih celot, ki ohranjajo posebno identiteto.
(4) Glavne strukturne osi naj se opremljajo z enotno ulično opremo in peščevimi površinami, središčni prostori naj se prometno opredelijo z ustreznim režimom tekočega in mirujočega prometa. Kvalitetni naravni elementi (drevoredi, posamezne zelene ureditve, označevalna samostojna drevesa) v javnem vaškem prostoru naj se ohranjajo.
Zelene površine
(5) V Sevnici, Boštanju in Krmelju ter v manjšem obsegu v drugih naseljih z elementi lokalnega središča v občini se zagotavljajo urejene javne parkovne in druge zelene površine kot del zelenih sistemov, pretežno na površinah javnega prostora, na območju kulturne dediščine, v jedrih naselij ter na območju pokopališč. V okviru zelenih površin se zagotavlja razvoj območij za šport, igro, rekreacijo in oddih. Posebej se v ta namen opredelijo zelene površine na lokacijah obvodnega sveta Save s primernim dostopom in komunalno opremljenostjo, ki zagotavlja okoljsko neoporečno rabo prostora za potrebe rekreacije in turizma. Načrtovana zasnova zelenih površin izboljšuje pogoje bivanja in dviguje kakovostno raven naselbinske strukture naselja v odnosu do kulturne krajine ter s tem prispeva h graditvi identitete naselja. Posebna območja zelenih površin v centralnih naseljih naj zagotovijo ugodne razmere za bivanje, varovanje identitete prostora in okoljsko sprejemljiv, trajnostno naravnan razvoj urbanega prostora.
Pokopališča
(6) Na območju Občine Sevnica je za izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti opredeljenih 20 pokopališč (Sevnica, Rožno, Boštanj, Kompolje, Log, Loka pri Zidanem Mostu, Razbor, Šentjur na Polju, Studenec, Rovišče pri Studencu, Šentjanž, Kal pri Krmelju, Veliki Cirnik, Tržišče, Drušče, Slančji Vrh, Telče, Gabrijele, Zabukovje, Podgorje ob Sevnični).
2.6.2.0 Usmeritve za razvoj v krajini
23. člen
(usmeritve za razvoj v krajini)
(1) Prihodnji razvoj krajine je potrebno načrtovati na podlagi naslednjih usmeritev:
– prepreči naj se zaraščanje travniško njivskih površin in s tem propadanje kulturne krajine,
– ohranjajo naj se sklenjene gozdne površine, ki pomenijo kvalitetne zelene cezure med naselbinskimi sklopi,
– gozdne otoke je potrebno ohranjati, vendar jih je tako kot gozdni rob potrebno negovati in oblikovati,
– ohranjajo naj se morfološke strukture, ki krojijo kvalitetno krajinsko sliko,
– dolina Mirne in Sevnične naj se ohranja v obstoječem stanju; pozornost naj bo posvečena predvsem ohranjanju kvalitete vode ter obrežne vegetacije,
– vode rek in potokov se lahko uporablja na sonaraven način in skladno z zgodovinsko tradicionalno rabo,
– ohranja naj se tipična pokrajina, predvsem v gričevnatem in hribovitem delu občine in naj se v primeru agrotehničnih ukrepov reliefno ne spreminja,
– sanirati peskokope in kamnolome,
– ohranjati izjemne kraške pojave,
– močvirna zemljišča prepustiti naravni sukcesiji ali tradicionalni kmetijski rabi,
– ohranjati prvine tradicionalne kmetijske kulturne krajine, kot so njive v terasah, parcelne strukture in izmenjave kultur ter vinograde,
– pri širitvi poselitve in razvoju kmetijske dejavnosti vsaj na nekaterih vrednejših predelih ohranjati krajinske kakovosti, kot so značilnost prepleta gozdov in kmetijskih površin v krajini, obdelovalne površine na terasah in podobno,
– agromelioracije omejiti v razsežnostih in vsebini, tako da bo preprečeno uničenje mikroreliefnih pojavov, ki bistveno prispevajo k prepoznavnosti enote.
(2) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnih gradivih Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Naravne vrednote in območja naravnih vrednot, kjer so predvidene spremembe oziroma načrtovani posegi, so presojani z vidika narave tudi z okoljskim poročilom za občinski prostorski načrt z dodatkom za varovana območja.
(3) Za območja stavbnih zemljišč, katerih neustrezna izraba v stiku z odprto krajino lahko podobo kulturne krajine razvrednoti, se s prostorskimi izvedbenimi pogoji zagotovi ukrepe za omilitev in sanacijo negativnih vplivov. Za stavbna zemljišča na robovih naselja, katerih izraba je za gradnjo povsem neprimerna, se predvidi začasna blokada posegov nanje do izločitve iz fonda prostorskih rezerv stavbnih zemljišč ali določitve nove namembnosti.
(4) Pri načrtovanju izrabe vodne energije je potrebno upoštevati kulturnovarstvene in naravovarstvene pogoje, s katerimi bodo z nespremenjenim hidrološkim in biološkim režimom reke ohranjeni pogoji rečnih bregov, vodne in obvodne flore in favne.
Posebna območja prepoznavnih kvalitet in vrednot
(5) V Občini Sevnica so kot ekološko pomembna območja prepoznana: Kamenški potok, Ajdovska peč, Raja peč, Mirna, Vrhek, Boštanj, Sava od Radeč do državne meje, Bohor-Veternik, Zasavsko hribovje.
(6) Posebej pomembna so tudi varstvena območja Natura 2000:
– SI3000059 Mirna (varovane vrste: sulec, platnica, ozki vretenec, navadni škržek, koščični škratec, vidra – na površini 516,95 ha),
– SI3000085 Boštanj (varovane vrste: rumeni sleč – na površini 6,325 ha),
– SI3000134 Ajdovska peč (habitatni tipi: jame, ki niso odprte za javnost – na površini 47,138 ha),
– SI3000135 Raja peč (habitatni tipi: jame, ki niso odprte za javnost – na površini 13,653),
– SI3000266 Kamenški potok (varovane vrste: veliki studenčar – na površini 127,397 ha),
– SI3000274 Bohor (varovane vrste: cucujus cinnaberinus, alpski kozliček, bukov kozliček, navadni koščak; habitatni tipi: ilirski bukovi gozdovi (Fagus sylvatica (Aremonio-Fagion)), bukovi gozdovi (Luzulo-Fagetum), nižinski ekstenzivno gojeni travniki (Alopecurus pratensis, Sanquisorba officinalis), travniki s prevladujočo stožko (Molinia spp.) na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh (Molinion caeruleae), polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco Brometalia) (pomembna rastišča kukavičevk – na površini 6792,622 ha),
– SI3000280 Veliko Kozje (habitatni tipi: ilirski bukovi gozdovi (Fagus sylvatica (Aremonia-Fagion)), karbonatna skalnata pobočja z vegetacijo skalnih razpok, skalna travišča na bazičnih tleh (Alysso-Sedion albi) – na površini 652,601 ha),
– SI3000153 Vrhek (rastišče Rumenega sleča – na površini 0,935 ha),
– SI5000026 Posavsko hribovje – ostenje (gnezdišče sokola selca (Falco peregrinus) – na površini 2673,40 ha).
Območja varovanja narave
(7) Posegov in dejavnosti, ki bi lahko pomenili trajno spremembo lastnosti zavarovanih območij, območij naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij in posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000) naj se ne načrtuje ali izvaja. Na zavarovanem območju naravnega spomenika se z namenom trajne ohranitve lastnosti in zagotavljanja njihovega varstva z upoštevanjem prepovedi, usmeritev in priporočil, ki so podani v aktu o zavarovanju (Odlok o razglasitvi rastišča Cluzijevega svišča na Lovrencu za botanični naravni spomenik).
(8) Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj. Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti. V takih primerih se poseg ali dejavnost lahko izvaja v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto oziroma, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote. Pri posegih na zavarovanih območjih, ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih ter posegih v naravne vrednote je potrebno upoštevati predpise in smernice pristojnih organov.
(9) Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, se posegi in dejavnosti:
– na površinski geomorfološki, podzemeljski geomorfološki, hidrološki ter geološki naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne naravne vrednote,
– na drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost in ne poslabša zdravstveno stanje drevesa ter da se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču,
– na botanični naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere živali, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, do takšne mere, da jim je onemogočeno dolgoročno preživetje,
– na ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se poruši naravno ravnovesje.
(10) Na ekološko pomembnih območjih se v primeru obstoja alternativnih možnosti prostorske ureditve ne načrtujejo, če se zaradi njihove izvedbe lahko bistveno poslabša ugodno stanje habitatnih tipov ali vrst, v drugih primerih pa se načrtujejo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši. Na posebna varstvena območja (območja Natura 2000) se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri:
– ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst,
– ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo,
– ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tiste, ki so bistvene za najpomembnejše življenjske faze,
– ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in jo ponovno vzpostavlja, če je le-ta prekinjena.
Upoštevanje omilitvenih ukrepov pri razvoju GJI
(11) Pri načrtovanju izgradnje in obnove omrežja javne razsvetljave naj se upoštevajo določila Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Zaradi preprečevanja trkov z žicami daljnovodov se pri gradnji nadzemnih vodov zagotavljajo za ptice varni vodi. Na zavarovanih območjih, območjih naravnih vrednot in območjih biotske raznovrstnosti se umeščanje komunikacijskih in energetskih vodov in objektov načrtuje tako, da se ohranjajo njihove lastnosti. Vodi naj se izvajajo praviloma podzemno, objekti in daljinski vodi naj se izogibajo vidno izpostavljenim območjem (vrhovom, grebenom, izjemnim krajinam).
Območja kmetijskih zemljišč
(12) Razvoj kmetijskih dejavnosti se na območjih z omejenimi dejavniki (dolenjsko gričevje, območje posavskih gub) pretežno ohranja v mejah zmogljivosti prostora. Skladno z rodovitnostjo zemljišč in drugimi geografskimi pogoji se v prostoru prepletajo območja pretežno travniške in pašniške rabe ter manjša sklenjena območja njiv, sadovnjakov in vinogradov. Na večjih kmetijskih površinah se ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo omejki, živice, gozdni otoki in vodna telesa.
(13) Za izboljšanje kakovosti zemljišč za obdelavo se načrtujejo območja melioracij ter pridobitev novih površin najboljših kmetijskih zemljišč, vendar tako, da se zagotavlja ohranjanje lastnosti naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti. V primerih, kjer agrarne operacije lahko zmanjšajo ali ogrozijo biotsko raznovrstnost, se načrtujejo omilitveni ali izravnalni ukrepi. Obstoječim vitalnim kmetijam se zagotavljajo prostorski pogoji za razvoj prvenstveno znotraj obstoječih GE in šele če ni drugih možnosti s preselitvijo na novo lokacijo, pri tem pa se ne sme poslabšati identitete kulturne krajine in naselbinskega telesa. Pomembno je ohranjanje strnjenih kompleksov kmetijskih zemljišč, kar je z vidika ohranjanja proizvodne funkcije ter omogočanja ekonomske neodvisnosti kmetijskih gospodarstev bistveno. Na območju posegov na kmetijska zemljišča za potrebe zelenih površin naj se v okviru predvidenih dejavnosti v čim večji meri ohranja nezazidane površine in rodovitni potencial tal.
(14) V Občini Sevnica se spodbuja rabo zaraščajočih se kmetijskih površin na način, ki zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti, še posebej na habitatnih tipih travišč na ekološko pomembnih območjih in območjih Natura 2000. Spodbuja naj se naravi prijazne oblike kmetovanja (ekološko kmetovanje, integrirana pridelava). Z obdelovanjem in rabo kmetijskih zemljišč, ki temelji na tradicionalni trajnostno naravnani proizvodnji, se ohranja njihov ekološki pomen ter pestrost strukture kultur in vseh vrst zemljišč. Izvajanje kmetijske dejavnosti bo zagotavljalo varstvo zavarovanih območij narave, naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti.
Območja gozdov
(15) Ohranjajo naj se sklenjena območja gozdov in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju habitatnih tipov na EPO in območjih Natura 2000. Ohranjajo naj se gozdne površine na območjih, ki so zaradi določenih značilnosti (strmina, lega, erozija) manj primerne za druge rabe. Gospodarjenje z gozdovi se izvaja skladno z gozdnogospodarskimi načrti ob sonaravni in trajnostni rabi gozda ter z upoštevanjem vseh njegovih funkcij. Lesno proizvodna in lovsko gojitvena funkcija je usklajena z ekološkim in socialnim pomenom gozda v lokalnem in regionalnem prostoru. Nove gozdne površine lahko nastajajo z naravnim zaraščanjem in pogozditvijo kmetijskih zemljišč le s predhodnim načrtovanjem in uskladitvijo s kriteriji varovanja kmetijskih zemljišč, pri čemer je treba upoštevati hidrološko, biotopsko, kulturno krajinsko in ekonomsko vlogo prostora, ki se iz kmetijskega spreminja v gozd. Načrtovanje prostorskih ureditev na območjih gozdov, kot so gozdne prometnice, vlake in protipožarni preseki, morajo zagotavljati varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, zlasti na EPO in območjih Natura 2000. V območjih koridorjev ogroženih vrst in na območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij, se ohranja gozdove (in druge oblike naravnih prvin) v čim bolj naravnem stanju.
(16) Krčitev gozda zaradi spreminjanja v pašnik ter postavljanje obore za rejo divjadi je možno le ob predhodni uskladitvi s kriteriji varovanja narave in z ekonomsko utemeljitvijo. Večji sklenjeni gozdni kompleksi se ohranjajo. Gradnja gozdnih prometnic in omrežij, objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture ne sme poslabšati ekološke in biotopske funkcije gozda. Posegi v gozd morajo biti izvedeni tako, da bo povzročena minimalna škoda na tleh in rastju. Pri izvajanju posegov je potrebno preprečiti nastajanje erozijskih žarišč in zagotoviti čim manjšo vidnost posegov. Z gradnjo prizadeti gozdni prostor mora biti ustrezno saniran, v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti.
(17) V varovalnih gozdovih, ki so razglašeni na manjših površinah zaradi strmih naklonov, skalnatih in erodiranih tal, posegi niso dovoljeni, razen kadar so ti potrebni za izboljšanje protierozijske zaščite in ob predhodni presoji vplivov na okolje. V občini je z Odlokom o razglasitvi gozdov s posebnim namenom v mestu Sevnica posebej zavarovano območje gozda.
Območja voda
(18) Na območjih voda (na vodnem in priobalnem zemljišču) ni dovoljeno posegati v prostor, razen za izjeme, kot jih določa 37. člen Zakona o vodah:
– gradnja objektov javne infrastrukture,
– gradnja objektov grajenega javnega dobra,
– ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
– ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
– gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
– gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, in
– gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
(19) Rekonstrukcije, adaptacije ali obnove objektov vodne infrastrukture in objektov za rabo vode, ki bistveno ne spreminjajo namembnosti in velikosti objektov, se izvajajo ob zagotavljanju ohranjanja naravnih vrednot in pogojev za ohranitev vodnih in obvodnih habitatov ter njihove povezanosti pred in za zajezitvijo oziroma odvzemom vode. Vodna infrastruktura se načrtuje tako, da omogoča delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih.
(20) Urejanje vodotokov naj bo vsestransko pretehtano ob upoštevanju naravne dinamike porečja ter se izvaja s sonaravnimi ukrepi. V primerih regulacij naj se preveri možnost sanacije z zadrževanjem visokih voda na poplavnih površinah.
(21) Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor. Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Zunanja meja priobalnega zemljišča na vodah 1. reda zunaj območij naselja sega najmanj 40 m od meje vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi.
(22) Območja redkejših poplav so v Občini Sevnica ob reki Mirni in ob potoku Sevnična. Kot območje katastrofalnih poplav je opredeljeno območje ob reki Savi. Možnost pojavljanja poplav se je z ureditvijo nasipov ob reki Savi zmanjšala. Obseg poplavnih območij in režimov naj se ne spreminja, kadar pa je to potrebno, se zagotovi ustrezna nadomestitev površin. Za izboljšanje protipoplavne varnosti je potrebna zagotovitev ukrepov na območju naselja Tržišče (Mostec) ter ukrepi na hudourniških potokih (Sevnična na odseku Šmarje–Orešje, Vranjski potok na območju Lončarjevega Dola in Blanščice na odseku Blanca–Poklek).
(23) Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in obvodnih zemljiščih naj zagotavlja varstvo naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti, predvsem ohranjanje habitatov tistih živalskih vrst in habitatnih tipov, zaradi katerih je določeno EPO in območje Natura 2000.
(24) Preprečevati je treba onesnaževanje voda z ustreznimi prostorskimi in tehničnimi rešitvami, onesnažene vodotoke pa sanirati. Izkoriščanje energetskega potenciala na vodotokih se izvaja le ob zagotavljanju ekološko sprejemljivega pretoka v strugi, ob upoštevanju že obstoječih odvzemov vode in pretoka, ki bo omogočal naravno hidrodinamiko ter ohranjanje lastnosti, zaradi katerih so vodotoki opredeljeni za naravne vrednote.
Območja drugih zemljišč
Območja mineralnih surovin
(25) Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt. Izkoriščanje mineralnih surovin se mora izvajati s sprotno sanacijo površin, po končanem izkoriščanju pa se izvede dokončna sanacija z vzpostavitvijo prvotne rabe prostora. Raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin se izvaja v skladu z določbami Zakona o rudarstvu. Izkoriščanje mineralnih surovin se v občini načrtuje in izvaja na podlagi koncesijskega razmerja – rudarske pravice na naslednjih nahajališčih: Log II pri Sevnici (s širitvijo), Červivec II, Tržišče (Kaplja vas), Zavratec I in II.
(26) V občini se nahajajo tudi nelegalni kopi, ki se samosanirajo, oziroma se z zaraščanjem še niso v celoti samosanirali. Sanacija nelegalnih kopov se bo izvajala v skladu z določbami Zakona o graditvi objektov. Pri tem se degradirana območja prednostno sanira s povrnitvijo v naravno stanje ali uredi v nadomestni habitat. Opuščene nelegalne kope, kjer so se že razvili sekundarni habitati ali so se v njih naselile ogrožene rastlinske in živalske vrste, pomembne z vidika biotske raznovrstnosti, je smiselno prepustiti samosanaciji po naravni poti. Načrtovanje izvajanja dejavnosti in rabe na območjih mineralnih surovin naj zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Območja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, zaščite in reševanja
(27) Pri načrtovanju poselitve in dejavnosti v prostoru je potrebno upoštevati potencialna tveganja in ogroženost pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varnost pred požarom. Dejavnosti se razmeščajo izven območij potencialnih nesreč. Opravljanje primarnih dejavnosti (kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo) in druge dejavnosti povezane z naravnim prostorom je potrebno opravljati varno za zdravje ljudi in materialne dobrine ter nadzorovati procese in dejavnike, ki lahko povzročijo naravne in druge nesreče.
(28) Območja s prostorskimi omejitvami za razvoj so varstvena in ogrožena območja po predpisih o vodah, potresno ogrožena območja, območja požarne ogroženosti, območja s tveganjem za porušitev visokih pregrad, območja s tveganjem za industrijske nesreče. Na poplavnih, hudourniških, erozijskih in plazovitih območjih se ne načrtuje novih poselitev, infrastrukture oziroma dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče. Na teh območjih je treba zagotoviti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč nevarnosti in z omejitvami razvoja glede na ogroženost življenja ljudi in materialnih dobrin.
(29) Zaradi omejene samočistilne sposobnosti pokrajine in odtekanja vode v podtalje je potrebno posebno pozornost posvetiti preprečevanju onesnaževanja zemljine in s tem vodonosnikov. Celotno območje občine je pomembno z vidika varstva vodnih virov v širšem zaledju. Aktivni in potencialni vodni viri za lokalno oskrbo so zavarovani z občinskimi odloki o varstvu virov pitne vode. V sistemu oskrbe z vodo v občini je potrebno načrtovati ustrezno razmestitev omrežja, zmanjšati njegovo ranljivost in zagotoviti zadostne količine pitne vode za oskrbo v izrednih razmerah ter za potrebe gašenja ob požarih. Na vododeficitarnih območjih občine se ne načrtuje dejavnosti s povečanimi potrebami po vodi, prioritetno pa se zagotavlja urejeno oskrbo s pitno vodo prebivalcev teh območij.
(30) Prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, se umešča izven območij stalne ali občasne prisotnosti voda in z ustreznim odmikom od meje teh površin. Spreminjanje obsega poplavnih območij ali odtočnih režimov je možno le izjemoma pod pogoji nadomestitve teh površin. Pri načrtovanju premostitev vodotokov je potrebno zagotavljati poplavno varnost in ohranjati stanje voda in vodni režim. Glede na stopnjo ogroženosti morajo biti objekti ustrezno protipotresno projektirani in grajeni. Prav tako se pri načrtovanju in gradnji upoštevajo predpisi s področja protipožarne varnosti.
(31) Nevarnost nastanka naravnih požarov v občini je zaradi naravnih značilnosti prostora majhna. Večja nevarnost razlitja nevarnih snovi pri transportu v primeru prometne nesreče obstaja le na glavni cesti Zidani Most–Radeče–Boštanj–Krško in regionalnih cestah Mokronog–Sevnica, Radeče–Breg–Sevnica–Brestanica ter na železniški progi Zidani Most–Dobova in Trebnje–Sevnica, kjer je z ureditvijo tehničnih elementov cest ter varnih križanj z železniško progo potrebno zagotoviti povečano varnost v prometu in hitro ter učinkovito ukrepanje v primeru nesreče. Na območjih velike požarne ogroženosti gozdov se ne načrtujejo dejavnosti ali prostorske ureditve, ki bi pomenile dodatno tveganje za življenje ljudi, materialne dobrine in naravo. Sanacijo posameznih območij naravnih in drugih nesreč se načrtuje v sklopu OPPN. V primerih, ko gre za rekonstrukcijo ali gradnjo novih objektov v okviru sanacije po naravni ali drugi nesreči, je omogočen upravni postopek pridobitve gradbenega dovoljenja po skrajšanem ugotovitvenem postopku, če gre za rekonstrukcijo ali novogradnjo objekta, ki v celoti ohranja namembnost, gabarite in videz poškodovanega objekta na isti lokaciji. Praviloma se pri intervencijskih ukrepih izvedejo le najnujnejši ukrepi in ohranja naravne procese, razen kadar ti lahko ogrozijo obstoječa naselja oziroma varovano kulturno dediščino.
(32) Lokacije odprtih kopov (opuščeni in aktivni kamnolomi in peskokopi) so lahko prepuščene naravni sukcesiji naravnih procesov (samosanaciji), vendar le, kadar niso ogroženi varnost, zdravje in življenje ljudi.
(33) Na območjih tveganj zaradi industrijskih nesreč na območjih za industrijo je potrebno z načrtovanjem ustreznih odmikov med objekti oziroma dejavnostmi in drugih ukrepov preprečiti verižne nesreče, širitev nesreče na sosednja območja in omogočiti učinkovito ukrepanje zaščitno reševalnih služb, če se nesreče zgodijo.
(34) Pri načrtovanju širitve poselitve se upošteva oceno nevarnosti in ogroženosti občine pred naravnimi in drugimi nesrečami ter požarom. V občini se za primere naravnih in drugih nesreč zagotavljajo površine za pokope večjega števila ljudi ob obstoječem pokopališču Boštanj (KGV-63.pp) in Šentjanž (KGV-68.pp). Območje za pokope živali naj bo odmaknjeno od poselitve. Za odlaganje ruševin se začasno uporabijo proste površine ob javnih cestah, trajno odlaganje pa se zagotavlja v opuščenih kamnolomih v občini, ki še niso samosanirani. Prostor za evakuacijo prebivalstva, živali in premičnih materialnih dobrin v primeru naravnih in drugih nesreč se v Sevnici, Boštanju in Krmelju zagotavlja v zaprtih prostorih javnih objektov, na odprtih površinah za šport in rekreacijo ter javnih površinah ob javnih objektih. V drugih naseljih v občini se prostor za evakuacijo ljudi, živali in materialnih dobrin zagotavlja na dvoriščih in drugih odprtih površinah v naselju. V Sevnici se zagotavlja javna zaklonišča v skladu s predpisi. Pri gradnji javnih in večstanovanjskih objektov je priporočljiva ojačitev prve plošče ali gradnja zaklonišč.
Območja za potrebe obrambe
(35) V Občini Sevnica se nahaja območje možne izključne rabe za potrebe obrambe Lisca. Območja možne izključne rabe za potrebe obrambe so območja, ki so primarno namenjena za druge potrebe, ki pa jih je v primeru izrednega stanja, vojnega stanja ali krize možno uporabiti za potrebe obrambe ter v miru za usposabljanje oziroma so za potrebe obrambe v souporabi.
Območja varstva kulturne dediščine
(36) V občini je treba z načrtovanjem prostorskega razvoja zagotavljati celostno varstvo kulturne dediščine, zagotoviti ustrezno uporabo dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja ter ob tem obravnavati dediščino kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja in kot razvojni dejavnik in prostorski potencial. Dediščino se varuje glede na tip (arheološka, stavbna profana, stavbna sakralna, memorialna, naselbinska, vrtno arhitekturna, dediščinska kulturna krajina in zgodovinska) in glede na status (kulturni spomenik državnega ali lokalnega pomena in kulturna dediščina).
(37) Pri načrtovanju razvoja prostora v občini se zagotavlja celostno varstvo arheološke, stavbne profane, stavbne sakralne, memorialne, naselbinske in krajinske kulturne dediščine državnega in lokalnega pomena. Varstvo se zagotavlja z upoštevanjem predpisov in režimov, ki veljajo za kulturne spomenike in njihova vplivna območja, arheološka najdišča in registrirano kulturno dediščino z vplivnim območjem. Zato je pred posegom v prostor v fazi njegovega načrtovanja potrebno pridobiti in upoštevati obvezujoče smernice pristojnih organov, strokovna mnenja in druga izdelana strokovna gradiva s področja varovanja konkretnega območja ali objekta. Posegi v prostor in dejavnosti morajo biti prilagojeni celostnemu ohranjanju tudi na vplivnem območju nepremičnega kulturnega spomenika ali dediščine, ki pomeni širšo okolico nepremičnega kulturnega spomenika ali dediščine in je določeno z zgodovinskega, funkcionalnega, prostorskega, simbolnega in socialnega vidika.
(38) Varstveni režimi in usmeritve, ki veljajo za posamezno enoto kulturne dediščine in se upoštevajo pri pripravi enot urejanja prostora, opredeljevanju namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojih, naj bodo razvidni v posamezni enoti urejanja prostora, v kateri se enota kulturne dediščine nahaja.
Območja varstva vojnih grobišč
(39) Na vojnih grobiščih je prepovedano spreminjati zunanji videz grobišč, poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente in izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč.
Na območju občine se nahaja več prikritih vojnih grobišč, in sicer v naselju Breg (grobišča Breg 1, Breg 2, Breg 3), v naselju Ledina (grobišče Ledina), v naselju Log (grobišče Boštanj), v naselju Pečje (grobišči Lončarjev dol 1, Lončarjev Dol 2), v naselju Sevnica (grobišča pod Dobravo, ob Florjanski ulici, Vrtača, na Hrastah), v naselju Šmarčna (grobišče Šmarčna ob Čečkovi njivi), v naselju Vrh pri Boštanju (grobišče ob Grahovici).
Vojna grobišča v občini so v naselju Birna vas – Šentjanž 1, krajevno pokopališče; v naselju Boštanj – Boštanj 1, krajevno pokopališče v naselju Gabrijele – Gabrijele 1, krajevno pokopališče; v naselju Loka pri Zidanem Mostu, Loka pri Zidanem Mostu 1, krajevno pokopališče; v naselju Sevnica, krajevno pokopališče; v naselju Tržišče – Tržišče 1, krajevno pokopališče; v naselju Veliki Cirnik – Veliki Cirnik 1, krajevno pokopališče ter v naselju Zabukovje nad Sevnico, Zabukovje nad Sevnico 1, krajevno pokopališče.
Območja ohranjanja kulturne dediščine so prikazana v grafičnem delu strateškega dela akta in v prikazu stanja prostora.
2.6.3.0 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
24. člen
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)
(1) Na podlagi namenske in dejanske rabe prostora iz prikaza stanja se na podlagi Pravilnika OPN določa namenska raba zemljišč kot stavbna, kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča. Osnovno namensko rabo zemljišč se določa ob upoštevanju smernic nosilcev urejanja prostora, podrobno pa z upoštevanjem izdelanih strokovnih podlag ter razvojnih pobud v prostoru. Pri določanju novih stavbnih zemljišč je potrebno upoštevati merila, s katerimi bodo v največji možni meri ohranjene značilnosti naravnega in grajenega prostora. Pri tem pa se upošteva tudi režime s področja varstva kmetijskih zemljišč in gozdov, voda, narave in kulturne dediščine.
(2) Območja, namenjena izključno bivanju, se ne načrtujejo v bližini gospodarskih con, površin za industrijo, trgovskih in poslovnih con ter objektov energetske infrastrukture.
2.6.4.0 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
25. člen
(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)
(1) Območja poselitve so na podlagi strokovnih podlag in razvojnih potreb razdeljena in določena kot enote urejanja prostora (EUP). EUP se določijo kot območja enake namenske rabe s primerljivimi geomorfološkimi in urbanistično oblikovnimi značilnostmi, za katere veljajo ista merila in pogoji urejanja prostora. Pri tem se upošteva funkcionalne povezanosti med posameznimi deli poselitve ter pravne režime varovanja z različnih področij. Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) se določajo posebej za poselitev in posebej za drug prostor ter se opredeljujejo glede na namensko rabo.
(2) Merila in pogoji stavbnih zemljišč ter poselitvenega območja so določena na ravni osnovne urbanistične enote – gradbene enote (GE). V eni enoti urejanja prostora so GE z istimi merili urejanja.
(3) PIP se izdelajo kot pravna norma za izdajo gradbenih dovoljenj in hkrati usmeritev za načrtovanje konkretnih posegov. Pri tem je pomembno upoštevati posebnosti vsakega območja posebej. V takšni obliki naj bodo vsebinsko vgrajeni cilji, usmeritve in merila načrtovanja v prostoru, ki jih opredeljujeta strateški del tega odloka in UN. Posebej pomembni so tudi naslednji kakovostni kriteriji: jasnost usmeritev, možnost trdne opore načrtovalcem pri utemeljevanju posegov, transparentnost prostorskih možnosti na vsakem zemljišču posebej.
(4) Koncept PIP naj bo zgrajen na osnovni urbanistični celici prostora GE in njihovi povezanosti v EUP ter na naboru tipiziranih urbanistično pravnih elementov, da bo izvedbeni del odloka pregleden in natančen za različne načrtovane posege v prostoru. Zato naj ti pravni modeli obravnavajo GE kot funkcionalni prostor oziroma upravljavsko zaokroženo prostorsko celoto. GE praviloma zajemajo več stavb in več zemljiških parcel, na katerih so zgrajeni objekti oziroma so s tem aktom namenjene graditvi objektov.
(5) Pri stavbah, kjer je identiteta prostora manj pomemben element, naj ti prostorski modeli določajo predvsem robne pogoje umeščanja in oblikovanja, ki izhajajo iz vlog GE, stavb, zunanjih ureditev ipd. v širšem prostoru. Pravno prostorski modeli GE naj zajemajo vse aspekte osnovne urbanistične celice v prostoru in tudi vseh stavb v njej. Koncept PIP združuje parcele, stavbe, dele naselij ipd., za katere je mogoče predpisati en določen tip pravno prostorskega modela GE v eni EUP.
(6) Pravno prostorski modeli tipov GE se izdelajo tako, da hkrati na kar najbolj fleksibilen način zagotavljajo robne pogoje za:
– urbanistično oblikovanje GE in njihovo korelacijo z drugimi, že obstoječimi stavbami GE, najpomembnejšim javnim prostorom oziroma mejo naselja oziroma sosednjimi GE,
– umestitev stavb in objektov na GE oziroma povezanost stavb s prostorom GE,
– urbanistično arhitekturno oblikovanje stavb (do ravni organizacije vhodov, fasadnega oblikovanja, oblikovanja streh …),
– višino stavb,
– gostoto pozidave oziroma stopnjo izkoriščenosti ter
– druge, v posameznem okolju specifične prostorske parametre, ki so pomembni za vključevanje stavbne strukture v okolje, v katerega se umeščajo.
(7) Predpisovanje dopustne izrabe prostora za območje redke poselitve in hkrati demografske ogroženosti je v PIP primerno opredeljevati le izjemoma, saj je v tesni soodvisnosti od kakovosti prostora za poselitev, propadanja stavbne dediščine in prebivalstvenih gibanj. Pogoje za preprečevanje ekscesnih pojavov se opredeli z drugimi regulatorji urejanja naselij.
(8) Novi energetski sistemi za proizvodnjo električne energije ali za ogrevanje stavb in sanitarne vode iz obnovljivih virov energije v strnjenih naseljih, zaselkih, osamelih domačijah in na kmetijah se načrtujejo tako, da tvorijo usklajeno arhitekturno celoto z objektom ali skupino objektov ob, v ali na katere se umeščajo. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina, ter na vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
(9) Zunaj poselitvenih območij je umeščanje in gradnja objektov za proizvodnjo ter pripadajočo gospodarsko javno infrastrukturo mogoče le, če je njihovo delovanje ekonomsko upravičeno, sprejemljivo iz okoljevarstvenih razlogov in bi bila gradnja v naselju moteča za bivanje ter z vidika tehnično tehnoloških, okoljskih in drugih razlogov v naselju nesprejemljiva.
(10) V PIP se določijo tudi merila za parcelacijo ter pogoji priključevanja objektov na omrežje prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter grajeno javno dobro. Pri določanju prostorsko izvedbenih pogojev in oblikovanju EUP se upošteva merila in pogoje glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in varovanja zdravja ljudi. Za posamezne posege v prostoru GE in EUP je potrebno predvideti tudi omilitvene ukrepe za varovanje pred onesnaževanjem, kot izhajajo iz okoljskega poročila za celovito presojo vplivov izvedbe prostorskega načrta na okolje.
Usmeritve za določitev PIP na področju varstva narave
(11) Spodbuja naj se rabo zaraščajočih se kmetijskih površin na način, ki zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot in območja biotske raznovrstnosti, še posebej na habitatnih tipih travišč na EPO in območjih Nature 2000.
(12) Pri umeščanju in gradnji objektov je potrebno ohranjati travniške sadovnjake, skupine in posamezna drevesa v agrarni in urbani krajini ter omejke in grmišča.
(13) Na večjih kmetijskih površinah se ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo omejki, živice in gozdni otoki ter travniški sadovnjaki.
(14) Gradnja stavb naj se praviloma načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega drevesa od obstoječega gozdnega roba ali obvodne drevnine.
(15) Postavljanje obor in ograjevanje parcel v odprti krajini na območjih ohranjanja narave se ne izvaja oziroma se izvaja na način, da je mogoč prehod prostoživečih vrst. Na območjih, ki so zavarovani po predpisih o ohranjanju narave, se ne postavlja obor za gojenje tujerodnih prostoživečih vrst.
(16) Za premoščanje novo izdelanih višinskih razlik naj se ne gradi betonskih škarp in opornih zidov. Premostitve naj se izvedejo v obliki zatravljenih zemeljskih brežin. Brežine naj se uredijo, utrdijo in zasadijo z avtohtonimi vrstami trav, popenjalk, grmovnic in drevja.
Za zasaditev okolice objektov v območjih ohranjanja narave se uporabijo avtohtone, rastiščnim razmeram prilagojene drevesne in grmovne vrste. Tujerodnih ali eksotičnih rastlinskih vrst se ne vnaša.
(17) Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in obvodnih zemljiščih naj zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(18) Obsega poplavnih območij ali odtočnih režimov naj se ne spreminja, kadar pa je to potrebno, se zagotovi ustrezno nadomestitev. Vodna infrastruktura se načrtuje tako, da se omogoča delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih.
(19) Urejanje vodotokov naj bo vsestransko pretehtano in naj upošteva naravno dinamiko porečja ter naj se izvaja s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike. Ob vodotokih naj se ohranja ali ponovno vzpostavi zveznost obrežne vegetacije.
(20) Na reguliranih vodotokih se omogoči izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja. V primerih regulacij, pri katerih so bile uničene površine za zadrževanje visokih voda, naj se pretehta možnost sanacije z zadrževanjem visokih voda na poplavnih površinah ob vodotokih.
(21) Označevanje naravnih vrednot in območij biotske raznovrstnosti naj se izvaja skladno z določili Pravilnika o označevanju zavarovanih območij naravnih vrednot.
(22) Načrtovanje in gradnja nove ter vzdrževanje obstoječe prometne infrastrukture naj ne povečuje drobljenja ekosistemov, zagotavlja pa naj ustrezne prehode za prostoživeče vrste.
(23) Na zavarovanih območjih, območju naravnih vrednot in območju biotske raznovrstnosti naj se kablovodi izvedejo podzemno. Umeščanje v prostor naj se izvede na način, da ob izkopu jarka ne bo prišlo do poškodovanja koreninskega sistema dreves.
(24) Zaradi zmanjšanja negativnih učinkov svetlobnega onesnaževanja in s tem možnosti poslabšanja ugodnega stanja živalskih vrst (npr. nočni metulji, netopirji) naj se osvetljevanje območij načrtuje tako, da bo svetloba časovno omejena in prostorsko usmerjena proti tlom. Osvetljevanje naj se izvede s svetilnimi telesi, ki so v skladu z določili Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
Določitev območij OPPN
(25) OPPN so opredeljeni kot načini celovitega urejanja prostora povsod tam, kjer niso izpolnjeni osnovni pogoji za urejanje s PIP in kjer ni mogoče doseči prostorskih ciljev razvoja brez načrtovanja celovitega razvoja posameznih zaključenih območij. Pri opredeljevanju OPPN so posebej pomembni uveljavljanje javnega prostora, usklajevanje različnih funkcij in rabe ter realizacija smiselnih parcelacij. Za posamezno območje, ki se ureja z OPPN, se opredelijo ključne usmeritve kot okvir za uresničevanje ciljev prostorskega razvoja na ravni poselitvene enote in občine.
2.7.0.0 Razvoj naselij na podlagi urbanističnega načrta
26 člen
(koncept prostorskega razvoja centralnih naselij)
(1) Za osrednje poselitveno območje v občini, ki obsega mesto Sevnica in naselja Boštanj, Dolenji Boštanj, Radna in Log (zaključeno območje poselitve na območju UN Sevnica z Boštanjem) ter za naselje Krmelj je izdelan UN kot osnova za pripravo strateškega in izvedbenega dela akta. Z UN je zasnovan dolgoročni prostorski razvoj navedenih naselij, v njem pa so podana izhodišča za pripravo razvojnih ukrepov v prostoru. Vodnim površinam in njenim obrežjem se iz vidika preživljanja prostega časa in varstva narave daje poseben pomen.
Koncept prostorskega razvoja Sevnice z Boštanjem, Dolenjim Boštanjem, Radno in Logom
Usmeritve razvoja naselja ter podrobnejše namenske rabe
(2) Krepitvi vloge in pomena Sevnice z Boštanjem, Dolenjim Boštanjem, Radno in Logom v širšem regionalnem merilu mora slediti ustrezna uravnoteženost namenske rabe prostora, ki je na območju UN usklajena z dolgoročnim razvojem aglomeracije mesta. Ob Savi na njenem desnem bregu med Boštanjem in reko Savo se razvijajo pretežno industrijske dejavnosti in v središčnem delu centralne dejavnosti brez bivanja, ki zahtevajo večje razvojne površine. V Sevnici se ohranja industrijsko območje med železniško progo in Savo, vendar se območje skladno s potrebami in možnostmi postopoma lahko preobrazi v območje oskrbe in storitev ter poslovnih dejavnosti, zlasti na območju industrijske cone (IC Sevnica) na Savski cesti. Za proizvodnjo se ohranjajo tudi lokacije območja Kopitarne in ob Planinski cesti na skrajnem severnem robu naselja ob Sevnični.
(3) Za razvoj centralnih dejavnosti z bivanjem se v Sevnici poleg sedanjega mestnega središča Trga svobode in celotne Kvedrove ceste ter starega mestnega jedra namenjajo še območja ob Hermanovi cesti na zahodni strani mesta in prostor med ulicami Ob gozdu, Grič in Prvomajska ulica, ki se nahaja znotraj razmeroma intenzivno izrabljenega starega stanovanjskega dela naselja. V manjšem obsegu se centralne dejavnosti razvijajo še na vzhodni strani Drožanjske ceste. Obsežnejše razvojne površine za centralne dejavnosti se ohranjajo in načrtujejo v območju Boštanja in Radne.
(4) Primerna območja za srednjeročni razvoj stanovanjskih površin ter centralnih dejavnosti se načrtujejo predvsem v Boštanju. Boštanj se z novimi površinami širi severno od starega dela naselja. V Sevnici se večje nove površine za bivanje zagotavljajo zahodno od Drožanjske ceste ter na vzhodnem delu Florjanske ulice. Dolgoročno se bodo za potrebe bivanja lahko aktivirale površine na območju Loga med glavno cesto in Savo.
Razvojni ukrepi
(5) Urbani razvoj poselitvenega prostora Boštanja se intenzivira s prenovo obstoječih stavbnih struktur na območjih za bivanje, industrije in centralnih dejavnosti. Mesto mora zato prvenstveno izrabiti razpoložljive možnosti prenove in zgostitve zastarelega in pogosto dotrajanega stavbnega fonda ter tako izrabiti notranje rezerve, na zahodni strani mesta na območju Šmarja. Prav tako se na vzhodni strani, severno od mestnega jedra, s prenovo in zgostitvijo intenzivira urbani značaj pretežno stanovanjskega območja. Celovite prenove in zlasti funkcijske preobrazbe je potrebno osrednje območje industrijskega kompleksa ob Savi (IC Sevnica) ter novo mestno središče. Celovita prenova se načrtuje za območja starega mestnega jedra Sevnice ter izvornega jedra Šmarja in Loga. Prenova jedra Sevnice se načrtuje celovito tako, da so obravnavani posamezni urbanistično arhitekturni in razvojno pomenski kompleksi jedra s svojim vplivnim zaledjem: Glavni trg, Florjanska ulica, grajski kompleks z grajskim parkom, naselbina Dobrava. Potrebno je izdelati OPPN, namenjen celoviti prenovi območja. Konservatorski načrt, ki mora biti pripravljen skladno s predpisi o varstvu kulturne dediščine, je obvezen sestavni del OPPN. Urbani razvoj poselitvenega prostora Boštanja se intenzivira s prenovo obstoječih stavbnih struktur na območjih za bivanje, industrijo in centralne dejavnosti. Na območju med Boštanjem in Radno se zagotavlja prostor za razvoj industrije in centralnih dejavnosti.
Javne in zelene površine ter druge oblike javnega dobra
(6) Zelene površine v javni ali poljavni rabi se umešča tako, da se navezujejo na naravno zaledje naselja. Zeleni sistem širšega mestnega območja na elementarni ravni tvorijo zelene obvodne površine ob Savi, pobočje grajskega hriba z grajskim parkom, pokopališče s hribom in pobočje pod severnim delom Boštanja. Vanj se vključujejo površine za šport in rekreacijo v posameznih delih mesta (Boštanj, Radna, Log, Sevnica), namenjene potrebam v stanovanjskih kompleksih ter šolah. Vodne površine Save in njena obrežja se pri razvoju osrednjega poselitvenega območja ob Savi ohranjajo in varujejo kot prostor preživljanja prostega časa in varstva narave. Raba prostora in izvajanje dejavnosti naj bo v čim večji možni meri usmerjena v ponovno vzpostavitev vrstno in strukturno pestrega pasu obvodne vegetacije ter ugodnih življenjskih pogojev vrst in habitatnih tipov vezanih na vodno in obvodno okolje.
Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa
(7) Na osrednjo prometnico – državno cesto G-1 Celje–Zidani Most–Radeče–Boštanj–Krško se navezujejo regionalne ceste. Večja integracija širšega mestnega prostora in povezanost poselitvenega prostora na območju UN bo dosežena na območju Loga z načrtovanjem in izgradnjo nove prometne povezave preko Save s priključnimi cestami za razbremenjevanje mestnega središča iz smeri Krškega. V osrednjem mestnem tkivu Sevnice in na območju Boštanja se zasnuje hierarhično urejena ulična mreža s sekundarno navezovalno osjo. Ta naj zagotavlja regulacijo prometnih tokov v t.i. prometnih konicah in večstransko dostopnost mestnih karejev.
(8) Načrtovane kompleksne prostorske in zlasti prometne ureditve mesta morajo upoštevati koncept razvoja kolesarskega omrežja in pešpoti mesta s povezavami širšega zaledja. Temeljna mreža se vzpostavi na utrjenih obrežnih površinah ob Savi in ob primarnih prometnicah. Prioritetno se skozi območje UN ureja kolesarsko pot državnega pomena Radeče–Sevnica–Brestanica in Sevnica–Mokronog. Na območju starega mestnega jedra in mestnega središča Sevnice ter v središčnih prostorih Boštanja se zagotavljajo dodatne površine za parkiranje, ki se s spremenljivim režimom parkiranja lahko uporabljajo tudi kot druge javne ali rekreacijske površine.
(9) Prometno povezanost Sevnice z omrežjem potniškega in tovornega prometa po železnici zagotavlja železniška postaja s transportnim terminalom na glavni progi Ljubljana–Dobova. Pomembno jo dopolnjuje regionalna proga Sevnica–Trebnje. Železniška postaja Sevnica se ohranja kot potencialno logistično vozlišče državnega pomena z dobro povezanostjo cestnega in železniškega transporta na pomembnih prometnih smereh 10. koridorja in 3. razvojne osi. Zato se ohranja koridor za modernizacijo povezave v smeri Trebnjega.
Komunalna oskrba in telekomunikacije
(10) Obstoječe vodovodno omrežje se postopno rekonstruira in izvede v dolgoročno zadostnih kapacitetah. Kanalizacijsko omrežje se pri rekonstrukcijah in novogradnjah izvaja praviloma v ločenem sistemu. Kanalizacijski sistem za celotno območje Sevnice, Boštanja, Dolenjega Boštanja, Loga in Radne se dogradi. V naselju se uredi mreža zbirnih mest za odvoz komunalnih odpadkov in ekoloških otokov za ločeno zbiranje odpadkov. Obstoječa pokopališča v Sevnici, Boštanju in na Logu se vključno z rezerviranim prostorom za dolgoročne potrebe ohranjajo na sedanji lokaciji. Površine, rezervirane za dolgoročno širitev, se urejajo kot zelene parkovne površine. Na celotnem območju UN se načrtuje izgradnja sodobnega širokopasovnega telekomunikacijskega omrežja. Obstoječe prostozračno telefonsko omrežje se postopno nadomešča z optičnimi distribucijskimi vodi.
Energetska oskrba in lokalni energetski koncept
(11) Načrtuje se ločitev boštanjskega in sevniškega kabelskega srednjenapetostnega razdelilnega omrežja in vzpostavitev kabelske zanke med RTP Sevnica in TP na območju UN vključno z bližnjimi naselji. Za potrebe ogrevanja in drugo energetsko oskrbo objektov se razvijajo posamični ali skupinski lokalni projekti z načrtovano izrabo obnovljivih virov energije (sončna in geotermalna energija, biomasa ...). Ob ekonomski utemeljitvi in investicijski zmožnosti se v središčnih delih naselij za potrebe ogrevanja družbenih objektov (šola, vrtec, dom za ostarele) zgradi daljinski sistem na biomaso. Ob tem sta oskrba s plinom in daljinski sistem ogrevanja konkurenčna vira in se zaradi sorazmerno majhnega potenciala porabnikov izključujeta. Zato je za posamezna območja mesta potrebno izbrati racionalnejšo in okoljsko sprejemljivejšo rešitev. Obstoječe plinovodno omrežje se v prihodnje nadgrajuje z manjšimi širitvami še nepokritih območij potencialnih uporabnikov predvsem v predelih mesta z individualnimi stanovanjskimi hišami.
Koncept prostorskega razvoja Krmelja
Usmeritve razvoja naselja ter podrobnejše namenske rabe
(12) Urbano središče Krmelja naj se razvija ob glavni prometni žili, na območju terciarnih in kvartarnih dejavnosti, kjer naj se prednostno razvijajo najpomembnejše javne vsebine. Krmelj je naselje z industrijsko tradicijo, zato se obstoječe proizvodne površine na zahodni strani ohranjajo. Razvoj industrije je tu omejen z naravnimi značilnostmi prostora (strmo pobočje in Hinja). Na južnem robu naselja Krmelj je predvidena izgradnja nove gospodarske cone. Območje se namenja razvoju gospodarskih dejavnosti, pretežno sekundarnega in terciarnega sektorja. Vzpostavi naj se stavbna struktura srednjega merila ter nova mreža javnega prostora. Industrijski kompleks tovarne Inkos se ohranja v obstoječem obsegu brez možnosti širitve. Površine za bivanje se ohranjajo in razvijajo v severnem delu naselja in vzhodno od glavne prometnice. Jugozahodno od središča naselja se razvijajo dejavnosti vzgoje in izobraževanja, in sicer učna pot, ki predstavlja zgodovino nastanka ribnikov in tudi njihovo današnjo funkcijo (rastlinstvo in živalstvo), ki se nadaljuje s športno rekreacijskim kompleksom in večjim območjem zelenih površin ter posebnim območjem za razvoj turizma. Osrednja kakovost naravnih prvin prostora v območju naselja v UN je vodno telo – ribnik s pripadajočimi zelenimi površinami. Delno je razvoj območja usmerjen v razvoj dejavnosti, ki bodo prispevale k ohranjanju naravnih kvalitet prostora, zaradi katerih ima območje iz vidika varstva narave status naravne vrednote. Na delu, ki meji na vodotok Hinjo in okoliški gozd, se zagotovi mirno cono, ki je ljudem nedostopna. Ta del ribnika se prepusti naravnim procesom zaraščanja. S tem se omogoči mir na vodi in ob vodi za življenje prostoživečih vrst.
(13) V novih stanovanjskih soseskah naj se vzpostavlja pretežno stavbna struktura drobnega merila – enostanovanjska gradnja. Kot taka naj tipološko dopolnjuje obstoječa poselitvena območja in kakovostno redefinira robove naselij. Najpomembnejše kvartarne dejavnosti so skoncentrirane v jedru in ob primerni strukturni osi. Pri umeščanju javnih vsebin, ki generirajo zbiranje prebivalcev, je pomembno, da se razvija polivalentnost rabe in prostorskih oblik v širšem področju ter da se prostor odpira v različnih smereh.
Razvojni ukrepi
(14) V srednjeročnem obdobju bo prostorski razvoj Krmelja usmerjen v izrabo notranjih rezerv s prenovo in intenzivnejšo izrabo obstoječih stavbnih zemljišč na severnem in južnem robu naselja. V jedru Krmelja je potrebno zagotoviti celovito prenovo. Širitve pozidave za potrebe bivanja se načrtujejo v vhodnem delu, severno od ceste proti Hinjcam. Za razvoj športno rekreativnih površin ter turistične ponudbe se načrtuje ureditev prostora zahodno od jezera, ki vključuje tudi velik del zelenih površin. Kompleksne ureditve za prenovo in širitev se izvajajo na podlagi OPPN. Razvoj naselja s širitvijo v dolgoročnem obdobju za potrebe poselitve je možen predvsem na severnem delu severno od obstoječe stavbne strukture, v manjšem obsegu pa še na zahodnem robu v smeri proti Gabrijelam. Ob ustreznem razvoju turistične ponudbe ob jezeru in po izrabi razpoložljivih obstoječih površin stavbnih zemljišč bo mogoče aktivirati še zaledne površine v smeri proti zahodu. Potencialne možnosti za razvoj industrije in centralnih dejavnosti zagotavlja sprejet podrobni prostorski načrt na površinah na južni strani ob vstopu v naselje iz smeri Tržišča. Širitev naselja v tej smeri bo mogoča in opravičljiva le ob jasno izraženih investicijskih odločitvah o vlaganjih v kompleksno ureditev novih proizvodnih in storitvenih površin za objekte v primeru znanih investitorjev.
Javne in zelene površine ter druge oblike javnega dobra
(15) Koncept zelenega sistema v UN Krmelj temelji na vzpostavitvi na novo oblikovanih zelenih površin in ohranjanju obstoječih zelenih površin znotraj naselja ter ohranjanju naravnih kakovostnih območij, ki jih tvorijo gozdna pobočja in obvodni prostor potoka Hinja z jezeri. Na območju obeh ribnikov se dopusti le razvoj dejavnosti, ki bodo prispevale k ohranjanju naravnih kvalitet prostora, zaradi katerih ima območje z vidika varstva narave status naravne vrednote. Načrtujejo se lahko le posegi, ki bodo omogočali izvajanje nemnožične in nehrupne dejavnosti in rekreacije, ter vzgojnoizobraževalne aktivnosti. Uredi se učne poti na območju, ki bo predstavila zgodovino nastanka ribnikov in tudi njihovo današnjo funkcijo (rastlinstvo in živalstvo). Na delu območja, ki meji na vodotok Hinjo z okoliškim gozdom, se zagotovi mirno cono. Del območja ribnikov naj se prepusti naravnim procesom zaraščanja. Na to območje se prepreči dostop ljudem ter s tem zagotovi mir na vodi in ob vodi za življenje prostoživečih vrst (ekološki park). Na drugih površinah območja ob jezerih in ob potoku naj se uredi rekreacijske površine na prostem, ki naj bodo med sabo povezane s sprehajalno in kolesarsko potjo, in na nekaterih mestih uredi prehod preko potoka. Med stanovanjskimi in poslovno industrijskimi območji naj se zagotovi industrijsko zelenje, ki bo imelo pozitiven vpliv tako na vidni stik kot na mikroklimatske razmere stanovanjskih območij. Med naseljem Krmelj in manjšim zaselkom Hinjce naj se ohranja zelena cezura (gozd in kmetijske površine), ki preprečuje spojitev naselij in ohranja značilen poselitveni vzorec zaselka Hinjce. Pomemben del zelenega sistema naj tvorijo parkovne ureditve, športnorekreacijske površine, zeleni otoki trgov, odprti prostori za pešce v gosteje poseljenem območju in poljavne zelene površine stanovanjskih in površin centralnih dejavnosti.
Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa
(16) Regionalna cesta R3-738 (Tržišče–Hotemež) in lokalna cesta (Križišče–Krmelj–Pijavice) s prečnim potekom nanjo tvorita osnovo prometnega sistema Krmelja. Na primarno os (regionalna cesta) in sekundarno os (lokalna cesta) se navezuje pretežni del naselja. Obe prometnici sta na območju UN potrebni celovite rekonstrukcije z obnovo in dograditvijo vodov druge gospodarske javne infrastrukture. Pri urejanju prometnih površin se upošteva načrtovana kolesarska povezava Tržišče–Krmelj. V središču Krmelja je potrebno urediti javne parkirne površine v podporo razvoju centralnih dejavnosti naselja in za zagotavljanje prometne varnosti osrednje povezave v smeri Tržišča in Šentjanža.
(17) Osrednja strukturna os – glavna cesta, ki poteka v smeri sever–jug, naj se poleg prometne vloge razvija tudi kot osrednji javni prostor Krmelja. Na tem linearnem elementu naj se na pomembnih prometnih stičiščih oblikujejo lokalni središčni prostori. Najpomembnejši izmed njih naj se razvije na območju glavnega križišča SV ob šoli. Severno in južno od njega naj se razvijejo manj pomembni javni središčni prostori. Prečna os – cesta iz Gabrijele proti vzhodu, je druga najpomembnejša strukturna os, na kateri naj se razvija javni prostor.
Komunalna oskrba in telekomunikacije
(18) Oskrba s pitno vodo se zagotavlja iz obstoječega vodovodnega sistema. Dotrajani deli naj se prenavljajo in v skladu z načelom celovite prenove dograjujejo. Prioritetna je obnova vodovoda ob strukturnih oseh skozi naselje. Kanalizacijsko omrežje se pri rekonstrukcijah in novogradnjah izvaja praviloma v ločenem sistemu s priključitvijo na ČN. V naselju se uredi mreža zbirnih mest za odvoz komunalnih odpadkov in ekoloških otokov za ločeno zbiranje odpadkov. V neposredni bližini naselja v smeri proti Gabrijelam se zagotovi ureditev zbirnega centra za ravnanje z odpadki. Obstoječe pokopališče se, vključno z rezerviranim prostorom za dolgoročne potrebe, ohranja na sedanji lokaciji. Slednja se ureja kot zelena parkovna površina. Obstoječo telefonsko napeljavo in hišne priključke se postopno dograjuje in zamenja z optičnimi kabli v zemeljski izvedbi. Dostop do širokopasovnih povezav se načrtuje vsem uporabnikom na območju UN.
Energetska oskrba in lokalni energetski koncept
(19) Obstoječe nizkonapetostno omrežje se posodobi in okrepi za potrebe razvijajoče se industrije in poselitve. Pri tem se namesto zračnih vodov vgrajuje zemeljsko omrežje. Za potrebe ogrevanja in drugo energetsko oskrbo objektov se razvijajo posamični ali skupinski lokalni projekti z načrtovano izrabo obnovljivih virov energije (solarna in geotermalna energija, biomasa ...). Ob ekonomski utemeljitvi in investicijski zmožnosti se v središču Krmelja za potrebe ogrevanja družbenih objektov (šola, vrtec in druge družbene dejavnosti) zgradi daljinski sistem na biomaso.
3.0.0.0 Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta
3.1.0.0 Splošne določbe
3.1.1.0 Pravni obseg akta
27. člen
(pravni obseg glede na vrsto posegov)
(1) Izvedbeni del OPN se nanaša na vse vrste posegov v prostor po Zakonu o graditvi objektov in drugem predpisu v zvezi s posegi v prostor: novogradnje, dozidave, nadomestne gradnje, rekonstrukcije, spremembe namembnosti, odstranitve in vse vrste drugih posegov v obstoječe objekte in zemljišča.
(2) Na območju urejanja prostora so dovoljeni vsi posegi, ki niso v nasprotju z določili tega odloka ter veljavnimi zakonskimi in podzakonskimi akti, ki urejajo to območje.
(3) Za posege po izdanih ustreznih upravnih dovoljenjih se smatra, da niso v nasprotju s tem odlokom. Pri posegih v obstoječe objekte, kjer zgrajeno stanje ni v skladu z merili legalnosti, je potrebno ugotovljene prostorske konflikte sanirati v skladu z določili tega odloka. Slednji se lahko urejajo tudi v skladu s 105. členom odloka, v katerem so opredeljene možnosti odstopanj.
28. člen
(skladnost posega z OPN)
(1) Poseg v prostor je s tem odlokom skladen, če je v skladu z naslednjimi predpisanimi elementi OPN:
– s podrobnejšo namensko rabo zemljišča (opredeljeno v grafičnih sestavinah izvedbenega dela OPN (_223_eup_pnrp_pip)),
– z določili PIP za KGV po posameznih namenskih rabah zunaj območja stavbnih zemljišč (KGV – 3.3.0.0) oziroma določili PIP za dotičen tip EUP za posege na območju stavbnih zemljišč (3.4.0.0),
– z merili in pogoji varovanj (3.1.4.0), ki so prikazani v prikazu stanja (_3223_varst_rezimi),
– z merili in pogoji javnega prostora in gospodarske javne infrastrukture (3.2.0.0) ter
– s posebnimi merili in pogoji urejanja EUP oziroma podobmočij KGV (3.5.0.0 – Specifikacija EUP in podobmočij KGV s posebnimi PIP).
(2) Poseg v javni prostor oziroma poseg v zvezi z ureditvijo gospodarske javne infrastrukture mora biti skladen tudi z merili in pogoji javnega prostora ter gospodarske javne infrastrukture (3.2.0.0).
29. člen
(hierarhija določil)
(1) Posebna merila in pogoji, ki so za posamezno EUP opredeljena v 3.5.0.0. – Specifikacija EUP in podobmočij KGV s posebnimi PIP (še posebej v petem stolpcu), so pravno nadrejena ostalim določilom PIP za posamezno EUP. Poleg tega pa so določila tipov in števila glavnih stavb (navedenih v tretjem stolpcu) in števila pomožnih stavb (navedenih v četrtem stolpcu) nadrejene določilom glede vrste in števila stavb, ki so navedeni v posameznem tipu GE.
(2) Pri posegih na naselbinsko pomembnih izvornih stavbah oziroma pri njihovih nadomestnih gradnjah v prvi vrsti veljajo merila, opredeljena za tovrstne stavbe v 55. členu odloka.
(3) V primerih eventualnih kontradiktornosti med posameznimi določbami se, poleg interpretacije zakonodaje, v tem odloku upoštevajo določila oziroma izrazi v zaporedju vsebinskih sklopov v tem odloku, v obrazložitvi odloka ter termini in opredelitve v strokovnih podlagah ter v prikazu stanja, ki so sestavine tega odloka.
3.1.2.0 Namenska raba
30. člen
(namenska raba)
V OPN je določena namenska raba vseh zemljišč in objektov v občini. V skladu s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij, je po spodaj navedenih opredelitvah prikazana na karti _223_eup_pnrp_pip izvedbenega dela OPN.
+---------------------------------------------------------------+
|I. Območja stavbnih zemljišč                                   |
+--------------------------------+------------------------------+
|Osnovna namenska raba prostora  |Podrobnejša namenska raba     |
|                                |prostora                      |
+----------+---------------------+---------+--------------------+
|Oznaka    |Opis                 |Oznaka   |Opis                |
+----------+---------------------+---------+--------------------+
|S         |območja stanovanj    |SS       |stanovanjske        |
|          |                     |         |površine            |
+----------+---------------------+---------+--------------------+
|          |                     |SB       |stanovanjske        |
|          |                     |         |površine za posebne |
|          |                     |         |namene              |
+----------+---------------------+---------+--------------------+
|          |                     |SK       |površine            |
|          |                     |         |podeželskega naselja|
+----------+---------------------+---------+--------------------+
|          |                     |SP       |površine počitniških|
|          |                     |         |hiš                 |
+----------+---------------------+---------+--------------------+
|C         |območja centralnih   |CU       |osrednja območja    |
|          |dejavnosti           |         |centralnih          |
|          |                     |         |dejavnosti          |
+----------+---------------------+---------+--------------------+
|          |                     |CD       |druga območja       |
|          |                     |         |centralnih          |
|          |                     |         |dejavnosti          |
+----------+---------------------+---------+--------------------+
|I         |območja proizvodnih  |IP       |površine za         |
|          |dejavnosti           |         |industrijo          |
+----------+---------------------+---------+--------------------+
|          |                     |IG       |gospodarske cone    |
+----------+---------------------+---------+--------------------+
|          |                     |IK       |površine z objekti  |
|          |                     |         |za kmetijsko        |
|          |                     |         |proizvodnjo         |
+----------+---------------------+---------+--------------------+
|B         |posebna območja      |BT       |površine za turizem |
+----------+---------------------+---------+--------------------+
|          |                     |BC       |športni centri      |
+----------+---------------------+---------+--------------------+
|Z         |območja zelenih      |ZS       |površine za oddih,  |
|          |površin              |         |rekreacijo in šport |
+----------+---------------------+---------+--------------------+
|          |                     |ZP       |parki               |
+----------+---------------------+---------+--------------------+
|          |                     |ZD       |druge urejene zelene|
|          |                     |         |površine            |
+----------+---------------------+---------+--------------------+
|          |                     |ZK       |pokopališča         |
+----------+---------------------+---------+--------------------+
|P         |območja prometnih    |PC       |površine cest       |
|          |površin              |         |                    |
+----------+---------------------+---------+--------------------+
|          |                     |PŽ       |površine železnic   |
+----------+---------------------+---------+--------------------+
|          |                     |PO       |druge prometne      |
|          |                     |         |površine            |
+----------+---------------------+---------+--------------------+
|E         |območja energetske   |         |                    |
|          |infrastrukture       |         |                    |
+----------+---------------------+---------+--------------------+
|O         |območja okoljske     |         |                    |
|          |infrastrukture       |         |                    |
+----------+---------------------+---------+--------------------+
|A         |površine razpršene   |         |                    |
|          |poselitve            |         |                    |
+----------+---------------------+---------+--------------------+
|          |razpršena gradnja    |         |znak v prostoru     |
+---------------------------------------------------------------+
|II. Območja kmetijskih zemljišč                                |
+----------+---------------------+---------+--------------------+
|K1        |najboljša kmetijska  |         |                    |
|          |zemljišča            |         |                    |
+----------+---------------------+---------+--------------------+
|K2        |druga kmetijska      |         |                    |
|          |zemljišča            |         |                    |
+---------------------------------------------------------------+
|III. Območja gozdnih zemljišč                                  |
+----------+---------------------+---------+--------------------+
|G         |gozdna zemljišča     |GP       |gozd s posebnim     |
|          |                     |         |namenom             |
+---------------------------------------------------------------+
|IV. Območja voda                                               |
+----------+---------------------+---------+--------------------+
|V         |površinske vode      |VC       |celinske vode       |
+----------+---------------------+---------+--------------------+
|VI        |območje vodne        |         |                    |
|          |infrastrukture       |         |                    |
+---------------------------------------------------------------+
|V. Območja drugih zemljišč                                     |
+----------+---------------------+---------+--------------------+
|L         |območja mineralnih   |LN       |površine nadzemnega |
|          |surovin              |         |pridobivalnega      |
|          |                     |         |prostora            |
+----------+---------------------+---------+--------------------+
3.1.3.0 Način urejanja
3.1.3.1 Način urejanja na območjih enot urejanja prostora
31. člen
(urejanje EUP)
(1) Izvedbeni del OPN določa urejanje EUP z njihovo mejo, z namensko rabo in z določili PIP. DPN in občinski podrobnejši izvedbeni akti, ki ostanejo v veljavi, so le povzeti, OPPN pa so le opredeljeni. Poleg tega v EUP veljajo tudi režimi varovanj iz priloge – prikaza stanja.
(2) Za celotno območje občine je opredeljena mreža EUP. Prostorski izvedbeni pogoji skupaj z varovanji in drugimi vsebinami OPN kot pravna norma določajo merila in pogoje za vse vrste posegov za vse EUP. Tako predpisujejo tudi merila in pogoje razmerij med EUP, nadalje glede parcelacije, priključevanja na javno infrastrukturo, glede varstva narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ohranjanja kulturne dediščine, zatem glede načina umeščanja stavb glede lege, velikosti in oblikovanja – na tak način in tako natančno, da je v teh delih odlok podlaga za pridobitev upravnih dovoljenj za posege v prostor.
(3) Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) so ločeno določeni za območja stavbnih zemljišč za poselitev in posebej za preostali prostor občine. Pri slednjem so izjeme le površine prometne infrastrukture.
32. člen
(EUP za območja stavbnih zemljišč)
Merila in pogoji urejanja na območjih stavbnih zemljišč so določeni v EUP na ravni osnovne urbanistične enote – gradbene enote (3.4.4.0 GE). Na podlagi strokovnih podlag in opredeljenih razvojnih usmeritev so opredeljene gradbene enote. GE z enakimi razvojnimi usmeritvami so tako združene v en EUP. Na ta način so za vsako GE določeni PIP – po tipih GE in z eventualnimi posebnimi merili. Določila PIP, ki so določena z ZPNačrtom in Pravilnikom OPN, so tako določena na ravni vsake GE – po posameznih EUP. PIP so v odloku med drugim določeni tudi z:
– uporabljenimi izrazi na EUP stavbnih zemljišč (3.4.1.0),
– tipi GE z robnimi določili PIP za organizacijo in urbanistično oblikovanje grajene strukture oziroma objektov na GE (3.4.3.0),
– tipi stavb z robnimi določili glede oblikovanja le-teh (3.4.3.3),
– specifikacija EUP s posebnimi merili PIP (3.5.0.0).
33. člen
(PIP v EUP zunaj območja stavbnih zemljišč – EUP KGV)
(1) Območje celotne občine zunaj območij stavbnih zemljišč pokriva EUP z oznako KGV. Znotraj KGV so opredeljena podrobnejša merila in pogoji za posege na dele KGV po vrsti rabe na kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, vodne površine, prometne površine in druga območja – torej za zemljišča, ki niso stavbna, razen prometnih površin. PIP v KGV so prostorsko vezani na posamezne vrste namenske rabe.
(2) Poleg tega so znotraj EUP KGV tudi podobmočja KGV, in sicer za varovanje:
– .vg,.gpn – varovalnega gozda in gozda s posebnim namenom (43. člen),
– .pp – lokacij grobišč (površine za pokope prebivalstva) v primeru naravnih in drugih nesreč (44. člen),
– .pz – lokacij grobišč (površine za pokope živali) v primeru naravnih in drugih nesreč (45. člen),
– .vi – vinogradniška območja (46. člen),
– L – površine mineralnih surovin (47. člen),
– .ru – lokacij za odlaganje ruševin v primeru naravnih in drugih nesreč (48. člen),
– .ae – lokacij za intenzivno uporabo alternativnih virov energije na KGV (49. člen),
– .re – rekreacija (50. člen),
– enote razpršene gradnje (stanovanjske in druge stavbe), ki se ne sanirajo v sklopu OPPN SORG, temveč so zanje predpisani PIP sanacije enot razpršene gradnje (51. in 52. člen odloka).
3.1.3.2 Način urejanja na območjih z določenimi občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti
34. člen
(usmeritve za OPPN)
(1) Na območjih, za katere je predvidena priprava občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), veljajo do njegovega sprejetja načeloma splošna merila tipa GE z oznako .ppn (85. člen), posebna merila iz specifikacije EUP (100. člen). Za njegovo izdelavo pa so glede koncepta, namena, obsega in načrtovanih zmogljivosti obvezne grafične opredelitve in usmeritve (101. člen odloka).
Sprememba OPPN in OPPN za območja, ki s tem odlokom niso posebej določena
(2) Predvideni OPPN se lahko spremeni oziroma se opredeli nov na podlagi izraženega interesa. To je mogoče, kolikor spremenjeni oziroma novi OPPN ni v nasprotju s tem odlokom. Odločitev o spremembi OPPN oziroma izdelavi novega glede na OPN na podlagi utemeljene ocene iz predhodno izdelanih dopolnilnih strokovnih podlag sprejme občinski svet.
(3) OPPN je mogoče in potrebno pripraviti tudi v naslednjih primerih:
– za območja, na katerih se sanira stanje in posledice naravnih in drugih nesreč,
– zagotavlja dostop do zemljišč za gradnjo in njihovo komunalno urejanje ter za dele ali celoto omrežij, naprav in objektov gospodarske javne infrastrukture,
– zagotavlja delovanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb;
– za urejanje površin, ki so javno dobro, in
– za urejanje območij, ki so predvidena za sanacijo in prenovo naselij.
(4) OPPN je potrebno praviloma, kolikor PIP ne zadoščajo za celovito ureditev, izdelati še v naslednjih primerih za gradnjo:
– več kot osem objektov z enim ali dvema stanovanjema, kadar gre za več kot osem objektov ali za površino, ki presega 1,0 ha,
– objektov z več kot 50 stanovanji in objektov za posebne oblike bivanja,
– igrišča za golf ne glede na velikost in kampa na površini nad 0,5 ha,
– na površinah nad 0,5 ha, kjer brez parcelacije javnega prostora in dostopov do posameznih stavb urbanistično ni mogoče drugače urediti,
– na območjih proizvodnih dejavnosti velikosti več kot 0,5 ha oziroma kadar gre za kompleksne preureditve,
– gospodarske javne infrastrukture, daljše od 1000 m, ter objektov gospodarske javne infrastrukture na več kot 0,5 ha.
(5) Pred pričetkom priprave je potrebno izdelati dopolnilne strokovne podlage. Izdelane naj bodo na vsaj taki ravni poglobljenosti in na primerljivih metodoloških izhodiščih, kot so pripravljene za OPN. Pri tem je potrebno eventualne različnosti od obstoječih strokovnih podlag pokazati in utemeljiti kot spremenjena stališča – upoštevajoč merila znanstveno raziskovalnega dela.
(6) V primeru, da se izdeluje OPPN le za del predvidenega območja, morata biti novo območje in ostanek funkcionalno zaokrožena, ostanek pa ne sme biti manjši od 0,5 ha. Ob pričetku pa morajo biti izdelane dopolnilne strokovne podlage za celotno območje predvidenega OPPN – z izdelano rešitvijo za prometno in gospodarsko javno infrastrukturo ter programom opremljanja zemljišč.
Način pridobitve rešitev urbanistično arhitekturnih ureditev
(7) Strokovne rešitve urbanistično arhitekturnih ureditev za območje OPPN se lahko pridobijo z urbanistično arhitekturnim natečajem ali z izdelavo najmanj dveh variantnih rešitev. O izbiri rešitve odloči pristojni organ občine.
Pravno stanje v prehodnem obdobju
(8) Do sprejema predvidenega OPPN veljajo PIP, opredeljeni za EUP na njegovem območju.
3.1.4.0 Varovanja
35. člen
(varovanja v prostoru)
Pri posegih v prostor se upoštevajo tudi PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter glede obrambnih potreb.
36. člen
(varovanje kulturne dediščine)
Splošni pogoji varovanja
(1) V občini je kulturna dediščina (po seznamu EKD iz oktobra 2012) zavarovana z občinskimi akti – Odlokom o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Sevnica in Odlokom o razglasitvi gradu Sevnica z grajskim parkom za umetnostno arhitektonski spomenik. Območja, varovana po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, so prikazana v prikazu stanja prostora, ki je priloga k temu odloku.
(2) Za varstvena območja dediščine veljajo merila in pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(3) Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev na območjih varstva kulturne dediščine in njihovih vplivnih območjih je potrebno, skladno z Zakonom o varstvu kulturne dediščine, za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika ali varstveno območje dediščine upoštevati kulturnovarstvene pogoje. Na osnovi povzetka le-teh v projektni dokumentaciji izda Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije kulturnovarstveno soglasje. Na območjih dediščinske kulturne krajine se varuje:
– krajinsko zgradbo – naravne (doline, robovi, strmine, morfologija) in kulturne prvine (središčna lega naselja in poti, dominante, znamenja),
– ekološke procese sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini (prost pretok vode, poplavnost – razpoložljiva območja za razliv),
– tipologijo krajinskih prvin (krajinski vzorec, ki ga tvorijo trakasta parcelna struktura, izmenjava kmetijskih kultur, obmejki, ostrvi),
– način povezave enot naselbinske dediščine z odprtim prostorom – robovi naselij s sadovnjaki in seniki,
– kvalitetne poglede na prostorske dominante.
(4) Na območjih, varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine, veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine. Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki:
– prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti,
– dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(5) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – npr. čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
(6) Za poseg v objekt ali območje, varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine, se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo.
(7) Ne glede na ostale določbe tega odloka velja, da so na območjih, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, dopustne naslednje gradnje in posegi:
– vzdrževanje obstoječih objektov,
– rekonstrukcije zakonito zgrajenih objektov.
(8) Gradnje novih objektov, dozidave objektov, nadzidave objektov in drugi dopustni posegi, določeni s tem odlokom, so na območjih, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, dopustni le izjemoma, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije ali v primeru dozidave in nadzidave ni možno najti druge rešitve. Gradnja ali poseg ne sme spreminjati lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo status varovanega območja ob tem mora biti poseg skladen s prostorskimi izvedbenimi pogoji. Odstranitve varovanih objektov ali delov dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, kot jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Novogradnja objekta na mestu prej odstranjenega objekta ali dela objekta kulturne dediščine mora glede velikosti in drugih urbanističnih elementov upoštevati usmeritve, kot jih določi pristojna javna služba ali so določeni v soglasju za raziskavo in odstranitev dediščine.
(9) Za registrirano kulturno dediščino velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot registrirane kulturne dediščine, niso dovoljeni. Za posamezne enote registrirane kulturne dediščine veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine.
Stavbna dediščina
(10) Za registrirano stavbno dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni materiali) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(11) Varuje se primarna masa oziroma materiali, primarni tlorisni in višinski gabariti in konstrukcijska zasnova.
(12) Varuje se primarna podoba zunanjosti stavb, in sicer arhitekturna členitev, naklon in oblika strešin, kritina, stavbno pohištvo, arhitekturne poslikave in freske, reliefi, originalni materiali, barve, detajli itd.
(13) Stekleno-betonski in stiroporni nadomestki arhitekturnega okrasja ne morejo biti del stavbne dediščine. Na fasadah ni dovoljeno pritrjevanje infrastrukturnih in komunalnih napeljav ter naprav (kolikor ni možno drugače, jih je potrebno locirati na sekundarne fasade ter oblikovno vklopiti v objekt).
(14) Varuje se prvotni (osnovni) tlorisni koncept notranjosti, predvsem primarna dispozicija komunikacij in funkcionalna zasnova.
(15) Varuje se objektu pripadajoča dvoriščno-vrtna parcela z niveleto in funkcijo površin ter lega, namembnost in oblikovanje pripadajočih sekundarnih objektov.
(16) Nivo poti in cest ob objektih dediščine, ki je primarno nižji od praga vhoda, se mora ohranjati oziroma ponovno vzpostaviti.
(17) V okolici objekta niso dovoljeni posegi, ki bi zmanjševali prostorsko kvaliteto ali funkcionalno integriteto varovane stavbne dediščine.
(18) V stavbno dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli (delna ali celovita prenova).
Naselbinska dediščina
(19) Za registrirano naselbinsko dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Kulturna krajina
(20) Za območja kulturne krajine velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine),
– odprti prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij,
– sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč),
– tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva,
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino.
Memorialna dediščina
(21) Za registrirano memorialno dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– avtentična lokacija prizorišč zgodovinskih dogodkov,
– preoblikovanost reliefa zaradi zgodovinskih dogajanj, morebitne grajene strukture, vsa gradiva in konstrukcije,
– zemeljske plasti z morebitnimi ostalinami,
– memorialna plastika, likovna oprema in vsi pomniki.
Sakralna dediščina
(22) Na sakralnih objektih so dopustni samo posegi, ki se nanašajo na sakralno dejavnost. Pozidava drugih objektov ni dopustna.
Arheološka dediščina
(23) Na območja registriranih arheoloških najdišč ni dovoljeno posegati na način, ki bi lahko poškodoval arheološke ostaline ali spremenil njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljati dna vodotokov ter jezer,
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
(24) V posamezna registrirana arheološka najdišča so izjemoma dovoljeni posegi, kot jih omogočajo ostale določbe prostorskega akta ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
(25) Pri posegih večjih razsežnostih (območja izvedbenih prostorskih načrtov oziroma območja, ki predstavljajo območja poselitve), ki so v celoti, delno ali v neposredni bližini registriranega arheološkega najdišča, se zagotovi arheološki pregled na celotnem območju predvidenega posega in ne le na območju do sedaj prepoznane arheološke dediščine.
Na vedutno izpostavljene enote arheološke kulturne dediščine se ohranjajo pogledi iz okolice.
(26) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo.
(27) Ne glede na določila tega odloka je potrebno v primeru odkritja nove kulturne dediščine o tem obvestiti strokovne službe. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja tudi splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
(28) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
(29) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine ali naselbinske dediščine je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, ki ga izda minister, pristojen za področje varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije potrebno pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
Vplivna območja kulturne dediščine
(30) Pri posegih na vplivnih območjih kulturne dediščine velja varstveni režim, da se ohranjajo varovane vrednote, kot so prostorska integriteta, pričevalnost, vedute in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne dediščine. Dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine.
(31) Vplivna območja so območja varstva, v katerih je ob posegih potrebno upoštevati sledeče usmeritve:
– ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo,
– ohranjati kvalitetne poglede na prostorske dominante,
– ohranjati večja in pomembnejša drevesa ob znamenjih in sredi kmetijskih površin,
– ob kulturni dediščini upoštevati tudi druge kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine,
– usmerjati izvajanje dejavnosti tako, da ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko ter časovno kontinuiteto,
– pospeševati izvajanje dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot kulturne krajine ter omejevati ali preprečevati tiste, ki jih načenjajo,
– usmerjati dejavnost v vplivnem območju tako, da ne povzročijo degradacije ali uničenja površinskih vodotokov,
– preprečiti spremembe vodnega režima na pretežno naravno ohranjenih vodotokih,
– pred pridobitvijo kulturnovarstvenih pogojev ni dopustno spreminjati nivelete (kote in oblike) terena.
Presoja vplivov na okolje
(32) Na območjih, za katera je predpisana presoja vplivov na okolje (Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje), je potrebno opraviti predhodne arheološke raziskave v okviru ocene arheološkega potenciala, ki so namenjene pridobivanju informacij o ranljivosti oziroma primernosti prostora z vidika varstva arheološke dediščine. Če za taka območja ni možna presoja vplivov na okolje, ker predhodne arheološke raziskave izven območij registriranih arheoloških najdišč še niso opravljene, se takšno območje ureja z OPPN, predhodne raziskave in presoja vplivov na okolje pa se opravijo pred pripravo OPPN.
Območja druge dediščine
(33) Za območja druge dediščine velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– materialna substanca, ki je še ohranjena,
– lokacija in prostorska pojavnost,
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
Varstvo vojnih grobišč
(34) Na vojnih grobiščih je prepovedano spreminjati zunanji videz grobišč, poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente in izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč.
37. člen
(varovanje naravnih dobrin in ustvarjenih kvalitet prostora, zdravja ljudi ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Varovanje kmetijskih zemljišč
(1) Varovanje kmetijskih zemljišč je v osnovi opredeljeno s kategorijo namenske rabe in PIP za tovrstno namensko rabo, ki je opredeljena v EUP KGV K/K1/K2 (40. člen). Osnove za opredelitev namenske rabe in PIP so veljavni predpisi s področja kmetijstva, usmeritve za ravnanje in varstvo kmetijskih zemljišč v smernicah ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, ter podatki iz prikaza stanja prostora. V primeru umeščanja novih oziroma večjih infrastrukturnih objektov v kmetijski prostor se jih umešča tako, da se kar najmanj prizadenejo najboljša kmetijska zemljišča ter se zagotovi ustrezen odmik od le-teh. Na območjih predvidenih posegov naj se do izvedbe posegov ohranja kmetijska raba zemljišč. Na najboljša kmetijska zemljišča (oziroma trajno varovana kmetijska zemljišča) se posega šele, ko so izkoriščene možnosti uporabe drugih zemljišč nekmetijske rabe in zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko rabo.
(2) Za varstvo kmetijskih zemljišč je potrebno upoštevati še naslednje ukrepe:
– preprečiti je potrebno izlitja nevarnih snovi na kmetijska zemljišča (namestitev lovilcev olj za preprečitev izpiranja na kmetijske površine) ter ob eventualni nesreči zagotoviti takojšnje ukrepanje, preprečiti onesnaženje tal oziroma kmetijskih zemljišč in rastlin, pri čemer je posebno pozornost potrebno nameniti preprečevanju onesnaženosti v predelih kmetijske pridelave,
– med gradnjo dovoznih cest do objekta se morajo vozila v največji meri izogibati manipuliranju na sosednjih kmetijskih zemljiščih,
– posegi naj se na kmetijskih zemljiščih izvedejo tako, da v najmanjši možni meri vplivajo na sosednja kmetijska zemljišča;del trajno izgubljenih kmetijskih površin se zagotovi na površinah v zaraščanju ali na že zaraščenih površinah,
– potrebno je izvesti sanacijo in rekultivacijo kmetijskih zemljišč, ki bodo v času izvedbe posegov degradiranena površinah, kjer so načrtovani začasni objekti za izvedbo posegov, se po dokončanju del vzpostavi prejšnje stanje,
– potrebno je zagotoviti zadostno število prehodov za kmetijsko mehanizacijo na območju predvidenih gradenj,
– kjer je pri izvedbi posega predvidena odstranitev vrhnjega sloja tal, je le-tega potrebno odložiti na predvidenem nadomestnem kmetijskem zemljišču. Ta postopek se izvede pred začetkom ostalih del na območju pobude oziroma so nadaljnja dela dovoljena le z dokazilom o vzpostavitvi nadomestnega kmetijskega zemljišča.
Varovanje gozdov
(3) Varovanje gozdov je opredeljeno v EUP KGV na področju ali na območjih PNR G (41. člen odloka). Osnove za opredelitev namenske rabe in PIP so veljavni predpisi s področja gozdarstva, smernice ministrstva, pristojnega za gozdarstvo, in Zavoda za gozdove Slovenije ter podatki iz prikaza stanja prostora.
(4) Na območju občine je izločenih 18 območij varovanih gozdov v skupni površini 139,55 ha. Posegi, ki niso povezani z varovalnimi gozdovi in ne bodo bistveno negativno vplivali na funkcijo gozdov, zaradi katerih je bil gozd razglašen za varovalni gozd, se lahko izvajajo na podlagi predhodno pridobljenega dovoljenja ministrstva, pristojnega za gozdove. Pri načrtovanju razvoja in rabe prostora na območju mesta Sevnica se posebej varuje 9 območij gozdov, ki so zavarovana z Odlokom razglasitvi gozdov s posebnim namenom v mestu Sevnica. Ta območja so: zahodno in severno nad zaselkom Ribniki – 5,99 ha, vzhodno od zaselka Ribniki – 6,99 ha, nad Sevnično severno od Prvomajske ulice – 7,96 ha, nad bazenom – 2,43 ha, na Dobravi proti Drožanjski cesti – 1,02 ha, gozdna ostanka okoli Kaučičevega spomenika – 0,15 ha, okoli pokopališča – 1,30 ha, okoli gradu – 3,23 ha in na južnem pobočju nad Gobovcami – 9,56 ha.
(5) Posegi v gozd morajo biti izvedeni tako, da bo povzročena minimalna škoda na tleh in rastju. Pri izvajanju posegov je potrebno preprečiti nastajanje erozijskih žarišč in zagotoviti čim manjšo vidnost posegov. Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo. Pred začetkom gradnje je potrebno obvestiti Zavod za gozdove Slovenije, da se drevje za krčitev označi in posek ustrezno evidentira. V času gradnje je prepovedano poseganje v gozdove izven območja gradnje ter odlaganje materiala v gozdove.
(6) Potrebno je ohranjati prehodnost gozdnih prometnic. Pogoji gozdne proizvodnje ne smejo biti poslabšani. Z gradnjo prizadeti gozdni prostor mora biti ustrezno saniran, v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti. Vse površine, ki bodo med gradnjo poškodovane, se morajo sanirati takoj (prva sadilna sezona). Morebitne nove zasaditve morajo temeljiti na obstoječi vrstni sestavi in avtohtonih značilnih oblikah vegetacije. Gozdni rob je potrebno sanirati tako, da je le-ta iz avtohtonih grmovnih drevesnih vrst, prednost naj ima potencialna vegetacija. V prečnem prerezu naj se gozdni robovi stopničasto dvigujejo.
(7) V času izvedbe plana je potrebno za graditev objektov in posege v gozd oziroma gozdni prostor pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije. Na območju stavbnih zemljišč, kjer je v naravi še gozd, se z gozdom gospodari v skladu z veljavnimi predpisi o gozdovih in gozdarstvu do sprejetja OPPN. Krčitev gozda se lahko izvede šele po izdaji gradbenega dovoljenja ob predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede ZGS. Prepovedano je krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, zasipavanja izvirov. Na strmih predelih (poudarjenost varovalne funkcije) je potrebno zagotavljati stalno pokritost tal z vegetacijo. Ohranjati je potrebno večje gozdne komplekse. Večji posegi vanje niso dopustni. Posamično oziroma razpršeno lociranje objektov v gozdnem prostoru, katerih raba ni v skladu z osnovno namensko rabo gozdnega prostora, ni dovoljeno. Raba in vzdrževanje večjih lesnoproizvodnih kompleksov mora potekati skladno z gozdnogospodarskimi načrti.
(8) V okolici pomembnejših vodnih virov je potrebno ohraniti naravno drevesno sestavo gozdov. V vseh gozdovih, še posebej pa na območjih, kjer je izjemno poudarjena hidrološka funkcija gozda, je strogo prepovedano odlaganje odpadkov, osuševanje, odstranjevanje materiala in zasipavanje.
(9) Na območju varovalnih gozdov so dopustni le posegi, ki so v skladu z gozdnogospodarskim načrtom in zakonodajo in ki ne bodo bistveno negativno vplivali na funkcije gozdov, zaradi katerih je bil gozd razglašen za varovalni gozd z občinskim odlokom.
Varovanje voda
(10) Varovanje voda je opredeljeno v EUP KGV, na področju PNR V (42. člen). Osnove za opredelitev namenske rabe in PIP so veljavni zakonski predpisi in vsi podzakonski akti s tega področja, smernice Agencije Republike Slovenije za okolje ter podatki iz prikaza stanja prostora.
(11) Prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, se umešča izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna ter v ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna dostopnost. Pri rabi vode za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene mora biti zagotovljeno varstvo vode v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Potrebno je ohranjati retenzijske sposobnosti območij. Kadar se območja retenzij zaradi posegov v javnem interesu zmanjšajo, je potrebno zagotoviti ustrezno nadomestitev in izvedbo izravnalnih ukrepov.
(12) Med gradnjo ni dovoljeno posegati v strugo niti v tla z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine, kot so klorirane organske spojine, toksične kovine in druge sestavine, ki spremenijo osnovne lastnosti vode. V času gradnje je potrebno spremljati kakovost voda in prilagoditi dinamiko izvajanja gradbenih del vremenskim razmeram in vodostaju. Posege v vodotoke je potrebno izvajati tako, da v vodi ne nastanejo razmere neprekinjene kalnosti. Zagotoviti je treba ekološko sprejemljiv pretok na vseh prizadetih vodotokih v času gradnje in po njej.
(13) Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih voda mora biti usklajeno z Zakonom o vodah in predpisi s področja varstva okolja:
– Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo,
– Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
(14) Komunalne odpadne vode se odvaja v omrežje javne kanalizacije na območjih, opremljenih z javno kanalizacijo, v skladu z določili 8. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode. Če na območju poselitve ni javne kanalizacije, se odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz stavb načrtuje in izvaja v skladu z določili od 2. do 7. točke 7. člena prej navedene uredbe. Umeščanje in izgradnja cevovodov za odpadno vodo in objekte čistilnih naprav se v prostoru načrtuje tako, da se na zavarovanih območjih narave, območjih naravnih vrednot in območjih biotske raznovrstnosti zagotavlja ohranjanje njihovih lastnosti.
(15) Odpadne tehnološke vode naj se čisti na izvoru, tako da bodo ustrezale s predpisi določenim mejnim koncentracijam za izpuste v kanalizacijo oziroma vodotoke.
(16) Komunalne čistilne naprave morajo imeti ustrezno stopnjo čiščenja, tako da emisija snovi iz čistilnih naprav ne bo presegala mejne vrednosti, določene z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. Umeščanje in izgradnja cevovodov za odpadno vodo in objekte čistilnih naprav se v prostoru načrtuje tako, da se na zavarovanih območjih narave, območjih naravnih vrednot na območjih biotske raznovrstnosti zagotavlja ohranjanje njihovih lastnosti.
(17) Padavinske vode iz obravnavanih območij je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati. Pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin znotraj gradbenih parcel. Če ponikanje vode ni možno, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu, pri tem mora biti ureditev odvodnje načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja. V primeru odvodnje po erozijsko nestabilni ali plazoviti brežini je treba predvideti odvodnjo po kanaletah ali drugače utrjenih muldah.
(18) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(19) Za kmetovanje na območjih kmetijstva, predvsem glede rabe fitofarmacevtskih sredstev in gnojenja, je z vidika kemijskega in biološkega stanja voda bistveno, da je v skladu z Uredbo o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju in Uredbo o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Pri izvajanju kmetijske prakse naj se dosledno upošteva širina obrežnega pasu ob vodotokih (vsaj 5,0 m za vodotoke 2. reda in vsaj 40,0 m za vodotoke 1. reda).
(20) Na območju kopalnih voda je potrebno zagotoviti ustrezno kakovost kopalne vode. Potrebno je upoštevati Uredbo o upravljanju kakovosti kopalnih voda oziroma zakonodajo.
(21) Na območju površinskih kopov je potrebno zagotoviti ustrezno ravnanje z meteorno in tehnološko vodo, ki je lahko močno obremenjena z drobnimi delci.
(22) Ohranja se vodotoke z obrežnim rastjem ne glede na namensko rabo na območju vodotoka in priobalnega zemljišča.
(23) Posege v strugo in v vegetacijski pas ob vodotokih pri izvajanju del za varovanje voda in del na podlagi koncesije za izkoriščanje vodne energije se izvaja tako, da se ohrani obrežna vegetacija v širini vsaj 5,0 m (predvsem drevesa, grmičevje in visoke steblike) na obeh straneh struge.
(24) V času gradbenih del ob in v vodotoku je potrebno zagotoviti, da v vodi ne nastajajo razmere neprekinjene kalnosti.
Varovanje pred poplavami
(25) Pri načrtovanju objektov in drugih ureditev na poplavnih območjih je potrebno izdelati karte poplavne in z njo povezane erozijske nevarnosti ter jih razmestiti (na osnovi karte in Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja) tako, da objekti in ureditve ne bodo ogroženi in ne bodo vplivali na povečanje ogroženosti drugih območij. Za poplavna območja reke Save je izdelana Hidrološko hidravlična študija reke Save na območju Občine Sevnica (št. VSEHHS-D457/010; IBE, d.d. Ljubljana, september 2012) s katero so določeni razredi poplavne nevarnosti. Na EUP, ki v celoti ali deloma segajo na poplavna območja, veljajo omejitve glede dopustnih posegov in dejavnosti, kot jih opredeljuje zgoraj navedeni predpis.
(26) Na EUP stavbnih zemljišč na območjih poplavne nevarnosti so dovoljena le vzdrževalna dela na obstoječih objektih. Na površinah nezazidanih stavbnih zemljišč na območjih poplavne nevarnosti so drugi posegi in nove gradnje dovoljeni le, če se s predhodno izdelano hidravlično hidrološko študijo, izdelano v skladu z uredbo iz prejšnjega odstavka, izkaže, da gradnja ali drug poseg ne bo povzročil povečanja poplavne nevarnosti.
Varovanje vodnih virov
(27) Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire ter omogoča varčno in smotrno rabo vode. Posegi na območjih zavarovanih virov pitne vode se izvajajo v skladu s predpisi s tega področja. Varstvena območja vodnih zajetij in drugih vodnih virov so določena s predpisi države o varstvu virov pitne vode. Območja zavarovanih virov pitne vode so prikazana v prikazu stanja prostora, ki je priloga k temu odloku.
(28) Za vse posege v varstvenih pasovih, ki jih ta odlok omogoča in dovoljuje, mora za izdajo dovoljenja za poseg v prostor investitor izpolniti pogoje in zahteve, kot jih določajo predpisi s področja varstva virov pitne vode.
(29) Na tretjem vodovarstvenem območju je dopustno graditi objekte ali naprave 2,0 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Če je v času gradnje ali obratovanja treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to potrebno pridobiti vodno soglasje. Na drugem (2.) vodovarstvenem območju gradnja stavb ni dovoljena v primeru, ko bi se z gradnjo stavb ali naprav zmanjšala prostornina vodonosnika, presekal tok podzemne vode ali zmanjšala nepropustna zaščitna plast nad vodonosnikom. Na prvem (1.) vodovarstvenem območju je dovoljena le gradnja objektov in naprav za črpanje, čiščenje in obdelavo pitne vode.
(30) Zaradi varovanja virov pitne vode je način kmetovanja treba prilagoditi režimom na vodovarstvenih območjih. Dosledno je treba upoštevati časovna obdobja, v katerih je gnojenje z določenim gnojilom prepovedano. Gnojenje je treba omejiti v skladu z dobro kmetijsko prakso, ki mora upoštevati okoljevarstvene lastnosti, kot so tip tal, nagib zemljišč, klima, padavine oziroma namakanje, raba tal in kolobar, predvidene potrebe kultur po dušiku z upoštevanjem zalog dušika v tleh, mineralizacije in vnosa z gnojili. V skladu z režimi na vodovarstvenih območjih je treba urediti odvajanje komunalnih vod in onesnaženih vod iz kmetijskih gospodarstev (gnojne jame, gnojišča itd.).
(31) Za zajetja, ki nimajo urejene priprave vode oziroma le-ta ni zadostna, je potrebno urediti ustrezno pripravo vode in uvesti HACCP sistem. Vodna zajetja se redno vzdržujejo in čistijo. Iz stanovanjskih in gospodarskih območij ter prometne infrastrukture mora biti odvajanje in čiščenje odpadnih vod urejeno v skladu s predpisi s področja varstva voda.
(32) Vodovarstvena območja v Občini Sevnica so:
– v bližini naselja Kal pri Krmelju, režim varovanja: 2,3
– v bližini naselja Kompolje, režim varovanja: 2,3
– med naseljema Jablanica in Boštanj, režim varovanja: 2,3
– v bližini naselja Dolenji Boštanj, režim varovanja: 2,3
– v južno od naselja Dolenji Boštanj na desnem bregu Mirne, režim varovanja: 3
– v bližini naselja Lukovec, režim varovanja: 2,3
– Z od naselja Dolnje Orle, režim varovanja: 2,3
– SZ od naselja Studenec, režim varovanja: 2,3
– dva v bližini naselja Dolenje Brezovo, režim varovanja: 3
– v bližini naselja Dolenji Boštanj, režim varovanja: 2,3
– v bližini železniške postaje v Sevnici, režim varovanja: 1,2,3
– v bližini tovarne Stilles v Sevnici, režim varovanja: 1,2,3
– v bližini naselja Poklek nad Blanco, režim varovanja: 2,3
– dva Z od naselja Podvrh, režim varovanja: 2,3
– SV od naselja Podvrh, režim varovanja: 1,2,3
– v bližini naselja Zabukovje nad Sevnico, režim varovanja: 2
– sva Z od naselja Mrzla Planina, režim varovanja: 2,3
– S od naselja Podgorica, režim varovanja: 2,3
– dva v bližini Lisce, režim varovanja: 2,3
– v bližini naselja Loka pri Zidanem Mostu, režim varovanja: 2,3
– v bližini naselja Radež, režim varovanja: 2,3
– S od naselja Radež, režim varovanja: 3.
Varstvo pred erozijo in plazenjem
(33) Na erozijskih območjih je prepovedano poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov, ogoljevanje površin in krčenje gozdnih sestojev, zasipavanje izvirov, nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda, omejevanje ali spreminjanje pretoka voda, odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov, zasipavanje z odkopanim ali odpadnim materialom, odvzemanje naplavin, vlačenje lesa.
(34) Na plazljivih območjih, kjer je zaradi pojava vode in geološke sestave tal ogrožena stabilnost zemeljskih ali hribinskih sestojev, se v zemljišče ne sme posegati tako, da bi se s tem sproščalo gibanje hribin ali drugače ogrozila njegova stabilnost. Zato je na teh območjih prepovedano zadrževanje voda, poseganje, ki bi lahko povzročilo zamakanje in dvig podzemne vode, z zemeljskimi deli obremenjevanje zemljišča ali razbremenjevanje njegovega podnožja, krčenje in večja obnova gozdnih sestojev, ki pospešuje plazenje zemljišč.
Varovanje območij za raziskovanje mineralnih surovin
(35) Mineralne surovine se varujejo kot naravni vir. Posegi se lahko izvajajo le za namen izkoriščanja naravnih virov v skladu s predpisi s področja rudarstva ter določili tega odloka.
Varovanje in ohranjanje narave
(36) Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev na območjih s posebnim statusom varovanja in ohranjanja narave na podlagi posebnih predpisov, je treba pridobiti naravovarstvene pogoje in soglasje po postopku, določenem v predpisih s področja graditve objektov. Izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti so podani v naravovarstvenih smernicah, ki jih je izdelal Zavod Republike Slovenije za varstvo narave.
(37) Če gre za gradnjo ali postavitev objekta, za katerega gradbeno dovoljenje ni potrebno, je na območjih varovanja narave prav tako potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje, če je tako določeno v predpisih s področja ohranjanja narave. V takem primeru je potrebno k vlogi za izdajo naravovarstvenega soglasja priložiti idejno zasnovo nameravane gradnje ali postavitve objekta.
(38) Pri območjih načrtovane namenske rabe, pri katerih je praviloma potrebno načrtovati osvetljevanje, naj se zaradi zmanjšanja negativnih učinkov svetlobnega onesnaževanja in s tem možnosti poslabšanja ugodnega stanja živalskih vrst (npr. nočni metulji, netopirji) območja ne osvetljuje ali predvidi razsvetljavo v čim manjšem obsegu. Osvetljevanje se izvede s svetilnimi telesi, ki so v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(39) Pri območjih načrtovane namenske rabe, kjer se posega v vegetacijo in odstranjevanje lesne zarasti, je potrebno lesno zarast odstraniti le v najnujnejšem obsegu in izven gnezditvenega obdobja ogroženih in zavarovanih vrst ptic (Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam, Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah) kot je npr. rjavi srakoper (Lanius collurio). Morebitno poseganje v vegetacijo in odstranjevanje lesne zarasti naj se izvaja od 1. avgusta do 1. marca.
(40) Ker so lahko objekti namenjeni prenovi habitatov zavarovanih vrst, npr. netopirjev, je pri izvedbi del potrebno upoštevati pogoje za njihovo ohranitev (dela začasno prekiniti in o najdbi obvestiti pristojno organizacijo za ohranjanje narave).
(41) Vsak poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden na način, ki v največji možni meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti. Struge, obrežja, dna vodotokov se ohranja v čim bolj naravnem stanju. Ohranja se obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov. Objekti na vodotoku se gradijo na način, ki ribam omogoča prehod. Ohranja se osenčenost oziroma osončenost struge in brežin vodotokov. Prepovedano je posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih rib, med drstenjem in v varstvenih revirjih. Posegi se ne izvajajo v času varstvenih dob, to je v času drstenja posameznih rib. Odvzem plavin in drugi posegi v drstišča so prepovedani.
(42) Odvzem plavin (proda, gramoza, peska) se izvaja na podlagi dovoljenj v skladu s predpisi s področja varstva voda in na način, da se bistveno ne spreminjajo življenjske razmere za ribe, rake in druge vodne živali.
(43) Pri pripravi OPPN se predhodno preveri, če na območju ni habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo in niso habitat živalskih in rastlinskih vrst, ki so ogrožene in zavarovane.
(44) Pri posegu na območje naravne vrednote se upoštevajo podrobnejše varstvene in razvojne usmeritve za naravne vrednote, ki so določene v prilogi štiri (4) Pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednot. Vsi posegi v območje naravnih vrednot in vodotoka morajo biti usklajeni s pristojno službo za varstvo narave. Med naseljem in varovanim območjem naj se ohranja tamponska cona (odprt prostor, zeleni pas), ki bo omilil dejanske vplive naselja na ekološke razmere habitatov z visoko naravovarstveno vrednostjo.
(45) Preprečuje se odlaganje vseh vrst odpadkov v naravi. Obstoječa nelegalna odlagališča se sanira.
(46) V primeru najdbe mineralov ali fosilov se mora najditelj ravnati po 74. členu Zakona o ohranjanju narave. Pred posegi, ki so povezani z obsežnejšimi zemeljskimi deli, kot so gradnja ceste, plinovoda, vodovoda, kanalizacije in kablovodov, se po predhodnem dogovoru z Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave omogoči spremljanje stanja med zemeljskimi in gradbenimi deli z vidika odkrivanja in varstva geoloških in podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot. Pri posegih z manj obsežnimi zemeljskimi deli se investitorja seznani z možnostjo obstoja naravnih vrednot ter predlogom, da o najdbi čim prej obvesti Zavod Republike Slovenije za varstvo narave.
(47) Parkovne in druge zasaditve, se izvajajo in načrtujejo tako, da se uporabljajo le avtohtone rastlinske vrste, značilne za to območje, ki naj bodo lokalnega izvora.
(48) Pri gradnji in obnovi mostov za premostitve vodotokov naj se gradnja načrtuje in izvaja tako, da se pod mostom zgradijo suhe police (vsaj enostransko). Polica mora biti tudi v času najvišjih voda na suhem (vsaj 15 cm nad najvišjim nivojem vode) ter dostopna po kopnem s klančino in primerno prehodna za vidro ter druge sesalce (širina vsaj 50 cm, svetla višina nad polico vsaj 60 cm), ki vidri omogoča enostaven prehod, dostopna pa mora biti tudi iz vode (npr. preko klančine ali primernih stopnic). Uporaba cilindričnih prepustov oziroma kanalov naj se ne uporablja, niti za najmanjše vodotoke ne, saj predstavljajo nevarnost za vidre, lahko pa se uporabljajo kvadratni prepusti ali kanali s polico vsaj na eni strani.
(49) Pri načrtovanju in gradnjah prometnic naj se omogočijo prehodi za živali (dvoživke, divjad). Morebitne obstoječe črne točke povozov (predvsem dvoživk) se ob selitvah (spomladi in jeseni) ustrezno opremi z zaščitnimi ograjami, dvoživke se v tem obdobju prenaša čez prometnice ali pa se jih usmeri v primeren podhod (če je možno se dodatne podhode tudi izgradi). Nadzemne vode naj se obnovi ali gradi v izvedbi, ki je primerna za ptice (podzemno polaganje vodov, pri nadzemnih stebrih izolatorji obrnjeni navzdol) in preprečuje električne udare in pomore ptic. Intenzivna gradbena dela naj se izvajajo izven gnezditvene sezone ptic (gnezditve potekajo od meseca marca do konca avgusta).
(50) Na območju izvedene državne prostorske ureditve za izgradnjo HE Boštanj se izvajajo monitoringi vplivov na naravo v času obratovanja HE ter izvedejo še neizvedeni in vsi morebitni novi ukrepi, predlagani na podlagi ugotovitev iz monitoringa z namenom, da se zagotovi varstvo obstoječih oziroma nadomestnih habitatov posameznih vrst. Na tem območju se izvede nadomestni biotop v obliki sekundarnega vodnega telesa za ohranitev dvoživk. Kolikor se z monitoringom izkaže za potrebno, se prilagodi raba prostora in plovbni režim na tem območju. Ukrepi se načrtujejo s posebnim občinskim predpisom in oziroma s sprejemom prostorskega izvedbenega akta (OPPN).
(51) Območja varovanja narave (območje Natura 2000, posebna varstvena območja, naravne vrednote, območja pričakovanih naravnih vrednot in ekološko pomembna območja) in območje LN za izgradnjo HE Boštanj, so grafično prikazana v prikazu stanja prostora.
Varovanje krajine
(52) Ohranjati je potrebno obstoječe prostorsko razmerje med kmetijskim, poselitvenim, gozdnim in vodnatim prostorom na naslednji način:
– ohranjanje posebno vrednih krajinskih območij in prvin prepoznavnosti krajine,
– ohranjanje prvobitnih, težje dostopnih predelov,
– ohranjanje vidnosti posameznih znamenj v prostoru,
– ohranjanje posebnih reliefnih oblik,
– ohranjanje oblike dolin kot posebne krajinske in morfološke enote,
– tehnološka prilagoditev in sprememba parcelacije naj poteka v logičnih vzorcih, ki morajo prevzemati razmerja v zgradbi sedanje kulturne krajine,
– v čim večji meri se ohranjajo obmejki, živice, osamela drevesa ter ostanki nižinskega gozda,
– pri umeščanju enostavnih, manj zahtevnih in zahtevnih objektov, namenjenih kmetijski rabi, je treba upoštevati smernice za varstvo kulturne dediščine, objekte je možno postaviti le v okviru kmečkega gospodarstva ob gospodarskih objektih,
– na območju naselbinske dediščine in na območju kompleksnega varstva kulturne dediščine postavitev rastlinjakov in steklenjakov ni dovoljena,
– pri sanaciji opuščenih nelegalnih kopov naj se končno oblikovanje reliefa prilagodi okoliškemu terenu.
(53) Na posameznih krajinskih območjih in delih kakovostne kulturne krajine so dovoljene le gradnje, ki so za osnovno rabo območja potrebne oziroma z njo povezane. Skladnost gradnje z merili kakovosti posamezne kulturne krajine je določena z merili gradnje po posameznih EUP in podobmočjih EUP KGV. V fazi gradnje se pri vseh posegih izvaja sprotna sanacija v skladu z usmeritvami.
(54) Na robovih območij površinskih kopov mineralnih surovin naj se ohranja oziroma vzpostavi pas vegetacije, ki služi kot vizualna zaščitna bariera, ki zmanjšuje vidno izpostavljenost teh območij.
(55) Pri posegih v odprto krajino se obstoječo drevnino (živice, zaplate gozdov, skupine dreves, posamezna drevesa) ohranja in vključuje v predvidene programske dejavnosti v največji možni meri. Ohranja se drevesna oziroma grmovna zarast znotraj kmetijskih zemljišč in ob vodotokih.
(56) Pri umeščanju daljnovodov in drugih linijskih infrastrukturnih objektov je potrebno z ustreznimi ureditvami zagotoviti, da nadzemni deli objektov in naprav ne bodo degradirali najpomembnejših vedut, tekstur v prostoru kulturne krajine ter oblikovanih dominant (npr. cerkve). Tovrstni stolpni objekti (npr. drogovi) naj bodo v krajini v največji možni meri nevtralizirani – npr. z izčiščeno formo, z nerefleksnimi površinami in v svetlo kovinsko sivi barvi.
Varovanje tal
(57) Pri gradnji objektov in drugih posegih v prostor je potrebno zagotoviti zaščito tal pred onesnaženjem in erozijskimi vplivi. V času gradnje je potrebno z varnim obratovanjem gradbene mehanizacije in varnim ravnanjem ter skladiščenjem gradbenih materialov s škodljivimi snovmi pred in med vgradnjo preprečiti morebitno onesnaženje tal. Pri izvajanju dejavnosti je potrebno s skrbnim ravnanjem v skladu s predpisi in nadzorovanjem rabe nevarnih snovi zagotoviti varnost tal pred onesnaženjem in erozijskimi vplivi. Gradbeni stroji in transportna vozila morajo biti tehnično brezhibni ter z gorivom oskrbovani na drugih, za to primernih mestih. V primeru razlitja nevarnih snovi iz delovne mehanizacije je potrebno lokacijo takoj sanirati. Na gradbišču mora biti zagotovljeno ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje nevarnih snovi z lovilno skledo ustrezne prostornine. Nevarne odpadke je potrebno oddajati pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti ustrezno evidentirano. Zagotoviti je potrebno ureditev ploščadi za parkiranje delovnih strojev (nepropustna betonska ploščad, lovilci olj).
(58) Vse razgaljene površine naj se čim prej zatravijo ali drugače biotehnično uredijo z rastišču primernimi avtohtonimi vrstami ter vzdržujejo tako, da se prepreči zarast tujerodnih invazivnih vrst.
(59) Obvezna je sprotna sanacija in rekultivacija na območjih posegov, kjer obstaja nevarnost erozije. Na ogroženih območjih (plazljiva in erozijska območja) je treba omogočiti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov (sanacija aktivnih erozijskih območij in območij z veliko možnostjo plazenja tal) in z omejevanjem razvoja, sorazmerno stopnjo nevarnosti naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine.
(60) Pri posegih na erozijska območja je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo. Na erozijskem območju je prepovedano poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov, ogoljevanje površin, krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, zasipavanje izvirov, nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih, omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer, odlaganje in skladiščenje lesa in drugih materialov, zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom, odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge, vlačenje lesa.
(61) Projektna dokumentacija mora vsebovati elaborat geomehanskega poročila za vse posege po upravnih postopkih za pridobitev gradbenega dovoljenja za manj zahtevne in zahtevne objekte ter za preostale posege, s katerimi se pomembno posega v zemljino.
Varovanje okolja in varovanje zdravja
(62) Prostorske ureditve in gradnja objektov ne smejo povzročati motenj in trajnih vplivov, ki presegajo meje, določene v predpisih s področja varovanja okolja in varovanja zdravja ljudi in živali. V primeru širitve posamezne dejavnosti, ki bi s širitvijo povzročila prekomerne vplive na okolje, je potrebno predhodno ali sočasno z gradnjo zagotoviti sanacijo vplivov v mejah skladnih s predpisi. Za posege, kjer je možnost in nevarnost večjega vpliva na okolje ali emisije nevarnih snovi v okolje, je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno dovoljenje pristojnega organa. O tem, ali je za konkreten poseg v prostor presoja vplivov na okolje potrebna, presodi pristojni organ s področja varstva okolja ob podaji projektnih pogojev zanj.
(63) Industrijske proizvodne dejavnosti se usmerja v obstoječe in načrtovane gospodarske cone, s čimer se ustvarjajo prostorske enote z jasno namembnostjo, v katerih so obvladovani vsi vplivi dejavnosti na okolje.
(64) Območja površinskih kopov morajo praviloma biti ograjena (žična ograja, nasip). Dostopne poti do površinskega kopa je potrebno zagraditi z ustrezno zapornico, poleg tega je potrebno postaviti opozorilne table s trajnimi napisi prepovedi pristopa nepoklicanim in opozorilo o nevarnosti padca v globino.
(65) Gradnja stavb je dopustna samo na območjih poselitve, ki je opremljeno z javno kanalizacijo z zagotovljenim čiščenjem komunalne odpadne vode. Na območjih poselitve, ki ni komunalno opremljeno v skladu s predpisi s področja odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, je gradnja stavb dopustna, če je odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz stavb zagotovljeno v skladu s prej navedenimi predpisi.
(66) Z odpadki, ki bodo nastali pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objektov, je potrebno ravnati v skladu z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, in ostalo veljavno zakonodajo s področja odpadkov. Gradbene materiale in druge odpadke, ki bodo nastali med rušenjem obstoječih objektov, je potrebno odlagati v skladu s predpisi s področja ravnanja z odpadki. Pri izvajanju posameznih posegov je potrebno zagotoviti, da odvečni zemeljski in gradbeni materiali ter drugi odpadki, ne bodo odloženi izven meja predvidenega posega. Vse odpadke, ki nastanejo pri vzdrževanju strojev (odpadna olja, naoljene krpe), ter druge nevarne odpadke je treba zbirati in oddati pooblaščeni organizaciji za ravnanje s tovrstnimi odpadki. Pri ravnanju z azbestnimi odpadki je potrebno upoštevati določila Uredbe o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest.
(67) Ločeno zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov se zagotovi v skladu veljavnim občinskim odlokom o ravnanju z odpadki.
Varstvo zraka
(68) Naprave in objekti pri obratovanju in uporabi v naseljih ne smejo povzročati prekomernega onesnaževanja zraka. Za zmanjšanje onesnaževanja zraka, ki ga povzroča promet, je treba za različna območja poselitve načrtovati kratkoročne in dolgoročne ukrepe. Z njimi se v občini načrtno spodbuja oblike integralnega javnega potniškega cestnega prometa, racionalne oblike tovornega prometa, boljši standard peščevih in kolesarskih površin ter različne oblike umirjanja in izločanja prometa na poselitvenih območjih.
(69) Na območjih, kjer je zaznan pojav povečanja onesnaženosti zraka zaradi delovanja naprave ali objekta, mora lastnik oziroma upravljavec vira onesnaženja izvesti meritve onesnaženosti v skladu z zakonskimi zahtevami ter izvesti ustrezno zaščito oziroma sanacijo.
(70) Pri graditvi in obnovi objektov na poselitvenih območjih (na območjih stanovanj, centralnih dejavnosti, proizvodnih dejavnosti in posebnih območjih) se načrtujejo sistemi za ogrevanje ter zaščita zunanjih površin stavb, ki zagotavljajo učinkovito rabo energije in ne povečujejo onesnaženosti zraka. Pri vseh novogradnjah in obnovah objektov, razen enostavnih in nezahtevnih objektov po Uredbi, se morajo upoštevati energetski standardi v zvezi z energijo in ohranjanjem toplote, ki zmanjšujejo rabo energije in onesnaženosti zraka, v skladu s veljavnimi predpisi.
(71) Spodbuja se uporabo obnovljivih virov energije (uporaba lesne biomase, bioplina, sončne energije in energije vetra za lastne potrebe) in energetsko varčno gradnjo. Pri vseh novogradnjah, razen enostavnih in nezahtevnih objektov po Uredbi, se morajo upoštevati energetski standardi v zvezi z energijo in ohranjanjem toplote, ki zmanjšujejo rabo energije in onesnaženosti zraka v skladu z veljavnimi predpisi. Pri graditvi in obnovi objektov na stanovanjskih območjih (S), območjih centralnih dejavnosti (CU, CD), posebnih območjih, namenjenih posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem (BT), območjih za gospodarske cone (IG) in industrijo (IP), se načrtujejo sistemi za ogrevanje ter zaščita zunanjih površin stavb, ki zagotavljajo učinkovito rabo energije in ne povečujejo onesnaženosti zraka. Pri posodabljanju in prestrukturiranju industrije se uvaja najnovejšo tehnologijo, ravno tako velja za nove proizvodne obrate. Pri umeščanju novih dejavnosti v gospodarsko območje se umešča predvsem čisto industrijo oziroma se vsako dejavnost in predvidene emisije preuči z vidika kumulativnih vplivov z obstoječimi dejavnostmi na območju.
(72) Med izvajanjem gradnje je potrebno redno čiščenje in po potrebi vlaženje vozišč na javnih cestah, čiščenje tovornih vozil, zavarovanje tovora pred raznašanjem vetra in uporabljati tehnično brezhibno mehanizacijo.
(73) Za spremembo potovalnih navad v naseljih je potrebno izvajati ukrepe spodbujanja pešačenja, uporabe koles in javnega potniškega prometa ter dvigovanje ekološke ozaveščenosti prebivalcev. Kolesarske steze se poveže s postajališči javnega potniškega prometa in parkirnimi površinami za motorna vozila.
(74) Pri izkoriščanju mineralnih snovi se izvede ustrezne ukrepe za zmanjševanje emisij v zrak (zlasti prašenja): vlaženje površin ob suhem in vetrovnem vremenu; v sušnem obdobju naj se zagotovi zadostna količina vode in izvaja škropljenje; prekrivanje materiala, ki je naložen na tovorna vozila za transport; zajemanje prahu na mestu nastajanja pri strojnih napravah separacije itd.
Območja varstva pred hrupom
(75) Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev morajo biti upoštevane stopnje varstva pred hrupom, ki veljajo za posamezna območja varstva pred hrupom v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Posamezne stopnje varstva pred hrupom so v tem odloku opredeljene za vse vrste PNRP oziroma za vse tipe GE tako, da je z njimi pokrit prostor občine. Kadar se GE nahaja v območjih različnih stopenj varstva, se upošteva uvrstitev v tisto stopnjo varstva, kjer se nahaja več kot 50 % površine GE. Pri določitvi stopnje varstva pred hrupom (SVPH) se upošteva Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju tako, da so za prostor občine z določili po posamezni EUP določene meje območja stopenj varstva pred hrupom.
(76) Območja I. SVPH v občini se lahko določi le za območje, ki potrebuje povečano varstvo pred hrupom. To je za površine na mirnem območju na prostem, ki obsegajo zavarovano območje v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave, razen območij naselij na zavarovanem območju, območij cest in železniških prog v širini 1000 m od sredine pomembne ceste oziroma pomembne železniške proge.
(77) Območje II. SVPH velja na območju podrobnejše namenske rabe prostora, kot je določena v 4. členu Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, na katerem ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa.
(78) Na območjih III. SVPH so dopustni posegi, ki so manj moteči zaradi povzročanja hrupa na območjih s površinami podeželskega naselja, razpršene poselitve, centralnih dejavnosti, športnih centrov in površinah voda (razen površin vodne infrastrukture in površin na mirnem območju na prostem). Na območjih IV. SVPH je potrebno vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. SVPH.
(79) Na meji med I. in IV. območjem varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. območjem varstva pred hrupom mora biti območje, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom, v širini z vodoravno projekcijo 1000 m, na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za območje III. SVPH.
(80) Pri gradnji vseh objektov, naprav in omrežij gospodarske javne infrastrukture je potrebno predvideti ustrezne ukrepe za omilitev hrupa in tako zagotoviti zmanjšanje vplivov hrupa na bivalno okolje ljudi in živali ne glede na dopustno mejo dovoljenega hrupa. Pri urejanju gospodarskih con naj se na obrobje umešča manj hrupne dejavnosti.
(81) Hrup med gradnjo objektov je potrebno zmanjšati z ustreznim načrtovanjem poteka gradbenih posegov in uporabo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije, delovnih naprav in transportnih sredstev ter njihovim rednim vzdrževanjem. Gradbena dela naj ne potekajo v nočnem času.
(82) V primerih, ko je v skladu s predpisi na izpostavljenih mestih v bližini stanovanjskih objektov zaradi gradnje potrebno postaviti protihrupne ograje, se morajo zaslanjati neposredne poti med viri hrupa in izpostavljenimi mesti.
(83) Za javne prireditve, javne shode in druge prireditve, kjer je pričakovati, da bo presežena mejna vrednost kazalcev hrupa določena za posamezno območje (npr. z uporabo zvočnih naprav na prostem), je treba pridobiti dovoljenje pristojnega organa.
Varovanje pred elektromagnetnim sevanjem
(84) Viri elektromagnetnega sevanja so visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos električne energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt, katerega obratovanje obremenjuje okolje. Za gradnjo teh objektov je potrebno izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne službe.
(85) Za vse rekonstrukcije, nadzidave in dozidave obstoječih objektov, namenjenih za stalno oziroma občasno prebivanje ter za postavitev pomožnih objektov, ki posegajo na območje elektroenergetskih koridorjev obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov, je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti velikosti elektromagnetnega sevanja, kot to določa Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. Gradnje novih objektov za stalno ali občasno bivanje, stavb z varovanimi prostori ter objektov, namenjenih trgovskim, poslovnim, storitvenim gostinskimi, turističnim dejavnostim, izobraževanju, otroškemu varstvu, socialnemu varstvu, zdravstvu, kulturi, športu in rekreaciji na vplivnem območju virov EMS niso dovoljene.
(86) V koridorjih daljnovodov je izrecno prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih je lahko vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje za vozila, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale. V varovalnih koridorjih obstoječih vodov se dovolijo investicijska vzdrževalna dela obstoječih objektov in gradnja pomožnih objektov k obstoječim objektom kot so garaže, parkirišča, skladišča in pomožni objekti za potrebe kmetijstva in za lastne potrebe v skladu s Pravilnikom o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij. Pri umestitvi novih ureditev in dejavnosti v prostor je potrebno zagotoviti minimalno varnostno razdaljo med pomembnimi viri EMS in novimi objekti. Upoštevan mora biti tak odmik od virov EMS, da efektivne vrednosti jakosti in gostote magnetnega pretoka padejo pod vrednosti, določene za I. in II. območje po Uredbi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(87) Pri postavitvi in graditvi predhodno navedenih objektov je potrebno zaradi varovanja zdravja ljudi pred elektromagnetnim sevanjem zagotavljati naslednje odmike (merjeno od osi voda, na vsako stran) teh objektov od virov EMS za:
– nadzemni elektroenergetski vod 110 kV – po 15,0 m,
– nadzemni elektroenergetski vod 400 kV – po 40,0 m,
– podzemni elektroenergetski vod 110 kV – po 5,0 m.
Tovrstne odmike pri razdelilnih transformatorskih postajah (RTP) ali drugih objektih, ki so viri EMS, se merijo od ograje, od meje EUP ali zunanje stene objekta – vira EMS (če je v drugem objektu), in sicer: 15 m za nazivno napetost 35 kV do 110 kV in 40 m za nazivno napetost 220 kV in 400 kV.
(88) Pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji vira sevanja je potrebno izbrati tehnične rešitve in upoštevati dognanja in rešitve, ki omogočajo najnižjo tehnično dosegljivo obremenitev okolja zaradi sevanja in zagotavljajo, da mejne vrednosti niso presežene.
(89) Povzročitelj obremenitve okolja s sevanjem mora zagotoviti ograditev bližnjega polja okrog vira sevanja, če vira sevanja ni mogoče namestiti tako, da je onemogočen dostop na območje čezmerne obremenitve okolja zaradi sevanja ali če čezmerne obremenitve okolja zaradi sevanja na tem območju kot posledice obratovanja ali uporabe vira ni mogoče preprečiti z drugimi ukrepi varstva pred sevanjem.
Varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem
(90) Za razsvetljevanje cest in drugih javnih površin naj se uporabljajo energetsko varčne sijalke in svetila z zasenčenim osvetljevanjem v nebo. Pri gradnji in rekonstrukciji javne razsvetljave je potrebno načrtovati vgraditev stikal za reguliranje polnočnega delovanja javne razsvetljave na odjemnih mestih.
(91) Pri načrtovanju gradenj vseh vrst objektov in drugih posegov v prostor je potrebno upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. Pri razsvetljavi cest in javnih površin je potrebno upoštevati ciljne vrednosti te uredbe. Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju posamezne občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih upravlja občina, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v tej občini, ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh.
(92) Ne glede na ciljno vrednost letne porabe elektrike iz prejšnjega odstavka je lahko največja letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine z manj kakor 1.000 prebivalcev vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, enaka 44,5 kWh.
(93) Izpolnjevanje zahtev v zvezi z doseganjem ciljne vrednosti letne porabe elektrike svetilk, vgrajenih v razsvetljavo občinskih cest in javnih površin, ki jih upravlja občina, in izpolnjevanje zahtev v zvezi z doseganjem ciljne vrednosti letne porabe elektrike svetilk, vgrajenih v razsvetljavo državnih cest, se ugotavlja v postopku celovite presoje vplivov na okolje prostorskih načrtov in lokalnega energetskega koncepta (LEK).
(94) Predvsem je potrebno upoštevati sledeča navodila: za osvetlitev naj se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitni steklom in s čim manjšo emisijo UV svetlobe (npr. halogenska svetila, LED), namestitve novih obcestnih svetilk izven strnjenih naselji naj se omeji na minimum, svetila naj imajo vgrajen senzor za prižiganje in samodejni izklop, reklamna in okrasna osvetlitev naj se časovno omeji (najdlje do 23. ure).
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
(95) Za zagotavljanje varstva pred požarom je potrebno pri načrtovanju gradenj in drugih posegov v prostor upoštevati zakonske predpise s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Območja ogroženosti pred poplavami so prikazana v prikazu stanja prostora, ki je priloga k temu aktu.
(96) V primeru pojava nevarnosti plazenja in erozije na posameznih območjih se za to območje, po predhodno izdelani oceni ogroženosti ter na njihovi podlagi izdelanih načrtov zaščite in reševanja, predvidi prostorske, urbanistične in gradbene ukrepe za preprečitev nevarnosti in odpravo morebitnih posledic zdrsov, zemeljskih plazov in drugih oblik erozijskega delovanja. Posegi na plazljivih in erozijskih območjih se lahko izvajajo le v skladu z zakonodajo s področja varovanja in upravljanja z vodami.
(97) Gradnje in prostorske ureditve na ogroženih poplavnih območjih morajo upoštevati prepovedi, omejitve in zapovedi, ki jih predpisuje zakon o vodah in podzakonski predpisi s področja varovanja in upravljanja voda. Vse ureditve je potrebno načrtovati tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala. Dovoljena je gradnja objektov, ki so v funkciji varovanja pred poplavami, izjemoma tudi vzpostavitev začasnih ureditev oziroma objektov, ki niso stavbe. Pri tem je potrebno predhodno izdelati hidrološko-hidravlični izračun in tehnično tehnološko presojo. Za te posege je potrebno pridobiti ustrezno soglasje pristojne službe za upravljanje in varstvo voda. Za umeščanje objektov in drugih večjih ureditev na poplavna območja je potrebno izdelati karte poplavne in z njo povezane erozijske nevarnosti ter jih razmestiti na osnovi karte in Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. Na območjih, kjer se bodo izvajali protipoplavni ukrepi, kot so nasipi ali regulacije, naj se strugo in obrežje uredi čim bolj sonaravno.
(98) Pri načrtovanju gradenj in ureditev prostora ter izvajanju posegov v prostor je potrebno zagotoviti pogoje za varen umik ljudi in premoženja, potrebne odmike med objekti ali druge ukrepe za preprečitev širjenja požara, prometne in delovne površine za intervencijska vozila in oskrbo s požarno vodo.
(99) Za objekte, ki so določeni v pravilniku o študiji požarne varnosti, je treba v sklopu projektne dokumentacije PGD izdelati študijo požarne varnosti. Investitorji so za te objekte pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja dolžni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam pri Upravi RS za zaščito in reševanje. Za stavbe, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz elaborata »zasnova požarne varnosti«, vendar v tem primeru soglasje Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje ni potrebno.
(100) Pri načrtovanju in gradnji objektov je potrebno upoštevati predpise s področja zagotavljanja potresne varnosti pred potresi v skladu z veljavno zakonodajo. Pospešek tal na območju občine (g) je med 0,150 in 0,175. V obstoječih stavbah je pri vseh večjih konstrukcijskih posegih (rekonstrukciji, dozidavi ali nadgradnji objekta) potrebno izvesti protipotresno sanacijo. Gradnja in prostorske ureditve na potresnih območjih morajo biti skladne s predpisi s področja potresno odporne gradnje.
(101) V občini je naselje z več kot 5000 prebivalci le Sevnica, zato je potrebno upoštevati določila o gradnji zaklonišč v skladu s predpisi, ki urejajo gradnjo in vzdrževanje zaklonišč. V drugih naseljih zaklonišč ni potrebno graditi, vendar se pri gradnji družbenih, industrijskih in večstanovanjskih objektov priporoča graditi zaklonišče za primer vojne nevarnosti. V primeru nevarnosti oziroma ob nastanku naravnih in drugih nesreč se vsa območja namenske rabe (razen E, P, O) lahko uporabijo za izvajanje nalog v zvezi z zaščito, reševanjem in pomočjo za zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev, vključno z gradnjo objektov in naprav, ki so za izvajanje ukrepov potrebni. V primeru vojne je na teh dopustno graditi objekte za obrambo, zaščito in reševanje.
Območja za potrebe obrambe
(102) V posebne namene za potrebe obrambe se uporabljajo objekti na območju Lisce na parc. št. *144, *145, 1330, 5/10, 5/12 in 5/13, vse k.o. Podgorje. Posegi na območju možne izključne rabe morajo omogočati njihovo uporabo za obrambne potrebe v primeru vojnega in izrednega stanja, krize ter usposabljanja, oziroma so posegi lahko takšni, da je mogoča takojšnja vzpostavitev uporabe območja za obrambne potrebe. Za posege v prostor na območju možne izključne rabe je potrebno predhodno pridobiti pogoje in soglasje ministrstva, pristojnega za obrambo.
3.2.0.0 Merila in pogoji javnega prostora, gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra
38. člen
(splošna merila in pogoji GJI in GJD)
3.2.1.0 Usklajevanje in evidence posegov na infrastrukturi – načrtovanja, gradnje in upravljanje vseh vrst objektov, naprav in vodov komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture, cest in drugih prometnih površin ter grajenega javnega dobra
(1) Poleg zakonskih in podzakonskih aktov naj se upošteva tudi upravljavske in tehnične predpise ter navodila, ki so sprejeti v občini ali pri upravljavcu za področje predmetne infrastrukture.
(2) Upravljavci vseh javnih infrastrukturnih sistemov morajo pod enakimi pogoji omogočati vsem uporabnikom GE priključitev na obstoječa omrežja in naprave za izvajanje javne storitve in se uporabniki z njimi oskrbujejo v skladu z veljavnimi predpisi. Če se pogoji priključevanja GE na javni infrastrukturni sistem in javni prostor zaradi naknadnih vzdrževalnih, prenovitvenih ali drugih del na javni napravi poslabšajo, je upravljavec takšne naprave dolžan vzpostaviti prenovljen priključek GE v skladu z veljavnimi standardi.
(3) Vsi posegi se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca posameznega infrastrukturnega sistema. V varovalnih koridorjih GJI je dovoljena gradnja v skladu z namembnostjo koridorja, na obstoječih objektih pa so dovoljena investicijska vzdrževalna dela. Gradnja drugih objektov je dovoljena le, če to dovoli upravljavec omrežja pod posebnimi pogoji v skladu s predpisi. Za posamezno vrsto objektov gospodarske javne infrastrukture je potrebno upoštevati širine varovalnih pasov oziroma koridorjev.
(4) Infrastrukturni vodi morajo praviloma potekati v javnem prostoru (OJP), v distribucijskih gradbenih enotah za posamezne instalacije, ter izjemoma v koridorju 1,5 m vzdolž vseh javnih prometnih površin. Kjer to zaradi terenskih razmer oziroma drugih okoliščin ni mogoče ali smiselno, se dopustne tudi druge rešitve.
(5) Posegi v talne javne ureditve na posameznem območju naj se izvajajo vzporedno in usklajeno za vse potrebne javne infrastrukturne instalacije. Kabelske instalacije (telekomunikacije, električne napeljave ipd.) ter cevne/kanalske instalacije (vodovod, plinovod, kanalizacija …) se v naseljih napeljujejo praviloma v zemeljski izvedbi. Kjer zaradi terenskih razmer oziroma drugih razlogov gradnja podzemnega voda ni možna, se le-tega lahko gradi v nadzemni izvedbi.
(6) Prečkanje vodov gospodarske javne infrastrukture preko vodotokov, ki imajo status naravne vrednote, naj se izvede s podvrtavanjem struge na način, ki ne bo zahteval izvedbo posebnih zaščitnih ukrepov za zavarovanje struge vodotoka, kot je npr. betoniranje, kamnomet. Pri gradnji mostov in cest na območju vodotokov, ki imajo na podlagi predpisov s področja varstva narave poseben status, se upoštevajo pogoji, usmeritve in priporočila za ohranjanje naravnih vrednot in pogoji za ohranitev habitatov zavarovanih, redkih in ogroženih vrst in prednostnih habitatnih tipov vezanih na prostoživeče vrste. Ob gradnji, rekonstrukciji in vzdrževanju prometne infrastrukture naj se zagotavlja ustrezne prehode za prostoživeče vrste.
(7) Pri gradnji vseh objektov, naprav in omrežij gospodarske javne infrastrukture je potrebno predvideti ustrezne ukrepe za omilitev hrupa in tako zagotoviti zmanjšanje vplivov hrupa na bivalno okolje ljudi in živali ne glede na dopustno mejo dovoljenega hrupa. V varovalnih pasovih obstoječih javnih cest se gradnje objektov in drugi posegi v prostor načrtujejo tako, da zaradi le-teh na javni cesti zaradi povečanja prometa ne bodo potrebni dodatni protihrupni ukrepi. V primeru, da je vir hrupa prometna infrastruktura, mora upravljavec vira hrupa zagotoviti izvedbo ukrepov za zmanjšanje emisij hrupa v okolje. Za dimenzioniranje in oblikovanje eventualnih protihrupnih barier je potrebno pridobiti celovito prostorsko preveritev in presojo.
(8) Investitor je dolžan pred zasipom in tehničnim prevzemom (pred izdajo uporabnega dovoljenja) oziroma predajo komunalnega objekta, izdelati kataster tega objekta ter ga posredovati pristojni geodetski službi in upravljavcu komunalnega sistema. Vsa obstoječa in načrtovana omrežja vseh vrst GJI so prikazana v grafičnem delu OPN na karti 224_eup_gji.
3.2.2.0 Javne površine kot grajeno javno dobro
(9) GJD državnega ali lokalnega pomena sestavljajo omrežja z objekti in deli objektov, napravami ter površinami državne ali lokalne GJI, ki so v splošni rabi. Javne površine kot grajeno dobro so namenjene splošni rabi in jih lahko koristi vsak: to so ceste, poti, parkirišča, avtobusna postajališča, površine za pešce in kolesarje, tlakovane površine trgov, pasaže, stopnišča, površine tržnic in sejmišč, igrišča, parki, zelenice, pokopališča.
(10) V javnem prostoru, natančneje na površinah grajenega javnega dobra, je mogoče s soglasjem upravljavca površine postaviti le naslednje enostavne in nezahtevne objekte:
– pomožne infrastrukturne objekte: pomožni cestni objekti – pločnik in kolesarska steza ob vozišču ceste, odstavni pas za avtobusni promet – prostor ob vozišču, objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, varovalne protihrupne ograje do višine 2,2 m; pomožne energetske objekte – nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje z ločilno krmilnim mestom ter signalno-zaščitnim vodom ter relejno hišico, javno razsvetljavo in semaforizacijo, priključni plinovod za male kurilne naprave ter etažni plinski priključek; telekomunikacijske antene in oddajnike, bazne postaje, namenjene javnim telekomunikacijskim storitvam; pomožne komunalne objekte – vodovodni priključek, kanalizacijski priključek, cestni priključek na javno občinsko cesto, zbiralnico ločenih frakcij (ekološki otoki naj se ne umeščajo znotraj varovanih jeder kulturne dediščine),
– pomožne objekte za spremljanje okolja,
– vrtino ali vodnjak potrebne za raziskavo,
– turistično in drugo obvestilno signalizacijo oziroma objekte za oglaševanje (oglasne table – stenske, samostoječe table, svetlobne table, plakatne stebre, prometne znake in ogledala) je dovoljeno nameščati na javnih površinah (vzdolž cestišč, trgih, javnih parkirišč, avtobusnih postajališč …) in na površinah poljavnega prostora. Samostoječa signalizacija naj se locira tako, da je omogočen varen promet (zunaj vozišč, polja preglednosti …) in da je čim manj moten peš promet,
– urbano opremo (3.4.1.4) in montažno sanitarno enoto ter telefonsko govorilnico.
(11) Površinski elementi javnih infrastrukturnih vodov (npr. pokrovi jaškov) so lahko locirani praviloma na tlakovanih površinah ali na drugih javnih prometnih površinah, ki jih urbanistični dokumenti namenjajo tlakovanju (prometne površine, površine za pešce ipd.). Izjema so le požarni hidranti, ki se praviloma locirajo na zelenih površinah. Principi razmestitve (proporci odmikov …) morajo biti enotni najmanj v celotnem EUP. Za vse površinske elemente javnih površin je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje pristojne občinske službe z vidika oblikovne ustreznosti. Taki elementi so: urbana oprema (koši in kontejnerji za odpadke, klopi, nadstreški čakalnic za avtobusna postajališča ipd.), elementi infrastrukturnih sistemov (varnostne ograje ob cestah v naseljih, pokrovi jaškov, robniki, elementi javne razsvetljave ipd.), iz javnega prostora vidni elementi (omarice ventilov, merilni sistemi, oznake ipd.).
(12) V javnem prostoru, natančneje na površinah grajenega javnega dobra, ki so varovane kot kulturna dediščina, je enostavne in nezahtevne objekte dopustno – po predhodni preveritvi umestitve – postaviti s predhodno pridobitvijo kulturnovarstvenih pogojev in soglasja pristojne enote za varstvo kulturne dediščine.
(13) Za javne prireditve, javne shode in druge prireditve, kjer bo z uporabo zvočnih naprav na prostem presežena mejna vrednost kazalcev hrupa, določena za posamezno območje, je treba pridobiti dovoljenje pristojnega organa.
3.2.3.0 Drugi pogoji urejanja gospodarske javne infrastrukture
Ceste
(14) Gradnja in rekonstrukcija cest je dopustna tudi izven območij, določenih z namensko rabo prometne infrastrukture, če se to izkaže za potrebno, vendar je to potrebno s projektno dokumentacijo utemeljiti.
(15) V koridorjih načrtovanih cest, v širini standardnega profila (v skladu s tehničnimi predpisi in normativi za projektiranje cest) vključno s potrebno opremo cest, ni dopustna gradnja. Znotraj varovalnega pasu pa je možno graditi le pod pogoji in s soglasjem pristojnega investitorja (občine za občinske ceste oziroma ministrstva, pristojnega za državne ceste).
(16) Pri načrtovanju gradnje cest je potrebno upoštevati zahteve za ureditev pločnikov skozi naselja, kolesarskih stez in poti, avtobusnih postajališč za potrebe razvoja javnega potniškega prometa, izogibališča, počivališča in obračališča ter zahteve za varno priključevanje nanje.
(17) Režim uporabe cest in drugih površin grajenega javnega dobra se predpiše z občinskim predpisi s področja cest in prometa. Režim uporabe in pogoje priključevanja se ureja s predpisom, ki obravnava naselje ali več naselij kot celoto, pri čemer upošteva značaj posamezne EUP.
(18) Pri prometnih površinah – cestah, ko je gradnja zaradi prostorskih omejitev omejena, vozni pas ne sme biti ožji od 2,75 m, pas kolesarske steze ne ožji od 0,90 m in hodnik za pešce ne ožji od 1,20 m.
(19) Ob načrtovanju rekonstrukcij ali investicijsko vzdrževalnih del na odsekih cest Zidani Most–Sevnica, Dolenji Boštanj–Mokronog in Dolnje Impolje–Zavratec, kjer se nahajajo evidentirani prednostni odseki, naj se načrtujejo prehodi in zaščitne ograje za neovirano prehajanje dvoživk.
(20) Varovalni pas za državne ceste znaša za:
– glavno cesto – 25 m obojestransko od zunanjega roba cestnega telesa,
– regionalno cesto – 15 m obojestransko od zunanjega roba cestnega telesa,
– državno kolesarsko stezo – 5 m obojestransko od zunanjega roba steze.
(21) Varovalni pasovi občinskih cest
Na podlagi Odloka o občinskih cestah v Občini Sevnica znaša varovalni pas na vsako stran ceste merjeno od zunanjega roba ceste:
– pri lokalni cesti (LC) 8,0 m,
– pri javni poti (JP) 6,0 m,
– pri zbirni mestni ali krajevni cesti (LZ) 10,0 m,
– pri mestni ali krajevni cesti (LK) 8,0 m.
Železnice
(22) Za vse posege znotraj varovalnega progovnega pasu glavne železniške proge Ljubljana–državna meja in regionalne železniške proge Trebnje–Sevnica, je treba upoštevati določila Zakona o varnosti v železniškem prometu in Pravilnika o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru ter ostalih podzakonskih aktov, ki so navedeni v 120. členu prej navedenega zakona.
Varovanje zračnih poti
(23) Preko območja občine potekajo zračne poti. Zato je pri načrtovanju gradenj potrebno upoštevati omejitve, ki izhajajo iz Zakona o letalstvu. Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje pristojnega ministrstva k lokaciji oziroma k izgradnji takega objekta, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi. Med ovire za zračni promet štejejo:
– objekti, instalacije in naprave, ki so višji od 30,0 m in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100,0 m,
– vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100,0 m od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75,0 m,
– objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25,0 m, če se nahajajo znotraj varovanih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno.
Vodovod in javna kanalizacija
(24) Pogoje za graditev, priključevanje in upravljanje javnega vodovodnega in kanalizacijskega omrežja določajo občinski predpisi s področja oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda ter tehnični predpisi upravljavca.
Zbirna mesta za odvoz odpadkov
(25) Lokacije odjemnih prostorov za zbiranje komunalnih odpadkov določi izvajalec javne gospodarske službe. Odjemna mesta se praviloma locirajo na javnih površinah, lahko pa tudi na površinah povzročitelja ali na drugih zasebnih površinah. Če lastnik zemljišča ni hkrati investitor ureditve, mora podati soglasje k ureditvi odjemnega mesta in pravico njegove uporabe za izvajanje javne službe zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov. Dostop do kontejnerskega mesta mora biti urejen v skladu s cestnoprometnimi predpisi in prilagojen specialnim komunalnim vozilom za odvoz odpadkov. Odjemno mesto mora biti urejeno varno proti vetru, prilagojeno tehnologiji odvoza, tlakovano in oblikovno urejeno v skladu z merili urejanja GE, dopustna je tudi postavitev ograje.
Elektroenergetsko omrežje
(26) Oskrba z energijo se zagotavlja s priključitvijo objektov na električno omrežje. Možno je tudi zagotavljanje energije iz obnovljivih virov energije kot dopolnilni ali izključni vir. Na območju GE, kjer je zgrajeno energetsko omrežje z napajanjem iz obnovljivih virov energije lokalnega značaja, je priključevanje nanj obvezno takrat, ko se z obratovanjem zagotavlja izpolnjevanje ciljev lokalnega programa varstva okolja, skladnost z energetskim konceptom ter ekonomičnost obratovalnega sistema. Obvezo priključevanja se predpiše s posebnim občinskim predpisom. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva – izjemoma je možna s posebnim kulturnovarstvenim soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
(27) Pri načrtovanju posegov na območjih, ki segajo v varovalni pas elektroenergetskih vodov in RTP, je potrebno upoštevati Pravilnik o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij. Za vsak poseg v varovani pas obstoječih ali predvidenih daljnovodov je potrebno pridobiti pisno soglasje upravljavca. Prav tako je potrebno izdelati ustrezno projektno dokumentacijo oziroma elaborat križanja, ki obdeluje približevanje in križanje z visokonapetostnim daljnovodom, in skleniti pogodbo s sistemskim operaterjem o ustanovitvi služnosti za postavitev, rekonstrukcijo, vzdrževanje, nadzor in obratovanje elektroenergetskih vodov, ki prečkajo zemljišče z nameravano gradnjo ali izvajanjem drugih del, kolikor takšna pogodba še ni sklenjena.
(28) Gradnja novih in rekonstrukcija obstoječih elektroenergetskih vodov prenosnega omrežja nazivne napetosti 35 kV in več, je dovoljena v koridorjih obstoječih in načrtovanih daljnovodov prikazanih v izvedbenem delu akta. Gradnja oziroma rekonstrukcija daljnovodov v višji napetostni nivo je dopustna, če ne omejuje namenske rabe prostora, določene s tem OPN in upošteva tehnične predpise o elektromagnetnem sevanju.
(29) Elektroenergetsko distribucijsko omrežje nazivne napetosti 20 kV in manj, mora biti znotraj naselij zgrajeno praviloma v kabelski kanalizaciji, razen v zavarovanih območjih arheološke dediščine. Gradnja nadzemnih srednjenapetostnih in nizkonapetostnih vodov je zunaj strnjenih območij poselitve dopustna. Nadzemni elektroenergetski vodi ne smejo potekati v vedutah na naravne in ustvarjene prostorske dominante.
(30) Ob širitvi naselij se v sklopu komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč načrtuje izgradnjo novih ali povečanje kapacitet obstoječih TP s pripadajočimi srednjenapetostnimi vodi, oziroma je priklop možen na obstoječe elektroenergetske naprave. RTP in TP naj bodo izvedene s čim manjšimi vplivi na okolje in rabo prostora, z uporabo sodobnih tehnologij ob upoštevanju predpisov za varno obratovanje. TP v naseljih so praviloma prosto stoječi objekti tipskega ali prilagojenega oblikovanja, lahko pa so postavljeni znotraj večjega objekta. Izven naselij so TP manjše moči izjemoma lahko postavljene na betonskem ali lesenem drogu. Izogiba naj se vzpostavitvi le-teh na zavarovanih območjih kulturne dediščine. Nove TP se lahko gradijo kot samostojni objekti in v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini.
(31) Varovalni pasovi elektroenergetske infrastrukture znašajo za:
– nadzemni elektroenergetski vod 110 kV – 15,0 m levo in desno od osi voda,
– nadzemni elektroenergetski vod od 400 kV – 40,0 m levo in desno od osi voda,
– nadzemni elektroenergetski vod 10/20 kV – 10,0 m levo in desno od osi voda,
– podzemni elektroenergetski voda 10/20 kV – 1,0 m levo in desno od osi voda,
– podzemni elektroenergetski vod 110 kV – 5,0 m levo in desno od osi voda,
– razdelilno transformatorsko postajo (RTP) za nazivno napetost 110 in 35 kV – 15,0 m od roba ograje območja RTP oziroma od meje pripadajoče EUP oziroma od zunanje stene objekta RTP, če se nahaja v sklopu drugega objekta in za nazivno napetost 220 kV – 40,0 m,
– za prostostoječo transformatorsko postajo (TP) – 2,0 m od zunanje stene objekta TP.
Plinovodno omrežje
(32) Pri načrtovanju gradenj v območju plinovodov z delovnim tlakom je glede odmikov gradenj od plinovoda in posegov v varovalnem in varnostnem pasu prenosnega omrežja zemeljskega plina potrebno glede na delovni tlak upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov oziroma Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom do vključno 16 barov. Pri načrtovanju v območju prenosnega omrežja zemeljskega plina je potrebno upoštevati vse omejitve v nadzorovanem pasu oziroma varnostnem pasu in pridobiti soglasja upravljavca plinovoda. V pasu 5 m levo in desno od osi plinovoda se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji. Za prenosno omrežje zemeljskega plina je potrebno upoštevati Energetski zakon in Sistemska obratovalna navodila za prenos zemeljskega plina.
Učinkovita raba energije
(33) Pri gradnji objektov se na celotnem območju občine spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Zato se pri gradnji novih stavb ter rekonstrukciji stavb, kjer se načrtuje zamenjava sistema oskrbe z energijo in ogrevanja, upošteva predpise s področja učinkovite rabe energije ter spodbuja pasivno in energetsko učinkovito gradnjo. V vseh EUP je dovoljena gradnja omrežja in naprav za daljinsko ogrevanje. Stavbe se priključujejo na ekološko čiste vire energije. Alternativni sistemi za oskrbo stavb z energijo so: decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije, soproizvodnja toplote, soproizvodnja hladu in električne energije, daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, toplotne črpalke.
(34) Pri gradnji novih stavb in rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2, pri katerih se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se ta načrtuje na podlagi in ob upoštevanju študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo, ki se izdela v skladu s Pravilnikom o metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo. Študija izvedljivosti je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi o graditvi objektov.
(35) Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter na vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
Omrežja, objekti in naprave elektronskih komunikacij
(36) Pogoje priključevanja na omrežja in naprave elektronskih komunikacij zagotavljajo distributerji na lokalni ravni, skladno s tržnimi pogoji. Objektov in naprav mobilne telefonije ni dovoljeno graditi na območjih strnjene poselitve v EUP z izključno ali pretežno namensko rabo SS, SB, SK ter na območjih registrirane kulturne in naravne dediščine. Gradnja objektov in naprav mobilne telefonije je dovoljena v EUP s podrobnejšo namensko rabo IP, IG, BD, K2, G, vendar v oddaljenosti najmanj 100,0 m od meje gradbene parcele, na kateri so zgrajeni objekti za zdravstvo, izobraževanje, znanost in raziskovanje, varstvo otrok in starejših, športna in otroška igrišča ter stanovanjske stavbe. Telekomunikacijski stolpi naj se vzpostavljajo na vedutno neizpostavljenih mestih, tako da bodo v krajini čim manj moteči.
3.3.0.0 Merila in pogoji urejanja zunaj območij stavbnih zemljišč – enot urejanja prostora z oznako KGV – kmetijska, gozdna, vodna zemljišča
39. člen
(posegi na zemljiščih z oznakami PNRP K, G, V, L)
(1) Območja kmetijskih, gozdnih, vodnih zemljišč in pridobivalnega prostora mineralnih surovin na sloju EUP KGV nimajo posebnih oznak – prostorsko so določeni s prikazom podrobne namenske rabe.
(2) Grafični prikaz podobmočij EUP na KGV vsebuje mejo podobmočja EUP KGV in prostorsko oznako, sestavljeno iz treh znakov/sestavin – npr: KGV-Dk01.vg pri čemer je:
– KGV (oznaka podrobnejše namenske rabe – kmetijska zemljišča, gozd in vode),
– zaporedna številka EUP znotraj občine (npr. /01, /02 itd.) ter
– .vg – oznaka podobmočja KGV (npr. vg – varovalni gozd).
40. člen
(K – kmetijska zemljišča / K1 – najboljša kmetijska zemljišča, K2 – druga kmetijska zemljišča)
Najboljša in druga kmetijska zemljišča
(1) Kmetijska zemljišča se na podlagi naravnih lastnosti, lege, oblike in velikosti
parcel delijo na:
– najboljša kmetijska zemljišča, ki so najprimernejša za kmetijsko obdelavo in
– druga kmetijska zemljišča, ki so manj primerna za kmetijsko obdelavo.
Delitev je grafično prikazana na karti 223_eup_pnrp_pip.
Namembnost, osnovna dejavnost, dopustne prostorske ureditve
(2) Kmetijska zemljišča so namenjena kmetijstvu, to je pridelovanju pridelkov, reji živali, pridobivanju rastlinskih ali živalskih proizvodov iz naravnega okolja ter lovu. Pri tem imajo prednost oblike sonaravnega, trajnostno naravnanega kmetijstva, ki ohranjajo in razvijajo identiteto krajine. Na kmetijskih površinah se lahko izvajajo tudi osnovna priprava pridelkov za primarni trg, storitve za kmetijsko proizvodnjo in gradbena dela, povezana z agromelioracijami in hidromelioracijami. Dovoljene so le prostorske ureditve, katerih namen je zagotavljanje osnovne kmetijske dejavnosti in so v skladu s predpisi. Na območju kmetijskih zemljišč se lahko brez spremembe namenske rabe prostora načrtuje:
– agrarne operacije,
– gradnjo in obnovo vodnih zadrževalnikov za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč,
– gradnjo in obnovo omrežij gospodarske javne infrastrukture, kot so: cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti in napravami, elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti in napravami, komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in priključki nanje,
– posege za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– postavitev začasnih objektov,
– rekonstrukcije lokalnih cest,
– postavitev enostavnih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov in nezahtevnih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, navedenih v Uredbi, kot je to določeno v nadaljevanju tega člena ter
– postavitev pomožnih kmetijskih objektov – ograj in opor za trajne nasade ter opor za mreže proti toči.
Osnovna merila rabe kmetijskih zemljišč
(3) Kmetijska zemljišča je treba uporabljati v skladu z njihovim namenom in upoštevati omejitve njihovih zmogljivosti. Tako sta uporabnik in lastnik dolžna kot dobra gospodarja zagotavljati trajno rodovitnost zemljišča: preprečevati onesnaževanje, zbitost tal, erozijo ali drugačno degradiranje.
(4) Na območju vseh kmetijskih zemljišč je dopustna izvedba komasacij v skladu z zakonskimi predpisi s področja kmetijstva. Na kmetijskih zemljiščih slabše kakovosti in v zaraščanju lahko potekajo agromelioracije in hidromelioracije, ki izboljšujejo pridelovalne lastnosti zemljišč, v skladu s pogoji nosilcev urejanja s področja varstva narave in varstva voda. Melioracije se izvaja le v obsegu in na način, pri katerem je zagotovljeno ohranjanje lastnosti zavarovanih območjih narave, naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti. Na območjih ohranjanja narave, kjer je zaradi agrarnih operacij zmanjšana ali ogrožena biotska raznovrstnost, je treba načrtovati omilitvene ali izravnalne ukrepe.
Dopustna gradnja za potrebe gospodarske javne infrastrukture
(5) Na območju kmetijskih zemljišč se lahko gradijo omrežja gospodarske javne infrastrukture, navedena v drugem odstavku tega člena, in rekonstruirajo ter povečujejo kapacitete obstoječih vodov, omrežij in naprav v skladu s predpisi s področja varstva kmetijskih zemljišč in drugih področij.
Dopustna gradnja stavb
(6) Dopustna je le gradnja pomožnih stavb (3.4.3.7.), ki se lahko gradijo kot enostavni oziroma nezahtevni objekti skladno z Uredbo. Tako je dopustna le gradnja pomožnih kmetijsko-gozdarskih enostavnih objektov (razen kašče, skednja, kmečke lope, kozolca in senika), če ima kmetijsko gospodarstvo v lasti najmanj 1,0 ha primerljivih kmetijskih zemljišč. Če ima kmetijsko gospodarstvo v lasti ali zakupu več kot 3,0 ha primerljivih kmetijskih zemljišč, je dovoljeno postavljati tudi sledeče pomožno kmetijsko-gozdarske objekte: kozolec, kmečko lopo, skedenj, senik, kaščo in vodni zbiralnik, in sicer po eno stavbo iste vrste z izjemo kozolca, senika in vodnega zbiralnika. Oblikovanje pomožnih stavb (kmetijsko-gozdarskih objektov) naj sledi tradicionalnemu vzorcu. Največji dopusten odmik pomožnih stavb od dostopne poti ali dvorišča je 5,0 m.
(7) Na območjih, ki so na kakršenkoli način zavarovana z državnimi ali lokalnim predpisi, so posegi v prostor ali gradnja objektov možni le, če jih tak predpis dopušča. Poseg ali gradnja se v takem primeru lahko izvede le ob upoštevanju pogojev ter ob soglasju pristojne službe za področje varovanja.
(8) Na območju kmetijskih zemljiščih je dovoljena tudi gradnja čolnarn na odmiku največ 10,0 m od meje območja poplavnih voda. Čolnarne se lahko umeščajo v skladu z merili, opredeljenimi na območju vodne infrastrukture VI (42. člen). Stavba čolnarne se lahko oblikuje le po merilih, ki veljajo za GE gospodarske stavbe. Pri tem se nezahtevni in enostavni objekti ne priključujejo na omrežja, objekte in naprave gospodarske javne infrastrukture.
(9) Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) po Uredbi so lahko:
1. pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: betonsko korito, zbiralnik gnojnice, gnojišče, poljska pot, obora za rejo divjadi ter ograja za pašo živine. Postavitev ograj za živino okoli kmetijskih zemljišč je dopustna le v primeru, če je ograjevanje potrebno za opravljanje kmetijske dejavnosti; te naj se oblikujejo po merilih plota (3.4.1.12 in 3.4.1.13), dopustna je žična ograja, ki naj ne presega 2,0 m višine;
2. pomožni komunalni objekt – vodno zajetje;
3. začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam – kiosk ali tipski zabojnik (3.4.1.11), oder z nadstreškom, začasna tribuna za gledalce na prostem, cirkus, pokrit prireditveni prostor ter vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem – igrišče za šport in rekreacijo, kolesarska steza, tematske poti (planinske, sprehajalne, jahalne, peš, učne poti z izobraževalnimi tablami), trimska steza, športno strelišče ter vzletišče (3.4.1.18). Dopustno je postavljanje spominskih obeležij, pomožnih objektov za spremljanje stanja okolja ter vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave. Turistično in drugo obvestilno signalizacijo je dopustno postavljati s soglasjem lastnika in v skladu s predpisi občine, s katerimi se ureja obvestilno in drugo signalizacijo, mesta za oglaševanje in varnost v cestnem prometu. Višinske razlike na terenu naj se premoščajo z brežinami. Palisade, lovilne in prosto viseče mreže ter drugi ukrepi za preprečevanje erozije na strminah naj se izvajajo tako, da v krajini ne bodo izstopali.
Varstvo kulturne dediščine
(10) Na obstoječih posebnih javnih stavbah – kapelicah in znamenjih (križna) so dopustna le vzdrževalna dela. Posegi v enote in območja varovane kulturne dediščine so možni le s soglasjem pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
(11) Na območjih VKD gradnja novih stavb ni dopustna. Na vplivnih območjih VKD pa se ne smejo umeščati ureditve, ki bi poslabšale vrednost varovanega objekta. Na teh območjih je dovoljena postavitev le sledečih pomožnih (kmetijsko-gozdarskih objektov), in sicer:
– čebelnjak,
– poljska pot – dopustna le v peščeni izvedbi oziroma se utrdi le po kolesnicah (tlakovane izvedbe z asfaltom ali tlakovci niso dopustne),
– skedenj,
– senik in kozolec – v odprtem prostoru, vendar na ne izpostavljenih lokacijah.
(12) Ograditev posameznih delov kmetijskega zemljišča ni sprejemljiva. Prostor ob enoti KD naj bo vzdrževan. Kvalitetne prostorske vedute naj se ohranjajo. Potrebno je omogočiti/ohranjati dostop javnosti do enot KD. Pred posegi na zemljiščih na območjih arheološke dediščine (agromelioracija, globoko oranje, nove poljske poti …) je potrebno na varovanih območjih opraviti predhodne arheološke raziskave. Kakršnikoli posegi v enote in območja varovane kulturne dediščine so možni le s predhodno pridobitvijo kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.
Ohranjanje narave
(13) Na območjih, ki so zavarovani po predpisih o ohranjanju narave, se ne postavlja obor za gojenje tujerodnih prostoživečih vrst. Na območju rastišča Cluzijevega svišča na Lovrencu, ki ima status naravne vrednote in botaničnega naravnega spomenika, se za zagotavljanje ugodnega stanja vrste upošteva pogoje in varstvene usmeritve, ki izhajajo iz akta o zavarovanju in predpisov s področja varstva naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti. Za vse posege na kmetijskih zemljiščih na območjih, ki imajo na podlagi predpisov o ohranjanju narave poseben status, je treba pridobiti soglasje pristojnega organa za ohranjanje narave. Na območjih ureditve nadomestnih habitatov in tihih območjih, opredeljenih s prostorskimi akti za HE Boštanj in HE Blanca, se kmetijska obdelava zemljišč izvaja skladno z varstvenimi usmeritvami, podanimi v načrtih vzdrževalnih del za ta območja. Postavljanje obor in ograjevanje parcel v odprti kmetijski krajini na območjih ohranjanja narave se ne izvaja oziroma se izvaja na način, da je mogoč prehod prostoživečih vrst.
Varstvo pred hrupom
(14) Na območju KGV s podrobno namensko rabo K1 in K2 velja režim IV. SVHP, razen na mirnem območju na prostem.
Pogoji in merila za parcelacijo
(15) Dopustna je le parcelacija, s katero se povečuje površina parcel z združevanjem posesti. Parcelacija kmetijskih zemljišč v smislu deljenja parcel je dopustna le, če je utemeljena zaradi različne strukture glede dejanske rabe ali kakovostnega razreda na parceli ter kadar je to potrebno za zagotavljanje dostopnosti sosednjih parcel (zaradi dodelitve služnosti). Parcelacija je dopustna tudi za potrebe načrtovanja gradnje gospodarske javne infrastrukture, za urejanje statusa grajenega javnega dobra, za odmere stavbnega zemljišča ter za uskladitev parcelnega stanja z dejansko rabo. Z novo parcelacijo se ne smejo poslabšati pogoji tehnološke obdelave zemljišč. Med posegi v prostor, ki prekinjajo obstoječe dostope do kmetijskih zemljišč, je le-te potrebno nadomestiti.
41. člen
(G – gozdna zemljišča)
Namembnost, osnovne dejavnosti, dopustne prostorske ureditve
(1) Gozd je javna dobrina, dostopna vsem ljudem. V njem je dovoljeno gozdarstvo, ki obsega gojenje in izkoriščanje gozdov, vključno z nabiranjem gozdnega rastlinja in drugih gozdnih dobrin, poleg tega pa še dejavnosti s področja gozdarstva in lovstva. V gozdu je dopustno gojenje trajnih nasadov avtohtonih gozdnih, drevesnih in drugih rastlinskih vrst in vzgoja živali, katerih naravno bivalno okolje je gozd, vendar le v obsegu in pod pogoji, ki jih določi pristojni zavod za gozdove. Po izvedbi del je potrebno mehanizacijo umakniti iz gozda.
(2) Prostor se ureja v skladu z zakonodajo s področja gozdov. Posegi v prostor na območju gozdov morajo biti v skladu z gozdnogospodarskim načrtom pristojne gozdnogospodarske enote.
Izjemne dejavnosti
(3) V gozdu je dovoljena razvojno raziskovalna dejavnost s področja naravoslovnih ved, zaščite in reševanja pri požarih in nesrečah, izobraževanje, povezano z gozdarstvom, lovstvom in naravoslovnimi vedami, športne in druge dejavnosti za prosti čas, za katere niso določeni posebni pogoji za izvajanje dejavnosti in nastanitve. Kadar je za posamezne aktivnosti ali prireditve iz športnih ali drugih dejavnosti za prosti čas potrebno pridobiti posebne pogoje, se le-te lahko izvajajo pod pogoji in ob soglasju pristojne enote Zavoda za gozdove Slovenije.
Osnovna merila rabe gozdnih zemljišč
(4) Gozdna zemljišča je potrebno uporabljati v skladu z njihovim namenom in pri tem upoštevati omejitve njihovih zmogljivosti.
Dopustna gradnja za potrebe gospodarske javne infrastrukture
(5) Na območju gozdov se lahko gradijo, rekonstruirajo in povečujejo kapacitete omrežja in naprave gospodarske javne infrastrukture. Dopustna je gradnja gradbeno inženirskih objektov, kot so ceste, utrjene dostopne poti, železnice, mostovi, viadukti, dovodni in odvodni kanali, namakalni in osuševalni sistemi, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi in podobno, če pri tem niso prizadeti osrednji predeli velikih gozdnih kompleksov in funkcije gozda.
(6) V primeru zahtevnejših posegov je potrebno izdelati presojo vplivov na okolje. Pri tem je potrebno upoštevati, da je v primeru, ko gozdnogospodarski ukrepi niso dopustni, režim predpisan z Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom in Odlokom o razglasitvi gozdov s posebnim namenom v mestu Sevnica. V večnamenskih gozdovih, ki imajo na ravni 1. (prve) stopnje poudarjeno katerokoli ekološko ali socialno funkcijo, se posegi dovolijo le v izjemnih primerih. To je, ko so nujni in zanje ni druge možnosti. V gozdovih s poudarjenimi socialnimi funkcijami so posegi dovoljeni v primerih, ko gre za objekt, ki dopolnjuje načrtovano, s socialnimi funkcijami skladno rabo gozda. V osrednjih delih velikih kompleksov gozdov v gozdni, gozdnati in gorski krajini je dopustno na račun gozdov osnovati le travne in v določenih primerih vodne površine. Posegi v gozdni prostor zaradi izgradnje infrastrukturnega objekta, z izjemo gozdne ceste, ki bi potekal skozi osrednji predel velikih gozdnih kompleksov v gozdni krajini, niso dovoljeni.
(7) V varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom se lahko izvajajo le ukrepi, ki so v skladu z veljavnim gozdnogospodarskim načrtom in Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom – gradnja stavb ni dopustna. Gozdnogojitveni ukrepi morajo izboljševati varovalno funkcijo v skladu z Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom in Odlokom o razglasitvi gozdov s posebnim namenom v mestu Sevnica.
Dopustna gradnja stavb
(8) Na robu gozda v pasu do 10 m je, zaradi zaokroževanja in ohranjanja kmetijskih zemljišč, dopustna le gradnja pomožnih stavb (3.4.3.3), ki se po Uredbi lahko gradijo kot enostavni oziroma nezahtevni objekti, in sicer pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (čebelnjak ter krmišče). Oblikovanje kmetijsko-gozdarskih objektov naj sledi tradicionalnemu vzorcu.
(9) Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) po Uredbi so lahko pomožni kmetijsko-gozdarski objeti: gozdna cesta in gozdna učna pot, grajena gozdna vlaka, obora za rejo divjadi, opazovalni/razgledni stolpi, preža ter ribnik kot vodno zajetje. Obore naj se oblikujejo po merilih plota (3.4.1.12), žična ograja naj ne presega 2,0 m višine, začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, in sicer kiosk ali tipski zabojnik (3.4.1.11), oder z nadstreškom, začasna tribuna za gledalce na prostem ter vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem – kolesarska steza, planinska pot, sprehajalna pot, trimska steza ter gozdne učne poti z izobraževalnimi (učnimi) tablami. Dovoljeno je postavljanje spominskih obeležij, pomožnih objektov za spremljanje stanja okolja ter vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave. Turistično in drugo obvestilno signalizacijo je dovoljeno postavljati s soglasjem lastnika in v skladu s predpisi občine, s katerimi se ureja obvestilno in drugo signalizacijo, mesta za oglaševanje ter varnost v cestnem prometu. Nezahtevni in enostavni objekti se ne priključujejo na omrežja, objekte in naprave gospodarske javne infrastrukture.
(10) Gradnja je dopustna pod pogoji, kot jih določa Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost, pri nezahtevnih objektih pa tudi pod pogoji iz soglasja pristojne enote Zavoda za gozdove Slovenije.
(11) Na območjih, ki so na kakršenkoli način zavarovana z državnimi ali lokalnimi predpisi, so posegi v prostor ali gradnja objektov dovoljeni le, če jih tak predpis dopušča. Poseg ali gradnja se v takem primeru lahko izvede le ob upoštevanju pogojev ter ob soglasju organa oziroma pristojne službe za področje varovanja. Na območjih varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom gradnja stavb ni dovoljena.
Varstvo kulturne dediščine
(12) Na obstoječih posebnih javnih stavbah – kapelicah so dovoljena le vzdrževalna dela. Posegi v enote in območja varovane kulturne dediščine so možni le s soglasjem pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
(13) Na varovanih enotah registrirane kulturne dediščine, ki ležijo na območju gozdnih zemljišč, so dovoljeni le posegi, ki prispevajo k varovanju, trajni ohranitvi dediščine/objektov – na mestu samem in okolici ter zvišanju njene vrednosti ob ohranitvi kvalitetnih vedut. Gradnja novih stavb/objektov ni dovoljena. Ob tem je potrebno omogočiti dostop javnosti do le-teh. Dovoljena je postavitev le sledečih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, in sicer:
– čebelnjak,
– gozdna cesta – v območjih kulturne dediščine je potrebno izdelati variante tras,
– gozdna učna pot – v območjih kulturne dediščine je potrebno izdelati celostno podobo učnih tabel.
Kakršnikoli posegi v enote in območja varovane kulturne dediščine so možni le s predhodno pridobitvijo kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.
Ohranjanje narave
(14) Načrtovanje prostorskih ureditev na območjih gozdov (npr. gozdne prometnice, protipožarne preseke) mora zagotavljati varstvo zavarovanih območij, naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, zlasti na ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih. Za vse posege na območju gozdov, ki imajo na podlagi predpisov o ohranjanju narave poseben status, je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa za ohranjanje narave.
Varstvo pred hrupom
(15) V območju s podrobno namensko rabo G – gozdna zemljišča veljajo merila IV. stopnje varstva pred hrupom, razen na mirnem območju na prostem.
Pogoji in merila za parcelacijo, dostopi
(16) Dopustna je parcelacija, s katero se povečuje površina parcel z združevanjem posesti. Parcelacija gozdnih parcel v smislu deljenja parcel je dovoljena le, če je zaradi različne strukture utemeljena glede dejanske rabe ali kakovostnega razreda na parceli ter kadar je to potrebno za zagotavljanje dostopnosti sosednjih parcel (zaradi dodelitve služnosti). Parcelacija je dopustna tudi za potrebe načrtovanja gradnje gospodarske javne infrastrukture, za urejanje statusa grajenega javnega dobra, za odmere stavbnega zemljišča ter za uskladitev parcelnega stanja z dejansko rabo. Skladno z Zakonom o gozdovih gozdnih parcel, manjših od 5 ha, ni dovoljeno deliti, razen pri gradnji javne infrastrukture. Z novo parcelacijo se ne smejo poslabšati tehnološki pogoji izvajanja del. Ob izvajanju posegov v prostor, ki prekinjajo obstoječe dostope do gozdnih zemljišč, je le-te potrebno nadomestiti.
(17) Dopustne so parcelacije in drugi upravni postopki v skladu s predpisi s področja geodezije za območja krčitev gozda, ki se z namenom vzpostavljanja in usposobitve kmetijskega zemljišča na gozdnem zemljišču izvedejo na podlagi krčitvene odločbe pristojne enote Zavoda za gozdove Slovenije.
42. člen
(VC – celinske vode, VI – vodna infrastruktura)
Namembnost, dejavnosti in posegi v prostor
(1) Površine celinske vode so naravno vodno javno dobro, dostopno vsem ljudem na način in pod pogoji, kot jih določajo predpisi o vodah. Površine celinske vode so tudi grajeno javno vodno dobro, ko je zemljišče nastalo zaradi ureditve ali prestavitve naravnega vodotoka, zajezitve tekočih voda, zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugega podobnega posega v prostor in je namenjeno splošni rabi. V priobalno zemljišče celinskih voda sodi zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Pri vodah 1. reda zunanja meja priobalnega zemljišča zunaj območja naselja sega najmanj 40 m od meje vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi. Med vode 1. reda sodita reki Sava in Mirna, vse ostale vode so 2. reda. Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in obvodnih zemljiščih naj zagotavlja varstvo naravnih vrednot in biotsko raznovrstnost, predvsem ohranjanje habitatov tistih živalskih vrst in habitatnih tipov, zaradi katerih je določeno ekološko pomembno območje in posebno varstveno območje (območje Natura 2000).
Raba vode in vodnih ter priobalnih zemljišč
(2) Rabo in druge posege v vode, vodna in priobalna zemljišča, zemljišča na varstvenih in ogroženih območjih ter na drugih zemljiščih se načrtuje tako, da se ne poslabša stanje voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, da se ohrani naravne procese, naravno ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov ter da se zagotovi varstvo naravnih vrednot, po predpisih o ohranjanju narave. Raba vode se izvaja le ob zagotavljanju ekološko sprejemljivega pretoka v strugi in pretoka, ki omogoča naravno hidrodinamiko vodotokov ter ohranja lastnosti, zaradi katerih so vodotoki opredeljeni za naravne vrednote.
(3) Naravno ali grajeno vodno javno dobro lahko na način in ob pogojih, ki jih določa Zakon o vodah, uporablja vsakdo, tako da ne vpliva škodljivo na vodo, vodni režim, naravno ravnovesje ter na obvodni ekosistem in ne omejuje enake pravice drugim. Odvzem vode iz vodotokov mora zagotavljati pogoje za ohranitev vodnih in obvodnih habitatov ter ekološko povezanost habitatov pred in za zajezitvijo oziroma odvzemom vode.
(4) Vodno dobro se dovoljuje za splošno rabo, in sicer za pitje, kopanje, potapljanje, drsanje ali druge osebne potrebe, če takšna raba ne zahteva uporabe posebnih naprav (vodne črpalke ipd.) ali zgraditve objekta in naprave, za katerega je potrebno pridobiti dovoljenje, skladno s predpisi na področju urejanja prostora in graditve objektov. V okviru splošne rabe je dovoljeno uporabljati vodo za gašenje požarov ter druge naloge zaščite in reševanja tudi z uporabo posebnih naprav, če zanje ni potrebno pridobiti dovoljenja, skladno s predpisi na področju urejanja prostora in graditve objektov.
(5) Dopustna je posebna raba. Posebna raba je mogoča samo na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije ob izpolnitvi pogojev iz tretjega odstavka tega člena, ter če bistveno ne omejuje splošne rabe. Posebna raba je vsaka raba, ki presega meje splošne rabe, rabe naplavin ali podzemnih voda.
(6) Plovni režim na vodah se določi v skladu z Zakonom o plovbi po celinskih vodah. Vstopno izstopna mesta za dostop do vodnega območja za vplutje in izplutje plovil, vkrcanje in izkrcanje oseb so določena v posebnih PIP v EUP (100. člen).
(7) Na priobalnih zemljiščih je, skladno z določili Zakona o vodah, prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin.
Druge dejavnosti
(8) Poleg dejavnosti, povezanih z upravljanjem in vzdrževanjem celinskih voda, vodne infrastrukture in priobalnih zemljišč ter splošno rabo vode, so dopustne tudi dejavnosti, povezane s posebno rabo vode pod pogoji iz vodnega dovoljenja in koncesije za rabo vode, ki jo je potrebno pridobiti za naslednje dejavnosti: proizvodnjo pijač, potrebe kopališč, proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah, odvzem naplavin, vzrejo vodnih organizmov za trg.
Gradnja objektov in drugi posegi v prostor
(9) Na območju celinskih voda in vodne infrastrukture ter priobalnih zemljiščih je dopustna gradnja objektov javne infrastrukture in gradnja objektov grajenega javnega dobra v skladu z Zakonom o vodah in z drugimi zakoni. Dopustno je izvajanje ukrepov, s katerimi se izboljšajo hidromorfološke in biološke lastnosti površinskih voda ter ohranja narava.
Dopustna je gradnja objektov, ki so potrebni za rabo voda in zagotavljanje varnosti plovbe, objekti, namenjeni varstvu pred utopitvami, varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, za potrebe zaščite in reševanja ter preprečevanja onesnaženja voda (pritrjevanje zaves za prestrezanje in odstranjevanje nevarnih snovi …). Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno pridobiti vodno soglasje v skladu z Zakonom o vodah.
(10) Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču, je rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja mogoča, če se s tem ne poveča poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost in ne poslabša stanje voda. Pri tem mora biti omogočeno izvajanje javnih služb in obstoječa posebna raba vode. Z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo se oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne sme zmanjšati. Rekonstrukcija, adaptacija ali obnova, ki bistveno ne spreminja namembnosti in velikosti objektov se izvede ob zagotavljanju ohranjanja naravnih vrednot in pogojev za ohranitev vodnih in obvodnih habitatov ter ekološko povezanost habitatov pred in za zajezitvijo oziroma odvzemom vode.
Drugi pogoji za gradnjo in posege v prostor
(11) Premostitve voda in gradnje na vodnem zemljišču morajo zagotavljati poplavno varnost in ne smejo poslabšati stanja voda in vodnega režima. Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dopustno, razen za potrebe premoščanja na krajših razdaljah za dostope ali prehode preko vodotoka z objektom javne prometne infrastrukture. Dopustna dela in druge prostorske ureditve v zvezi z vodno infrastrukturo na vodotokih, ki imajo status naravne vrednote ali območja biotske raznovrstnosti, naj se načrtuje in izvaja v obsegu in na način, ki bo zagotavljal varstvo naravnih vrednot in biotsko raznovrstnost, predvsem ohranjanje habitatov tistih živalskih vrst in habitatnih tipov, zaradi katerih je določeno ekološko pomembno območje in posebno varstveno območje (območje Natura 2000).
(12) Med gradnjo ni dovoljeno posegati v strugo niti v tla z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine (klorirane organske spojine, toksične kovine itd.). V času gradnje je nujno spremljanje kakovosti voda in prilagoditev dinamike izvajanja gradbenih del vremenskim razmeram in vodostaju. Posege v vodotoke je potrebno izvajati tako, da v vodi ne nastanejo razmere neprekinjene kalnosti. Zagotoviti je potrebno ekološko sprejemljiv pretok na vseh prizadetih vodotokih v času gradnje in po njej.
Varstvo narave
(13) Ob vseh vodotokih se ohranja obstoječa avtohtona vegetacija, na delih brežine, kjer pa je bila odstranjena, se z zasaditvijo avtohtone grmovne in drevesne vegetacije ponovno vzpostavi pestra vrstna in višinska strukturiranost obvodnega pasu. Vzdolž vodnih brežin naj se za preprečevanje širitve alohtonih (invazivnih) vrst, na primer pelinolistne ambrozije, robinije, rudbekije, japonskega dresnika, žlezave nedotike, topinambura, velikega pajesna, kanadske zlate rozge, zagotovi izvajanje ukrepov za njihovo odstranitev in nato vzdržuje pestra strukturiranost rastišču primerne avtohtone vegetacije. Morebitno širjenje invazivnih vrst na območju, kjer se izvajajo posegi, se prepreči z njihovim sprotnim odstranjevanjem. Za vse posege na območju voda in vodnih virov, ki imajo na podlagi predpisov o ohranjanju narave poseben status, je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa za ohranjanje narave.
Varstvo pred hrupom
(14) V območju s podrobno namensko rabo VC veljajo merila III. SVPH, razen površin na mirnem območju na prostem. V območju GE s podrobno namensko rabo VI – vodna infrastruktura veljajo merila IV. SVPH.
Pogoji in merila za parcelacijo, dostopi
(15) Parcelacija vodnih površin se lahko izvaja, kadar se določajo površine za služnosti in razmejujejo vodne površine od vodne infrastrukture. Parcelacija je dopustna tudi za potrebe načrtovanja gradnje gospodarske javne infrastrukture, za urejanje statusa grajenega javnega dobra ter za uskladitev parcelnega stanja z dejansko rabo.
43. člen
(varovalni gozd; gozd s posebnim namenom – KGV-.vg; KGV-.gpn)
+---------------------------------------------------------------+
|KVG-.vg                                                        |
+----------------+----------------------------------------------+
|Splošna         |Prostor se ureja v skladu z zakonodajo s      |
|določila        |področja gozdov. Na območju varovalnega gozda |
|                |se spodbuja le dejavnosti, ki so povezane z   |
|                |racionalnim gospodarjenjem, vsi               |
|                |gozdnogojitveni ukrepi morajo izboljšati      |
|                |varovalno funkcijo v skladu z državno Uredbo  |
|                |in občinskim odlokom o varovalnih gozdovih in |
|                |gozdovih s posebnim namenom.                  |
+----------------+----------------------------------------------+
|Dopustna        |Dovoljene so le gradnje in posegi v prostor za|
|gradnja         |izboljšanje varovalne funkcije ter prostorske |
|                |ureditve, ki so v skladu s gozdnogospodarskimi|
|                |načrti pristojnih gozdnogospodarskih enot.    |
|                |Gradnja stavb ni dopustna.                    |
+----------------+----------------------------------------------+
|Posebni pogoji  |Na območju veljajo merila IV. stopnja varstva |
|urejanja        |pred hrupom, razen na mirnem območju na       |
|                |prostem kjer veljajo merila I. stopnja varstva|
|                |pred hrupom.                                  |
|                |Na območju gozdov s posebnim namenom velja    |
|                |režim določen z Odlokom o razglasitvi gozdov s|
|                |posebnim namenom v mestu Sevnica.             |
+----------------+----------------------------------------------+
44. člen
(površine za pokope prebivalstva v primeru naravnih in drugih nesreč KGV-.pp)
+---------------------------------------------------------------+
|KGV-.pp                                                        |
+----------------+----------------------------------------------+
|Splošna         |Lokacije se urejajo v skladu z določili       |
|določila        |opredeljene podrobnejše namenske rabe, na     |
|                |katerem se nahaja.                            |
+----------------+----------------------------------------------+
|Dopustna        |Gradnja stavb ni dovoljena.                   |
|gradnja         |                                              |
+----------------+----------------------------------------------+
|Posebni pogoji  |V primeru naravnih in drugih nesreč lokalna   |
|urejanja        |skupnost ali država za pokope prebivalstva    |
|                |sprejme posebno Uredbo z merili urejanja in   |
|                |varovanja območij. Na območju veljajo merila  |
|                |III. stopnje varstva pred hrupom.             |
+----------------+----------------------------------------------+
45. člen
(površine za pokope živali v primeru naravnih in drugih nesreč KGV-.pz)
+---------------------------------------------------------------+
|KGV-.pz                                                        |
+----------------+----------------------------------------------+
|Splošna         |Lokacije se urejajo v skladu z določili       |
|določila        |opredeljene podrobnejše namenske rabe, na     |
|                |katerem se nahaja.                            |
+----------------+----------------------------------------------+
|Dopustna        |Gradnja stavb ni dovoljena.                   |
|gradnja         |                                              |
+----------------+----------------------------------------------+
|Posebni pogoji  |V primeru naravnih in drugih nesreč lokalna   |
|urejanja        |skupnost ali država za pokope kadavrov sprejme|
|                |posebno Uredbo z merili urejanja in varovanja |
|                |območij. Na območju veljajo merila III.       |
|                |stopnje varstva pred hrupom.                  |
+----------------+----------------------------------------------+
46. člen
(vinogradniško območje KGV-.vi)
+---------------------------------------------------------------+
|KVG-.vi                                                        |
+----------------+----------------------------------------------+
|Splošna         |Posamezna GE zidanice na vinogradniškem       |
|določila        |območju mora imeti v lastništvu tudi          |
|                |pripadajoče kmetijsko zemljišče z zasajenim   |
|                |vinogradom. Vinograd je lahko nadomeščen tudi |
|                |z intenzivnim sadovnjakom – vinogradništvo ima|
|                |na vinogradniškem območju prednost pred       |
|                |sadjarstvom.                                  |
+----------------+----------------------------------------------+
|Dopustna        |Na območju posamezne GE je zunaj eventualnega |
|gradnja         |območja stavbnih zemljišč dopustna le gradnja |
|                |vseh vrst objektov in naprav gospodarske javne|
|                |infrastrukture po splošnih določilih tega     |
|                |Odloka ter največ ena stavba po Uredbi kot    |
|                |enostaven oziroma nezahteven objekt, in sicer |
|                |le za potrebe kmetijstva: kašča, kozolec,     |
|                |rastlinjak ali čebelnjak. Pri tem mora takšna |
|                |stavba hkrati odgovarjati merilom pomožne     |
|                |stavbe po tem odloku.                         |
+----------------+----------------------------------------------+
|Posebni pogoji  |Z novo parcelacijo je mogoče deliti večje     |
|urejanja        |parcele v manjše, vendar le pod pogojem, da   |
|                |nova parcela ne bo manjša od 20 arov na       |
|                |območju najboljših kmetijskih zemljišč oziroma|
|                |15 arov na območju drugih kmetijskih zemljišč.|
|                |Izjemoma je delitev na manjšo površino od     |
|                |navedene možna le, kadar gre za določitev nove|
|                |parcele za potrebe površin grajenega javnega  |
|                |dobra ali gradnjo omrežij, objektov in naprav |
|                |gospodarske javne infrastrukture. Izjema je   |
|                |mogoča tudi takrat, ko se oddeljena površina  |
|                |pripoji k drugi parceli in ta s tem izpolni   |
|                |zahtevane kriterije za oblikovanje            |
|                |vinogradniške GE.                             |
|                |Na območju veljajo merila III. stopnje varstva|
|                |pred hrupom.                                  |
+----------------+----------------------------------------------+
47. člen
(površine nadzemnega pridobivalnega prostora KGV-LN.ek)
+---------------------------------------------------------------+
|KVG-LN.ek                                                      |
+----------------+----------------------------------------------+
|Splošna         |Vse lokacije površinskih kopov je potrebno    |
|določila        |sanirati. Izkoriščanje mineralnih surovin je  |
|                |dopustno le v skladu z zakonskimi in          |
|                |podzakonskimi akti s področja rudarstva in na |
|                |način, kot ga določa pristojna služba v       |
|                |projektu izkoriščanja oziroma sanacije        |
|                |območja. Razširitev obstoječega oziroma       |
|                |odpiranje novega površinskega kopa je mogoča  |
|                |le po sprejetju in v skladu z OPPN.           |
+----------------+----------------------------------------------+
|Dopustna        |Na GE je dovoljeno graditi le pomožne stavbe  |
|gradnja         |(3.4.3.7), ki so izključno v skladu z osnovnim|
|                |namenom. Na objektih, ki niso skladni z       |
|                |namembnostjo EUP, so dopustna le vzdrževalna  |
|                |dela in odstranitev. Pomožne stavbe GE se     |
|                |lahko gradijo tudi po Uredbi kot enostavni    |
|                |oziroma nezahtevni objekti, in sicer le       |
|                |začasni objekti – objekti namenjeni začasnemu |
|                |skladiščenju nenevarnih snovi. Tipi objektov –|
|                |pomožnih stavb po Klasifikaciji so lahko le:  |
|                |23010 Rudarski objekti in inštalacije za      |
|                |pridobivanje in predelavo mineralnih surovin  |
|                |(razen objektov za proizvodnjo mavca, cementa,|
|                |opeke, strešnikov in podobno). Na območju     |
|                |veljajo merila IV. stopnje varstva pred       |
|                |hrupom.                                       |
+----------------+----------------------------------------------+
|Posebni pogoji  |Lastnik zemljišča oziroma nosilec rudarske    |
|urejanja KVG-   |pravice je dolžan kontinuirano zagotavljati   |
|LN.sa, KVG-     |sanacijo sekundarne degradacije in zavarovanje|
|LN.ek           |nevarnega območja – čiščenje oziroma          |
|                |preprečevanje odlaganja odpadkov, gradnja     |
|                |oziroma vzdrževanja ograje za zaščito dostopa |
|                |do nevarnih mest in urejanje brežine. Poleg   |
|                |tega lahko v makadamski izvedbi uredi tudi    |
|                |kolesarske poti in poti za pešce.             |
+----------------+----------------------------------------------+
48. člen
(površine za odlaganje ruševin v primeru naravnih in drugih nesreč KGV-.ru)
+---------------------------------------------------------------+
|KGV-.pz                                                        |
+----------------+----------------------------------------------+
|Splošna         |Lokacije se urejajo v skladu z določili       |
|določila        |opredeljene podrobnejše namenske rabe, na     |
|                |katerem se nahaja.                            |
+----------------+----------------------------------------------+
|Dopustna        |Gradnja stavb ni dovoljena.                   |
|gradnja         |                                              |
+----------------+----------------------------------------------+
|Posebni pogoji  |V primeru naravnih in drugih nesreč lokalna   |
|urejanja        |skupnost ali država za odlaganja odpadnih     |
|                |materialov iz ruševin sprejeme posebno uredbo |
|                |z merili urejanja in varovanja območij. Na    |
|                |območju veljajo merila III. stopnje varstva   |
|                |pred hrupom.                                  |
+----------------+----------------------------------------------+
49. člen
(površine za intenzivno uporabo alternativnih virov energije KGV-.ae)
+---------------------------------------------------------------+
|KGV-.ae                                                        |
+----------------+----------------------------------------------+
|Splošna         |Na območju veljajo merila osnovne rabe        |
|določila        |prostora – K1/K2 (40. člen). V primeru        |
|                |izgradnje FNE se uporabljajo merila in pogoji |
|                |iz tega člena.                                |
|                |Dopustna je postavitev objektov za            |
|                |pridobivanje električne energije iz           |
|                |obnovljivih virov energije – sončne           |
|                |elektrarne.                                   |
+----------------+----------------------------------------------+
|Dopustna        |Dopustna je le postavitev objektov v skladu z |
|gradnja         |osnovnim namenom: proizvodnja električne      |
|                |energije glede na vrsto obnovljivega vira –   |
|                |(kolektorji fotonapetostne  elektrarne – FNE):|
|                |– gradbeno inženirskih objektov – kompleksnih |
|                |industrijskih objektov – energetskih objektov |
|                |– fotonapetostna elektrarna;                  |
|                |– gradbeno inženirskih objektov – omrežij     |
|                |komunalne, energetske, komunikacijske in      |
|                |prometne infrastrukture za potrebe delovanja  |
|                |FNE.                                          |
|                |Objekti morajo biti v skladu z oblikovnimi in |
|                |funkcionalnimi zmogljivostmi prostora oziroma |
|                |podrejeni merilom kvalitet predmetne lokacije.|
|                |Objekte in naprave FNE je potrebno priključiti|
|                |na distribucijsko električno omrežje. V       |
|                |postopku pridobitve dovoljenja za gradnjo je  |
|                |potrebno zagotoviti s strani pooblaščene      |
|                |institucije revidirano dokazilo, da objekti in|
|                |naprave nimajo negativnih vplivov na zdravje  |
|                |ljudi.                                        |
|                |Dopustna je postavitev pomožnih               |
|                |infrastrukturnih objektov v skladu z Uredbo.  |
|                |Za zavarovanje objektov in naprav FNE je      |
|                |dopustna ograditev območja z žično ograjo.    |
|                |Vse ureditve naj se izvedejo tako, da je po   |
|                |demontaži FNE mogoče zagotoviti značilnosti in|
|                |rabo prostora, kot je bila pred njeno         |
|                |postavitvijo.                                 |
+----------------+----------------------------------------------+
|Posebni pogoji  |Moduli FNE se namestijo v medsebojno          |
|urejanja        |razmaknjenih funkcionalnih poljih glede na    |
|                |izbrano tehnologijo. Moduli se lahko postavijo|
|                |na tla z betonskimi temelji ali kovinskim     |
|                |podnožjem ali nad tlemi na kovinskih stebrih. |
|                |Medsebojni odmiki naj bodo v funkciji         |
|                |vzdrževanja in čiščenja modulov ter požarnega |
|                |varstva. Prostor med moduli se ohranja        |
|                |ozelenjen s pretežno travno vegetacijo. Pri   |
|                |načrtovanju se prouči in eventualno upošteva  |
|                |možnosti za zasaditev prostih površin s       |
|                |koristnim trajnim nizkim rastlinjem ali za    |
|                |kmetijsko pridelavo.                          |
|                |Moduli naj bodo od meje območja FNE odmaknjeni|
|                |najmanj 5 m.                                  |
|                |Obstoječa morfologija terena se z načrtovanjem|
|                |objektov FNE lahko spreminja, vendar ob       |
|                |upoštevanju varstvenih pogojev za             |
|                |preprečevanje nastajanja plazov in erozijskega|
|                |delovanja voda. Za izenačevanje naklonov      |
|                |pobočnih delov za namestitev fotonapetostnih  |
|                |modulov se lahko brežine izvedejo v obliki    |
|                |kamnitih zložb ali kaskad z utrditvami iz     |
|                |naravnih ali umetnih materialov. Njihove      |
|                |višine naj praviloma ne presegajo 1,0 m.      |
|                |Betonske škarpe niso dopustne.                |
|                |Območje FNE naj bo posebej načrtovano in      |
|                |opremljeno z vidika varstva pred požarom, s   |
|                |posebej poudarjenim zavarovanjem pred         |
|                |razširitvijo požara v naravni prostor zunaj   |
|                |ureditvenega območja. Prav tako morajo biti   |
|                |moduli zavarovani pred udarom strele.         |
|                |Posebej se načrtuje sistem odvajanja          |
|                |padavinskih voda z območja FNE, tako da se    |
|                |vode v čim večji meri zadržujejo pred hipnim  |
|                |odtokom in ponikajo v teren. Pri zbiranju in  |
|                |odvajanju preko sistema odprtih jarkov se s   |
|                |prelivanjem ne sme ogroziti stabilnosti tal.  |
|                |Temu cilju je prvenstveno podrejeno           |
|                |načrtovanje zelenih presekov med območji      |
|                |modulov. Zatiranje plevelov, robidja in       |
|                |neprimernih rastlin s kemičnimi sredstvi se   |
|                |dopusti le izjemoma, v primerih, ko drugi     |
|                |načini vzdrževanja zelenih površin niso dovolj|
|                |učinkoviti in na način, ki ne vpliva na       |
|                |naravno okolje zunaj območja urejanja.        |
|                |Na objektih in območjih, ki so varovani kot   |
|                |kulturni spomeniki, postavitev in gradnja     |
|                |naprav za proizvodnjo električne energije ni  |
|                |sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so  |
|                |varovani kot kulturna dediščina, ter na       |
|                |vplivnih območjih, je postavitev naprav za    |
|                |proizvodnjo električne energije dopustna le   |
|                |izjemoma, po pridobitvi kulturnovarstvenega   |
|                |soglasja.                                     |
|                |Na območju GE veljajo merila IV stopnje       |
|                |varstva pred hrupom.                          |
+----------------+----------------------------------------------+
50. člen
(območje rekreacije – KGV-.re)
+---------------------------------------------------------------+
|KGV-.ae                                                        |
+----------------+----------------------------------------------+
|Splošna         |Območje rekreacije je javni prostor s posebej |
|določila        |opredeljenim režimom rabe javnega dostopa in  |
|                |vzdrževanja. Na območju veljajo merila III.   |
|                |stopnje varstva pred hrupom.                  |
+----------------+----------------------------------------------+
|Dopustna        |Lahko se gradijo stavbe v skladu z določili   |
|gradnja         |opredeljene podrobnejše namenske rabe. Na     |
|                |območju niso dovoljeni drugi gradbeni posegi  |
|                |(betoniranje, kovinske konstrukcije itd.).    |
|                |Podzemnih stavb (3.4.3.1.5) ni dovoljeno      |
|                |graditi.                                      |
|                |V času prireditev je dovoljena začasna        |
|                |postavitev montažnih objektov (začasna        |
|                |sanitarna enota, kiosk), ki se jih po izvedbi |
|                |prireditve odstrani.                          |
+----------------+----------------------------------------------+
|Posebni pogoji  |Lastnik oziroma upravljavec zemljišča mora    |
|urejanja        |omogočiti nemoteno gospodarjenje z naravnim   |
|                |zemljiščem. Med izvajanjem dejavnosti je      |
|                |potrebno zagotoviti, da je zunaj trase proge  |
|                |smučišča povzročena minimalna škoda na        |
|                |gozdnem/kmetijskem rastju in na tleh.         |
|                |Morebitne poškodbe na okoliškem gozdnem drevju|
|                |in na gozdnih poteh je potrebno sanirati.     |
|                |Morebitne dodatne krčitve gozda so možne le na|
|                |podlagi soglasja Zavoda za gozdove Slovenije. |
|                |Traso proge smučišča je potrebno redno        |
|                |vzdrževati. Spremljati je potrebno morebitno  |
|                |pojavljanje erozije na območju proge, ki jih  |
|                |je potrebno nemudoma ustrezno sanirati.       |
+----------------+----------------------------------------------+
51. člen
(razpršena gradnja – fundus z objekti zgrajenimi na podlagi upravnih dovoljenj)
+---------------------------------------------------------------+
|Merila in pogoji sanacije enote razpršene gradnje (SE RG) –    |
|stavba z gradbenim dovoljenjem                                 |
+----------------+----------------------------------------------+
|Splošna         |Merila in pogoji poseganja v prostor posamezne|
|določila        |enote razpršene gradnje (zgolj s fundusom), ki|
|                |se ne sanirajo v sklopu OPPN, se izvajajo v   |
|                |skladu z zakonsko predpisanimi merili in      |
|                |pogoji, ki veljajo za tovrstne objekte in ki  |
|                |so zgrajeni na podlagi pravnomočnih upravnih  |
|                |dovoljen na površinah določene v teh.         |
+----------------+----------------------------------------------+
|Dopustna        |Novih stavb ni dovoljeno graditi. Dovoljeni so|
|gradnja         |rekonstrukcija, odstranitev, nadomestna       |
|                |oziroma novogradnja, investicijsko, redno     |
|                |vzdrževanje objektov in vzdrževanje objektov v|
|                |javno korist. Dozidava ali nadzidava objektov |
|                |je dovoljena le, kadar gre za izboljšanje     |
|                |bivalnega standarda v teh objektih, ne pa v   |
|                |smislu dodajanja novih stanovanjskih enot ali |
|                |prostorov za opravljanje novih dejavnosti, in |
|                |sicer le na tistih zemljiščih, ki so v izdanih|
|                |upravnih dovoljenjih opredeljena kot          |
|                |funkcionalna. Dopustna je tudi gradnja        |
|                |nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih je |
|                |v skladu z Uredbo mogoče postaviti kot pomožne|
|                |objekte v skladu s funkcijo in namenom        |
|                |osnovnega objekta, v okviru funkcionalnih     |
|                |zemljišč določenih v upravnih dovoljenjih.    |
+----------------+----------------------------------------------+
|Posebni pogoji  |Pri tem v EUP veljajo naslednja merila:       |
|urejanja        |– stanovanjska stavba, ki ima v grafičnem delu|
|                |OPN oznako fundusa, se v urbanističnem smislu |
|                |ureja v skladu z merili, ki veljajo za GE     |
|                |domačije v odprtem prostoru (torej splošna    |
|                |merila urejanja GE(3.4.2.1.) ter merili in    |
|                |pogoji urejanja tipov gradbenih enot od- GE   |
|                |domačije v odprtem prostoru (3.4.2.2.22), v   |
|                |stavbarskem smislu pa v skladu z merili, ki   |
|                |veljajo za glavno stavbo tipa hiša na         |
|                |podeželju (3.4.3.6.01),                       |
|                |– gospodarska stavba ali pomožni objekti, ki  |
|                |imajo v grafičnem delu oznako fundusa, se v   |
|                |urbanističnem smislu urejajo v skladu z       |
|                |merili, ki veljajo za GE gospodarskega        |
|                |poslopja (torej splošna merila urejanja GE in |
|                |posebna merila urejanja GE gospodarskega      |
|                |poslopja), v stavbarskem smislu pa v skladu z |
|                |merili, ki veljajo za stavbo tipa pomožna     |
|                |stavba (3.4.3.7).                             |
|                |Na območju veljajo merila III. stopnje varstva|
|                |pred hrupom.                                  |
+----------------+----------------------------------------------+
|Omilitveni      |Pri objektih razpršene gradnje na območjih, ki|
|ukrepi          |se ne sanirajo in se v odprti krajini         |
|                |uporabljajo za trajno ali občasno bivanje     |
|                |oziroma proizvodnjo, je potrebno zagotoviti   |
|                |projektno – lokalno zasnovan način čiščenja   |
|                |komunalnih voda v obliki nepropustnih greznic,|
|                |malih ČN oziroma rastlinskih ČN.  Redno       |
|                |praznjenje greznic in odvoz gošče iz malih ČN |
|                |se izvaja v skladu s predpisi občine na       |
|                |področju odvajanja in čiščenja odpadnih vod.  |
+----------------+----------------------------------------------+
52. člen
(razpršena gradnja – fundus z objekti zgrajenimi brez upravnih dovoljenj)
+---------------------------------------------------------------+
|Merila in pogoji sanacije enote razpršene gradnje (SE RG) –    |
|stavba brez gradbenega dovoljenja                              |
+----------------+----------------------------------------------+
|Splošna         |Obstoječe stavbe se lahko samo vzdržujejo.    |
|določila        |                                              |
+----------------+----------------------------------------------+
|Dopustna        |Novih stavb ni dovoljeno graditi. Dovoljeno je|
|gradnja         |le redno vzdrževanje objektov in vzdrževalna  |
|                |dela v javno korist. Sprememba namembnosti    |
|                |obstoječih stavb ni dovoljena.                |
+----------------+----------------------------------------------+
|Posebni pogoji  |Na območju veljajo merila III. stopnje varstva|
|urejanja        |pred hrupom.                                  |
+----------------+----------------------------------------------+
3.4.0.0 – Merila in pogoji v enotah urejanja prostora stavbnih zemljišč
3.4.1.0 Splošna merila urejanja enot urejanja prostora stavbnih zemljišč
53. člen
(splošna merila)
(1) Grafični prikaz EUP stavbnih zemljišč vsebuje mejo in oznako. Oznaka (npr. Kr01.od) je sestavljena iz črkovne oznake imena naselja (npr. Kr), zaporedne številke EUP znotraj naselja (npr. 01) in oznake predpisanega tipa GE (npr. od za tip GE domačije v odprtem prostoru).
(2) Vsaki GE so določena merila in pogoji urejanja z opredeljeno namensko rabo, in sicer s:
– splošnimi merili in pogoji urejanja GE (3.4.2.1)
– PIP predpisanega tipa GE (3.4.2.2.)
– splošnimi merili za oblikovanje stavb (3.4.3.0),
– predpisanimi tipi stavb ter
– posebnimi merili PIP, če so opredeljena v specifikaciji EUP (3.5.0.0).
54. člen
(utemeljitev skladnosti posegov na stavbnih zemljiščih s prostorskim aktom v projektni dokumentaciji)
(1) Izhajajoč iz koncepta PIP v tem odloku in vsebine določb Zakona o graditvi objektov, mora utemeljitev skladnosti predlagane gradnje s tem odlokom pri posegih v zvezi s posegi na območjih stavbnih zemljišč v grafični in tekstovni obliki opredeliti in utemeljiti vsaj naslednje sestavine:
– tip, velikost GE,
– javne prostore, na katere GE meji v hierarhiji (manj pomemben, pomemben … javni prostor) z navedbo ulice ali oznake ceste oziroma opisom,
– tipe vseh stavb na GE,
– dvorišče,
– osnovni(e) kubus(e), pomožni(e) kubus(e) vseh stavb na gradbeni parceli,
– mejo zazidljivosti,
– gradbeno linijo, gradbeno mejo in regulacijsko linijo,
– poljavni prostor,
– smer pozidave,
– razvoj arhitekturnih elementov iz elementov primerljivih stavb v naselju – utemeljitev.
(2) Navedene sestavine naj bodo v PGD prikazane posebej za obstoječe stanje in posebej za načrtovano stanje – v posebni grafiki (poseben list s prikazom znotraj mape 0-Utemeljitev posega v OPN na geodetskem posnetku 1:500) in v tekstu z utemeljitvijo iz določb posameznih sestavin posega po tem aktu. Grafični prikaz mora iz grafičnega dela tega odloka PIP prikazati vse elemente, ki jih OPN določa za posamezno GE.
55. člen
(naselbinsko pomembne – izvorne stavbe)
(1) Naselbinsko pomembne stavbe (v nadaljevanju: izvorne) so stavbe, ki določajo pomembne prvine identitete notranjega prostora naselja ali njegovega dela. To so po tem odloku vse stavbe, ki so bile zgrajene in prvotno uporabljene kot stanovanjske stavbe in stavbe z javnimi programi (šola, župnišče, trgovina, gostilna …) in so bile zgrajene pred obdobjem urbanizacije, pred letom 1967.
(2) Izvorne stavbe se lahko vzdržuje, prenavlja in rekonstruira le na način, da se pri tem ohranja njihove arhitekturne značilnosti. Tudi nadomestna stavba na lokaciji izvorne naj ohranja arhitekturne značilnosti izvorne stavbe. Izvorna stavba, ki je višja od predpisane v odloku, lahko obdrži obstoječo višino. Arhitekturne značilnosti so izhodišče za prenovo gradbene enote. Pri posegih v enote in območja VKD so dovoljeni le posegi v skladu s kulturnovarstvenim soglasjem.
(3) Glavna fasada izvorne stavbe je lahko po posegu le na gradbeni liniji izvorne stavbe. Dovoljene so naslednje izjeme: ko je v grafičnem delu PIP določena nova regulacija, ki stavbi določa večji odmik na račun javnega prostora, ter nadalje ko je odmik fasade od osi javnega prostora (utrjenega vozišča) manjši od 3,0 m – v tem primeru se objekt lahko pomakne od javnega prostora v globino GE za toliko, da je odmik od osi javnega prostora najmanj 3,0 in največ 4,0 m. V obeh primerih mora izvorna stavba oziroma rekonstruirana ali nadomestna stavba izvorne stavbe ohraniti vsaj eno od gradbenih linij prečnih fasad.
56. člen
(uporabljeni izrazi na območju stavbnih zemljišč)
3.4.1.01 Bivanje v intenzivnem vaškem oziroma podeželskem okolju
(1) Bivanje v intenzivnem vaškem ali podeželskem okolju pomeni, da ima okolje značaj vasi/zaselka ter iz tega izhajajoče specifične vplive na poselitveni prostor: hrup pri delu s kmetijsko mehanizacijo, običajne vonjave, prisotnost domačih živali ipd. GE je primarno, ob bivanju, namenjena tudi primarni dejavnosti kmetijskih gospodarstev. Poleg kmetijske se lahko vzpostavijo tudi sekundarne dejavnosti skupine C – predelovalne dejavnosti v manjšem obsegu ter terciarne in kvartarne dejavnosti.
3.4.1.02 Bivanje v mirnem okolju
(2) GE je lahko namenjena bivanju v mirnih stanovanjskih soseskah. Izjemoma se lahko vzpostavijo tudi terciarne dejavnosti, ki so po značaju in obsegu v skladu z bivanjem v mirnem okolju, in sicer G – Trgovina (le trgovina na drobno, razen z motornimi vozili), I – Gostinstvo (le 55.203 Oddajanje zasebnih sob gostom, 55.209 Druge nastanitve za krajši čas, 56 Dejavnosti strežbe jedi in pijače (razen restavracij in gostiln)), J – Informacijske in komunikacijske dejavnosti (razen radijske, televizijske in telekomunikacijske dejavnosti), K – Finančne in zavarovalniške dejavnosti (le 65. Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnosti in 66. Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve), L – Poslovanje z nepremičninami, M – Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (razen 75. Veterinarstva), N – Druge raznovrstne poslovne dejavnosti (le 82. Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti), ter Q – Zdravstveno in socialno varstvo (razen 861. Bolnišnične zdravstvene dejavnosti, specialistična zunajbolnišnična dejavnost, socialno varstvo z nastanitvijo razen drugo socialno varstvo z nastanitvijo), vendar le ob upoštevanju naslednjih meril:
– da ne povzročajo negativnih emisij v zrak in tla ali povečujejo svetlobnega onesnaževanja,
– da dejavnost ne povzroča hrupa od dopustnega na II. SVPH,
– da nase ne veže večjega dodatnega prometa z osebnimi vozili ter nikakršnega tovornega prometa, razen dostave z vozili do 5 ton največ enkrat na teden,
– da naj bo za dejavnost v prostoru GE oziroma EUP zagotovljeno zadostno število parkirnih mest za zaposlene in stranke.
3.4.1.03 Dejavnosti
(3) Dejavnosti so razdeljene na:
– primarne dejavnosti: A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo: 01 Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve, 02 Gozdarstvo, 03 Ribištvo, B Rudarstvo.
Kmetijstvo je razen na območju KGV dovoljeno tudi na stanovanjskih površinah podeželskega naselja (SK) in površinah razpršene poselitve (A). Rudarstvo je dopustno le na območjih mineralnih surovin (LN in LP);
– sekundarne dejavnosti: C Predelovalne dejavnosti, D Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja in F Gradbeništvo, so dovoljene na površinah proizvodnih dejavnosti (IP), gospodarskih con (IG), površinah z objekti za intenzivno kmetijsko proizvodnjo (IK), prometnih površinah (P), območjih namenjenih okoljski, telekomunikacijski in energetski javni infrastrukturi (O,T, E) ter ostalih območjih (00);
– terciarne dejavnosti: G Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H Promet in skladiščenje, I Gostinstvo, J Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L Poslovanje z nepremičninami, M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti;
– kvartarne dejavnosti: O Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, Q Zdravstveno in socialno varstvo, P Izobraževanje, R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S Druge dejavnosti, T Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles.
(4) Za podrobnejšo členitev dejavnosti se uporabljajo veljavni predpisi na tem področju. Za urbane dejavnosti se štejejo terciarne in kvartarne dejavnosti.
3.4.1.04 Dvorišče
(5) Je osnovni funkcionalni zunanji prostor GE, ki je praviloma ločen od javnega prostora z glavno stavbo. Tudi ostale stavbe se praviloma lahko postavijo le okoli dvorišča – s tem se določa pozidanost GE in organizacijo stavb na GE. Če so na gradbeni enoti tudi pomožne stavbe, je njegova optimalna dimenzija večja od širine glavne stavbe, najmanjša dimenzija pa je optimalno 8 m, vendar pa ne more biti manjša od 5 m. Na dvorišču gradnja stavb ni dovoljena, izjema je postavitev ute ali nadstrešnice za potrebe zunanjega bivalnega prostora. Površina dvorišča je enovita površina v enotnem, horizontalnem nivoju (z možnim odstopanjem 10 %). Praviloma naj bo površina utrjena in tlakovana, izjemoma je lahko tudi zatravljena. Če je višinska razlika GE v smeri krajše dimenzije dvorišča enaka ali večja od višine ene etaže (minimalno 2,5 m) je lahko dvorišče več nivojsko. V tem primeru se lahko gradijo tudi stavbe, katerih strehe morajo biti oblikovane kot pohodne zunanje površine. Višinski nivo takšnega dvorišča je lahko največ na nivoju tlaka najvišje etaže glavne stavbe. Dvorišče je lahko del sekundarnega ali del primarnega dela GE.
3.4.1.05 Gnojišče in zbiralnik gnojnice ali gnojevke ter hlevski izpust
(6) So skladiščni prostori (pomožni objekti) za živinska gnojila. Lahko se gradijo le za potrebe kmetijstva in pod pogoji, ki jih določa zakonodaja s tega področja, pri čemer je potrebno upoštevati naslednja merila:
– lociran je lahko le v sekundarnem delu GE ali na območju notranjega dvorišča,
– zagotovljen mora biti minimalni odmik 8,0 m od stanovanjske hiše na sosednji gradbeni parceli, če z manjšim odmikom lastnik sosednje GE ne soglaša,
– zgornji rob konstrukcij naj bo praviloma na nivoju terena ali notranjega dvorišča; izjemoma lahko sega največ 1,5 m nad njiju, če se zagotovi ustrezno ambientalno integracijo v okolje (neizstopajoča površinska obdelava, ozelenitev, ograje z lesenimi plotovi ipd.).
3.4.1.06 Nadomestna gradnja
(7) Je odstranitev obstoječega objekta in gradnja novega objekta na mestu obstoječega po odločbah tega odloka. Pri tem se lahko ohranja velikost GE ter obstoječi odmiki nove stavbe od parcelnih meja. Za slednje iz vidika prostora ni potrebno pridobiti soglasja sosedov mejašev. Nadomestna stavba pa mora obstoječo pokrivati na vsaj 50 % tlorisne površine obstoječe stavbe. Izjema so stavbe, ki so evidentirane kot kvalitetne izvorne stavbe – te se urejajo v skladu s 55. členom odloka.
3.4.1.07 Nadstrešnica/čakalnica
(8) Je kot pomožno stavbo dovoljeno postavljati pod naslednjimi pogoji, da se z umestitvijo ne ovira prehodnosti javnega prostora, da je zagotovljena dostopnost funkcionalno oviranim osebam, da ima le eno etažo (E1), da je načeloma odprta vsaj z dveh strani in da površina ne presega 30 m2.
3.4.1.08 Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti – betonsko korito ali ribnik
(9) Se lahko gradijo v skladu z naslednjimi merili:
– objekt je lahko lociran le v sekundarnem delu GE, če ne gre za osamelo domačijo ali odprt prostor;
– lahko je organiziran le vzdolžno glede na nagib raščenega zemljišča;
– praviloma v sklopu zelenih površin GE;
– z vidno horizontalno konstrukcijo do 1,0 m višine nad raščenim terenom.
3.4.1.09 Rezervoarji, silosi in skladišča (12520 po Enotni klasifikaciji vrst objektov)
(10) So pomožne stavbe za potrebe kmetijstva v okviru kmečkega gospodarstva. Vertikalne cisterne, silosi ter rezervoarji so lahko locirani le v sekundarnem delu GE in praviloma lahko segajo le do višine slemena najvišje stavbe GE. Pri nagnjenih terenih je obvezno, da je lokacija takšnega objekta na strani slemena stavbe ob višjem delu pobočja. Praviloma ne sme biti samostojna stavba, ampak naj bo zgrajena kot sekundarni kubus ene od stavb (npr. gospodarskega poslopja).
(11) Koritast silos je odprt horizontalni silos za krmo, ki je lahko lociran le v sekundarnem delu GE, organiziran vzdolžno na nagib raščenega zemljišča, praviloma oblikovan v sklopu zelenih površin GE, z vidno horizontalno konstrukcijo lahko sega do 1,0 m višine nad terenom. Pokrit koritast silos se šteje kot pomožna stavba GE. V območju kulturne dediščine je dovoljen le silos horizontalne oblike. Pokrito skladišče se lahko gradi le v skladu z merili za pomožne stavbe GE. Začasni objekti za skladiščenje na registriranih območjih kulturne dediščine niso dovoljeni.
3.4.1.10 Območje javnega prostora in območje poljavnega prostora
Javni prostor
(12) Je prostor med dvema regulacijskima linijama (RL). Oblikuje se kot pomensko in oblikovno ločen, pretežno tlakovan prostor brez fizičnih ovir – prilagojen merilu in uporabi pešcev različnih kategorij, ki je lahko vozišče, pločnik, trg, park, kolesarska steza, drevored, obcestna zelenica ipd. Javni prostor je pod enakimi pogoji namenjen vsem.
(13) Posamezna GE mora vsaj na eni strani mejiti na javni prostor, ki je kategoriziran kot javna cesta/dostop (vsaj vozišče) ali kot trg. Najpomembnejši javni prostor je javni prostor (cesta/ulica), ki meji na GE in ima v razmerju do le te primarno vlogo. Praviloma je po le tej organiziran tudi glavni uvoz/vhod na GE.
Poljavni prostor
(14) Je prostor v primarnem delu GE med glavno stavbo (gradbeno mejo – GM oziroma gradbeno linijo – GL) in javnim prostorom (regulacijsko linijo – RL) pri vseh GE z javnim programom. Je brez fizičnih ovir in prilagojen merilu ter uporabi pešcev.
3.4.1.11 Kiosk ali zabojnik
(15) Je dovoljeno postavljati kot pomožno stavbo (po tem odloku) in kot začasno stavbo (po Uredbi), ki je namenjena sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, in sicer pod naslednjimi pogoji, da njegova postavitev ne ovira prehodnosti javnega prostora, da ima eno etažo (E1), da streha v projekciji ne presega dimenzij 2,0 m x 2,5 m in da prireditelj zagotovi, da se v dogovorjenem roku tudi odstrani. V območjih registriranih enot kulturne dediščine ni dopusten.
3.4.1.12 Ograje za pašo živine – plot
(16) So lahko le električni pastirji z lesenimi koli ali lesenimi plotovi, visoki do 1,5 m. Ploti se lahko s soglasjem soseda postavljajo na mejo oziroma najmanj 0,5 m od parcelne meje brez soglasja.
3.4.1.13 Ograje sadovnjakov
(17) So praviloma transparentne žične ograje v umirjenih tonih svetlo sive ali zelene barve, visoke do 2,0 m.
3.4.1.14 Okoliška stavbna struktura
(18) Je obstoječa stavbna struktura v neposrednem vplivnem območju predmetne gradnje. Če ni določeno drugače, je to praviloma v radiju do 100 m.
3.4.1.15 Smučišče
(19) Je v naravi zatravljen prostor, namenjen razvoju športa. Na njem so dovoljene postavitve pomožnih stavb/objektov za potrebe smučišč, vključno z žičnicami, sistemom označevanja in drugimi varnostnimi objekti ter napravami. Obratovanje smučišča je predvideno brez umetnega zasneževanja, s katerim bi bil spremenjen kemizem tal ali ogrožena podtalnica in površinske vode.
3.4.1.16 Škarpe in podporni zidovi
(20) Imajo lahko na vidnem delu le površinsko obdelan beton v naravni barvi in teksturi (peskana, prana površina betona) ali so te površine iz lokalnega lomljenca s poglobljenimi fugami. Takšni zidovi so lahko visoki do 2,0 m. Pri sestoju več škarp pri premagovanju večjih višinskih razlik zemljišča naj bodo vmesni pasovi široki vsaj 0,6 m in intenzivno ozelenjeni.
3.4.1.17 Urbana oprema
(21) So objekti na javnih ali poljavnih površinah, namenjeni kvaliteti bivanja. V zunanjem javnem prostoru naj bodo v posameznem naselju ali zaključenem delu naselja oblikovane enotno oziroma celostno. Umeščeni naj bodo tako, da omogočajo gibanje tudi funkcionalno oviranih oseb. Med urbano opremo štejemo po tem odloku le sledeče objekte: klopi, mize, koše za odpadke, elemente javne razsvetljave, nadkrite čakalnice avtobusnih postajališč, nadstrešnice za kolesa (javne kolesarnice), kioske, igrala – otroška igrišča, skulpture, vodnjake oziroma okrasne bazene ter elemente infrastrukturnih sistemov, kot so varnostne ograje ob cestah v naseljih, pokrovi jaškov, oznake javne infrastrukture ipd.
3.4.1.18 Vzletišče za jadralne padalce in lahke naprave za letenje
(22) Je travnato vzletišče, ki po obsegu in velikosti ustreza merilom po Uredbi. Na njem je dovoljen vzlet oziroma pristanek le slednjih lahkih zračnih plovil: jadralnega letala (tudi z motorjem), zmaja, balona, malega, lahkega in zelo lahkega helikopterja ter lahkih in zelo lahkih letal.
3.4.2.0 Gradbena enota
3.4.2.1 Splošna merila in pogoji urejanja gradbenih enot
57. člen
(splošna merila urejanja GE)
(1) Gradbena enota je zaokrožen prostor komunalno opremljenih stavbnih zemljišč (ene ali več parcel) z enovitim lastništvom oziroma s skupnim upravljanjem in funkcionalnimi povezavami ter soodvisno stavbno strukturo, vendar zunaj območja javnega prostora (OJP).
3.4.2.1.1 Organizacija gradbene enote, primarni del gradbene enote, sekundarni del gradbene enote
(2) Organizacijo stavb in notranjega prostora na gradbeni enoti določajo: regulacijske črte (3.4.2.1.2), odmiki od drugih meja GE (3.4.2.1.3), merila oblikovanja stavb (3.4.4.0 Stavba) in oblikovanje dvorišča (3.4.1.4 Dvorišče). Dvorišče določa pozidanost in organizacijo stavb na GE, oziroma je gradnja pomožnih stavb in sekundarnih kubusov glavne stavbe pogojena z možnostjo izgradnje dvorišča. Kakršnikoli funkcionalni ali gradbeni elementi ureditve GE ne smejo segati preko njenih meja. Skladiščenje izven stavb, v zunanjem prostoru GE, za potrebe dejavnosti ni dovoljeno.
(3) Primarni del GE je pas GE vzdolž javnega prostora, ki sega v globino GE do notranje fasade glavne stavbe (3.4.4.2.). Razmerje med GE in najpomembnejšim javnim prostorom določa glavna stavba, in sicer s programom, arhitekturnim oblikovanjem in umestitvijo v prostor. Glavna stavba se praviloma lahko vzpostavi le v primarnem delu GE. Najpomembnejši oziroma osnovni programi na GE so lahko umeščeni le v glavni stavbi. Prostor med glavno fasado in javnim prostorom je lahko oblikovan kot poljavni prostor.
(4) Sekundarni del GE je prostor med primarnim delom GE in mejo GE, ki je hkrati meja naselja oziroma del GE izven primarnega dela. V sekundarnem delu GE se praviloma vzpostavijo dvorišče in pomožne stavbe. Na zemljiščih GE z nagibom raščenega terena več kot 1:4 se lahko zgradijo ravne zunanje utrjene površine, široke praviloma le do 5,0 m.
3.4.2.1.2 Regulacijske črte – oblikovanje odnosa gradbene enote do javnega prostora
(5) Regulacijske črte na GE določajo oblikovanje kubusov stavb in drugih ureditev v primarnem delu GE. Regulacijske črte so gradbena linija (GL), gradbena meja (GM), regulacijska linija (RL) in smer pozidave (sp). Določene so s prikazom v grafičnem delu OPN oziroma opredeljene v tekstualnem delu. Obstoječe stavbe v registriranih enotah kulturne dediščine morajo ohranjati obstoječe regulacijske črte.
(6) Gradbena linija (GL) je ena od regulacijskih črt, je meja med GE in javnim prostorom, na katero se s tlorisno projekcijo fasadne ploskve umesti osnovni kubus stavbe. Ob upoštevanju smeri pozidave je obvezna umestitev na GL vsaj z zunanjim vogalom. Če ni določena v grafičnem delu ali drugače predpisana z odmikom stavbne strukture od javnega prostora v tem odloku, potem se določi z interpolacijsko linijo med merodajnima osnovnima kubusoma glavnih stavb vzdolž javnega prostora. Ob tem je lahko najmanjši odmik GL od osi javnega prostora v strnjenih naseljih najmanj 4,0 m.
(7) Gradbena meja (GM) je regulacijska črta, do katere sme v smeri javnega prostora segati katerakoli stavba ali del stavbe – s tem je meja kakršnegakoli dela stavbe proti javnemu prostoru. Če ni določena drugače, je gradbena meja hkrati tudi gradbena linija.
(8) Regulacijska linija (RL) je regulacijska črta, ki razmejuje območje gradbene enote in javni prostor. Je meja, do katere sme segati kakršnakoli ureditev GE. Izjema je lahko le izključno javna ureditev, s katero soglaša dotični upravljavec javnega prostora. Če ni določena drugače, je to obstoječa linija uporabe javnega prostora oziroma parcelna meja med GE in javnim prostorom.
(9) Smer pozidave (sp) je smer slemena osnovnega kubusa glavne stavbe, ki določa orientacijo stavbe. Opredeljena je v točki 3.4.3.2. in prikazana v grafičnem delu tega odloka.
3.4.2.1.3 Odmiki od drugih meja gradbene enote
(10) Če ni določeno drugače, mora biti stavba (natančneje finalni sloj fasade) od parcelne meje odmaknjena vsaj 3,0 m ali pa postavljena na njo. Slednje se izvede s soglasjem lastnikov dotične sosednje parcele, kot mejna fasada.
(11) Med stavbami GE naj bo razmik vsaj 4,0 m ali 0 m. V slednjem mora biti stik med stavbami ločen s »slepo fasado«. Določilo ne velja za podzemne stavbe.
3.4.2.1.4 Gradnja objektov po Uredbi
(12) Na GE se lahko po Uredbi gradijo tudi:
– pomožni energetski objekti: nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje, vodi javnih telekomunikacijskih storitev, priključek na distribucijsko plinovodno omrežje ter priključni plinovod,
– pomožni komunalni objekti: vodovodni priključek na javno vodovodno omrežje, kanalizacijski priključek na javno kanalizacijsko omrežje, cestni priključek na javno občinsko cesto, priključek na vročevod, objekt s hidroforno postajo oziroma prečrpališčem, ločilno oziroma krmilno mesto (slednji dve naj se ne umeščata na območjih kulturne dediščine; če je postavitev neizogibna, naj bo črpališče na neizpostavljenem mestu obdanem z živico),
– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja,
– vrtine ali vodnjaki za potrebe raziskav,
– bazne postaje, namenjene javnim telekomunikacijskih storitvam; le-te naj se praviloma izogibajo objektom in območjem kulturne dediščine; če ni druge možnosti, je možna postavitev na njihovem robu,
– relejne hišice, ki naj se izogibajo objektom in območjem kulturne dediščine,
– tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk, ki naj se izogiba objektom in območjem kulturne dediščine.
3.4.2.1.5 Varovanje kulturne dediščine – posebnosti na gradbeni enoti v registriranih območjih kulturne dediščine
(13) Na objektih, območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine in območjih krajinske prepoznavnosti so gradnje in drugi posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja. V teh območjih ni dovoljeno postavljanje objektov za oglaševanje ter transparentov. Za krajevna obvestila se lahko uporabljajo le lesene table, pritrjene na posamezen objekt. Izjemoma je s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije dovoljena postavitev transparentov na usklajenih lokacijah (v naselju), vendar tako, da le-ti ne ovirajo vedut na prostorske dominante.
(14) Za gradnjo pomožnih stavb (nezahtevnih in enostavnih objektov) je potrebna predhodna preveritev možnosti nemotečega vključevanja v ambient EUP. Dovoljena je le gradnja objektov za lastne potrebe po Uredbi, če ne vplivajo na varovane lastnosti enote, in sicer drvarnica, garaža, lopa, uta in nadstrešek, vse praviloma v leseni izvedbi. Postavitev pomožnih stavb v varovanih območjih kulturne dediščine je možna le po predhodni preveritvi umestitve in s pridobitvijo kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.
(15) Na registriranih enotah kulturne dediščine se lahko umeščajo le sledeči objekti za lastne potrebe, ki niso stavbe: utrjena dvorišča, ograje, škarpe in podporni zidovi; rezervoar, začasni objekti namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam: odprti sezonski gostinski vrt, oder z nadstreškom, začasna tribuna za gledalce na prostem; skulptura ter urbana oprema. Rezervoar naj bo načeloma omejen z neizstopajočo živo mejo. Postavitev pomožnih stavb v varovanih območjih kulturne dediščine je možna le po predhodni preveritvi umestitve in s pridobitvijo kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.
3.4.2.1.6 Priključevanje gradbene enote na javno infrastrukturo
(16) GE se morajo priključevati na naslednje vrste javnih instalacij in storitev, če zanje obstajajo možnosti glede na javni razvod oziroma se morajo naknadno izvesti, ko so na voljo, in sicer na:
– javno prometno površino za motorna vozila; uvoz mora biti pri GE s poslovnimi dejavnostmi z opredeljenim dostopom za tovorna vozila v najmanjši širini 5,0 m in največji 7,0 m; pri drugih v minimalni širini 3,0 m in maksimalni 5,0 m,
– vodovodno omrežje,
– kanalizacijsko omrežje,
– sistem odvoza komunalnih odpadkov,
– električno omrežje.
Izpolnjevanje teh kriterijev je pogoj, da se stavbno zemljišče šteje kot komunalno opremljeno.
(17) Priključek mora biti izdelan v skladu z zmogljivostmi na GE in dan v uporabo ob pričetku obratovanja na GE objektu oziroma v roku 6 mesecev od izgradnje javnega infrastrukturnega sistema, na katerega se objekt priključuje.
(18) Režim uporabe in pogoje priključevanja se ureja s predpisom, ki obravnava naselje ali več naselij kot celoto, pri čemer upošteva značaj posamezne GE. Pri priključevanju dodatnih porabnikov se ugotavlja ustreznost obstoječih vodov. V primeru neustreznosti poda upravljavec omrežja zahteve za dopolnitev, posodobitev ali zamenjavo omrežja.
(19) Pomožne individualne ali skupinske infrastrukturne objekte (npr. čistilne naprave ipd.) je na GE dovoljeno graditi le v primerih, ko na javno omrežje ni omogočena priključitev oziroma izvajanje storitve na GE. V teh primerih je s soglasjem pristojnega soglasodajalca dovoljena le gradnja infrastrukturnih objektov, ki javne dostope začasno nadomeščajo (npr. v odsotnosti kanalizacije greznico ali malo čistilno napravo, v odsotnosti javnega plinskega omrežja plinski rezervoar …). Takšni objekti so:
– nepretočna greznica, ki mora biti v celoti vkopana, priporočljiva je površinska zatravitev;
– mala čistilna naprava, ki naj bo na območjih registrirane kulturne dediščine v celoti vkopana;
– individualna plinska cisterna; na GE z nagnjenim terenom naj bo cisterna z vsaj dveh strani omejena z brežino usekov v teren najmanj do višine vrha cisterne; izjeme so na območjih registrirane kulturne dediščine, kjer naj bo rezervoar za plin v celoti vkopan;
– vodnjak ter zbiralnik za kapnico je dovoljen na vseh GE, ne glede na vzpostavljeno javno vodovodno omrežje, vendar mora biti v celoti vkopan. Zgoraj navedeni objekti se lahko gradijo tudi v skladu z Uredbo, če hkrati zadostujejo določilom tega odloka.
3.4.2.1.7 Parkirna mesta za potrebe gradbene enote
(20) V prostoru GE je potrebno zagotoviti potrebno število parkirnih/garažnih mest glede na vrsto in obseg dejavnosti, ki se na GE odvijajo. Število parkirnih mest se določi na podlagi veljavnih standardov, ki veljajo na tem področju. Število parkirnih mest (PM) ne sme biti manjše za navedene dejavnosti od:
– trgovska dejavnost                      1 PM/35 m2 neto etažnih površin (NEP)
– skladiščna dejavnost                    1 PM/100 m2 NEP
– pisarniška dejavnost                    1 PM/30 m2 NEP
– razstavna dejavnost                     1 PM/100 m2 NEP
– gostinska dejavnost                     1 PM/4 sedeže
– bivanje                                 2 PM/1 stanovanjsko enoto.
(21) Če se za dejavnost na GE koristijo tudi javna parkirna mesta zunaj GE, mora investitor zanje skleniti pogodbo z upravljavcem teh parkirnih mest, vsaj z identifikacijo PM v prostoru (z grafiko ali opisom) in opredelitvijo režima parkiranja.
(22) O vsaki spremembi dejavnosti, ki bi vplivala na obseg in režim parkiranja, je investitor dolžan takoj pisno obvestiti upravljavca. Parkirna mesta je potrebno zagotoviti v oddaljenosti največ 100 m od glavnega vhoda v glavno stavbo GE.
3.4.2.1.8 Posebnosti določil varstva pred hrupom
(23) Kadar se GE nahaja v območjih različnih stopenj varstva pred hrupom, se upošteva uvrstitev v tisto stopnjo varstva, kjer se nahaja več kot 50 % površine GE.
3.4.2.1.9 Združevanje in delitve gradbene enote, parcelacija, velikostni red gradbene enote
(24) GE se lahko funkcionalno združujejo le na način, da se ohranja struktura stavb, združenih v GE, in ohranja intenziteta oziroma gostota sklenjenosti obuličnega niza. Delitev po globini GE načeloma ni dovoljena – deli se lahko le tako, da ostane na vseh novo razdeljenih GE tako širok del meje z javnim prostorom, da je omogočena gradnja glavne stavbe in uvoza. Hkrati pa naj vse novo razdeljene ali združene GE zadovoljujejo velikostni red predpisanega tipa EUP (točka 4.3 v posameznem tipu GE).
(25) Parcelacija GE se lahko določi na podlagi razvojno morfoloških kriterijev GE in njene vloge v prostoru, na podlagi meril kakovostne organizacije funkcij in stavb GE in na podlagi velikostnega reda tipa GE.
(26) Velikostni red GE je merilo velikosti za opredelitve površin novih GE. Za obstoječe GE ne velja.
3.4.2.2 – Merila urejanja tipov gradbenih enot (tipi gradbene enote)
58. člen
Za vse tipe GE veljajo tudi splošna določila urejanja GE (tipi so nanizani po prevladujoči namenski rabi).
Tipi gradbenih enot s prevladujočo PNRP- S
59. člen
3.4.2.2.01
+---------------------------------------------------------------+
|hm - SS: GE modernistične stanovanjske hiše                    |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE   |
+---------------------------------------------------------------+
|(PNRP): SS - stanovanjske površine, namembnost GE: GE je       |
|namenjena bivanju le enega gospodinjstva, ene ali več generacij|
|in terciarni dejavnosti v mirnem okolju.                       |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe |Modernistična stanovanjska hiša (le ena);   |
|– tip, število,   |visoka največ do E2+M.                      |
|število etaž      |                                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe|Lahko se gradi največ do dve pomožni stavbi |
|– število, število|po Uredbi kot enostavni oziroma nezahtevni  |
|etaž              |objekti, in sicer le: stavbo za lastne      |
|                  |potrebe – nadstrešek, vrtna uta,            |
|                  |steklenjak, garaža ali lopa; do višine E1.  |
|                  |Tipi objektov pomožnih stavb po             |
|                  |Klasifikaciji so lahko le: 12420 Garažne    |
|                  |stavbe (le garaže), 12714 Druge             |
|                  |nestanovanjske kmetijske stavbe (le lopa).  |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.3 Drugi dopustni|Objekti za lastne potrebe: utrjena          |
|nezahtevni in     |dvorišča, ograje, škarpe in podporni zidovi |
|enostavni objekti |(3.4.1.16), vrtina ali vodnjak (dekorativni |
|(razen stavb) po  |element) ter bazen. Pomožni kmetijsko-      |
|Uredbi            |gozdarski objekti: ribnik in rastlinjak.    |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+------------------+--------------------------------------------+
|3.1 Omejitev      |Dopustna izraba prostora na gradbeni        |
|gostote pozidave v|parceli: FZ do 0,40.                        |
|tlorisu, odmiki   |                                            |
|stavb             |                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.1 Organizacija  |/                                           |
|prostora          |                                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.2 Zelene in     |Priporočljivo je, da GE nima ograj. Ograje  |
|druge zunanje     |iz plastičnih mas niso dovoljene. Izven     |
|ureditve na GE,   |dvorišča (3.4.1.04) naj bodo opredeljene    |
|ograje in žive    |funkcionalne zelene površine.               |
|meje              |                                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.3 Velikost GE,  |Velikostni red GE je med 500 in 1000 m2.    |
|posebnosti        |                                            |
|parcelacije       |                                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe |Na območju GE veljajo merila II. stopnje    |
|urbanističnega    |varstva pred hrupom. Na objektih, območjih  |
|oblikovanja       |in vplivnih območjih kulturne dediščine so  |
|                  |gradnje in drugi posegi dopustni le ob      |
|                  |predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih     |
|                  |pogojev in soglasja.                        |
+------------------+--------------------------------------------+
60. člen
3.4.2.2.02
+---------------------------------------------------------------+
|hv - GE hiše v vrsti                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE   |
+---------------------------------------------------------------+
|(PNRP): SS - stanovanjske površine; namembnost GE: GE je       |
|namenjena bivanju le enega gospodinjstva, ene ali več generacij|
|in terciarni dejavnosti v mirnem okolju                        |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe |Vrstna hiša (na posamezni GE le ena enota   |
|– tip, število,   |iz niza vrstne hiše); visoka največ do      |
|število etaž      |E2+M.                                       |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe|Lahko se gradi največ ena pomožna stavba –  |
|– število, število|le po Uredbi kot enostavni oziroma          |
|etaž              |nezahtevni objekti, in sicer le stavba za   |
|                  |lastne potrebe – vrtna uta (senčnica); do   |
|                  |višine E1.                                  |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.3 Drugi dopustni|Objekti za lastne potrebe: utrjena          |
|nezahtevni in     |dvorišča, ograje, škarpe in podporni zidovi |
|enostavni objekti |(3.4.1.16), vrtina ali vodnjak (dekorativni |
|(razen stavb) po  |element) ter bazen. Pomožni kmetijsko-      |
|Uredbi            |gozdarski objekti: ribnik.                  |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+------------------+--------------------------------------------+
|3.1 Omejitev      |Dopustna izraba prostora na gradbeni        |
|gostote pozidave v|parceli: FZ do največ 0,50.                 |
|tlorisu, odmiki   |                                            |
|stavb             |                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.1 Organizacija  |Na GE naj se vzpostavi dvorišče (3.4.1.04)  |
|prostora          |v primarnem (sprednje dvorišče) in v        |
|                  |sekundarnem delu (atrij) GE. Oblikovanje    |
|                  |sprednjega dvorišča naj bo enotno za        |
|                  |celotno sosesko.                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.2 Zelene in     |Površine atrija so lahko zatravljene in     |
|druge zunanje     |zasajene s srednje raslo in visoko          |
|ureditve na GE,   |vegetacijo ter grmičevjem oziroma urejene   |
|ograje in žive    |kot interne atrijske vrtne zasaditve. Način |
|meje              |in merila ograjevanja naj izhaja iz PGD za  |
|                  |celotno sosesko oziroma niz hiš v vrsti.    |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.3 Velikost GE,  |Velikostni red GE je med 200 in 400 m2.     |
|posebnosti        |                                            |
|parcelacije       |                                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe |Gradbeni posegi v zunanje ureditve se lahko |
|urbanističnega    |izvajajo le pod pogoji ohranjanja likovno   |
|oblikovanja       |prostorske celovitosti celotnega niza       |
|                  |vrstnih stavb. Širitve stavb in spremembe   |
|                  |namembnosti zunanjih prostorov ter          |
|                  |opredelitve sprednjega dvorišča (zelenic    |
|                  |oziroma tlakov) so dovoljene le za celotno  |
|                  |sosesko oziroma niz, pri katerem se skozi   |
|                  |upravni postopek zagotovi realizacijo       |
|                  |enotnega posega na vseh enotah, s soglasjem |
|                  |vseh lastnikov. Tako med drugim niso        |
|                  |dovoljene dozidave v smeri najpomembnejšega |
|                  |javnega prostora GE (na strani vhodov),     |
|                  |spremembe zelenih površin v tlakovane,      |
|                  |kolikor to ni bilo predvideno v prvotnem    |
|                  |PGD itd.                                    |
|                  |Na območju GE/EUP veljajo merila II.        |
|                  |stopnje varstva pred hrupom.                |
|                  |Na objektih, območjih in vplivnih območjih  |
|                  |kulturne dediščine so gradnje in drugi      |
|                  |posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi  |
|                  |kulturnovarstvenega soglasja.               |
+------------------+--------------------------------------------+
61. člen
3.4.2.2.03
+---------------------------------------------------------------+
|sb - GE stanovanj v bloku                                      |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE   |
+---------------------------------------------------------------+
|(PNRP): SS - stanovanjske površine; namembnost GE: GE je       |
|namenjena bivanju za več stanovanjskih enot (gospodinjstev). V |
|sklopu stanovanjskih enot so dovoljene terciarne dejavnosti v  |
|mirnem okolju, kolikor niso povezane s strankami ali drugimi   |
|zaposlenimi (npr. pisarna).                                    |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe |Obstoječa stavbna struktura; števila etaž ni|
|– tip, število,   |dovoljeno spreminjati. Novih stavb ni       |
|število etaž      |dovoljeno graditi.                          |
|                  |2.1.2 Namembnost stavbe: osnovni namen je   |
|                  |bivanje.                                    |
|                  |2.1.3 Osnovni kubus glavne stavbe: izhaja iz|
|                  |obstoječega prostorskega konteksta,         |
|                  |spremembe niso dovoljene                    |
|                  |2.1.4 Sekundarni kubusi glavne stavbe:      |
|                  |obstoječi                                   |
|                  |2.1.5 Posebnosti oblikovanja fasad:         |
|                  |posamično spreminjanje obstoječih stavb –   |
|                  |zunanjih gabaritov (širine/dolžine/višine), |
|                  |osnovne teksture, barve posameznih fasad in |
|                  |posamično spreminjanje streh ni dovoljeno. V|
|                  |okviru vzdrževalnih del na zunanjih         |
|                  |površinah fasad je uporabnikom stanovanj    |
|                  |dovoljeno:                                  |
|                  |– poljubno obdelovanje notranjih sten lož in|
|                  |balkonov brez svetlobnih refleksov (zunaj   |
|                  |osnovne fasadne ploskve);                   |
|                  |– zasteklitev lož z brezbarvnim steklom brez|
|                  |dodatnih zrcalnih lastnosti.                |
|                  |Vsak poseg na zunanjosti arhitekture        |
|                  |(fasadi, strehi), ki zahteva gradbeno       |
|                  |dovoljenje, se lahko izvaja le v okviru     |
|                  |sistematične in usklajene preobrazbe stavbne|
|                  |strukture (vseh stavb) v celotni EUP. Prav  |
|                  |tako ni dovoljeno lokalno spreminjanje      |
|                  |prometnega režima ter spreminjanje          |
|                  |namembnosti in značaja javnih poti pešca    |
|                  |(poti, sprehajališč).                       |
|                  |2.1.6 Tipi streh: obstoječe strehe.         |
|                  |Tipi dopustnih objektov po Klasifikaciji: le|
|                  |11221 Tri in večstanovanjske stavbe (razen  |
|                  |stolpnice)                                  |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe|Pomožnih stavb, razen nadstrešnice za osebna|
|– število, število|vozila, ni dovoljeno graditi.               |
|etaž              |Gradnja le teh je dovoljena pod naslednjimi |
|                  |pogoji:                                     |
|                  |– da so enotnega tipa (enakih materialov in |
|                  |površinskih obdelav);                       |
|                  |– da so oblikovane v manjših nizih, vendar  |
|                  |za skupno najmanj 8 PM v posameznem         |
|                  |nizu/objektu;                               |
|                  |– so lahko le z lahko konstrukcijo, brez    |
|                  |sten in visoki do 3,0 m ter z oblikovano    |
|                  |streho tipa ravna streha (3.4.3.4);         |
|                  |– da so na GE vzpostavljene tako, da se v   |
|                  |čim večji meri ohranjajo zelene površine GE;|
|                  |– da ne posegajo v javne ali poljavne mestne|
|                  |(tlakovane) površine ali zahtevajo          |
|                  |odstranitev zdrave visoke vegetacije;       |
|                  |– lahko so podzemne stavbe.                 |
|                  |Tipi objektov pomožnih stavb po             |
|                  |Klasifikaciji so lahko le: 12420 Garažne    |
|                  |stavbe (le garaže).                         |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.3 Drugi dopustni|Objekti za lastne potrebe: utrjena dvorišča,|
|nezahtevni in     |škarpe in podporni zidovi (3.4.1.16),       |
|enostavni objekti |začasni objekti – oder z nadstreškom;       |
|(razen stavb) po  |vadbeni objekti namenjeni športu in         |
|Uredbi            |rekreaciji na prostem – kolesarska steza,   |
|                  |sprehajalna pot; urbana oprema (3.4.1.18    |
|                  |razen čakalnic in nadstrešnic). Otroško     |
|                  |igrišče, ki je v sklopu obstoječe EUP, je   |
|                  |lahko ograjeno s prosojno ograjo do višine  |
|                  |2,8 m. Zbiralnik za kapnico je dovoljeno    |
|                  |graditi le v primeru nadomestne gradnje     |
|                  |(3.4.1.06).                                 |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+------------------+--------------------------------------------+
|3.1 Omejitev      |Novih glavnih stavb, razen kot nadomestna   |
|gostote pozidave v|gradnja (3.4.1.06) v istih gabaritih, v EUP |
|tlorisu, odmiki   |dodatno ni dovoljeno graditi.               |
|stavb             |                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.1 Organizacija  |Ohranitev obstoječega prostorskega koncepta |
|prostora          |po projektni dokumentaciji. Ob              |
|                  |najpomembnejšem javnem prostoru se lahko v  |
|                  |pritličju obstoječe stavbne strukture       |
|                  |oblikujejo predvsem upravno poslovne vsebine|
|                  |oziroma vsebine terciarnega sektorja.       |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.2 Zelene in     |Funkcionalne zelene površine naj se urejajo |
|druge zunanje     |kot poljavne zelene površine.               |
|ureditve na GE,   |Zelene površine se lahko krčijo le v skladu |
|ograje in žive    |z naslednjimi merili:                       |
|meje              |– da se spremenijo v javni mestni prostor za|
|                  |pešce, vključno z otroškimi igrišči, hkrati |
|                  |pa vključujejo tudi prostor za organizacijo |
|                  |osnovne ponudbe za potrebe stanovalcev EUP; |
|                  |– da nova ureditev vključuje nadomestilo    |
|                  |eventualno odstranjenih dreves;             |
|                  |– da gre za prostorske ureditve, pomembne za|
|                  |celotno naselje (npr. nadstreški parkirišč),|
|                  |vendar pod pogojem, da se ne zmanjša število|
|                  |dreves.                                     |
|                  |GE ni dovoljeno ograjevati z ograjami.      |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.3 Velikost GE,  |Parcelacija v GE, ki bi imela za posledico  |
|posebnosti        |funkcionalno delitev območja, se v upravnem |
|parcelacije       |postopku (brez spremembe prostorskega akta) |
|                  |ne more izvajati.                           |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe |Projektna dokumentacija PGD mora vse        |
|urbanističnega    |elemente (glavno stavbo, pomožne stavbe,    |
|oblikovanja       |zelene površine …) prikazati v obstoječem   |
|                  |stanju in v načrtovanem stanju, ju          |
|                  |utemeljeno ovrednotiti in skozi predvidene  |
|                  |posege utemeljiti.                          |
|                  |Izjema so le vzdrževalna ali sanacijska dela|
|                  |v smislu zagotavljanja stanja po prvotnem   |
|                  |načrtu ali kasnejšem načrtu preureditev, ki |
|                  |zagotavljajo celovitost ureditve v EUP.     |
|                  |Na območju GE/EUP veljajo merila II. stopnje|
|                  |varstva pred hrupom.                        |
|                  |Na objektih, območjih in vplivnih območjih  |
|                  |kulturne dediščine so gradnje in drugi      |
|                  |posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi  |
|                  |kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.     |
+------------------+--------------------------------------------+
62. člen
3.4.2.2.04
+---------------------------------------------------------------+
|vo - GE domačije v odprtem vaškem okolju                       |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE   |
+---------------------------------------------------------------+
|(PNRP): A - površine razpršene poselitve, SK - površine        |
|podeželskega naselja; namembnost GE: namenjena je lahko        |
|bivanju, kmetijski dejavnosti, manjši proizvodnji ter obrti in |
|terciarnim dejavnostim, v pogojih intenzivnega podeželskega    |
|okolja.                                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe |Hiša na podeželju                           |
|– tip, število,   |Na aktivnih kmetijah in ko GE meri nad 1200 |
|število etaž      |m2, je dovoljena postavitev tudi dveh       |
|                  |glavnih stavb, ne glede na število          |
|                  |predpisanih v specifikaciji EUP             |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe|Lahko se gradi največ do tri pomožne        |
|– število, število|stavbe; od tega največ dve do višine E2. Ob |
|etaž              |tem se lahko gradita še do največ dve       |
|                  |stavbi po Uredbi kot enostavni oziroma      |
|                  |nezahtevni objekti, in sicer stavbe za      |
|                  |potrebe kmetijstva (kmečka lopa, kozolec,   |
|                  |krmišče, molzišče, senik, skedenj, silos,   |
|                  |kašča) in le ena stavba za lastne potrebe   |
|                  |(steklenjak, vrtna uta (senčnica) ali       |
|                  |lopa).                                      |
|                  |Tipi objektov, pomožnih stavb po            |
|                  |Klasifikaciji so lahko: 12520 Rezervoarji,  |
|                  |silosi in skladišča (razen hladilnic in     |
|                  |specializiranih skladišč – (3.4.1.09));     |
|                  |12711 Stavbe za rastlinsko predelavo (le    |
|                  |rastlinjaki), 12712 Stavbe za spravilo      |
|                  |pridelka, 12712 Stavbe za rejo živali,      |
|                  |12714 Druge nestanovanjske kmetijske        |
|                  |stavbe.                                     |
|                  |Izjeme: 12112 Gostilne, restavracije in     |
|                  |točilnice; 12120 Druge gostinske stavbe za  |
|                  |kratkotrajno nastanitev; 12301 Trgovske     |
|                  |stavbe (razen nakupovalnih centrov,         |
|                  |trgovskih centrov, veleblagovnic, pokritih  |
|                  |tržnic); 12304 Stavbe za druge storitvene   |
|                  |dejavnosti (razen avtopralnic); 12620       |
|                  |Muzeji in knjižnice (razen stavb za hrambo  |
|                  |arhivskih gradiv).                          |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.3 Drugi dopustni|Objekti za lastne potrebe: utrjena          |
|nezahtevni in     |dvorišča, ograje, ograje za pašo živine –   |
|enostavni objekti |plot (3.4.1.12) škarpe in podporni zidovi   |
|(razen stavb) po  |(3.4.1.16), vrtina ali vodnjak (dekorativni |
|Uredbi            |element), bazen. Pomožni kmetijsko-         |
|                  |gozdarski objekti: betonsko korito ali      |
|                  |ribnik (3.4.1.08) , gnojišče in zbiralnik   |
|                  |gnojnice ali gnojevke (gnojna jama),        |
|                  |hlevski izpust (vse 3.4.1.05), čebelnjak    |
|                  |ter rastlinjak.                             |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+------------------+--------------------------------------------+
|3.1 Omejitev      |Gostoto pozidave v tlorisu določata merilo  |
|gostote pozidave v|dopustnih tipov stavb in obveznost          |
|tlorisu, odmiki   |izgradnje dvorišča (3.4.1.04). Najmanjši    |
|stavb             |odmik stavb od parcelnih meja je 4,0 m,     |
|                  |optimalni med stavbami pa 5,0 m.            |
|                  |Najmanjši odmik stavbe od roba              |
|                  |najpomembnejšega javnega prostora je 3,0 m  |
|                  |oziroma 5,0 m, kolikor drugi elementi       |
|                  |regulacije ne določajo drugače.             |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.1 Organizacija  |Stavbe so lahko organizirane le okoli       |
|prostora          |dvorišča. Na GE je dvorišče lahko           |
|                  |vzpostavljeno v primarnem delu ali          |
|                  |sekundarnem delu GE.                        |
|                  |Dovoljena je vzpostavitev osnovnega kubusa  |
|                  |pomožne stavbe v primarnem delu GE, pod     |
|                  |pogojem, da je orientirana prečno na javni  |
|                  |prostor ter ima le E1. Na le-teh            |
|                  |sekundarnih kubusov v vzdolžni smeri in     |
|                  |proti javnemu prostoru (čelni fasadi) ni    |
|                  |dovoljeno vzpostaviti. V tem primeru naj se |
|                  |pomožna stavba v razmerju do javnega        |
|                  |prostora umešča po merilih glavne stavbe    |
|                  |(na gradbeni liniji).                       |
|                  |Na GE, ki so izrazito vzdolžnih oblik       |
|                  |(parcel), orientiranih v smeri javnega      |
|                  |prostora, je v primarnem delu GE dovoljena  |
|                  |tudi vzpostavitev osnovnega kubusa pomožne  |
|                  |stavbe, pod pogojem, da nima sekundarnih    |
|                  |kubusov med vzdolžno fasado in javnim       |
|                  |prostorom. Glavna stavba je vedno           |
|                  |orientirana v smeri javnega prostora,       |
|                  |praviloma tudi pomožna stavba. Pri          |
|                  |umestitvi pomožne stavbe (največ dveh       |
|                  |stavb) veljajo za stavbi ista merila        |
|                  |odmikov od javnega prostora kot za          |
|                  |umestitev glavne stavbe. Dvorišče se        |
|                  |praviloma vzpostavi med glavno in pomožno   |
|                  |stavbo.                                     |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.2 Zelene in     |Zunaj obodnih stavb dvorišča naj bodo       |
|druge zunanje     |opredeljene funkcionalne zelene površine.   |
|ureditve na GE,   |Te površine naj bodo zatravljene in         |
|ograje in žive    |zasajene z avtohtonim sadnim drevjem, kot   |
|meje              |so orehi, hruške, jablane ali lipe …).      |
|                  |Grmičevje je lahko zgolj dopolnilno.        |
|                  |Drevesne vrste iz skupine iglavcev niso     |
|                  |dovoljene. Izmed ograj in živi meja so      |
|                  |dovoljeni le leseni plotovi do višine 1,0 m |
|                  |in žive meje iz avtohtonih vrst (gaber      |
|                  |ipd.). Izjeme so ograje za pašo živine.     |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.3 Velikost GE,  |Velikostni red GE je od 1000 do 3000 m2.    |
|posebnosti        |Velikost parcele se določi z uveljavljanjem |
|parcelacije       |racionalne rabe prostora ob upoštevanju     |
|                  |potreb po modernizaciji, lege, potrebnega   |
|                  |manipulativnega prostora in vitalnosti      |
|                  |kmetije.                                    |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe |Na območju GE veljajo merila III. stopnje   |
|urbanističnega    |varstva pred hrupom.                        |
|oblikovanja       |Na objektih, območjih in vplivnih območjih  |
|                  |kulturne dediščine so gradnje in drugi      |
|                  |posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi  |
|                  |kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.     |
+------------------+--------------------------------------------+
63. člen
3.4.2.2.05
+---------------------------------------------------------------+
|vs - GE domačije v strnjenem vaškem okolju                     |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE   |
+---------------------------------------------------------------+
|(PNRP): A - površine razpršene poselitve, SK - površine        |
|podeželskega naselja; namembnost GE: namenjena je lahko bivanju|
|in kmetijski dejavnosti, manjši proizvodnji ter obrti in       |
|terciarnim dejavnostim, v pogojih intenzivnega podeželskega    |
|okolja.                                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe |Hiša na podeželju                           |
|– tip, število,   |Na aktivnih kmetijah in ko GE meri nad 1200 |
|število etaž      |m2, je dovoljena postavitev tudi dveh       |
|                  |glavnih stavb, ne glede na število          |
|                  |predpisanih v specifikaciji EUP.            |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe|Lahko se gradi največ dve pomožni stavbi;   |
|– število, število|do višine E2+M. Ob tem se lahko gradita še  |
|etaž              |do največ dve stavbi po Uredbi kot          |
|                  |enostavni oziroma nezahtevni objekti, in    |
|                  |sicer stavbe za potrebe kmetijstva – kmečka |
|                  |lopa, kozolec, molzišče, senik, skedenj,    |
|                  |silos, kašča in še največ eno pomožno       |
|                  |stavbo za lastne potrebe – steklenjak,      |
|                  |vrtna uta (senčnica) ali lopa.              |
|                  |Tipi objektov, pomožnih stavb po            |
|                  |Klasifikaciji so lahko: 12520 Rezervoarji,  |
|                  |silosi in skladišča (razen hladilnic in     |
|                  |specializiranih skladišč), 12711 Stavbe za  |
|                  |rastlinsko predelavo (le rastlinjaki);      |
|                  |12712 Stavbe za spravilo pridelka, 12712    |
|                  |Stavbe za rejo živali, 12714 Druge          |
|                  |nestanovanjske kmetijske stavbe.            |
|                  |Izjeme: 11100 Enostanovanjske stavbe (razen |
|                  |vrstne hiše); 12111 Hoteli in podobne       |
|                  |stavbe za kratkotrajno nastanitev (razen    |
|                  |hoteli, moteli); 12112 Gostilne,            |
|                  |restavracije in točilnice; 12120 Druge      |
|                  |gostinske stavbe za kratkotrajno            |
|                  |nastanitev; 12202 Stavbe bank, pošt,        |
|                  |zavarovalnic; 12203 Druge upravne in        |
|                  |pisarniške stavbe (razen konferenčnih in    |
|                  |kongresnih stavb); 12301 Trgovske stavbe    |
|                  |(razen nakupovalnih centrov, trgovskih      |
|                  |centrov, veleblagovnic, pokritih tržnic);   |
|                  |12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti |
|                  |(razen avtopralnic); 12620 Muzeji in        |
|                  |knjižnice (razen stavb za hrambo arhivskih  |
|                  |gradiv).                                    |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.3 Drugi dopustni|Objekti za lastne potrebe: utrjena          |
|nezahtevni in     |dvorišča; ograje, ograje za pašo živine -   |
|enostavni objekti |plot (3.4.1.12), škarpe in podporni zidovi  |
|(razen stavb) po  |(3.4.1.16), vrtina ali vodnjak ter bazen.   |
|Uredbi            |Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti:        |
|                  |betonsko korito ali ribnik (3.4.1.08),      |
|                  |čebelnjak, gnojišče in zbiralnik gnojnice   |
|                  |(gnojna jama), ali gnojevke, hlevski izpust |
|                  |(vse 3.4.1.05) ter rastlinjak.              |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+------------------+--------------------------------------------+
|3.1 Omejitev      |Gostoto pozidave v tlorisu določajo merilo  |
|gostote pozidave v|dopustnih tipov stavb in obveznost          |
|tlorisu, odmiki   |izgradnje dvorišča (3.4.3.04).              |
|stavb             |                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.1 Organizacija  |Stavbe so lahko organizirane le okoli       |
|prostora          |dvorišča. Glavna stavba je z glavno fasado  |
|                  |lahko postavljena le na gradbeno linijo     |
|                  |najpomembnejšega javnega prostora.          |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.2 Zelene in     |Zunaj obodnih stavb dvorišča naj bodo       |
|druge zunanje     |opredeljene funkcionalne zelene površine.   |
|ureditve na GE,   |Te površine naj bodo zatravljene in         |
|ograje in žive    |zasajene z avtohtonim sadnim drevjem, kot   |
|meje              |so orehi, hruške, jablane ali lipe …).      |
|                  |Grmičevje je lahko zgolj dopolnilno.        |
|                  |Drevesne vrste iz skupine iglavcev niso     |
|                  |dovoljene. Izmed ograj in živih mej so      |
|                  |dovoljeni le leseni plotovi do višine 1,0 m |
|                  |in žive meje iz avtohtonih vrst (gaber      |
|                  |ipd.). Izjeme so ograje za pašo živine      |
|                  |(3.4.1.12).                                 |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.3 Velikost GE,  |Velikostni red GE je od 500 do 2000 m2.     |
|posebnosti        |                                            |
|parcelacije       |                                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe |Na območju GE veljajo merila III. stopnje   |
|urbanističnega    |varstva pred hrupom.                        |
|oblikovanja       |Na objektih, območjih in vplivnih območjih  |
|                  |kulturne dediščine so gradnje in drugi      |
|                  |posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi  |
|                  |kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.     |
+------------------+--------------------------------------------+
Tipi gradbenih enot s prevladujočo PNRP-C
64. člen
3.4.2.2.06
+---------------------------------------------------------------+
|js - GE Javne stavbe             Podtipi:jsk- GE javne klasične|
|stavbe                       jsm- GE modernistične javne stavbe|
|                                     jsp- GE paviljonske stavbe|
|                                         jgd- GE gasilnega doma|
|                                     jzp- GE železniške postaje|
|                                   jsg- GE javne stavbe v gozdu|
|                                      jps- GE poslovilne stavbe|
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE   |
+---------------------------------------------------------------+
|(PNRP): CU - osrednja območja centralnih dejavnosti, CD - druga|
|območja centralnih dejavnosti; SK - površine podeželskega      |
|naselja; A - območja razpršene poselitve;                      |
|Namembnost GE: namenjena je le kvartarnim dejavnostim -        |
|družbeni infrastrukturi. V primeru odsotnosti javnih programov |
|je lahko do 50 % koristnih površin namenjenih tudi terciarnim  |
|dejavnostim ali izjemoma bivanju, vendar slednje le zunaj      |
|pritličja.                                                     |
|Podtip GE javna stavba v gozdu (jsg) je lahko tudi na PNR BT na|
|območjih površin za turizem; namenjena razvoju urbanih površin |
|s posebno funkcijo, turistični ponudbi oziroma turizmu, kjer so|
|poleg začasnega bivanja v manjšem obsegu dovoljene tudi        |
|terciarne dejavnosti (trgovina, gostinski lokali).             |
|Podtip GE javna poslovilna stavba (jps) je lahko vzpostavljene |
|le na NRP CD - druga območja centralnih dejavnost; GE je       |
|prostor posebnega javnega značaja namenjen izključno           |
|dejavnostim povezanim s pokopališko dejavnostjo.               |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe |– jsk- GE javne klasične stavbe: klasična   |
|– tip, število,   |javna stavba,                               |
|število etaž      |– jsm- GE modernistične javne stavbe:       |
|                  |modernistična javna stavba – visoka največ  |
|                  |do E3,                                      |
|                  |– jsp- GE paviljonske stavbe: osnovni ali   |
|                  |podtip paviljonske stavbe (le ena) –        |
|                  |enoetažna (E1),                             |
|                  |– jgd- GE gasilnega doma: trško-mestna hiša |
|                  |ali klasična javna zgradba (le ena) –       |
|                  |visoka do največ E2, če ni opredeljeno      |
|                  |drugače. Stavba ima lahko na eni od bočnih  |
|                  |strani poseben (sušilni) stolp oziroma      |
|                  |sušilni silos, ki lahko sega največ za eno  |
|                  |višino strehe nad sleme strehe osnovnega    |
|                  |kubusa glavne stavbe,                       |
|                  |– jzp- GE železniške postaje: gradnja novih |
|                  |stavb ni dovoljena; obstoječe stavbe se     |
|                  |varujejo kot kvaliteta in posebnost, ki ji  |
|                  |gabaritov in arhitekture osnovnega kubusa   |
|                  |ni dovoljeno spreminjati,                   |
|                  |– jsg- GE javne stavbe v gozdu: paviljonska |
|                  |stavba – visoka do E1 ali hiša na podeželju |
|                  |(le ena), visoka do največ E2, pri čemur je |
|                  |dovoljena tudi E1+M, če ni opredeljeno      |
|                  |drugače. Stavbna struktura naj se tudi      |
|                  |oblikovno prilagodi razmeram konteksta      |
|                  |lokacije v naravnem okolju,                 |
|                  |– jps- GE javne poslovilne stavbe:          |
|                  |paviljonska stavba ali podtip odprta        |
|                  |paviljonska stavba; visoka do E1. Nove      |
|                  |stavbe (poslovilne vežice) morajo v         |
|                  |arhitekturnem izrazu biti podrejene         |
|                  |eventuelnim dominantnim nosilcem prostorske |
|                  |identitete na območju.                      |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe|– jsk- GE javne klasične stavbe: gradita se |
|– število, število|lahko največ dve pomožni stavbi, do višine  |
|etaž              |E2. Pomožne stavbe GE (3.4.3.7) se lahko    |
|                  |gradijo tudi po Uredbi kot enostavni        |
|                  |oziroma nezahtevni objekti, in sicer le     |
|                  |stavbi za lastne potrebe – nadstrešnica in  |
|                  |lopa,                                       |
|                  |– jsm- GE modernistične javne stavbe: gradi |
|                  |se lahko največ ena pomožna stavba GE, ki   |
|                  |se lahko gradi le po Uredbi kot enostavni   |
|                  |oziroma nezahtevni objekti, in sicer le     |
|                  |stavba za lastne potrebe – nadstrešnica –   |
|                  |visoka največ E1,                           |
|                  |– jsp- GE paviljonske stavbe: pomožne       |
|                  |stavbe niso dovoljene,                      |
|                  |– jgd- GE gasilnega doma: pomožne stavbe    |
|                  |niso dovoljene,                             |
|                  |– jzp- GE železniške postaje: gradi se      |
|                  |lahko največ ena pomožna stavba GE, ki se   |
|                  |lahko gradi le po Uredbi kot enostavni      |
|                  |oziroma nezahtevni objekti, in sicer le     |
|                  |stavba za lastne potrebe, nadstrešnica, do  |
|                  |višine E1,                                  |
|                  |– jsg- GE stavbe v gozdu: gradi se lahko    |
|                  |največ ena pomožna stavba do višine E1. Ob  |
|                  |tem se lahko gradita še do največ dve       |
|                  |stavbi po Uredbi kot enostavni oziroma      |
|                  |nezahtevni objekti in sicer le stavba za    |
|                  |lastne potrebe – nadstrešnica ali lopa,     |
|                  |– jps GE poslovilne stavbe: pomožne stavbe  |
|                  |niso dovoljene. V primeru, da so območju    |
|                  |druge vrste stavb, so na njih dopustne samo |
|                  |rekonstrukcije, vzdrževalna dela in         |
|                  |odstranitev.                                |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.3 Drugi dopustni|Na vseh podtipih je dovoljena gradnja       |
|nezahtevni in     |sledečih objektov za lastne potrebe:        |
|enostavni objekti |utrjena dvorišča, ograja, škarpe in         |
|(razen stavb) po  |podporni zidovi (3.4.1.16) ter sledeče      |
|Uredbi            |začasne objekte: odprti sezonski gostinski  |
|                  |vrt, kiosk ali zabojnik (3.4.1.11),         |
|                  |spominska obeležja ter urbana oprema        |
|                  |(3.4.1.17).                                 |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+------------------+--------------------------------------------+
|3.1 Omejitev      |Dopustna izraba prostora na gradbeni        |
|gostote pozidave v|parceli: FZ do največ 0,7.                  |
|tlorisu, odmiki   |                                            |
|stavb             |                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.1 Organizacija  |Glavna fasada glavne stavbe naj bo          |
|prostora          |vzpostavljena na gradbeni liniji proti      |
|                  |najpomembnejšemu javnemu prostoru. Med le-  |
|                  |tem in gradbeno linijo naj se prostor       |
|                  |oblikuje kot poljavni prostor, podrejen     |
|                  |merilu pešca. V njem ne sme biti            |
|                  |gospodarsko servisnih stavb.                |
|                  |V podtipu .jps morajo posegi na GE          |
|                  |zagotavljati, da bo prostorska struktura GE |
|                  |ohranila z ureditvijo oblikovan status      |
|                  |posebne, pomembne javne                     |
|                  |ureditve/arhitekture v danem prostorskem    |
|                  |kontekstu. Nosilec pokopališke dejavnosti   |
|                  |skrbi za vzdrževanje in javni dostop do     |
|                  |tekoče vode, dostop do zbiralnikov odpadkov |
|                  |ter za ustrezen odvoz le-teh.               |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.2 Zelene in     |Zunanje ureditve GE se naj urejajo tako, da |
|druge zunanje     |se ohranjajo/vzpostavljajo urbane           |
|ureditve na GE,   |funkcionalne umestitve v posameznem         |
|ograje in žive    |prostoru oziroma da se le-te, glede na      |
|meje              |podtip, po potrebi nadgrajujejo z elementi  |
|                  |hortikulturnih ureditev. Na območju med     |
|                  |najpomembnejšim javnim prostorom in glavno  |
|                  |fasado glavne stavbe fizične ali vizualne   |
|                  |cezure (ograje, škarpe, zasloni) niso       |
|                  |dovoljene.                                  |
|                  |V podtipu pps naj se zunanje ureditve GE    |
|                  |urejajo tako, da se omogočajo kvalitetne    |
|                  |funkcionalne povezave, pešpoti oziroma      |
|                  |javne dostope do grobnih polj na območju GE |
|                  |pokopališča. Ograje naj bodo oblikovno      |
|                  |usklajene in prilagojene GE pokopališč      |
|                  |oziroma vlogi le teh v prostoru.            |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.3 Velikost GE,  |Velikostni red GE je od 500 do 5000 m2. GE  |
|posebnosti        |ni dovoljeno deliti.                        |
|parcelacije       |                                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe |Na območju GE veljajo merila III. stopnje   |
|urbanističnega    |varstva pred hrupom.                        |
|oblikovanja       |Na objektih, območjih in vplivnih območjih  |
|                  |kulturne dediščine so gradnje in drugi      |
|                  |posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi  |
|                  |kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.     |
+------------------+--------------------------------------------+
65. člen
3.4.2.2.07
+---------------------------------------------------------------+
|pj - GE posebne javne stavbe             Podtipi:pjc– GE cerkve|
|                                          pjg– GE gradu, dvorca|
|                        pjo– GE obeležij, spomenikov in kapelic|
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE   |
+---------------------------------------------------------------+
|(PNRP): CU - osrednja območja centralnih dejavnosti, CD - druga|
|območja centralnih dejavnost.                                  |
|Namembnost GE: namenjena je le najpomembnejšim javnim vsebinam |
|v posebni arhitekturi in s trajnimi instalacijami posebnega    |
|javnega značaja, s posebno simbolno konotacijo, ki je pomembna |
|za kraj kot celoto in širše. Namen prostora posamezne GE naj bo|
|usklajen s programi, ki izhajajo iz naziva podtipa GE, toje iz |
|izvorne namembnosti objekta. Tako stavbam v GE podtipih .pjc,  |
|in .pjo izvorne namembnosti ni dovoljeno spreminjati.          |
|Stavbe v GE gradu, dvorca z oznako .pjg so lahko namenjene tudi|
|bivanju, terciarnim in kvartarnim dejavnostim. V GE ni         |
|dovoljena industrijska oblika proizvodnje ali skladiščenje.    |
|Slednje je dovoljeno do 30 % površine, kolikor gre za vsebine, |
|ki so neposredno povezane z upravljanjem dejavnosti kvartarnega|
|ali terciarnega sektorja (npr. depoji umetnin pri galerijah    |
|ipd.)                                                          |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe |Vse glavne stavbe so obstoječe stavbe.      |
|– tip, število,   |Tipi objektov v obstoječi stavbni strukturi |
|število etaž      |so po Klasifikaciji lahko: 12620 Muzeji in  |
|                  |knjižnice, 12721 Stavbe za opravljanje      |
|                  |verskih dejavnosti, 12730 Kulturni          |
|                  |spomeniki.                                  |
|                  |Izjeme: Na GE gradu, dvorca (.pjg) so       |
|                  |dovoljene tudi: 11221 Tri in                |
|                  |večstanovanjske stavbe (razen blokov,       |
|                  |stolpnic), 11222 Stanovanjske stavbe z      |
|                  |oskrbovanimi stanovanji, 11222 Stanovanjske |
|                  |stavbe za posebne namene (le domovi za      |
|                  |starejše, samostani, zavetišča), 12111      |
|                  |Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno  |
|                  |nastanitev (razen motelov), 12112 Gostilne, |
|                  |restavracije in točilnice, 12301 Trgovske   |
|                  |stavbe (le prodajne galerije).              |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe|– pjc– GE cerkve – pomožne stavbe niso      |
|– število, število|dovoljene,                                  |
|etaž              |– pjg– GE gradu, dvorca – lahko se gradi do |
|                  |največ tri pomožne stavbe; vse do višine    |
|                  |E2. Pomožne stavbe GE (3.4.3.7) se lahko    |
|                  |gradijo tudi po Uredbi kot enostavni        |
|                  |oziroma nezahtevni objekti, in sicer le:    |
|                  |stavbe za potrebe kmetijstva – kozolec,     |
|                  |senik, rastlinjak, kašča in po eno stavbo   |
|                  |za lastne potrebe - vrtna uta (senčnica).   |
|                  |Tipi objektov – pomožnih stavb po           |
|                  |Klasifikaciji so lahko le: 12520            |
|                  |Rezervoarji, silosi in skladišča (le        |
|                  |pokrite skladiščne površine); 12711 Stavbe  |
|                  |za rastlinsko predelavo (le rastlinjaki);   |
|                  |– pjo– GE obeležij, spomenikov in kapelic – |
|                  |pomožne stavbe niso dovoljene.              |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.3 Drugi dopustni|– pjc– GE cerkve – objekti za lastne        |
|nezahtevni in     |potrebe: utrjena dvorišča, ograje, škarpe   |
|enostavni objekti |in podporni zidovi (3.4.1.16) ter urbana    |
|(razen stavb) po  |oprema (3.4.1.17; razen čakalnic,           |
|Uredbi            |nadstrešnic, igrišč in igral ter kioska)    |
|                  |– pjg– GE graščine, dvorca – objekti za     |
|                  |lastne potrebe: utrjena dvorišča, ograje,   |
|                  |škarpe in podporni zidovi (3.4.1.16),       |
|                  |čebelnjak, vrtina ali vodnjak kot           |
|                  |dekorativni element ter bazen; začasni      |
|                  |objekti namenjeni sezonski turistični       |
|                  |ponudbi ali prireditvam: odprti sezonski    |
|                  |gostinski vrt, oder z nadstreškom, začasna  |
|                  |tribuna za gledalce na prostem; objekt za   |
|                  |oglaševanje: reklamni stolp ter urbana      |
|                  |oprema (3.4.1.17);                          |
|                  |– pjo– GE obeležij, spomenikov in kapelic – |
|                  |urbana oprema (3.4.1.17); razen igrišč in   |
|                  |igral ter čakalnic in nadstrešnic ter       |
|                  |kioska).                                    |
|                  |V podenotah zbiralnika za kapnico ni        |
|                  |dovoljeno graditi.                          |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+------------------+--------------------------------------------+
|3.1 Omejitev      |/                                           |
|gostote pozidave, |                                            |
|v tlorisu, odmiki |                                            |
|stavb             |                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.1 Organizacija  |Posegi v GE morajo zagotavljati, da bo      |
|prostora          |prostorska struktura GE ohranila z izvorno  |
|                  |ureditvijo oblikovan status posebne,        |
|                  |pomembne javne ureditve/arhitekture v danem |
|                  |prostorskem kontekstu. Možni so le posegi,  |
|                  |ki:                                         |
|                  |– so usklajeni z merili pristojne službe za |
|                  |varstvo kulturne dediščine (soglasje Zavoda |
|                  |za varstvo kulturne dediščine Slovenije)    |
|                  |kolikor gre za spomenik, oziroma s          |
|                  |strokovnimi merili varovanja in razvijanja  |
|                  |ambientalnih kvalitet javnega prostora,     |
|                  |– ohranjajo kvalitete umestitve v prostor,  |
|                  |hortikulturne elemente in ureditve,         |
|                  |– strokovno sanirajo vse identificirane     |
|                  |probleme na GE ali stavbi, ki jih poseg     |
|                  |vsaj posredno zadeva.                       |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.2 Zelene in     |Zunanje ureditve GE se naj ureja tako, da   |
|druge zunanje     |se v čim večji meri ohranja in razvija      |
|ureditve na GE,   |kvalitete funkcionalnih in ambientalnih     |
|ograje in žive    |prvin zelenih površin oziroma zelenih       |
|meje              |sistemov.                                   |
|                  |GE ni dovoljeno ograjevati z ograjo, živo   |
|                  |mejo ipd. Izjema je le pjg– GE gradu,       |
|                  |dvorca.                                     |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.3 Velikost GE,  |Parcelacija ne sme omogočiti zmanjševanje   |
|posebnosti        |vplivnega območja ureditve oziroma tudi     |
|parcelacije       |zmanjševanje EUP.                           |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe |Obstoječa stavbna struktura se ohranja in   |
|urbanističnega    |varuje po merilih varstva kulturne          |
|oblikovanja       |dediščine. Ohranja naj se pojavnost in      |
|                  |vedute. Na objektih, območjih in vplivnih   |
|                  |območjih kulturne dediščine so gradnje in   |
|                  |drugi posegi dopustni le ob predhodni       |
|                  |pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in    |
|                  |soglasja.                                   |
|                  |GE tipa pjo- obeležij, spomenikov in        |
|                  |kapelic, ki je v grafičnem delu prikazan    |
|                  |zgolj simbolno, je spominski sklop s stavbo |
|                  |v pripadajočem prostorskem kontekstu        |
|                  |oziroma z ureditvijo: vključno z visoko     |
|                  |drevesno vegetacijo in drugimi obstoječimi  |
|                  |ureditvami. Varujejo se kot prostorska in   |
|                  |ambientalna celota.                         |
|                  |Na območju GE veljajo merila III. stopnje   |
|                  |varstva pred hrupom.                        |
+------------------+--------------------------------------------+
66. člen
3.4.2.2.08
+---------------------------------------------------------------+
|tm - GE trško mestne hiše      Podtip: tmn- trško mestne hiše v|
|                                                           nizu|
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE   |
+---------------------------------------------------------------+
|(PNRP): SK - površine podeželskega naselja, C - območja        |
|centralnih dejavnosti: CU - osrednja območja centralnih        |
|dejavnosti; namembnost GE: namenjena je le bivanju, terciarnim,|
|kvartarnim dejavnostim.                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe |Trško mestna hiša - visoka največ do E2.    |
|– tip, število,   |Izjemi glede opredelitve sekundarnih        |
|število etaž      |kubusov glavne stavbe:                      |
|                  |– sekundarni kubus je lahko tudi večji od   |
|                  |razmerja 1:1 glede na glavno stavbo (v      |
|                  |korist sekundarnega kubusa);                |
|                  |– širina je omejena le z obvezno            |
|                  |organizacijo dvorišča v sekundarnem delu    |
|                  |GE.                                         |
|                  |Podtip - tmn: trško-mestna hiša v nizu –    |
|                  |visoka največ do E2.                        |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe|Največ dve pomožni stavbi do E2, na robovih |
|– število, število|naselja do E1. Pomožne stavbe GE (3.4.3.7)  |
|etaž              |se lahko gradijo tudi po Uredbi kot         |
|                  |enostavni oziroma nezahtevni objekti, in    |
|                  |sicer le stavbi za lastne potrebe, lopa in  |
|                  |garaža. Tipi objektov pomožnih stavb so:    |
|                  |12420 Garažne stavbe (le garaže); 12520     |
|                  |Rezervoarji, silosi in skladišča (le        |
|                  |pokrite skladiščne površine (3.4.1.09).     |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.3 Drugi dopustni|Objekti za lastne potrebe: utrjena          |
|nezahtevni in     |dvorišča, ograja, škarpe in podporni zidovi |
|enostavni objekti |(3.4.1.16) ter en začasni objekt namenjen   |
|(razen stavb) po  |sezonski turistični ponudbi ali             |
|Uredbi            |prireditvam: odprti sezonski gostinski vrt  |
|                  |ter oder z nadstreškom.                     |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+------------------+--------------------------------------------+
|3.1 Omejitev      |Gostoto pozidave v tlorisu določata merilo  |
|gostote pozidave v|dopustnih tipov stavb in obveznost          |
|tlorisu, odmiki   |izgradnje dvorišča v sekundarnem delu GE, v |
|stavb             |prostoru med glavno stavbo in drugimi       |
|                  |stavbami po globini GE. Krajša stran        |
|                  |dvorišča naj bo vsaj 8,0 m. V dvorišču      |
|                  |gradnja stavb ni dovoljena. Površina        |
|                  |dvorišča je enovita površina v enotnem,     |
|                  |horizontalnem nivoju (+ 10 %). Posamezne    |
|                  |stavbe se lahko stikajo na površinah čelnih |
|                  |fasad in notranjih fasad; če stika med      |
|                  |stavbami ni, je najmanjši odmik med         |
|                  |stavbami 3,0 m.                             |
|                  |Dopustna izraba prostora na gradbeni        |
|                  |parceli: FZ največ 0,70.                    |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.1 Organizacija  |Glavna fasada glavne stavbe naj bo          |
|prostora          |postavljena na gradbeni liniji proti        |
|                  |najpomembnejšemu javnemu prostoru. Med njim |
|                  |in gradbeno linijo naj se prostor oblikuje  |
|                  |kot poljavni prostor, podrejen merilu       |
|                  |pešca, praviloma brez ograj. V njem ne sme  |
|                  |biti gospodarsko servisnih stavb (pomožnih  |
|                  |stavb).                                     |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.2 Zelene in     |GE ni dovoljeno ograditi z ograjo, živo     |
|druge zunanje     |mejo ipd., izjema so le obstoječe zidane    |
|ureditve na GE,   |ograje, na katerih so dovoljene             |
|ograje in žive    |rekonstrukcije in sanacije.                 |
|meje              |                                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.3 Velikost GE,  |Velikostni red GE je od 500 do 3000 m2.     |
|posebnosti        |                                            |
|parcelacije       |                                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe |Na območju GE veljajo merila III. stopnje   |
|urbanističnega    |varstva pred hrupom.                        |
|oblikovanja       |Na objektih, območjih in vplivnih območjih  |
|                  |kulturne dediščine so gradnje in drugi      |
|                  |posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi  |
|                  |kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.     |
+------------------+--------------------------------------------+
Tipi gradbenih enot s prevladujočo PNRP-I
67. člen
3.4.2.2.09
+---------------------------------------------------------------+
|kz - GE kozolca                                                |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE   |
+---------------------------------------------------------------+
|(PNRP): IK - objekti za kmetijsko proizvodnjo; namembnost GE   |
|namenjena je lahko le kmetijski ali gozdni dejavnosti.         |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe |Obstoječa stavbna struktura – kozolec,      |
|– tip, število,   |obstoječih tlorisnih in višinskih           |
|število etaž      |gabaritov.                                  |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe|Niso dovoljene.                             |
|– število, število|                                            |
|etaž              |                                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.3 Drugi dopustni|Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti:        |
|nezahtevni in     |betonsko korito ter ribnik kot vodno        |
|enostavni objekti |zajetje (vse 3.4.1.08). Zbiralnika za       |
|(razen stavb) po  |kapnico ni dovoljeno graditi.               |
|Uredbi            |                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+------------------+--------------------------------------------+
|3.1 Omejitev      |Obstoječa.                                  |
|gostote pozidave v|                                            |
|tlorisu, odmiki   |                                            |
|stavb             |                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.1 Organizacija  |Nadomestna stavbna struktura mora ohraniti  |
|prostora          |obstoječo orientacijo.                      |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.2 Zelene in     |Obstoječe razmerje zelenih površin naj se   |
|druge zunanje     |ohranja. Zunaj stavbišča so površine sicer  |
|ureditve na GE,   |lahko utrjene, vendar morajo biti v vsakem  |
|ograje in žive    |primeru zatravljene. Srednjerasla           |
|meje              |vegetacija, neavtohtone vrste dreves in     |
|                  |iglavci niso dopustni. GE ni dovoljeno      |
|                  |ograditi z ograjo, živo mejo ipd.           |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.3 Velikost GE,  |GE funkcionalno ni dovoljeno deliti.        |
|posebnosti        |                                            |
|parcelacije       |                                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe |Na območju GE veljajo merila IV. stopnje    |
|urbanističnega    |varstva pred hrupom.                        |
|oblikovanja       |Na objektih, območjih in vplivnih območjih  |
|                  |kulturne dediščine so gradnje in drugi      |
|                  |posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi  |
|                  |kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.     |
+------------------+--------------------------------------------+
68. člen
3.4.2.2.10
+---------------------------------------------------------------+
|gp - GE gospodarskega poslopja                                 |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE   |
+---------------------------------------------------------------+
|(PNRP): IK - objekti za kmetijsko proizvodnjo; namembnost GE:  |
|namenjena je lahko le kmetijski ali gozdni dejavnosti.         |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe |Predvsem obstoječe kmetijsko-gozdarske      |
|– tip, število,   |stavbe. Nove stavbe se oblikujejo po        |
|število etaž      |merilih pomožne stavbe.                     |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe|Niso dovoljene.                             |
|– število, število|                                            |
|etaž              |                                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.3 Drugi dopustni|Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti:        |
|nezahtevni in     |betonsko korito z vidno horizontalno        |
|enostavni objekti |konstrukcijo do 1,0 m višine nad raščenim   |
|(razen stavb) po  |terenom, organizirano le vzdolžno glede na  |
|Uredbi            |nagib raščenega zemljišča), ter ribnik kot  |
|                  |vodno zajetje (3.4.1.08.).                  |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+------------------+--------------------------------------------+
|3.1 Omejitev      |Dopustna izraba prostora na gradbeni        |
|gostote pozidave v|parceli: FZ do 0,50.                        |
|tlorisu, odmiki   |                                            |
|stavb             |                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.1 Organizacija  |Nadomestna gradnja mora ohraniti obstoječo  |
|prostora          |orientacijo ter gradbeno linijo, kolikor ni |
|                  |v grafičnem delu ali v posebnih merilih     |
|                  |opredeljeno drugače.                        |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.2 Zelene in     |Razmerje do zelenih površin naj se ohranja. |
|druge zunanje     |Zunaj stavbišča so površine sicer lahko     |
|ureditve na GE,   |utrjene, vendar morajo biti v vsakem        |
|ograje in žive    |primeru zatravljene. Srednjerasla           |
|meje              |vegetacija, neavtohtone vrste dreves in     |
|                  |iglavci niso dopustni. GE ni dovoljeno      |
|                  |ograditi z ograjo, živo mejo ipd.,          |
|                  |dovoljene so le ograje za pašo živine –     |
|                  |plot (3.4.1.12).                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.3 Velikost GE,  |GE funkcionalno ni dovoljeno deliti.        |
|posebnosti        |                                            |
|parcelacije       |                                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe |Na območju GE veljajo merila IV. stopnje    |
|urbanističnega    |varstva pred hrupom.                        |
|oblikovanja       |Na objektih, območjih in vplivnih območjih  |
|                  |kulturne dediščine so gradnje in drugi      |
|                  |posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi  |
|                  |kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.     |
+------------------+--------------------------------------------+
69. člen
3.4.2.2.11
+---------------------------------------------------------------+
|odi - GE kmetije z industrijsko proizvodnjo                    |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE   |
+---------------------------------------------------------------+
|(PNRP): IK - objekti za kmetijsko proizvodnjo; SK – površine   |
|podeželskega naselja; namembnost GE: namenjena je bivanju in   |
|vsem vrstam dejavnosti: primarnim, sekundarnim, terciarnim in  |
|kvartarnim, znotraj meril opredeljene stavbne strukture in v   |
|pogojih intenzivnega podeželskega okolja.                      |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe |Hiša na podeželju – visoka do E2+M.         |
|– tip, število,   |Izjema: lahko sta dve glavni stavbi, hiši   |
|število etaž      |na podeželju, če je tako opredeljeno v      |
|                  |posebnih merilih.                           |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe|Lahko se gradi največ do tri stavbe, če ima |
|– število, število|GE samo eno glavno stavbo, oziroma do pet   |
|etaž              |pomožnih stavb, če sta na GE vzpostavljeni  |
|                  |dve glavni stavbi; do višine E2. Ob tem se  |
|                  |lahko gradita še do največ dve stavbi le po |
|                  |Uredbi kot enostavni oziroma nezahtevni     |
|                  |objekti, in sicer: stavbe za potrebe        |
|                  |kmetijstva – kmečka lopa, kozolec, krmišče, |
|                  |molzišče, senik, skedenj, rastlinjak,       |
|                  |silos, kašča in le ena stavba za lastne     |
|                  |potrebe – steklenjak, vrtna uta ali lopa.   |
|                  |Tipi objektov – pomožnih stavb po           |
|                  |Klasifikaciji so lahko le: 12520            |
|                  |Rezervoarji, silosi in skladišča (razen     |
|                  |hladilnic in specializiranih skladišč       |
|                  |(3.4.1.09), 12711 Stavbe za rastlinsko      |
|                  |predelavo (le rastlinjaki), 12712 Stavbe za |
|                  |spravilo pridelka, 12712 Stavbe za rejo     |
|                  |živali, 12714 Druge nestanovanjske          |
|                  |kmetijske stavbe.                           |
|                  |Na GE, kjer je primarna dejavnost           |
|                  |kmetijstvo, je lahko več osnovnih kubusov   |
|                  |pomožnih stavb (3.4.3.7) zaporedno          |
|                  |povezanih pod pogojem, da imajo enako       |
|                  |širino oziroma se pri izteku v polja        |
|                  |zožujejo. Cezura med kubusi mora biti       |
|                  |najmanj 1/3 širine najožjega prekinjenega   |
|                  |kubusa. Takšne cezure naj imajo načeloma    |
|                  |ravno streho, v nasprotnem je lahko le      |
|                  |streha z naklonom – tipa dvokapna streha.   |
|                  |Širina osnovnega kubusa pomožne stavbe v GE |
|                  |tipa .odi je lahko največ 15,0 m, z delno   |
|                  |ali v celoti ravno streho pa je lahko       |
|                  |široka do 20,0 m. Sekundarni kubusi         |
|                  |pomožnih stavb z ravnimi strehami so lahko, |
|                  |vključno z najvišjim robom, visoki do       |
|                  |višine kapi strehe z naklonom ali pa so     |
|                  |nižji za 1,0 m.                             |
|                  |Višine slemen in višine kapi streh so lahko |
|                  |v takšnem nizu le enake ali pa se lahko le  |
|                  |znižujejo od notranjosti naselja proti      |
|                  |meji.                                       |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.3 Drugi dopustni|Objekti za lastne potrebe: utrjena          |
|nezahtevni in     |dvorišča, ograje za pašo živine – plot      |
|enostavni objekti |(3.4.1.12), škarpe in podporni zidovi       |
|(razen stavb) po  |(3.4.1.16), vrtina ali vodnjak. Pomožni     |
|Uredbi            |kmetijsko-gozdarski objekti: betonsko       |
|                  |korito ali ribnik (3.4.1.08), silos,        |
|                  |čebelnjak, gnojišče in zbiralnik gnojnice   |
|                  |ali gnojevke ter hlevski izpust (3.4.1.05). |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+------------------+--------------------------------------------+
|3.1 Omejitev      |Gostoto pozidave v tlorisu določajo         |
|gostote pozidave v|velikostna merila dopustnih tipov stavb in  |
|tlorisu, odmiki   |obveznost izgradnje dvorišča (3.4.1.04).    |
|stavb             |Krajša stran dvorišča naj bo vsaj 8,0 m.    |
|                  |Najmanjši odmik stavb od parcelnih meja je  |
|                  |4,0 m, optimalni med stavbami pa 8,0 m.     |
|                  |Najmanjši odmik stavbe od roba              |
|                  |najpomembnejšega javnega prostora je 3,0 m  |
|                  |oziroma 5,0 m, kolikor drugi elementi       |
|                  |regulacije ne določajo drugače.             |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.1 Organizacija  |Stavbe so lahko organizirane le okoli       |
|prostora          |dvorišča.                                   |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.2 Zelene in     |Zunaj obodnih stavb dvorišča naj bodo       |
|druge zunanje     |opredeljene funkcionalne zelene površine.   |
|ureditve na GE,   |Te površine naj bodo zatravljene in         |
|ograje in žive    |zasajene z avtohtonim sadnim drevjem, kot   |
|meje              |so lipe, orehi, hruške, jabolka …).         |
|                  |Grmičevje je lahko zgolj dopolnilno.        |
|                  |Drevesne vrste iz skupine iglavcev niso     |
|                  |dovoljene. Izmed ograj in živih meja so     |
|                  |dovoljeni le leseni plotovi do višine 1,0 m |
|                  |in žive meje iz avtohtonih vrst (gaber      |
|                  |ipd.). Izjeme so le ograje za pašo živine   |
|                  |(3.4.1.12).                                 |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.3 Velikost GE,  |Velikostni red GE je do 3000 m2. Posamezno  |
|posebnosti        |GE lastniško ni dovoljeno deliti na več     |
|parcelacije       |manjših. Velikost parcele se določi z       |
|                  |uveljavljanjem racionalne rabe prostora, ob |
|                  |upoštevanju potreb po modernizaciji, lege,  |
|                  |potrebnega manipulativnega prostora in      |
|                  |vitalnosti kmetije.                         |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe |Veljajo merila IV. stopnje varstva pred     |
|urbanističnega    |hrupom. Na objektih, območjih in vplivnih   |
|oblikovanja       |območjih kulturne dediščine so gradnje in   |
|                  |drugi posegi dopustni le po pridobitvi      |
|                  |kulturnovarstvenega soglasja.               |
|                  |Silosi so lahko višji in so lahko locirani  |
|                  |tudi kot samostojne stavbe.                 |
+------------------+--------------------------------------------+
70. člen
3.4.2.2.12
+---------------------------------------------------------------+
|gs - GE gospodarske stavbe                                     |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Podrobnejša namenska raba prostora  (PNRP), namembnost GE  |
+---------------------------------------------------------------+
|(PNRP): IG - gospodarske cone; namembnost GE: namenjena je     |
|dejavnostim primarnega, sekundarnega sektorja, skladiščenju in |
|terciarnega sektorja – le neživilski trgovini. Pri tem ima     |
|lahko vsaka enota tudi pisarniško upravne prostore.            |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe |Po ena gospodarska stavba ali modernistična |
|– tip, število,   |javna stavba, obe visoki do E3, ali trško-  |
|število etaž      |mestna hiša, visoka do E2.                  |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe|Lahko se gradi največ tri pomožne stavbe,   |
|– število, število|od tega dve visoki do E2. Pomožne stavbe GE |
|etaž              |(3.4.3.7) se lahko gradijo tudi po Uredbi   |
|                  |kot enostavni oziroma nezahtevni objekti,   |
|                  |in sicer stavba za lastne potrebe – lopa,   |
|                  |garaža, začasno skladišče in po en          |
|                  |infrastrukturni objekt – pomožni objekti    |
|                  |vodne infrastrukture in čistilna naprava.   |
|                  |Stavba tipa gospodarska stavba je na        |
|                  |prostoru GE praviloma v vlogi glavne        |
|                  |stavbe, vendar je v izjemnih primerih lahko |
|                  |na GE umeščena kot pomožna stavba GE,       |
|                  |namenjena izključno pripadajoči dejavnosti. |
|                  |Dopustni sta največ do dve stavbi (tipa     |
|                  |glavna stavba – gospodarska stavba) v       |
|                  |sekundarnem delu GE. V tem primeru naj bo   |
|                  |na GE v vlogi glavne stavbe vzpostavljena   |
|                  |stavba tipa glavna stavba: modernistična    |
|                  |javna stavba, v kateri naj bo organizirana  |
|                  |tudi uprava predmetne dejavnosti (3.4.3.0   |
|                  |GE). Izhodiščna kota pritličja gospodarske  |
|                  |stavbe je lahko le na eni od kot etaž       |
|                  |glavne stavbe GE (+ 0,5 m).                 |
|                  |Tipi objektov pomožnih stavb so: 12420      |
|                  |Garažne stavbe (le garaže), 12510           |
|                  |Industrijske stavbe (razen tovarn, klavnic, |
|                  |pivovarn, montažnih hal); 12520             |
|                  |Rezervoarji, silosi in skladišča (le        |
|                  |pokrite skladiščne površine), 12711 Stavbe  |
|                  |za rastlinsko predelavo; 12714 Druge        |
|                  |nestanovanjske kmetijske stavbe; Stavbe     |
|                  |javne uprave (razen sodišč, parlamenta,     |
|                  |policijske postaje, stavbe občine); 12202   |
|                  |Stavbe bank, pošt, zavarovalnic; 12203      |
|                  |Druge upravne in pisarniške stavbe (razen   |
|                  |konferenčnih in kongresnih stavb); 12301    |
|                  |Trgovske stavbe (razen nakupovalnih         |
|                  |centrov, trgovskih centrov, veleblagovnic,  |
|                  |pokritih tržnic) za neživilske dejavnosti.  |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.3 Drugi dopustni|Objekti za lastne potrebe: utrjena          |
|nezahtevni in     |dvorišča, ograja, škarpe in podporni zidovi |
|enostavni objekti |(3.4.1.16), vrtina ali vodnjak potrebna za  |
|(razen stavb) po  |raziskave, mala čistilna naprava,           |
|Uredbi            |zbiralnica ločenih frakcij (ekološki otok)  |
|                  |ter urbana oprema (3.4.1.17) razen igrišč,  |
|                  |igral, nadstrešnic, čakalnic ter kioska.    |
|                  |Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti:        |
|                  |betonsko korito ali ribnik (3.4.1.08).      |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+------------------+--------------------------------------------+
|3.1 Omejitev      |Gostoto pozidave v tlorisu določata merilo  |
|gostote pozidave v|dopustnih tipov stavb in obveznost          |
|tlorisu, odmiki   |izgradnje dvorišča v sekundarnem delu GE, v |
|stavb             |prostoru med glavno stavbo in drugimi       |
|                  |stavbami po globini GE. Krajša stran        |
|                  |dvorišča naj bo vsaj 8,0 m. Na dvorišču     |
|                  |gradnja stavb ni dovoljena. Površina        |
|                  |dvorišča je enovita površina v enotnem –    |
|                  |horizontalnem nivoju (+ 10 %). Posamezne    |
|                  |stavbe se lahko stikajo na površinah čelnih |
|                  |fasad in notranjih fasad, če pa stika med   |
|                  |stavbami ni, je najmanjši odmik med         |
|                  |stavbami 4,0 m.                             |
|                  |Dopustna izraba prostora na gradbeni        |
|                  |parceli: FZ največ 0,50; faktor             |
|                  |izkoriščenosti največ 1,0.                  |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.1 Organizacija  |V primeru, ko je za GE v posebnih merilih   |
|prostora          |opredeljen drug tip glavne stavbe, naj se   |
|                  |stavba tipa gospodarska stavba organizira v |
|                  |sekundarnem delu GE po merilih oblikovanja  |
|                  |dvorišča.                                   |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.2 Zelene in     |V prostoru med osnovnim kubusom glavne      |
|druge zunanje     |stavbe in najpomembnejšim javnim prostorom  |
|ureditve na GE,   |konstrukcije fizičnega varovanja (ograje,   |
|ograje in žive    |zidovi ipd.) niso dovoljene. Kolikor druge  |
|meje              |oblike varovanja ne zadoščajo (alarmiranje, |
|                  |video …) se v sekundarnem delu GE priporoča |
|                  |žična ograja visoka največ do 2,20 m.       |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.3 Velikost GE,  |Velikostni red GE je med 2000 in 5000 m2.   |
|posebnosti        |                                            |
|parcelacije       |                                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe |Na območju GE veljajo merila IV. stopnje    |
|urbanističnega    |varstva pred hrupom.                        |
|oblikovanja       |Na objektih, območjih in vplivnih območjih  |
|                  |kulturne dediščine so gradnje in drugi      |
|                  |posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi  |
|                  |kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.     |
+------------------+--------------------------------------------+
71. člen
3.4.2.2.13
+---------------------------------------------------------------+
|ip - GE industrijske proizvodnje                               |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE   |
+---------------------------------------------------------------+
|(PNRP): IP - površine za industrijo; namembnost GE: namenjena  |
|dejavnosti sekundarnega sektorja ter z njo povezanim           |
|dopolnilnim dejavnostim, upravi in poslovnim programom.        |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe |Po ena industrijska hala, katere višinski   |
|– tip, število,   |gabarit je odvisen od tehnologije           |
|število etaž      |proizvodnih procesov, obstoječa klasična    |
|                  |javna stavba ali modernistična javna        |
|                  |stavba, visoka do največ do E3 ali trško    |
|                  |mestna stavba visoka do E2.                 |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe|Lahko se gradi največ tri pomožne stavbe;   |
|– število, število|vse visoke največ do višine E2. Pomožne     |
|etaž              |stavbe GE (3.4.3.7) se lahko gradijo tudi   |
|                  |po Uredbi kot enostavni oziroma nezahtevni  |
|                  |objekti, in sicer le: začasni objekti –     |
|                  |začasno skladišče, namenjeno skladiščenju   |
|                  |nenevarnih snovi ter pomožni                |
|                  |infrastrukturni objekt pomožni komunalni    |
|                  |objekt – mala čistilna naprava.             |
|                  |Stavba tipa industrijska hala je na         |
|                  |prostoru GE praviloma v vlogi glavne        |
|                  |stavbe, vendar je v izjemnih primerih lahko |
|                  |na GE umeščena kot pomožna stavba GE,       |
|                  |namenjena izključno sekundarni dejavnosti.  |
|                  |V tem primeru sta lahko vzpostavljeni še    |
|                  |ena stavba tipa industrijska hala, vendar   |
|                  |le-ta višinsko ne sme presegati absolutne   |
|                  |višinske kote dopustne višine obstoječe     |
|                  |okoliške stavbne strukture glavnih stavb.   |
|                  |Tipi objektov, pomožnih stavb po            |
|                  |Klasifikaciji so lahko le: 12510            |
|                  |Industrijske stavbe, 12520 Rezervoarji,     |
|                  |silosi in skladišča.                        |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.3 Drugi dopustni|Objekti za lastne potrebe: utrjena          |
|nezahtevni in     |dvorišča, škarpe in podporni zidovi         |
|enostavni objekti |(3.4.1.16), vrtina ali vodnjak za potrebe   |
|(razen stavb) po  |raziskav, mala čistilna naprava, zbiralnica |
|Uredbi            |ločenih frakcij (ekološki otok) ter urbana  |
|                  |oprema (3.4.1.17), razen igral, igrišča,    |
|                  |kioska, čakalnic.                           |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+------------------+--------------------------------------------+
|3.1 Omejitev      |Gostoto pozidave v tlorisu med drugim       |
|gostote pozidave v|določata merilo dopustnih tipov stavb,      |
|tlorisu, odmiki   |vrsta proizvodnje in obveznost izgradnje    |
|stavb             |dvorišča v sekundarnem delu GE. Krajša      |
|                  |stran dvorišča naj bo vsaj 8,0 m            |
|                  |(manipulacijski prostor, ki naj bo primeren |
|                  |glede na dejavnost). Posamezne stavbe se    |
|                  |lahko stikajo na površinah čelnih fasad in  |
|                  |notranjih fasad, če stika med stavbami ni,  |
|                  |je najmanjši odmik med stavbami 4,0 m.      |
|                  |Parkirišča so lahko locirana ob stavbi ali  |
|                  |za njo, v odvisnosti od prostorske          |
|                  |možnosti.                                   |
|                  |Dopustna izraba prostora na gradbeni        |
|                  |parceli: FZ največ 0,80.                    |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.1 Organizacija  |Ob najpomembnejšem javnem prostoru se v     |
|prostora          |stavbni strukturi oblikujejo predvsem       |
|                  |upravno poslovne vsebine oziroma vsebine    |
|                  |terciarnega sektorja.                       |
|                  |Tip in merilo glavne stavbe se določita na  |
|                  |podlagi meril harmonične integracije te     |
|                  |stavbe v prostorski kontekst, še posebej v  |
|                  |obulični niz. Stavbni volumni na robovih    |
|                  |naselij naj bodo znižani v skladu z merili  |
|                  |prostorskega konteksta do zgolj pritličnih  |
|                  |stavb na zunanjem robu naselja.             |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.2 Zelene in     |Velike utrjene površine večjega obsega (nad |
|druge zunanje     |1000 m2) naj se strukturirajo z visokoraslo |
|ureditve na GE,   |vegetacijo, kolikor je iz vidika            |
|ograje in žive    |tehnologije rabe prostora to izvedljivo     |
|meje              |(npr. parkirišča). Zunanji robovi GE naj se |
|                  |zaključujejo z gručasto vzpostavljeno       |
|                  |srednje in visokoraslo vegetacijo. Tudi na  |
|                  |problematičnih stikih z drugimi             |
|                  |naselbinskimi strukturami naj se cezura     |
|                  |vzpostavi/povezuje s srednje ali visoko     |
|                  |raslo vegetacijo.                           |
|                  |Na območju javnega prostora med glavno      |
|                  |stavbo in najpomembnejšim javnim prostorom  |
|                  |ter na širšem območju vhoda naj ne bodo     |
|                  |vzpostavljeni ozki, trakasti pasovi zelenic |
|                  |ali manjše zatravljene površine, če že, naj |
|                  |bodo to le zelenice večjega merila. Na      |
|                  |območju javnega prostora med glavno stavbo  |
|                  |in najpomembnejšim javnim prostorom,        |
|                  |konstrukcije fizičnega varovanja (fizične   |
|                  |ali vizualne cezure) niso dovoljene. Za     |
|                  |notranjo fasado glavne stavbe mora biti GE  |
|                  |ograjena z žičnato ograjo visoko do 2,2 m v |
|                  |zeleni ali sivi barvi.                      |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.3 Velikost GE,  |Velikostni red GE je od 5000 m2 naprej.     |
|posebnosti        |                                            |
|parcelacije       |                                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe |Stavbna struktura najvišjih delov stavb     |
|urbanističnega    |(stolpi, dimniki ...) naj ne presega        |
|oblikovanja       |višinskega merila naselbinskega telesa. Na  |
|                  |območju GE veljajo merila IV. stopnje       |
|                  |varstva pred hrupom.                        |
|                  |Na objektih, območjih in vplivnih območjih  |
|                  |kulturne dediščine so gradnje in drugi      |
|                  |posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi  |
|                  |kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.     |
+------------------+--------------------------------------------+
Tipi gradbenih enot s prevladujočo PNRP-Z
72. člen
3.4.2.2.14
+---------------------------------------------------------------+
|zrs - GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – površine|
|za oddih, rekreacijo in šport                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE   |
+---------------------------------------------------------------+
|(PNRP): ZS - površine za oddih; namembnost GE: namenjena je    |
|ohranjanju in razvoju zelenih urbanih površin s posebno        |
|funkcijo v naselbinskem sistemu glede na opredeljeno           |
|podrobnejšo namensko rabo.                                     |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe |Dovoljena je gradnja največ ene stavbe      |
|– tip, število,   |manjših dimenzij tipa paviljonska stavba,   |
|število etaž      |do višine E1 za namene pripadajoče          |
|                  |športne/rekreacijske dejavnosti.            |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe|Lahko se gradi največ dve pomožni stavbi GE |
|– število, število|(3.4.3.7) po Uredbi kot enostaven oziroma   |
|etaž              |nezahteven objekt, in sicer: stavbo za      |
|                  |lastne potrebe – lopa ali nadstrešnica in   |
|                  |začasni objekt: začasno skladišče – obe do  |
|                  |višine E1. Tipi objektov, pomožnih stavb po |
|                  |Klasifikaciji so lahko le: 12714 Druge      |
|                  |nestanovanjske kmetijske stavbe.            |
|                  |Izjemoma, glede na naravo začasnih          |
|                  |prireditev, je lahko vzpostavljena tudi     |
|                  |montažna sanitarna enota. Pomožna sanitarna |
|                  |enota je lahko le tipska, velika največ 2,0 |
|                  |m2 ter vzpostavljena pod pogojem, da občina |
|                  |kot njen lastnik zagotovi vzdrževanje,      |
|                  |urejanje in njeno odstranitev.              |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.3 Drugi dopustni|Objekti za lastne potrebe: ograja, škarpe   |
|nezahtevni in     |in podporni zidovi (3.4.1.16) ter urbana    |
|enostavni objekti |oprema (3.4.1.17). Pomožni kmetijsko-       |
|(razen stavb) po  |gozdarski objekti – ribnik kot vodno        |
|Uredbi            |zajetje, gozdna učna pot, vrtina ali        |
|                  |vodnjak, potrebna za raziskave; pomožni     |
|                  |infrastrukturni objekt – pomožni objekti za |
|                  |spremljanje stanja okolja, zbiralnica       |
|                  |ločenih frakcij (ekološki otok), vrtina ali |
|                  |vodnjak kot dekorativni element ali za      |
|                  |raziskave ter začasni objekti namenjeni     |
|                  |sezonski ali turistični ponudbi – kiosk ali |
|                  |tipski zabojnik (3.4.1.11), oder z          |
|                  |nadstreškom, začasna tribuna za gledalce na |
|                  |prostem, pokrit prireditveni prostor;       |
|                  |vadbeni objekti, namenjeni športu in        |
|                  |rekreaciji na prostem – igrišče za šport in |
|                  |rekreacijo, kolesarska steza, planinska     |
|                  |pot, sprehajalna pot, trimska steza,        |
|                  |športno strelišče, smučišče – vključno z    |
|                  |žičnicami, sistemom označitev in drugimi    |
|                  |varnostnimi objekti in napravami, vzletišče |
|                  |za jadralne padalce ter lahke naprave za    |
|                  |letenje (3.4.1.18). Ob javnih prireditvah   |
|                  |so dovoljene druge tehnične naprave in      |
|                  |ureditve potrebne za takšne prireditve      |
|                  |(osvetlitev, ozvočenje, varnostni sistemi   |
|                  |itd).                                       |
|                  |Tipi objektov (razen stavb) po              |
|                  |Klasifikaciji so lahko le: 24110 Športna    |
|                  |igrišča (razen avtomobilskih, motorističnih |
|                  |ali prizorišč konjskih dirk, garderob),     |
|                  |24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za  |
|                  |šport, rekreacijo in prosti čas (razen      |
|                  |živalskega vrta in vzletišča).              |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+------------------+--------------------------------------------+
|3.1 Omejitev      |Na GE naj bo zasajenih vsaj 25 % površin.   |
|gostote pozidave v|                                            |
|tlorisu, odmiki   |                                            |
|stavb             |                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.1 Organizacija  |/                                           |
|prostora          |                                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.2 Zelene in     |Zunanje ureditve, stavbe in eventualne      |
|druge zunanje     |ograje naj bodo oblikovno usklajene in      |
|ureditve na GE,   |prilagojene vlogi posamezne GE v sistemu    |
|ograje in žive    |zelenih urbanih površin. Ograje so lahko le |
|meje              |žičnate/prosojne v zeleni ali sivi barvi.   |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.3 Velikost GE,  |/                                           |
|posebnosti        |                                            |
|parcelacije       |                                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe |V prostoru GE ni dovoljena gradnja stavb,   |
|urbanističnega    |ki niso eksplicitno dovoljene v točki. 2.0  |
|oblikovanja       |določil tipa GE in drugi posegi, ki bi      |
|                  |krnili pogoje dejavnosti podrobnejše        |
|                  |namenske rabe ter obstoječe kvalitetne      |
|                  |hortikulturne ureditve. Prostor GE je javni |
|                  |prostor s posebej opredeljenim režimom      |
|                  |rabe, javnega dostopa in vzdrževanja.       |
|                  |Na območju GE veljajo merila III. stopnje   |
|                  |varstva pred hrupom.                        |
|                  |Na objektih, območjih in vplivnih območjih  |
|                  |kulturne dediščine so gradnje in drugi      |
|                  |posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi  |
|                  |kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.     |
+------------------+--------------------------------------------+
73. člen
3.4.2.2.15
+---------------------------------------------------------------+
|zpa - GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – parki   |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba prostora    |
|(PNRP), namembnost GE                                          |
+---------------------------------------------------------------+
|(ONR): stavbna zemljišča; (PNRP): Z - območja zelenih površin: |
|ZP - parki; namembnost GE: namenjena je ohranjanju in razvoju  |
|zelenih urbanih površin s posebno funkcijo v naselbinskem      |
|sistemu glede na opredeljeno podrobnejšo namensko rabo.        |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe |Podzemnih stavb (3.4.3.1.5) ni dovoljeno    |
|– tip, število,   |graditi. Dovoljena je gradnja največ ene    |
|število etaž      |stavbe manjših dimenzij tipa paviljonska    |
|                  |stavba, do višine E1, z največ eno javno    |
|                  |dejavnostjo.                                |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe|Lahko se gradi največ dve pomožni stavbi;   |
|– število, število|do višine E1. Pomožne stavbe GE (3.4.3.7)   |
|etaž              |se lahko gradijo le po Uredbi kot enostavni |
|                  |oziroma nezahtevni objekti, in sicer le:    |
|                  |namenjen sezonski turistični ponudbi ali    |
|                  |prireditvam: kiosk oziroma zabojnik         |
|                  |(3.4.1.11).                                 |
|                  |Tipi objektov, pomožnih stavb po            |
|                  |Klasifikaciji so lahko le: 12714 Druge      |
|                  |nestanovanjske kmetijske stavbe, 12711      |
|                  |Stavbe za rastlinsko predelavo (razen       |
|                  |drevesnic in podobnega).                    |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.3 Drugi dopustni|Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti –       |
|nezahtevni in     |ribnik kot vodno zajetje, vrtina ali        |
|enostavni objekti |vodnjak potrebna za raziskave, vodnjak kot  |
|(razen stavb) po  |dekorativni element; pomožni                |
|Uredbi            |infrastrukturni objekt – pomožni objekti za |
|                  |spremljane stanja okolja; začasni objekti   |
|                  |namenjeni sezonski turistični ponudbi ali   |
|                  |prireditvam – montažna sanitarna enota,     |
|                  |odprti sezonski gostinski vrt, pokriti      |
|                  |prostor z napihljivo konstrukcijo ali v     |
|                  |montažnem šotoru (tudi za športno igrišče), |
|                  |oder z nadstreškom, začasna tribuna za      |
|                  |gledalce na prostem; vadbeni objekti,       |
|                  |namenjeni športu in rekreaciji na prostem – |
|                  |kolesarska steza, sprehajalna pot, tematske |
|                  |in učne poti, trimska steza ter urbana      |
|                  |oprema. Ob javnih prireditvah so dovoljene  |
|                  |druge tehnične naprave in ureditve,         |
|                  |potrebne za takšne prireditve (osvetlitev,  |
|                  |ozvočenje, varnostni sistemi itd).          |
|                  |Tipi objektov, (razen stavb) po             |
|                  |Klasifikaciji so lahko le: 24122 Drugi      |
|                  |gradbeni inženirski objekti za šport,       |
|                  |rekreacijo in prosti čas (le otroška in     |
|                  |druga javna igrišča, javni vrtovi, parki).  |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+------------------+--------------------------------------------+
|3.1 Omejitev      |Raščen travni teren z vzdrževano vegetacijo |
|gostote pozidave v|naj pokriva vsaj 70 % površine parka. Nove  |
|tlorisu, odmiki   |poti naj se izvajajo le v peščeni ali       |
|stavb             |tlakovani izvedbi. Števila visokoraslih     |
|                  |dreves glede na stanje ob sprejemu akta ni  |
|                  |dopustno zmanjševati.                       |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.1 Organizacija  |/                                           |
|prostora          |                                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.2 Zelene in     |Zunanje ureditve in eventualne ograje naj   |
|druge zunanje     |bodo oblikovno usklajene in prilagojene     |
|ureditve na GE,   |vlogi GE v sistemu zelenih urbanih površin. |
|ograje in žive    |                                            |
|meje              |                                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.3 Velikost GE,  |/                                           |
|posebnosti        |                                            |
|parcelacije       |                                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe |V prostoru GE ni dovoljena gradnja stavb,   |
|urbanističnega    |ki niso eksplicitno dovoljene v točki. 2.0  |
|oblikovanja       |določil tipa GE in drugi posegi, ki bi      |
|                  |krnili pogoje dejavnosti podrobnejše        |
|                  |namenske rabe ter kvalitetne hortikulturne  |
|                  |ureditve. Prostor GE je javni prostor s     |
|                  |posebej opredeljenim režimom rabe, javnega  |
|                  |dostopa in vzdrževanja.                     |
|                  |Na območju GE veljajo merila III. stopnje   |
|                  |varstva pred hrupom.                        |
|                  |Na objektih, območjih in vplivnih območjih  |
|                  |kulturne dediščine so gradnje in drugi      |
|                  |posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi  |
|                  |kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.     |
+------------------+--------------------------------------------+
74. člen
3.4.2.2.16
+---------------------------------------------------------------+
|zvr - GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – površine|
|za vrtičkarstvo                                                |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba prostora    |
|(PNRP), namembnost GE                                          |
+---------------------------------------------------------------+
|(ONR): stavbna zemljišča; (PNRP): Z - območja zelenih površin; |
|ZV - površine za vrtičkarstvo; namembnost GE: namenjena je     |
|ohranjanju in razvoju zelenih površin s funkcijo individualne  |
|drobne pridelave kmetijskih pridelkov.                         |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe |Podzemnih stavb ni dovoljeno graditi.       |
|– tip, število,   |Gradnja glavne stavbe ni dopustna.          |
|število etaž      |                                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe|Na posamezni GE se lahko gradi največ eno   |
|– število, število|pomožno stavbo GE, ki se gradi le po Uredbi |
|etaž              |za lastne potrebe: lopa (vrtna) do višine   |
|                  |E1 ali zabojnik (oboje za shranjevanje      |
|                  |orodja), ki naj bodo v celotnem EUP         |
|                  |oblikovani enotno.                          |
|                  |Tipi objektov, pomožnih stavb po            |
|                  |Klasifikaciji so lahko le: 12714 Druge      |
|                  |nestanovanjske kmetijske stavbe.            |
|                  |Vrtne lope (za shranjevanja orodja) naj     |
|                  |bodo oblikovane v skladu s sledečimi        |
|                  |merili: največja velikost 2,0 x 2,0 m, v    |
|                  |leseni konstrukciji, z leseno fasado s      |
|                  |horizontalnimi deskami ter krita s streho z |
|                  |naklonom – tip dvokapna streha ali enokapna |
|                  |streha, vendar enotno oblikovane v          |
|                  |posamezni EUP. Zabojniki so lahko le        |
|                  |leseni, dimenzij 1,6 x 0,7 x 0,45 m.        |
|                  |Izjeme: V sklopu enotnega EUP večjega       |
|                  |obsega (površine vsaj 1500 m2) se lahko     |
|                  |gradi tudi skupna stavba, velika največ     |
|                  |60,0 m2, ki zadostuje potrebam vseh         |
|                  |vrtičkarjev. Dopustna je urbana oprema –    |
|                  |igrišče z igrali, s klopmi in koši za       |
|                  |odpadke ter montažna sanitarna enota za     |
|                  |potrebe celotnega območja. Pomožna          |
|                  |sanitarna enota je lahko le tipska, velika  |
|                  |največ 2,0 m2 ter vzpostavljena pod         |
|                  |pogojem, da občina kot lastnik le-te,       |
|                  |zagotovi vzdrževanje in urejanje le-te.     |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.3 Ostali        |Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti –       |
|dopustni          |ribnik kot vodno zajetje ter pomožni        |
|nezahtevni in     |infrastrukturni objekti – pomožni objekti   |
|enostavni objekti |za spremljane stanja okolja; vrtina ali     |
|(razen stavb) po  |vodnjak potrebna za raziskave.              |
|Uredbi            |Izjeme: V sklopu večjih ureditev – EUP je   |
|                  |potrebno zagotoviti izgradnjo oziroma       |
|                  |vzdrževanje in javni dostop do tekoče vode  |
|                  |in dostop do zbiralnikov odpadkov (ekološki |
|                  |otok), pri čemer občina skrbi tudi za       |
|                  |ustrezen odvoz le-teh; zbiralniki naj bodo  |
|                  |organizirani na posebej za to opredeljenem  |
|                  |in urejenem mestu. Zagotovljeno naj bo tudi |
|                  |parkiranje (na 8 vrtičkarjev 1PM).          |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+------------------+--------------------------------------------+
|3.1 Omejitev      |Na GE naj bo vsaj 70 % površin namenjeno    |
|gostote pozidave v|gojenju rastlin, 30 % za postavitev         |
|tlorisu, odmiki   |enostavnih objektov (vrtne lope s           |
|stavb             |pripadajočo zunanjo ureditvijo).            |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.1 Organizacija  |/                                           |
|prostora          |                                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.2 Zelene in     |Med GE naj se uredijo notranje ločevalne    |
|druge zunanje     |poti. Dovoljena je ograditev celotnega      |
|ureditve na GE,   |območja EUP, ograja so le žičnate/prosojne  |
|ograje in žive    |v zeleni ali sivi barvi visoka največ do    |
|meje              |2,0 m ali kot leseni plotovi visoki do 1,5  |
|                  |m.                                          |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.3 Velikost GE,  |Velikostni red od 50 do 250 m2.             |
|posebnosti        |                                            |
|parcelacije       |                                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe |Prostor GE je javni prostor s posebej       |
|urbanističnega    |opredeljenim režimom rabe, javnega dostopa  |
|oblikovanja       |in vzdrževanja.                             |
|                  |Na območju GE/EUP veljajo merila III.       |
|                  |stopnje varstva pred hrupom.                |
|                  |Na objektih, območjih in vplivnih območjih  |
|                  |kulturne dediščine so gradnje in drugi      |
|                  |posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi  |
|                  |kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.     |
+------------------+--------------------------------------------+
75. člen
3.4.2.2.17
+---------------------------------------------------------------+
|zdz - GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – druge   |
|urejene zelene površine                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba prostora    |
|(PNRP), namembnost GE                                          |
+---------------------------------------------------------------+
|(ONR): stavbna zemljišča; (PNRP): Z - območja zelenih površin: |
|ZD - druge urejene zelene površine; namembnost GE: namenjena je|
|ohranjanju in razvoju zelenih urbanih površin s posebno        |
|funkcijo v naselbinskem sistemu glede na opredeljeno           |
|podrobnejšo namensko rabo.                                     |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe |Podzemnih stavb (3.4.3.1.5) ni dovoljeno    |
|– tip, število,   |graditi. Gradnja glavne stavbe ni dopustna. |
|število etaž      |                                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe|Gradnja pomožnih stavb ni dovoljena.        |
|– število, število|                                            |
|etaž              |                                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.3 Drugi dopustni|Pomožni infrastrukturni objekti – pomožni   |
|nezahtevni in     |objekti za spremljanje stanja okolja –      |
|enostavni objekti |vrtina ali vodnjak potrebna za raziskave,   |
|(razen stavb) po  |sprehajalna pot, kolesarska steza, tematske |
|Uredbi            |in učne poti, urbana oprema (3.4.1.17 razen |
|                  |čakalnice) ter začasni objekti namenjeni    |
|                  |prireditvam – kiosk ali tipski zabojnik     |
|                  |(3.4.1.11), montažna sanitarna enota, oder  |
|                  |z nadstreškom, začasna tribuna za gledalce  |
|                  |na prostem. Ob javnih prireditvah so        |
|                  |dovoljene druge tehnične naprave in         |
|                  |ureditve, potrebne za takšne prireditve     |
|                  |(osvetlitev, ozvočenje, varnostni sistemi   |
|                  |itd).                                       |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+------------------+--------------------------------------------+
|3.1 Omejitev      |Na GE je potrebno ohranjati obstoječ gozdni |
|gostote pozidave v|sestoj oziroma v primeru odstranitve in     |
|tlorisu, odmiki   |zgostitve gozdnega sestoja/dreves je        |
|stavb             |potrebna njihova nadomestitev z avtohtonimi |
|                  |drevesnimi vrstami.                         |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.1 Organizacija  |/                                           |
|prostora          |                                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.2 Zelene in     |Zunanje ureditve naj bodo oblikovno         |
|druge zunanje     |usklajene in prilagojene vlogi posamezne GE |
|ureditve na GE,   |v sistemu zelenih urbanih površin. GE ni    |
|ograje in žive    |dovoljeno ograditi.                         |
|meje              |                                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.3 Velikost GE,  |/                                           |
|posebnosti        |                                            |
|parcelacije       |                                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe |Prostor GE je javni prostor s posebej       |
|urbanističnega    |opredeljenim režimom rabe, javnega dostopa  |
|oblikovanja       |in vzdrževanja.                             |
|                  |Na območju GE veljajo merila III. stopnje   |
|                  |varstva pred hrupom.                        |
|                  |Na objektih, območjih in vplivnih območjih  |
|                  |kulturne dediščine so gradnje in drugi      |
|                  |posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi  |
|                  |kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.     |
+------------------+--------------------------------------------+
76. člen
3.4.2.2.18
+---------------------------------------------------------------+
|zvo - GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – zelene  |
|ureditve ob vodotokih                                          |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba prostora    |
|(PNRP), namembnost GE                                          |
+---------------------------------------------------------------+
|(ONR): stavbna zemljišča; (PNRP): Z - območja zelenih površin: |
|ZD - druge urejene zelene površine; namembnost GE: namenjena je|
|ohranjanju in razvoju zelenih urbanih površin s posebno        |
|funkcijo v naselbinskem sistemu glede na opredeljeno           |
|podrobnejšo namensko rabo.                                     |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe  |Podzemnih stavb (3.4.3.1.5) ni dovoljeno   |
|– tip, število,    |graditi. Gradnja glavne stavbe ni dopustna.|
|število etaž       |                                           |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe |Gradnja pomožnih stavb ni dopustna.        |
|– število, število |                                           |
|etaž               |                                           |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.3 Drugi dopustni |Pomožni infrastrukturni objekti – pomožni  |
|nezahtevni in      |objekti za spremljane stanja okolja, vrtina|
|enostavni objekti  |ali vodnjak, potrebna za raziskave; vadbeni|
|(razen stavb) po   |objekti, namenjeni športu in rekreaciji na |
|Uredbi             |prostem – kolesarska steza, sprehajalna    |
|                   |pot, tematske in učne poti, trimska steza  |
|                   |ter urbana oprema (le klopi in koši za     |
|                   |odpadke – 3.4.1.17).                       |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.1 Omejitev       |GE na območjih obvodne ureditve lahko      |
|gostote pozidave v |ohranjajo obstoječo kmetijsko rabo površin.|
|tlorisu, odmiki    |Ob tem so dopustne sledeče ureditve:       |
|stavb              |– ureditev javnih površin,                 |
|                   |– postavitev in ureditev enostavnih in     |
|                   |nezahtevnih objektov po Uredbi za graditev |
|                   |enostavnih objektov,                       |
|                   |– postavitev parkovne opreme – klopi za    |
|                   |počitek,                                   |
|                   |– poseganje v priobalna zemljišča in       |
|                   |naravni potek struge vodotoka ni dovoljeno,|
|                   |razen v primeru sanacije po naravnih       |
|                   |nesrečah,                                  |
|                   |– odstranitev visokodebelne vegetacije je  |
|                   |dopustna le kot sanitarna sečnja, v primeru|
|                   |odstranitve dreves je potrebna njihova     |
|                   |nadomestitev z avtohtonimi drevesnimi      |
|                   |vrstami.                                   |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.1 Organizacija   |/                                          |
|prostora           |                                           |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.2 Zelene in      |Zunanje ureditve naj bodo oblikovno        |
|druge zunanje      |usklajene in prilagojene vlogi GE v sistemu|
|ureditve na GE,    |zelenih urbanih površin. GE ni dovoljeno   |
|ograje in žive     |ograditi.                                  |
|meje               |                                           |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.3 Velikost GE,   |/                                          |
|posebnosti         |                                           |
|parcelacije        |                                           |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe  |Prostor GE je javni prostor s posebej      |
|urbanističnega     |opredeljenim režimom rabe, javnega dostopa |
|oblikovanja        |in vzdrževanja. Dovoljeni so ukrepi, ki se |
|                   |nanašajo na ohranjanje narave oziroma, ki  |
|                   |prispevajo k izboljšanju hidromofoloških in|
|                   |biotskih lastnosti območja. Na območju GE  |
|                   |veljajo merila III. stopnje varstva pred   |
|                   |hrupom.                                    |
|                   |Na objektih, območjih in vplivnih območjih |
|                   |kulturne dediščine so gradnje in drugi     |
|                   |posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi |
|                   |kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.    |
+-------------------+-------------------------------------------+
77. člen
3.4.2.2.19
+---------------------------------------------------------------+
|zpk - GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema –         |
|pokopališča                                                    |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba prostora    |
|(PNRP), namembnost GE                                          |
+---------------------------------------------------------------+
|(ONR): stavbna zemljišča; (PNRP): Z - območja zelenih površin: |
|ZK - pokopališča; namembnost GE: prostor je namenjen izključno |
|dejavnostim, povezanim z različnimi oblikami pokopavanja in s  |
|simbolnimi ureditvami pietete do preminulih.                   |
|V primerih, ko je v sklopu obstoječega pokopališča obstoječa   |
|cerkev, je tem delu dovoljena PNR C - območje centralnih       |
|dejavnosti; CD - druga območja centralnih dejavnosti oziroma   |
|dejavnosti, vezane na le-to.                                   |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe |Podzemnih stavb (3.4.3.1.5) ni dovoljeno    |
|– tip, število,   |graditi.                                    |
|število etaž      |                                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe|Gradnja pomožnih stavb ni dovoljena.        |
|– število, število|                                            |
|etaž              |                                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.3 Drugi dopustni|Pomožni infrastrukturni objekti – pomožni   |
|nezahtevni in     |objekti za spremljanje stanja okolja,       |
|enostavni objekti |vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave;  |
|(razen stavb) po  |urbana oprema – skulptura, vodnjak kot      |
|Uredbi            |dekorativni element ter urbana oprema       |
|                  |(razen igral in čakalnic 3.4.1.17) ter      |
|                  |objekti za lastne potrebe: ograja, škarpe   |
|                  |in podporni zidovi (3.4.1.16) ter začasni   |
|                  |objekti – kiosk ali tipski zabojnik         |
|                  |(3.4.1.11).                                 |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+------------------+--------------------------------------------+
|3.1 Omejitev      |Na obstoječih stavbah so dopustne samo      |
|gostote pozidave v|rekonstrukcije, vzdrževalna dela in         |
|tlorisu, odmiki   |odstranitev.                                |
|stavb             |                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.1 Organizacija  |V sklopu pokopališčne ureditve je potrebno  |
|prostora          |zagotoviti izgradnjo oziroma vzdrževanje in |
|                  |javni dostop do tekoče vode in dostop do    |
|                  |zbiralnikov odpadkov, pri čemer nosilec     |
|                  |pokopališke dejavnosti skrbi tudi za njihov |
|                  |ustrezen odvoz; zbiralniki naj bodo         |
|                  |organizirani na posebej za to opredeljenem  |
|                  |in urejenem mestu (ekološki otok).          |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.2 Zelene in     |Zunanje ureditve naj omogočajo javne        |
|druge zunanje     |dostope do pokopališča, v poslovilne        |
|ureditve na GE,   |objekte in do zunanje ureditve pokopališča  |
|ograje in žive    |– pešpoti, ter prostorsko, funkcionalno in  |
|meje              |simbolno avtonomnost posameznih grobnih     |
|                  |polj. Ograje naj bodo oblikovno usklajene   |
|                  |in prilagojene vlogi GE v sistemu zelenih   |
|                  |urbanih površin.                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.3 Velikost GE,  |/                                           |
|posebnosti        |                                            |
|parcelacije       |                                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe |Na pokopališčih, ki vključujejo tudi        |
|urbanističnega    |obstoječe cerkve, naj bo obodno obzidje     |
|oblikovanja       |ohranjeno kot eden osnovnih simbolov        |
|                  |označitve pokopališča.                      |
|                  |Na območju GE veljajo merila III. stopnje   |
|                  |varstva pred hrupom.                        |
|                  |Na objektih, območjih in vplivnih območjih  |
|                  |kulturne dediščine so gradnje in drugi      |
|                  |posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi  |
|                  |kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.     |
+------------------+--------------------------------------------+
Tipi gradbenih enot s prevladujočo PNRP-P
78. člen
3.4.2.2.20
+---------------------------------------------------------------+
|jp - GE središčnega javnega prostora   Podtip . jpp: GE javnega|
|                                                     parkirišča|
|                                 jpa: GE avtobusnih postajališč|
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba prostora    |
|(PNRP), namembnost GE                                          |
+---------------------------------------------------------------+
|(ONR): stavbna zemljišča; (PNRP): P - območja prometnih        |
|površin; PO - ostale prometne površine; namembnost GE: površina|
|središčnega javnega prostora je namenjena predvsem ureditvam v |
|merilu pešca, temu podrejenemu odvijanju prometa in občasnim   |
|javnim prireditvam na prostem (sejmov, veselic, mitingov …).   |
|GE podtipa jpp je namenjena izključno parkiranju vozil in      |
|eventualnim občasnim prireditvam.                              |
|GE podtipa jpa je namenjena površinam avtobusnih postajališč.  |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe |Stavb ni dovoljeno graditi.                 |
|– tip, število,   |                                            |
|število etaž      |                                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe|Pomožnih stavb, razen začasnih po tem       |
|– število, število|odloku, ni dovoljeno graditi.               |
|etaž              |Pomožne stavbe GE (3.4.3.7) se lahko        |
|                  |gradijo po Uredbi kot enostavni oziroma     |
|                  |nezahtevni objekti, in sicer le: začasne    |
|                  |stavbe, povezane z dovoljeno namembnostjo   |
|                  |prostora – kiosk oziroma tipski zabojnik    |
|                  |(3.4.1.11). Odvijanje občasnih javnih       |
|                  |prireditev naj bo opredeljeno v režimu      |
|                  |omejenega ali zaprtega motornega prometa. V |
|                  |odločbi o priglasitvi javne prireditve mora |
|                  |biti naveden tudi termin dovoljene          |
|                  |postavitve začasnih objektov in naprav za   |
|                  |predmetno prireditev.                       |
|                  |Izjeme: pri podtipu .jpp je dovoljeno       |
|                  |vzpostaviti tudi trajni pomožni objekt za   |
|                  |potrebe osebja, ki parkirišče vzdržuje,     |
|                  |objekt je lahko velik do 15,0 m2 ter        |
|                  |nadstrešnico – javno kolesarnico.           |
|                  |Pri podtipu. jpa je dovoljeno trajno        |
|                  |postaviti le nadstrešnico pod naslednjimi   |
|                  |pogoji:                                     |
|                  |– postavitev z umestitvijo ne sme ovirati   |
|                  |prehodnih površin javnega prostora,         |
|                  |– praviloma naj bo vzdolžne oblike v        |
|                  |razmerju širine:dolžini 1:1,5,              |
|                  |– ima le eno etažo (E1),                    |
|                  |– stavba je lahko velika do 12,0 m2,        |
|                  |– priporočljiva je lesena konstrukcija,     |
|                  |odprta z vsaj ene (čelne) strani,           |
|                  |– streha je lahko tipa ravna streha.        |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.3 Drugi dopustni|Poleg vseh dopustnih nezahtevnih in         |
|nezahtevni in     |enostavnih objektov, ki so dovoljeni v      |
|enostavni objekti |sferi javnega, so v javnem prostoru GE jpp  |
|(razen stavb) po  |dovoljeni še spodaj navedeni objekti.       |
|Uredbi            |Pomožni infrastrukturni objekti:            |
|                  |– pomožni cestni objekti – postajališče,    |
|                  |– pomožni energetski objekti – tipski       |
|                  |zabojnik za skladiščenje jeklenk za         |
|                  |utekočinjen naftni plin (v podzemni         |
|                  |izvedbi),                                   |
|                  |– pomožni komunalni objekti – objekt s      |
|                  |hidroforno postajo, vodno zajetje (v        |
|                  |podzemni izvedbi).                          |
|                  |Urbana oprema: le nadstrešek – javna        |
|                  |kolesarnica. Ob javnih prireditvah je       |
|                  |dovoljena začasna vzpostavitev urbane       |
|                  |opreme (3.4.1.17 – le klopi, mize in koši   |
|                  |za smeti) ter druge tehnične naprave in     |
|                  |ureditve, potrebne za takšne prireditve     |
|                  |(osvetlitev, ozvočenje, varnostni sistemi   |
|                  |itd. Objekti za lastne potrebe: ograja,     |
|                  |škarpe in podporni zidovi (3.4.1.16) ter    |
|                  |sledeči začasni objekti: odprti sezonski    |
|                  |gostinski vrt, oder z nadstreškom, začasna  |
|                  |tribuna za gledalce na prostem.             |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+------------------+--------------------------------------------+
|3.1 Omejitev      |/                                           |
|gostote pozidave v|                                            |
|tlorisu, odmiki   |                                            |
|stavb             |                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.1 Organizacija  |Dovoljene so talne ureditve, hortikulturne  |
|prostora          |ureditve in urbana oprema za javno rabo.    |
|                  |Ureditev naj bo izpeljana v nivoju javnega  |
|                  |prostora za neoviran dostop pešca na        |
|                  |celotni površini. Postavitev nadzemnih      |
|                  |elementov infrastrukture (npr.: elektro     |
|                  |transformatorjev ipd.) ni dovoljeno.        |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.2 Zelene in     |Za vzdrževanje površine EUP in javnih       |
|druge zunanje     |naprav ter režima urejanja je odgovorna     |
|ureditve na GE,   |pristojna občinska služba oziroma           |
|ograje in žive    |pooblaščeni koncesionar. Ta je dolžna       |
|meje              |vzdrževati režim v skladu s točko 4.4 meril |
|                  |in pogojev glede na podtip GE.              |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.3 Velikost GE,  |/                                           |
|posebnosti        |                                            |
|parcelacije       |                                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe |Ureditev (trajna in v času občasnih         |
|urbanističnega    |ureditev) se opredeli v projektni           |
|oblikovanja       |dokumentaciji na podlagi javnega natečaja.  |
|                  |Način izvedbe ureditve utrjenih talnih      |
|                  |površin (travnata, tlakovanje) je izbira    |
|                  |investitorja. Nove parkirne površine, ki    |
|                  |imajo več kot 10 PM, naj se ozelenijo, in   |
|                  |sicer naj se zasadi vsaj eno drevo na 4 PM. |
|                  |Na območju GE veljajo merila III. stopnje   |
|                  |varstva pred hrupom.                        |
|                  |Na objektih, območjih in vplivnih območjih  |
|                  |kulturne dediščine so gradnje in drugi      |
|                  |posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi  |
|                  |kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.     |
+------------------+--------------------------------------------+
79. člen
3.4.2.2.21
+---------------------------------------------------------------+
|in - GE infrastrukturnega objekta     Podtip: icn - GE čistilne|
|                                                        naprave|
|                        ivc- GE vodnega črpališča in vodohramov|
|                   ike- GE objekta komunikacijske in energetske|
|                                                 infrastrukture|
|                                       ieo- GE ekološkega otoka|
|                                    ido- GE deponija za odpadke|
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba prostora    |
|(PNRP), namembnost GE                                          |
+---------------------------------------------------------------+
|(ONR): stavbna zemljišča; (PNRP): E - območja energetske       |
|infrastrukture, O - območja okoljske infrastrukture; namembnost|
|GE: Po Pravilniku OPN:                                         |
|– O:   icn- GE čistilne naprave,                               |
|   ivc- GE vodnega črpališča in vodohranov,                    |
|   ieo- GE ekološkega otoka (zbiralnica ločenih frakcij        |
|odpadkov),                                                     |
|   ido- GE deponija za odpadke.                                |
|V GE podtipa .ieo in .ido, se po izteku dovoljenj za odlaganje |
|odpadkov deponijski prostor sanira v skladu s predpisi s       |
|področja varstva okolja in vzpostavi naravni prostor           |
|(pogozditev).                                                  |
|– GE: ike – GE objekta energetske infrastrukture;              |
|Prostor je namenjen izključno nemotenemu obratovanju in        |
|vzdrževanju javnih infrastrukturnih objektov in naprav ter     |
|prostorskih ureditev za proizvodnjo in prenos električne       |
|energije.                                                      |
|V GE podtipa objekta komunikacijske in energetske              |
|distribucijske infrastrukture se objekti komunikacijske in     |
|energetske distribucijske infrastrukture lahko gradijo le na   |
|lokacijah, za katere se dokaže, da nimajo negativnih vplivov na|
|zdravje ljudi. Dokazilo mora biti revidirano s strani          |
|pooblaščene institucije z ustreznimi javnimi pooblastili.      |
|V GE podtipa objekta energetske infrastrukture se obstoječi    |
|energetski objekti, naprave in površine za proizvodnjo         |
|električne energije, zgrajeni na podlagi upravnih dovoljenj,   |
|lahko le vzdržujejo in obnavljajo za enake proizvodne          |
|zmogljivosti, kot so bili zgrajeni. Gradnja elektroenergetskih |
|objektov, naprav in prostorske ureditve za nove ali povečevanje|
|obstoječih zmogljivosti proizvodnje električne energije se     |
|lahko izvaja le na podlagi OPPN ali DPN.                       |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe |Stavb ni dovoljeno graditi, razen tistih,   |
|– tip, število,   |ki so izključno v skladu z osnovnim namenom |
|število etaž      |GE: za vzpostavitev čistilne naprave (icn), |
|                  |za vodohran oziroma vodno zajetje (ivč), za |
|                  |razdelilno plinsko postajo ali              |
|                  |elektroenergetsko stikališče, za            |
|                  |transformatorsko postajo, za objekte in     |
|                  |naprave za proizvodnjo električne energije  |
|                  |(ike) ali druge javne infrastrukturne       |
|                  |potrebe - pomožni objekti vodne             |
|                  |infrastrukture, čistilna naprava, ipd.      |
|                  |Stavbe v skladu z osnovnim namenom GE naj   |
|                  |bodo oblikovane minimalistično, tako        |
|                  |površinska obdelava fasad kot sama zasnova. |
|                  |Stavbe naj imajo strehe oblikovane kot      |
|                  |zelene strehe ali ravne strehe (3.4.3.4).   |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe|Gradnja stavb je dovoljena le v skladu z    |
|– število, število|Uredbo, in sicer le stavb, ki so neposredno |
|etaž              |vezane na dejavnost v EUP. Nadzemni deli    |
|                  |objektov in naprav ne smejo degradirati     |
|                  |najpomembnejših vedut ter tekstur v         |
|                  |prostoru kulturne krajine ter degradirati   |
|                  |oblikovanih dominant (cerkva ipd). Tovrstni |
|                  |stolpni objekti (naprave oziroma drogovi)   |
|                  |naj bodo v krajini v največji možni meri    |
|                  |nevtralizirani, z izčiščeno formo, z        |
|                  |nerefleksnimi površinami in v svetli        |
|                  |kovinsko sivi barvi.                        |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.3 Ostali        |Objekti za lastne potrebe: utrjena          |
|dopustni          |dvorišča, ograje, škarpe in podporni zidovi |
|nezahtevni in     |(3.4.1.16) ter pomožni objekti za           |
|enostavni objekti |spremljanje stanje okolja ter v skladu z    |
|(razen stavb) po  |Uredbo pomožno energetski objekti (razen    |
|Uredbi            |relejne hišice in zabojnika), pomožni       |
|                  |telekomunikacijski objekti (razen stavbe za |
|                  |telekomunikacijsko opremo) ter pomožni      |
|                  |infrastrukturni objekti (razen avtobustna   |
|                  |postajališča, cestni silosi in cestninske   |
|                  |postaje).                                   |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+------------------+--------------------------------------------+
|3.1 Omejitev      |/                                           |
|gostote pozidave v|                                            |
|tlorisu, odmiki   |                                            |
|stavb             |                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.1 Organizacija  |Prostorske ureditve in eventualne stavbe    |
|prostora          |oziroma tehnični objekti naj bodo           |
|                  |organizirani in oblikovani minimalistično,  |
|                  |z najmanjšim tehnično izvedljivim volumnom  |
|                  |nad raščeno površino zemlje. Stavbe imajo   |
|                  |lahko strehe oblikovane kot zelene strehe   |
|                  |ali ravne strehe (3.4.3.4.)                 |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.2 Zelene in     |Stavbe in drugi objekti naj bodo, glede na  |
|druge zunanje     |tehnične pogoje funkcioniranja, v največji  |
|ureditve na GE,   |možni meri integrirani v krajino, z         |
|ograje in žive    |oblikovanjem zatravljenih brežin in         |
|meje              |zasaditvijo visoke vegetacije v gručah.     |
|                  |Pogoje fizičnega varovanja naj se v         |
|                  |največji možni meri zagotavlja z            |
|                  |zemeljskimi ureditvami. Dopolnilno se za ta |
|                  |namen, kolikor druge oblike varovanja ne    |
|                  |zadoščajo (alarmiranje, video …) lahko      |
|                  |uporablja le žična ograja v naravni barvi   |
|                  |kovine ali zeleni barvi. V odprtem          |
|                  |prostoru, pri nagnjenem zemljišču naj se    |
|                  |deli tovrstnih stavb izvajajo z integracijo |
|                  |v oporne zidove – škarpe (3.4.1.16)         |
|                  |praviloma visoke do 1,0 m, vendar (v eni    |
|                  |kaskadi) največ 2,0 m. GE, razen            |
|                  |podtipa .ieo, naj bodo v celoti ograjene. V |
|                  |GE podtipa .ido naj se umesti tudi          |
|                  |vratarnico. Območje GE podtipa .ieo je      |
|                  |potrebno primerno ozeleniti in tako         |
|                  |preprečiti vizualno degradacijo okolice.    |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.3 Velikost GE,  |GE je lahko velika le toliko, kolikor je    |
|posebnosti        |minimalno potrebno za tehnično kakovostno   |
|parcelacije       |in racionalno ureditev objekta ter          |
|                  |optimalno integracijo objekta v okolje.     |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe |Zbirno mesto odpadkov (.ido) je potrebno    |
|urbanističnega    |urediti tako, da so zagotovljeni higienski  |
|oblikovanja       |pogoji in da ni negativnih vplivov na javno |
|                  |površino ali sosednje objekte oziroma da    |
|                  |območje ne povzroča večjih motenj v okolju. |
|                  |Na območju GE veljajo merila IV. stopnje    |
|                  |varstva pred hrupom.                        |
|                  |Na objektih, območjih in vplivnih območjih  |
|                  |kulturne dediščine so gradnje in drugi      |
|                  |posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi  |
|                  |kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.     |
+------------------+--------------------------------------------+
80. člen
3.4.2.2.22
+---------------------------------------------------------------+
|p - GE prometne infrastrukture                                 |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba prostora    |
|(PNRP), namembnost GE                                          |
+---------------------------------------------------------------+
|(ONR): stavbna zemljišča; (PNR): PC - območje prometnih površin|
|– površine cest, PZ - območja prometnih površin – površine     |
|železnic; namembnost GE: Po pravilniku OPN.                    |
|Prostor je namenjen izključno nemotenemu obratovanju prometnih |
|koridorjev – le obstoječe ureditve.                            |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|Stavb ni dovoljeno graditi, razen tistih, ki so izključno v    |
|skladu z osnovnim namenom GE.                                  |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe  |/                                          |
|– tip, število,    |                                           |
|število etaž       |                                           |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe |/                                          |
|– število, število |                                           |
|etaž               |                                           |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.3 Ostali         |/                                          |
|dopustni           |                                           |
|nezahtevni in      |                                           |
|enostavni objekti  |                                           |
|(razen stavb) po   |                                           |
|Uredbi             |                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.1 Omejitev       |/                                          |
|gostote pozidave v |                                           |
|tlorisu, odmiki    |                                           |
|stavb              |                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.1 Organizacija   |/                                          |
|prostora           |                                           |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.2 Zelene in      |/                                          |
|druge zunanje      |                                           |
|ureditve na GE,    |                                           |
|ograje in žive     |                                           |
|meje               |                                           |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.3 Velikost GE,   |/                                          |
|posebnosti         |                                           |
|parcelacije        |                                           |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe  |V območju GE veljajo merila IV. stopnje    |
|urbanističnega     |varstva pred hrupom.                       |
|oblikovanja        |Dovoljena so vzdrževalna dela ob pogojih   |
|                   |pristojnega soglasodajalca. Ureditev mora  |
|                   |biti v skladu z oblikovnimi, funkcionalnimi|
|                   |in tehničnimi zahtevami pristojnega        |
|                   |soglasodajalca.                            |
|                   |Na objektih, območjih in vplivnih območjih |
|                   |kulturne dediščine so gradnje in drugi     |
|                   |posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi |
|                   |kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.    |
+-------------------+-------------------------------------------+
Tipi gradbenih enot s prevladujočo PNRP-A
81. člen
3.4.2.2.23
+---------------------------------------------------------------+
|od - GE domačije v odprtem prostoru                            |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba prostora    |
|(PNRP), namembnost GE                                          |
+---------------------------------------------------------------+
|(ONR): stavbna zemljišča; (PNRP): A - površine razpršene       |
|poselitve; S - območja stanovanj: SK - površine podeželskega   |
|naselja; namembnost GE: namenjena je bivanju in vsem vrstam    |
|dejavnosti: primarnim, sekundarnim, terciarnim in kvartarnim   |
|znotraj meril opredeljene stavbne strukture v pogojih          |
|intenzivnega podeželskega okolja.                              |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe |Hiša na podeželju                           |
|– tip, število,   |Na aktivnih kmetijah in ko GE meri nad 1200 |
|število etaž      |m2, je dovoljena postavitev tudi dveh       |
|                  |glavnih stavb, ne glede na število          |
|                  |predpisanih v specifikaciji EUP.            |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe|Lahko se gradi največ tri pomožne stavbe,   |
|– število, število|če ima GE eno glavno stavbo, oziroma do pet |
|etaž              |pomožnih stavb, če sta na GE dve glavni     |
|                  |stavbi; do višine E2. Ob tem se lahko       |
|                  |gradita še do največ dve stavbi po Uredbi   |
|                  |kot enostavni oziroma nezahtevni objekti,   |
|                  |in sicer: stavbe za potrebe kmetijstva –    |
|                  |kmečka lopa, kozolec, krmišče, molzišče,    |
|                  |senik, skedenj, rastlinjak, silos, kašča in |
|                  |le ena stavba za lastne potrebe –           |
|                  |steklenjak, vrtna uta ali lopa.             |
|                  |Tipi objektov – pomožnih stavb po           |
|                  |Klasifikaciji so lahko: 12520 Rezervoarji,  |
|                  |silosi in skladišča (razen hladilnic in     |
|                  |specializiranih skladišč 3.4.1.09), 12711   |
|                  |Stavbe za rastlinsko predelavo (le          |
|                  |rastlinjaki), 12712 Stavbe za spravilo      |
|                  |pridelka, 12712 Stavbe za rejo živali,      |
|                  |12714 Druge nestanovanjske kmetijske        |
|                  |stavbe.                                     |
|                  |Izjeme: 11100 Enostanovanjske stavbe (razen |
|                  |vrstnih hiš), 12111 Hoteli in podobne       |
|                  |stavbe za kratkotrajno nastanitev (razen    |
|                  |hotelov, motelov); 12112 Gostilne,          |
|                  |restavracije in točilnice; 12120 Druge      |
|                  |gostinske stavbe za kratkotrajno            |
|                  |nastanitev; 12301 Trgovske stavbe (razen    |
|                  |nakupovalnih centrov, trgovskih centrov,    |
|                  |veleblagovnic, pokritih tržnic); 12304      |
|                  |Stavbe za druge storitvene dejavnosti       |
|                  |(razen avtopralnic); 12620 Muzeji in        |
|                  |knjižnice (razen stavb za hrambo arhivskih  |
|                  |gradiv).                                    |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.3 Drugi dopustni|Objekti za lastne potrebe: utrjena          |
|nezahtevni in     |dvorišča, ograje za pašo živine – plot      |
|enostavni objekti |(3.4.1.12), škarpe in podporni zidovi       |
|(razen stavb) po  |(3.4.1.16), vrtina ali vodnjak. Pomožni     |
|Uredbi            |kmetijsko-gozdarski objekti: betonsko       |
|                  |korito ali ribnik (3.4.1.08), gnojišče in   |
|                  |zbiralnik gnojnice ali gnojevke, silos,     |
|                  |hlevski izpust (3.4.1.05) ter čebelnjak.    |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+------------------+--------------------------------------------+
|3.1 Omejitev      |Gostoto pozidave v tlorisu določajo         |
|gostote pozidave v|velikostna merila dopustnih tipov stavb in  |
|tlorisu, odmiki   |obveznost izgradnje dvorišča (3.4.1.04),    |
|stavb             |kolikor jo dopušča velikost GE. Krajša      |
|                  |stran dvorišča naj bo vsaj 8,0 m.           |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.1 Organizacija  |Stavbe so lahko organizirane le okoli       |
|prostora          |dvorišča.                                   |
|                  |Na GE, ki so izrazito vzdolžnih oblik       |
|                  |(parcel) orientiranih v smeri javnega       |
|                  |prostora, je ob vzpostavitvi dvorišča v     |
|                  |primarnem delu GE dovoljena tudi            |
|                  |vzpostavitev osnovnega kubusa pomožne       |
|                  |stavbe, pod pogojem, da nima sekundarnih    |
|                  |kubusov med vzdolžno fasado in javnem       |
|                  |prostorom. Glavna stavba je vedno           |
|                  |orientirana v smeri javnega prostora,       |
|                  |praviloma tudi pomožna stavba. Dvorišče se  |
|                  |praviloma vzpostavi med glavno in pomožno   |
|                  |stavbo.                                     |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.2 Zelene in     |Zunaj obodnih stavb dvorišča naj bodo       |
|druge zunanje     |opredeljene funkcionalne zelene površine.   |
|ureditve na GE,   |Te površine naj bodo zatravljene in         |
|ograje in žive    |zasajene z avtohtonim sadnim drevjem, kot   |
|meje              |so  orehi, hruške, jablane ali lipe.        |
|                  |Grmičevje je lahko zgolj dopolnilno.        |
|                  |Drevesne vrste iz skupine iglavcev niso     |
|                  |dovoljene. Izmed ograj in živih meja so     |
|                  |dovoljeni le leseni plotovi do višine 1,0 m |
|                  |in žive meje iz avtohtonih vrst (gaber      |
|                  |ipd.). Izjeme so le ograje za pašo živine   |
|                  |(3.4.1.12).                                 |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.3 Velikost GE,  |Velikostni red GE je do 3000 m2. Posamezno  |
|posebnosti        |GE lastniško ni dovoljeno deliti na več     |
|parcelacije       |manjših. Velikost parcele se določi z       |
|                  |uveljavljanjem racionalne rabe prostora, ob |
|                  |upoštevanju potreb po modernizaciji, lege,  |
|                  |potrebnega manipulativnega prostora in      |
|                  |vitalnosti kmetije.                         |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe |Na območju GE veljajo merila III. stopnje   |
|urbanističnega    |varstva pred hrupom.                        |
|oblikovanja       |Na objektih, območjih in vplivnih območjih  |
|                  |kulturne dediščine so gradnje in drugi      |
|                  |posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi  |
|                  |kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.     |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.5 Omilitveni    |Pri poselitvi v odprti krajini je potreben  |
|ukrepi            |projektno, lokalno zasnovan način čiščenja  |
|                  |komunalnih voda v obliki nepropustnih       |
|                  |greznic, manjših čistilnih naprav oziroma   |
|                  |rastlinskih čistilnih naprav. Gnojišča za   |
|                  |shranjevanje gnoja in gnojnice v bližini    |
|                  |pomožne stavbe ter nepropustne greznice je  |
|                  |potrebno urediti v skladu s predpisi.       |
+------------------+--------------------------------------------+
82. člen
3.4.2.2.24
+---------------------------------------------------------------+
|z - GE zidanice in vinske kleti za                             |
|vinotoč                                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba prostora    |
|(PNRP), namembnost GE                                          |
+---------------------------------------------------------------+
|(ONR): stavbna zemljišča; (PNRP): A - površine razpršene       |
|poselitve: Az - površine razpršene poselitve; namembnost GE:   |
|namenjena je kmetijski dejavnosti – pridelavi in shranjevanju  |
|vina in sadja in na osnovi grozdja in sadja izdelanih          |
|produktov. Dovoljena je tudi pridelava in hramba sadja oziroma |
|manjša kmetijska proizvodnja (vinogradništvo, sadjarstvo) ter  |
|začasnemu bivanju. GE je vezana na posest obdelovalnih površin |
|za eno od naslednjih kultur (najmanjše obdelovalne površine) – |
|za zidanico:                                                   |
|vinograd za vinsko trto – 20 arov na K1 ali 10 arov na K2 ali  |
|intenzivni sadovnjak avtohtonih pečkarjev in/ali koščičarjev v |
|skladu s sortnim izborom za Republiko Slovenijo – 50 arov.     |
|Za vinsko klet je potrebno najmanj 60 a površine zasajene z    |
|vinsko trto. Intenziven vinograd ali sadovnjak mora biti vpisan|
|v zemljiški kataster Republike Slovenije.                      |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe |Zidanica, le ena, ali vinska klet za        |
|– tip, število    |vinotoč, le ena.                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe|Gradnja pomožnih stavb ni dovoljena.        |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.3 Drugi dopustni|Objekti za lastne potrebe, ki se lahko      |
|nezahtevni in     |gradijo le v funkcionalnem prostoru         |
|enostavni objekti |zidanice: utrjena dvorišča, ograja, škarpe  |
|po Uredbi (razen  |in podporni zidovi (3.4.1.16), vrtina ali   |
|stavb)            |vodnjak kot dekorativni element, greznica   |
|                  |ali mala čistilna naprava ter rezervoar za  |
|                  |utekočinjeni naftni plin ali nafto.         |
|                  |Svetlobni panoji na zidanicah niso          |
|                  |dovoljeni.                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+------------------+--------------------------------------------+
|3.1 Omejitev      |Stavbo je mogoče graditi le na območju      |
|gostote pozidave v|javne dostopne poti – v gradbeni liniji     |
|tlorisu, odmiki   |zidanice na sosednji GE vzdolž javne poti.  |
|stavb             |Odmik od kapi zidanice do sosednje parcele  |
|                  |naj bo vsaj 2,0 m.                          |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.1 Organizacija  |                                            |
|prostora          |                                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.2 Zelene in     |Pri zidanici naj bo vsaj eno parkirno mesto |
|druge zunanje     |za gospodarsko vozilo (traktor s prikolico  |
|ureditve na GE,   |ipd.), pri vinski kleti pa po splošnem      |
|ograje in žive    |kriteriju PM za GE. Odprti useki in nasipi  |
|meje              |ne smejo biti višji od 3,0 m. Novi in       |
|                  |povečani oporni zidovi so lahko obdelani    |
|                  |kot škarpe iz lokalnega apnenca s           |
|                  |poglobljenimi fugami; dovoljene so tudi     |
|                  |kombinacije z betonom, opeko in lesom.      |
|                  |Varovalne ograje nad opornimi zidovi so     |
|                  |lahko izdelane tudi v obliki plotov ali     |
|                  |brajd.                                      |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.3 Velikost GE,  |Rezultat parcelacije naj zagotavlja         |
|posebnosti        |izpolnjevanje kriterijev velikosti          |
|parcelacije       |obdelovalnih površin v kriteriju v zgornji  |
|                  |točki 1.0.                                  |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe |Na območju GE veljajo merila III. stopnje   |
|urbanističnega    |varstva pred hrupom.                        |
|oblikovanja       |Na objektih, območjih in vplivnih območjih  |
|                  |kulturne dediščine so gradnje in drugi      |
|                  |posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi  |
|                  |kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.     |
+------------------+--------------------------------------------+
Tipi gradbenih enot na vseh vrstah stavbnih zemljišč
83. člen
3.4.2.2.25
+---------------------------------------------------------------+
|x - GE s posebnimi režimom urejanja                            |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba prostora    |
|(PNRP), namembnost GE                                          |
+---------------------------------------------------------------+
|(ONR): stavbna zemljišča; (PNRP): vse vrste območij stavbnih   |
|zemljišč; namembnost GE: v skladu z določili v posebnih        |
|merilih.                                                       |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe |V skladu z določili v posebnih merilih.     |
|– tip, število,   |                                            |
|število etaž      |                                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe|V skladu z določili v posebnih merilih.     |
|– število, število|                                            |
|etaž              |                                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.3 Drugi dopustni|Objekti za lastne potrebe: utrjena          |
|nezahtevni in     |dvorišča, škarpe in podporni zidovi,        |
|enostavni objekti |vodnjak; začasni objekti namenjeni sezonski |
|(razen stavb) po  |turistični ponudbi ali prireditvam: odprti  |
|Uredbi            |sezonski gostinski vrt, oder z nadstreškom, |
|                  |začasna tribuna za gledalce na prostem ter  |
|                  |urbana oprema.                              |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+------------------+--------------------------------------------+
|3.1 Omejitev      |V skladu z določili v posebnih merilih.     |
|gostote pozidave v|                                            |
|tlorisu, odmiki   |                                            |
|stavb             |                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.1 Organizacija  |/                                           |
|prostora          |                                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.2 Zelene in     |Zunanje ureditve naj bodo oblikovno         |
|druge zunanje     |usklajene in prilagojene vlogi GE.          |
|ureditve na GE,   |                                            |
|ograje in žive    |                                            |
|meje              |                                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.3 Velikost GE,  |/                                           |
|posebnosti        |                                            |
|parcelacije       |                                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe |Na območju GE veljajo merila III. stopnje   |
|urbanističnega    |varstva pred hrupom.                        |
|oblikovanja       |Na objektih, območjih in vplivnih območjih  |
|                  |kulturne dediščine so gradnje in drugi      |
|                  |posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi  |
|                  |kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.     |
+------------------+--------------------------------------------+
84. člen
(Državni prostorski akti/prostorski izvedbeni načrti – gradbene enote varovanja meril veljavnih prostorsko izvedbenih načrtov)
3.4.2.2.26
+---------------------------------------------------------------+
|pin - GE varovanje meril veljavnih prostorsko izvedbenih       |
|načrtov                                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba (PNR),      |
|namembnost GE                                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|(ONR): stavbna zemljišča; (PNR): vse vrste območij stavbnih    |
|zemljišč; namembnost GE: v skladu z merili veljavnih PIN       |
|oziroma DPN.                                                   |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe |Opredeljene v predmetnem prostorsko         |
|– tip, število,   |izvedbenem aktu.                            |
|število etaž      |                                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe|Opredeljene v predmetnem prostorsko         |
|– število, število|izvedbenem aktu.                            |
|etaž              |                                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.3 Drugi dopustni|Opredeljeni v predmetnem prostorsko         |
|nezahtevni in     |izvedbenem aktu.                            |
|enostavni objekti |                                            |
|(razen stavb) po  |                                            |
|Uredbi            |                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+------------------+--------------------------------------------+
|3.1 Omejitev      |Opredeljeno v predmetnem prostorsko         |
|gostote pozidave v|izvedbenem aktu.                            |
|tlorisu, odmiki   |                                            |
|stavb             |                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.1 Organizacija  |Opredeljena v predmetnem prostorsko         |
|prostora          |izvedbenem aktu.                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.2 Zelene in     |Opredeljene v predmetnem prostorsko         |
|druge zunanje     |izvedbenem aktu.                            |
|ureditve na GE,   |                                            |
|ograje in žive    |                                            |
|meje              |                                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.3 Velikost GE,  |Opredeljena v predmetnem prostorsko         |
|posebnosti        |izvedbenem aktu.                            |
|parcelacije       |                                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe |Opredeljene v predmetnem prostorsko         |
|urbanističnega    |izvedbenem aktu.                            |
|oblikovanja       |                                            |
+------------------+--------------------------------------------+
85. člen
3.4.2.2.27
+---------------------------------------------------------------+
|ppn - GE varovanje pogojev izvedbe občinskih podrobnih         |
|prostorskih načrtov                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba prostora    |
|(PNRP), namembnost GE                                          |
+---------------------------------------------------------------+
|(ONR): stavbna zemljišča; (PNRP): vse vrste območij stavbnih   |
|zemljišč; namembnost GE: v skladu z usmeritvami za izdelavo    |
|OPPN.                                                          |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe |Le obstoječa stavbna struktura. Novih stavb |
|– tip, število,   |ni dovoljeno graditi.                       |
|število etaž      |                                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe|Le obstoječa stavbna struktura. Novih stavb |
|– število, število|ni dovoljeno graditi.                       |
|etaž              |                                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|2.3 Drugi dopustni|Dovoljeni so le obstoječi objekti. Izjemoma |
|nezahtevni in     |je dovoljena postavitev objektov za lastne  |
|enostavni objekti |potrebe: ograja, podporni zid ter začasni   |
|(razen stavb) po  |objekti, namenjeni skladiščenju po Uredbi.  |
|Uredbi            |                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+------------------+--------------------------------------------+
|3.1 Omejitev      |Gostota pozidave se ne sme povečati.        |
|gostote pozidave v|                                            |
|tlorisu, odmiki   |                                            |
|stavb             |                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.1 Organizacija  |Predmet usmeritev izdelave OPPN in nato     |
|prostora          |OPPN samega.                                |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.2 Zelene in     |Ohranitev obstoječega statusa oziroma       |
|druge zunanje     |sanacija stavbišč/utrjenih površin v zelene |
|ureditve na GE,   |površine.                                   |
|ograje in žive    |                                            |
|meje              |                                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.3 Velikost GE,  |Dovoljena je parcelacija, katere posledica  |
|posebnosti        |je združevanje parcel.                      |
|parcelacije       |                                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe |Vsi posegi in ukrepi na GE, ki bi lahko     |
|urbanističnega    |dvignili ekonomsko vrednost zemljišč, gredo |
|oblikovanja       |v primeru eventualnih posegov v kontekstu   |
|                  |realizacije OPPN na račun investitorja. Do  |
|                  |sprejetja OPPN so dovoljene gradnje in      |
|                  |prostorske ureditve, ki ne bodo ovirale     |
|                  |načrtovane gradnje in ureditev po OPPN, med |
|                  |drugim:                                     |
|                  |– gradnja komunalne opreme za oskrbo        |
|                  |obstoječih objektov ter vzdrževanje,        |
|                  |rekonstrukcija ter odstranitev gospodarske  |
|                  |javne infrastrukture,                       |
|                  |– gradnja pomožnih objektov – ograj ter     |
|                  |postavitev začasnih objektov,               |
|                  |– vzdrževanje in rekonstrukcije obstoječih  |
|                  |objektov, nadzidave in prizidave ter        |
|                  |nadomestne gradnje na obstoječih GE,        |
|                  |kolikor niso v neskladju z načrtovano       |
|                  |ureditvijo,                                 |
|                  |– odstranitev obstoječih objektov,          |
|                  |– sprememba rabe in namembnosti obstoječih  |
|                  |objektov glede na plansko namensko rabo     |
|                  |zemljišča.                                  |
|                  |Vsi posegi, razen vzdrževanja, so dovoljeni |
|                  |le na podlagi pravnomočnega PGD.            |
|                  |Na območju GE veljajo do sprejema OPPN      |
|                  |stopnje varstva pred hrupom določene v      |
|                  |Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v |
|                  |okolju glede na opredeljeno namensko rabo   |
|                  |prostora na območju urejanja z OPPN.        |
|                  |Na objektih, območjih in vplivnih območjih  |
|                  |kulturne dediščine so gradnje in drugi      |
|                  |posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi  |
|                  |kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.     |
+------------------+--------------------------------------------+
3.4.3.0 Stavbe
86. člen
(splošna merila oblikovanja)
3.4.3.1 Stavba – splošna merila oblikovanja stavb
3.4.3.1.1 Značaj stavbe
(1) Stavbe naj bodo stavbarsko oziroma arhitekturno oblikovane. Merilo ter stavbarski oziroma arhitekturni izraz pri vsaki novi ali rekonstruirani stavbi oziroma dozidavi oziroma nadzidavi naj bo izpeljan iz arhitekturnih oziroma stavbarskih tipov oziroma njihovih elementov avtohtone arhitekture v kontekstu ohranjanja in razvoja arhitekturne identitete prostora. Poleg tega naj zagotavlja integracijo v konkretno mikro okolje, v katerega se stavbo umešča – v skladu z vlogo stavbe v prostoru (npr. lokacija na robu naselja, ob javnem prostoru ipd.) in v skladu z njeno namembnostjo. Glede na vlogo stavbe na GE je stavba lahko glavna stavba ali pomožna stavba. Glavne in pomožne stavbe imajo osnovni kubus in eventuelne sekundarne kubuse.
(2) Gradnja stavb okroglih oblik ni dovoljena, izjeme so cerkve, druge javne stavbe, kapelice in silosi.
(3) Nove in rekonstruirane stavbe morajo izpolnjevati tehnična merila oziroma gradbene predpise v zvezi z gradnjo in uporabo stavb (npr. s področja varovanja zdravja), zagotavljanja higienskih in zdravstvenih zahtev v zvezi z osončenjem, dostopnosti za invalide, varovanja pred hrupom v skladu z Zakonom o graditvi objektov in podzakonskimi akti, zagotavljanjem požarnovarstvenih zahtev in drugo. Pri gradnji se priporoča uporaba naravnih materialov lokalnega izvora. Pri posegih v obstoječe objekte je potrebno načrtovati aktivno zaščito pred hrupom, toplotnimi izgubami in vlago s tehnični ter konstrukcijski ukrepi (zaščita oken, fasad, tlakov ipd.).
3.4.3.1.2 Namembnost stavbe
(4) Sprememba namembnosti in rabe stavbe je dovoljena, če je v skladu z namembnostjo opredeljene enote urejanja oziroma določili tipa GE. Obstoječe dejavnosti se lahko pod obstoječimi pogoji ohranjajo.
3.4.3.1.3 Etažnost stavbe
(5) Upoštevajoč določila termina v Zakonu o graditvi objektov je etažnost določena z dovoljenim največjim številom etaž na strani najvišje vzdolžne fasade stavbe nad terenom, na primer E2 za pritličje in nadstropje pri glavnem vhodu v pritličju oziroma za klet in pritličje pri glavnem vhodu v kleti ipd.
(6) Možnost gradnje mansarde, to je podstrešja s koristno površino, določa navedba oznake M (npr. E2+M). Mansarda ima lahko kolenčni zid, merjen v notranjosti prostora, do svetle višine 1,4 m. Uporabni prostori se na podstrešju kljub temu lahko vzpostavijo v skladu z drugimi merili EUP. V primerih obstoječih stavb, ko je kolenčni zid podstrešja višji od 1,2 m, se podstrešje šteje za celotno etažo (praviloma nadstropje).
(7) Kletne etaže je mogoče organizirati na celotni tlorisni površini vseh stavb GE, če v posebnih merilih ni opredeljeno drugače. Kleti oziroma etaže, ki so v celoti vkopane, lahko obsegajo vsaj celotno območje dvorišča oziroma površino, ki jo dovoljujejo faktorji, če so za posamezno GE opredeljeni. Namembnost kletne etaže je v povezavi z namembnostjo glavne stavbe in NRP GE: pomožni prostori, skladišča, lahko tudi stanovanjska.
(8) Obstoječa stavbna struktura, ki je višja od predpisane pri posameznem tipu stavbe, lahko obdrži obstoječo višino le v primeru vzdrževalnih del in spremembe namembnosti. Prav tako lahko tovrstne obstoječe stavbe obdržijo obstoječo višinsko koto glavnega vhoda v stavbo.
3.4.3.1.4 Orientacija stavbe
(9) Orientacija stavbe je smer slemena strehe osnovnega kubusa stavbe. Ta je vzdolžna glede na tlorisno geometrijo stavbe in je določena s smerjo pozidave, z možno toleranco 30 stopinj. Kolikor tam za predmetno GE ni označena, je določena z merili predmetnega tipa GE ali s posebnimi merili EUP. Kolikor teh določil ni, potem se določi po analogiji smeri pozidave istovrstnih, kakovostno umeščenih stavb (glavnih za glavne ipd.) na sosednjih GE. Kolikor je iz navedenega ni mogoče določiti, potem naj le-ta načeloma poteka v smeri plastnic zemljišča za vse vrste stavb, z izjemo zidanice. Na zemljiščih GE z nagibom več kot 1:4 so lahko stavbe, širše od 7,0 m, orientirane le vzdolž plastnic s toleranco 30 stopinj.
3.4.3.1.5 Podzemna stavba
(10) Pod nivojem terena se lahko na območjih, predvidenih za gradnjo po tem odloku, gradijo podzemne stavbe vselej in povsod. Gradnja je pogojena z gradbeno tehničnimi lastnostmi in pogoji obratovanja. Podzemna stavba ne sme ovirati kvalitetnega izpolnjevanja podrobnejše namenske rabe ter osnovnih funkcij ureditve nad nivojem terena oziroma nad nivojem javnega prostora (npr. parka, vozišča ipd.). V soglasju z upravljavcem javnega prostora se podzemna stavba ali njen del lahko zgradi tudi v javnem prostoru, preko regulacijskih črt. Namembnost podzemnih stavb naj bo načeloma povezana z namembnostjo glavne stavbe na GE – kot garaža, servisni in drugi pomožni prostor, lahko pa je tudi stanovanjski ali javen.
3.4.3.2. Osnovni in sekundarni kubus
3.4.3.2.1 Osnovni kubus stavbe
(11) Oblikovan naj bo kot osrednji del stavbe, s praviloma najpomembnejšim programom in z največjim volumnom, ki je v primeru, da leži ob javnem prostoru, umeščen na regulacijski črti. Umeščanje osnovnega kubusa na GE je opredeljeno pod merili oblikovanja GE (3.4.2.0. GE). Glede na Pravilnik OPN se lahko gradi kot zahtevni ali manj zahtevni objekt.
3.4.3.2.2 Sekundarni kubusi stavbe
(12) So vsi drugi deli stavbe zunaj osnovnega kubusa, ki so od njega bistveno manjši. Odstopajo po višini in oblikovanju tako, da so osnovnemu kubusu podrejeni in se z njim hkrati stikajo na vsaj eni stranici. Gradnja sekundarnega kubusa stavbe je pogojena z možnostjo izgradnje dvorišča, če ta pri tipu GE obstoja.
(13) Sekundarni kubus, ki poleg meril sekundarnega kubusa izpolnjuje tudi merila nezahtevnega in enostavnega objekta po Uredbi, se lahko po njej gradi kot nezahtevni ali enostavni objekt (npr. steklenjak manjšega obsega). Velja tudi obratno, vsi enostavni in nezahtevni objekti morajo ustrezati merilom oblikovanja in umestitve stavb po tem odloku.
(14) Sekundarni kubus se lahko oblikuje le v skladu z naslednjimi merili:
– v pasu med gradbeno linijo in javnim prostorom sekundarnih kubusov glavne stavbe in pomožnih stavb ni dovoljeno graditi, izjeme so le sekundarni kubusi kot posebni arhitekturni elementi: balkon, gank, loža, nadstrešek,
– zgornji rob sekundarnega kubusa mora biti poravnan z vrhom fasade na osnovnem kubusu ali pa od njega nižji vsaj 1,0 m,
– ne sme biti širši od 4,0 m, merjeno od osnovne stične ploskve pomožnega in osnovnega kubusa,
– v primerih, ko sooblikuje mejo naselja, mora biti dolg najmanj dve tretjini (2/3) dimenzije osnovnega kubusa,
– lahko je zgolj enoetažen (pritličen ali kleten) z eventualno izkoriščenim podstrešjem, vendar brez kolenčnega zidu; izjema je lahko sekundarni kubus, namenjen zgolj zunanjemu ali dodatnemu stopnišču, ki povezuje več etaž, ta lahko sega čez več etaž, njegova višina pa naj ne presega višino slemena strehe.
(15) Balkon je poseben arhitekturni element, ki je lahko vzpostavljen le v osi nad vhodom, globok optimalno 1,5 m do največ 2,5 m. Dovoljena dolžina je do ene tretjine (1/3) dolžine glavne fasade.
(16) Gank je avtohtoni arhitekturni element, zunanji hodnik vzdolž celotne glavne fasade, globok do največ 1,5 m, pokrit z osnovno streho. Ob tem lahko previs strehe nad gankom vzpostavlja asimetrijo stavbe in lahko tudi presega horizontalno projekcijo ganka za 50 cm. Gank, razen konstrukcijske plošče, naj bo izdelan iz lesa.
(17) Loža je poseben arhitekturni element, pokrit zunanji prostor nad pritličjem znotraj kubusa stavbe, ki je z vseh strani, razen z ene, zaprt. Loža naj ne presega ravnine fasade.
(18) Nadstrešek je posebna oblika sekundarnega kubusa, ki je vsaj z dveh strani odprt. Na glavni fasadi je dovoljen le pri glavnih stavbah z aktivnim javnim programom oziroma le tam, kjer so vzpostavljene urbane dejavnosti.
(19) Streha sekundarnega kubusa je lahko le tipa ravna streha ali streha z naklonom, usklajena z naslednjimi merili:
– elementi strehe (naklon, kritina, obrobe …) so lahko le isti kot pri strehi osnovnega kubusa ali konceptualno komplementarni,
– kota kapi je lahko le na koti kapi strehe osnovnega kubusa ali vsaj 1,0 m nižja; to razmerje velja tudi za slemeni obeh delov stavbe,
– frčade ali drugi strešni izzidki niso dovoljeni,
– strehe sekundarnih kubusov na vzdolžni fasadi osnovnega kubusa imajo lahko le smer orientacije strehe osnovnega kubusa oziroma je lahko nadaljevanje streh osnovnega kubusa (pod kapno lego – npr. dvokapna streha) na isti višinski koti ali 1,0 m nižja.
3.4.3.3 Strehe z naklonom
(20) Optimalni naklon strešnih površin je 45°, vendar pa naj bo med 40° in 45°. V obstoječih soseskah naj se prilagaja kontekstu obstoječih streh, vendar naj ne bo manjši od 35°.
(21) Strehe z naklonom naj imajo le lokalnemu koloritu prilagojeno barvo kritine, ki je načeloma opečno rdeča in izjemoma sivo črna. Površinska struktura kritine ne sme oddajati svetlobnih refleksov. Priporočljiva kritina je opečna.
(22) Napušč strehe je stavbarski/arhitekturni element od finalnega sloja fasade do skrajne točke strehe, vključno s sistemom odvodnjavanja. Napušči naj bodo minimalni. Optimalna širina vzdolžnega napušča je do 50 cm horizontalne projekcije, vendar ne sme presegati 80 cm. Optimalna širina čelnega napušča je do 30 cm horizontalne projekcije in ne sme presegati 80 cm. Streha ima lahko le lokalnemu koloritu prilagojeno barvo kritine in je načeloma opečno rdeča ali v temnejši barvi. Površinska struktura kritine ne sme oddajati svetlobnih refleksov.
(23) Strešni izzidki (frčade) so lahko le enega tipa in velikosti na posamezni strešni površini, v čelnem risu trikotne oblike (z istim naklonom kot osnovna streha) ali pravokotne oblike z ravno streho. V obeh primerih je lahko posamezen izzidek širok od enega rastra do največ dveh rastrov med špirovci (ca. 1,0–2,0 m). Pri tem naj bodo v celoti umeščene v spodnjih dveh tretjinah strešne površine. Na posamezni strešni površini naj bodo frčade le enega tipa. Izrazito horizontalne strešne odprtine, katerih razmerje med dolžino in višino je več kot 2:1, na strešnih površinah niso dovoljene. Pod istimi merili oblikovanja frčade, je lahko v prečni osi osnovnega volumna stavbe, nad glavnim vhodom oblikovan en sredinski izzidek, ki pa naj odgovarja tudi naslednjim merilom: da je visok največ do višine slemena strehe osnovnega kubusa in da ima tudi enak naklon kot streha osnovnega kubusa.
(24) Zbiralniki sončne energije naj bodo praviloma integrirani v streho in v istem naklonu kot strešna površina. Postavljeni naj bodo na strešnih površinah, ki ne mejijo na najpomembnejši javni prostor. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva, dopustna je le izjemoma, na podlagi kulturnovarstvenega soglasja.
3.4.3.3.01 Štirikapna streha
(25) Je tip strehe z naklonom, ki se lahko gradi le v primeru rekonstrukcij obstoječih stavb s takšnim tipom strehe.
3.4.3.3.02 Dvokapna streha
(26) Je tip strehe z naklonom, ki ima naslednje elemente:
– strešni površini sta simetrični,
– kapi sta na isti višinski koti,
– čopi niso dovoljeni, razen pri tipu stavbe hiša na podeželju in pomožnih stavbah ter v primerih, kjer se v vodilni mapi dokaže potreba po njem iz vizualne izpostavljenosti stavbe v širši kulturni krajini ali iz vidika avtohtonosti v naselju, v katerem je stavba umeščena.
3.4.3.3.03 Enokapna streha
(27) Je tip strehe z naklonom, ki ima le eno kap oziroma eno strešno površino. Sleme naj poteka v smeri daljše stranice osnovnega kubusa. Dovoljena je na delih stavb, ki so široke do 6,0 m, hkrati pa sleme ne sme presegati gabarita naselbinskega telesa.
3.4.3.4 Ravna streha
(28) Je skupaj s strešnim vencem oblikovana tako, da je v merilu perspektive pešca iz javnega prostora vidna kot ravna streha s strešnim vencem (brez vidnih naklonskih strešin). Izvedena je lahko kot nepohodna ali pohodna streha (terasa) ali kot zelena streha. Sistemi za izrabo sončne energije so lahko integrirani v streho v kateremkoli naklonu, vendar poenoteno za vse elemente in tako, da segajo največ 1,5 m nad strešni venec.
3.4.3.5 Fasada
(29) Glavna fasada je fasada, ki je postavljena proti najpomembnejšemu javnemu prostoru.
Fasade, ki potekajo vzdolž slemena strehe (oziroma na območju te orientacije), so vzdolžne fasade. Fasadi, ki sta na strani izteka slemena, sta čelni fasadi. Notranja fasada je fasada, ki meji na sekundarni del GE ali odprti prostor krajine.
(30) Mejne fasade so fasade stavbe, ki mejijo na sosednjo GE in so od le-te odmaknjene manj kot 0,25 m. Oblikujejo se kot slepe fasade, in sicer z naslednjimi elementi:
– so brez odprtin,
– od meje morajo biti odmaknjene za 5 cm oziroma za debelino, ki jo določa debelina izolacije fasade.
(31) Fasadna ploskev naj se oblikovno deli na tri glavne horizontalne pasove: podnožje glavne fasade, osrednji del in strešni venec. V strešnem vencu naj se celovito oblikuje stik med fasadno ploskvijo in streho z odvodnjavanjem. Vsaj po dve sosednji fasadi iste stavbe naj bosta oblikovani v enotni fasadni kompoziciji in enotnem proporcijskem razmerju. Najpomembnejši fasadni elementi naj bodo praviloma urejeni v enotnem kompozicijskem sistemu, načeloma v vertikalnih oseh. Fasadne obloge (cokel) iz keramike ter poliranega kamna niso dovoljene. Barve fasad so lahko le pastelne barve zemeljskih tonov.
(32) Okenske odprtine pri stavbi tipa trško-mestna hiša ali hiša na podeželju, naj imajo okenske odprtine večje od 0,4 m2, razmerje med širino in višino praviloma 1:1,5 ali več.
Med okenske odprtine ne sodijo steklene fasade, tj. deli fasad v posameznem horizontalnem pasu fasadne ploskve. Barva zunanjega stavbnega pohištva naj bo v naravnih tonih avtohtonih vrst lesa (macesen, smreka, hrast …). Stavbno pohištvo v barvah kovin ni dovoljeno. Če obstoječe stanje presega določilo se obstoječe stanje lahko ohranja do naslednjega posega v fasadni plašč.
(33) Sestavni del arhitekturnih značilnosti stavb so vsi na stavbo nameščeni tehnični in označevalni elementi (svetlobni napisi, oglasni panoji, klimatske naprave ipd.). Na glavni fasadi stavbe ni dovoljeno nameščati inštalacijskih omaric in enot klimatskih naprav. Obvestilno signalizacijo je dovoljeno umeščati v EUP, kjer so dovoljeni javni programi. Dopustna je obvestilna signalizacija in oglaševanje za lastne potrebe na fasadah stavb (in poljavnem prostoru GE), v katerih se opravlja dejavnost (javni program), če le-ti zadovoljujejo določila Uredbe, vendar ne smejo motiti okoliških bivalnih prostorov (stanovanj, pisarn). Na glavni fasadi stavbe se lahko postavljajo tudi spominska obeležja.
(34) Glavni vhod v glavno stavbo je lahko le na glavni fasadi osnovnega kubusa stavbe. Kota glavnega vhoda v glavno stavbo je lahko praviloma le na koti javnega prostora +1,2 m oziroma do največ –0,3 m. Drugi najpomembnejši vhod naj se oblikuje na notranji fasadi. Prioriteta pomembnosti vhodov naj sledi zaporedju: 1. javni prostori, 2. drugi poslovni prostori ter 3. bivalni prostori. Vhodi naj se oblikujejo kot osrednji arhitekturni členi fasade, katere del so. Na glavni fasadi osnovnega kubusa ni dovoljeno organizirati dovozov (npr. v garaže).
3.4.3.6 Glavna stavba – splošna merila urejanja
87. člen
Značaj glavne stavbe
(1) Glavna stavba je po vsebini, značaju in arhitekturnih oziroma stavbarskih elementih najpomembnejša stavba gradbene enote, ki določa odnos med gradbeno enoto in najpomembnejšim javnim prostorom. Glavna stavba GE se lahko glede na Uredbo gradi kot zahtevni ali manj zahtevni objekt.
Namembnost glavne stavbe, umestitev v prostoru
(2) Glavna stavba naj bo organizirana ob najpomembnejšem javnem prostoru GE. V njej naj bodo urbanotvorno organizirani najpomembnejši programi, ki so vzpostavljeni na GE. Kot glavna fasada se oblikuje fasada ob najpomembnejšem javnem prostoru, na katerega stavba meji. Z oblikovanjem glavne fasade naj se artikulira odnos oziroma pomen in značaj stavbe do javnega prostora.
Sestavine glavne stavbe – osnovni in sekundarni kubusi
(3) Glavna stavba ima osnovni kubus oziroma je sestavljena iz osnovnega in morda enega ali več sekundarnih kubusov. Možnost in način vzpostavitve sekundarnega kubusa so opredeljeni pri posameznem tipu glavne stavbe.
Tipi glavne stavbe
88. člen
3.4.3.6.01
+---------------------------------------------------------------+
|                       hiša na podeželju                       |
+------------------+--------------------------------------------+
|Osnovni kubus     |V tlorisu širok optimalno okoli 8,0 m in    |
|glavne stavbe     |največ 10,0 m, pri čemer mora biti najmanjše|
|(87. člen)        |razmerje širine:dolžini 1:1,4, priporočljivo|
|                  |2:3 do največ 1:2, visoka do največ E2+M, če|
|                  |ni predpisano drugače.                      |
+------------------+--------------------------------------------+
|Sekundarni kubusi |Lahko se organizirajo le na straneh, ki ne  |
|glavne stavbe     |mejijo na najpomembnejši javni prostor.     |
|(87. člen)        |Izjeme so nadstrešek nad vhodom, gank ter   |
|                  |loža, ki je lahko vzpostavljena le nad prvo |
|                  |etažo (v E2).                               |
+------------------+--------------------------------------------+
|Namembnost stavbe |Osnovni namen je bivanje, dopolnilno pa so  |
|                  |lahko vzpostavljene tudi terciarne          |
|                  |dejavnosti manjšega obsega. Pritličje stavbe|
|                  |je lahko na območjih z NRP SK in A tudi     |
|                  |javno – namenjeno dejavnostim, ki so v      |
|                  |skladu z merili bivanja v intenzivnem       |
|                  |podeželskem okolju. V njej ni dovoljeno     |
|                  |skladiščenje nad 1 površine ene etaže ter   |
|                  |proizvodnja, razen obrti manjšega obsega.   |
|                  |Slednja je lahko le dopolnilna vsebina ob   |
|                  |javnem programu.                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|Tipi objektov     |11100 Enostanovanjske stavbe (razen vrstnih |
|                  |hiš).                                       |
|                  |Izjeme: (v primeru javnih programov v       |
|                  |pritličju): 12111 Hoteli in podobne stavbe  |
|                  |za kratkotrajno nastanitev (razen hotelov,  |
|                  |motelov); 12112 Gostilne, restavracije in   |
|                  |točilnice; 12120 Druge gostinske stavbe za  |
|                  |kratkotrajno nastanitev; 12201 Stavbe javne |
|                  |uprave (razen sodišč, parlamenta, policijske|
|                  |postaje, stavbe občine); 12202 Stavbe bank, |
|                  |pošt, zavarovalnic; 12203 Druge upravne in  |
|                  |pisarniške stavbe (razen konferenčnih in    |
|                  |kongresnih stavb); 12301 Trgovske stavbe    |
|                  |(razen nakupovalnih centrov, trgovskih      |
|                  |centrov, veleblagovnic, pokritih tržnic);   |
|                  |12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti |
|                  |(razen avtopralnic); 12620 Muzeji in        |
|                  |knjižnice (razen stavb za hrambo arhivskih  |
|                  |gradiv).                                    |
+------------------+--------------------------------------------+
|Posebnosti        |                                            |
|oblikovanja fasad |                                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|Tipi streh        |Streha z naklonom – tipa dvokapna streha,   |
|                  |(3.4.3.3.02) z možnostjo centralnega izzidka|
|                  |nad vhodom.                                 |
+------------------+--------------------------------------------+
89. člen
3.4.3.6.02
+---------------------------------------------------------------+
|                       gospodarska stavba                      |
+------------------+--------------------------------------------+
|Osnovni kubus     |Optimalno široka 15,0 m in največ 30,0 m,   |
|glavne stavbe     |pri čemer mora biti razmerje širine:dolžini |
|(87. člen)        |med 2:3 do največ 1:3.                      |
|                  |Pri stavbah, ki so ožje od 15,0 m, je lahko |
|                  |to razmerje med širino in dolžino 1:1 in 1:3|
|                  |– visoka do največ E3, če ni drugače        |
|                  |predpisano.                                 |
+------------------+--------------------------------------------+
|Sekundarni kubusi |Dovoljena je izgradnja sekundarnega kubusa  |
|glavne stavbe     |po splošnih merilih glavne stavbe.          |
|(87. člen)        |Organizirani so lahko le na straneh, ki ne  |
|                  |mejijo na najpomembnejši javni prostor.     |
+------------------+--------------------------------------------+
|Namembnost stavbe |Namenjena opravljanju dejavnosti s področja |
|                  |kmetijstva ter terciarnih dejavnosti –      |
|                  |obrtnih, servisnih in drugih dejavnosti.    |
|                  |Bivanje v njej ni dovoljeno.                |
+------------------+--------------------------------------------+
|Tipi objektov     |12510 Industrijske stavbe (razen tovarn,    |
|                  |klavnic, pivovarn, montažnih hal); 12520    |
|                  |Rezervoarji, silosi in skladišča (le pokrite|
|                  |skladiščne površine); 12711 Stavbe za       |
|                  |rastlinsko predelavo; 12712 Stavbe za rejo  |
|                  |živali; 12713 Stavbe za spravilo pridelka;  |
|                  |12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe;|
|                  |12203 Druge upravne in pisarniške stavbe    |
|                  |(razen konferenčne in kongresne stavbe).    |
+------------------+--------------------------------------------+
|Posebnosti        |Dovoljeno je stavbno pohištvo tudi v beli   |
|oblikovanja fasad |barvi in barvi kovin. Dovoljene so slepe in |
|                  |steklene (antirefleksijske) fasade.         |
+------------------+--------------------------------------------+
|Tipi streh        |Streha z naklonom – tip dvokapna streha,    |
|                  |(3.4.3.3.02) – praviloma brez frčad.        |
|                  |Odstopanje naklona je možno le s posebno    |
|                  |utemeljitvijo. V urbanem okolju je dovoljena|
|                  |tudi streha tipa ravna streha (3.4.3.4.)    |
+------------------+--------------------------------------------+
90. člen
3.4.3.6.03
+---------------------------------------------------------------+
|                       industrijska hala                       |
+------------------+--------------------------------------------+
|Osnovni kubus     |Kot volumen naj bo pravilnih elementarnih   |
|glavne stavbe     |geometrijskih oblik z ravnimi površinami    |
|(87. člen)        |(npr. kocka, kvader ipd). Višina stavbe     |
|                  |lahko sega le do višine naselbinskega telesa|
|                  |oziroma prevladujoče stavbne strukture v    |
|                  |vplivnem območju – odvisna od tehnologije   |
|                  |proizvodnih procesov.                       |
+------------------+--------------------------------------------+
|Sekundarni kubusi |Niso dovoljeni, razen v primeru stolpov in  |
|glavne stavbe     |dimnikov, ki so potrebni zaradi tehnologij  |
|(87. člen)        |proizvodnih procesov.                       |
+------------------+--------------------------------------------+
|Namembnost stavbe |Namenjena  dejavnosti sekundarnega sektorja,|
|                  |v manjši meri (do 20 %) lahko tudi z njo    |
|                  |povezanimi dopolnilnimi dejavnostim         |
|                  |terciarnega sektorja.                       |
+------------------+--------------------------------------------+
|Tipi objektov     |12510 Industrijske stavbe; 12520            |
|                  |Rezervoarji, silosi in skladišča; 23030     |
|                  |Objekti kemične industrije (razen koksarne  |
|                  |ter terminala za ogljikovodike ter          |
|                  |rafinerije).                                |
+------------------+--------------------------------------------+
|Posebnosti        |Stavbno pohištvo bele barve ali barve kovin |
|oblikovanja fasad |je dovoljeno. Dovoljene so slepe in steklene|
|                  |(antirefleksijske) fasade.                  |
+------------------+--------------------------------------------+
|Tipi streh        |Streha oblikovana kot tip ravna streha      |
|                  |(3.4.3.4.). Izjemoma je dovoljeno odstopanje|
|                  |s posebno utemeljitvijo na način, da se     |
|                  |oblikuje kot streha z naklonom (dvokapnica) |
|                  |do največ 20o brez strešnih izzidkov.       |
+------------------+--------------------------------------------+
91. člen
3.4.3.6.04
+---------------------------------------------------------------+
|                     klasična javna stavba                     |
+------------------+--------------------------------------------+
|Osnovni kubus     |Obstoječa stavbna struktura (tlorisni in    |
|glavne stavbe     |višinski gabarit). Glavne fasade nadomestnih|
|(87. člen)        |stavb naj se locirajo na obstoječo gradbeno |
|                  |linijo oziroma regulacijske črte. Upoštevajo|
|                  |se merila posegov oziroma nadomestne stavbe |
|                  |na naselbinsko pomembnih izvornih stavbah   |
|                  |(51. člen).                                 |
+------------------+--------------------------------------------+
|Sekundarni kubusi |Dovoljena je gradnja nadstreška nad glavnim |
|glavne stavbe     |vhodom, posebnega sekundarnega kubusa proti |
|(87. člen)        |javnemu prostoru, ki naj bo oblikovan tako, |
|                  |da je ostalim arhitekturnim elementom glavne|
|                  |fasade izrazito podrejen (npr. viseč steklen|
|                  |ipd.).                                      |
+------------------+--------------------------------------------+
|Namembnost stavbe |Namenjene kvartarnim dejavnostim družbene   |
|                  |infrastrukture. V primeru odsotnosti javnih |
|                  |programov je lahko do 50 % koristnih površin|
|                  |izjemoma namenjenih tudi programom          |
|                  |terciarnega sektorja ali bivanju, vendar ne |
|                  |v pritličju. Proizvodnja, skladiščenje na   |
|                  |večjih površinah od 50 m2 in trgovina z     |
|                  |zunanjimi skladiščnimi prostori niso        |
|                  |dovoljeni.                                  |
+------------------+--------------------------------------------+
|Tipi objektov     |12112 Gostilne, restavracije in točilnice,  |
|                  |12201 Stavbe javne uprave; 12202 Stavbe     |
|                  |bank, pošt, zavarovalnic; 12203 Druge       |
|                  |upravne in pisarniške stavbe; 12301 Trgovske|
|                  |stavbe (razen veleblagovnic); 12304 Stavbe  |
|                  |za druge storitvene dejavnosti (razen       |
|                  |avtopralnic); 12610 Stavbe za kulturo in    |
|                  |razvedrilo (razen paviljonov za stavbe za   |
|                  |živali in rastline v živalskih in botaničnih|
|                  |vrtovih); 12620 Muzeji in knjižnice; 12630  |
|                  |Stavbe za izobraževanje in                  |
|                  |znanstvenoraziskovalno delo; 12640 Stavbe za|
|                  |zdravstvo; 12740 Druge nestanovanjske       |
|                  |stavbe, ki niso uvrščene drugje (razen      |
|                  |nadstrešnic za potnike na avtobusnih in     |
|                  |drugih postajališčih, javnih sanitarij in   |
|                  |podobnega).                                 |
+------------------+--------------------------------------------+
|Posebnosti        |Obstoječe javne stavbe izpred 1. polovice   |
|oblikovanja fasad |20. stoletja naj se prenavljajo v skladu s  |
|                  |prvinami predmetne, izvorne arhitekture.    |
|                  |Brez oblikovnih sprememb je potrebno v      |
|                  |celoti prenoviti najmanj naslednje elemente:|
|                  |glavno in čelne fasade z vsemi izvornimi    |
|                  |arhitekturnimi značilnostmi stavbe (detajle,|
|                  |streho in osnovni notranji ustroj stavbe s  |
|                  |stopniščem). Stavbno pohištvo je dovoljeno  |
|                  |tudi v beli barvi oziroma barvi kovin.      |
+------------------+--------------------------------------------+
|Tipi streh        |Streha z obstoječim naklonom. Strešni       |
|                  |izzidki (frčade) so lahko vzpostavljeni le  |
|                  |na spodnji polovici strešne površine.       |
|                  |Praviloma naj bodo urejeni v vertikalnih    |
|                  |kompozicijskih oseh glavne fasade.          |
+------------------+--------------------------------------------+
92. člen
3.4.3.6.05
+---------------------------------------------------------------+
|                   modernistična javna stavba                  |
+------------------+--------------------------------------------+
|Osnovni kubus     |Visoka je lahko največ do E3.               |
|glavne stavbe     |Na obstoječi stavbni strukturi, na strani   |
|(87. člen)        |glavne fasade, ob najpomembnejšem javnem    |
|                  |prostoru širitve niso dovoljene.            |
+------------------+--------------------------------------------+
|Sekundarni kubusi |Višinsko smejo segati največ do kote 1,0 m  |
|glavne stavbe     |pod koto kapi osnovnega kubusa.             |
|(87. člen)        |                                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|Namembnost stavbe |Namenjene kvartarnim dejavnostim družbene   |
|                  |infrastrukture. V primeru odsotnosti javnih |
|                  |programov je lahko do 50 % koristnih površin|
|                  |izjemoma namenjenih tudi programom          |
|                  |terciarnega sektorja ali bivanju, vendar    |
|                  |slednje ne v pritličju. V stavbi ni         |
|                  |dovoljena proizvodnja, skladiščenje na      |
|                  |površinah, večjih od 50 m2 oziroma          |
|                  |arhiviranje na več kot 30 % tlorisne        |
|                  |površine, če tak prostor ni javen.          |
+------------------+--------------------------------------------+
|Tipi objektov     |12112 Gostilne, restavracije in točilnice,  |
|                  |12201 Stavbe javne uprave; 12202 Stavbe     |
|                  |bank, pošt, zavarovalnic; 12203 Druge       |
|                  |upravne in pisarniške stavbe; 12301 Trgovske|
|                  |stavbe; 12304 Stavbe za druge storitvene    |
|                  |dejavnosti; 12610 Stavbe za kulturo in      |
|                  |razvedrilo (razen paviljonov za stavbe za   |
|                  |živali in rastline v živalskih in botaničnih|
|                  |vrtovih); 12620 Muzeji in knjižnice; 12630  |
|                  |Stavbe za izobraževanje in                  |
|                  |znanstvenoraziskovalno delo; 12640 Stavbe za|
|                  |zdravstvo; 12740 Druge nestanovanjske       |
|                  |stavbe, ki niso uvrščene drugje (razen      |
|                  |nadstrešnic za potnike na avtobusih in      |
|                  |drugih postajališčih, javnih sanitarij in   |
|                  |podobnega).                                 |
+------------------+--------------------------------------------+
|Posebnosti        |Fasade, razen ne nujno notranje/dvoriščne   |
|oblikovanja fasad |fasade, naj bodo oblikovane kot glavna      |
|                  |fasada (3.4.3.5.), tako da prezentirajo     |
|                  |javne vsebine stavbe. Tako slepe kot        |
|                  |steklene fasade so dovoljene. Slednje le    |
|                  |brez refleksnih odbojev. Stavbno pohištvo je|
|                  |dovoljeno tudi v beli barvi oziroma barvah  |
|                  |kovin.                                      |
+------------------+--------------------------------------------+
|Tipi streh        |Streha z naklonom – tipa dvokapna           |
|                  |(3.4.3.3.02) ali enokapna streha            |
|                  |(3.4.3.3.03), v intenzivnem urbanem okolju  |
|                  |je dovoljena tudi streha tipa ravna streha  |
|                  |(3.4.3.4.). Znotraj tega naj bo naklon      |
|                  |strešnih površin in kolorit ter struktura   |
|                  |kritine usklajena z okoliško strešno        |
|                  |strukturo.                                  |
+------------------+--------------------------------------------+
93. člen
3.4.3.6.06
+---------------------------------------------------------------+
|                modernistična stanovanjska hiša                |
+------------------+--------------------------------------------+
|Osnovni kubus     |Optimalno širok 8,0 m in do največ 12,0 m.  |
|glavne stavbe     |Razmerje širine:dolžini v tlorisu je največ |
|(87. člen)        |1:1,5. Visoka je lahko največ do E2+M, če ni|
|                  |določeno drugače. Sleme ne sme presegati    |
|                  |silhuete krajine streh prostorske enote, v  |
|                  |kateri stavba stoji.                        |
+------------------+--------------------------------------------+
|Sekundarni kubusi |So dovoljeni. Ne smejo se postavljati pred  |
|glavne stavbe     |glavno fasado osnovnega kubusa stavbe, razen|
|(87. člen)        |v primerih, ko je možno s primernim         |
|                  |oblikovanjem sanirati obstoječe stanje in   |
|                  |izboljšati prostorski odnos med stanovanjsko|
|                  |stavbo in vplivnim delom ulice ali trga, ali|
|                  |ko je z dograditvami sosednjih stavb že     |
|                  |določena nova gradbena linija. Posegi v     |
|                  |zaključenih sklopih individualnih           |
|                  |stanovanjskih hiš naj zagotavljajo ohranitev|
|                  |in razvoj kvalitetnih bivalnih kvalitet     |
|                  |celotne stanovanjske soseske.               |
+------------------+--------------------------------------------+
|Namembnost stavbe |Osnovni namen je bivanje le enega           |
|                  |gospodinjstva, ene ali več generacij.       |
+------------------+--------------------------------------------+
|Tipi objektov     |11100 Enostanovanjske stavbe (razen vrstne  |
|                  |hiše in počitniške hiše).                   |
+------------------+--------------------------------------------+
|Posebnosti        |                                            |
|oblikovanja fasad |                                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|Tipi streh        |Streha z naklonom – tipa dvokapna           |
|                  |(3.4.3.3.02)  ali enokapna streha           |
|                  |(3.4.3.3.03), v intenzivnem urbanem okolju  |
|                  |je dovoljena tudi streha tipa ravna streha  |
|                  |(3.4.3.4.). Znotraj tega naj bo naklon      |
|                  |strešnih površin in kolorit ter struktura   |
|                  |kritine usklajena z okoliško strešno        |
|                  |strukturo.                                  |
+------------------+--------------------------------------------+
94. člen
3.4.3.6.07
+---------------------------------------------------------------+
|                  paviljonska stavba/paviljon                  |
|               Podtip: odprta paviljonska stavba               |
+------------------+--------------------------------------------+
|Osnovni kubus     |Oblikovana kot enoprostorska stavba s       |
|glavne stavbe     |dodatnimi pomožnimi (sanitarnimi,           |
|(87. člen)        |garderobnimi in skladiščnimi) prostori,     |
|                  |vendar z zgolj eno etažo (E1), višinsko     |
|                  |prilagojeno prostorskemu kontekstu,         |
|                  |praviloma visoko do največ 10,0 m. Stavba   |
|                  |naj bo načeloma vzdolžna, vendar razmerje   |
|                  |širine:dolžini v tlorisu naj ne bo večje od |
|                  |1:3.                                        |
|                  |Podtip odprta paviljonska stavba naj ima na |
|                  |vsaj dveh fasadah zasnovano nadstrešnico (na|
|                  |glavni in najpomembnejši prečni javni       |
|                  |fasadi).                                    |
+------------------+--------------------------------------------+
|Sekundarni kubusi |Niso dovoljeni.                             |
|glavne stavbe     |                                            |
|(87. člen)        |                                            |
+------------------+--------------------------------------------+
|Namembnost stavbe |Namenjena programom javnega značaja         |
|                  |terciarne in kvartarne dejavnosti;          |
|                  |skladiščenje in proizvodnja nista dovoljeni.|
+------------------+--------------------------------------------+
|Tipi objektov     |12111 Hoteli in podobne stavbe za           |
|                  |kratkotrajno nastanitev; 12112 Gostilne,    |
|                  |restavracije in točilnice; 12201 Stavbe     |
|                  |javne uprave (razen sodišč, parlamenta,     |
|                  |stavb občine); 12202 Stavbe bank, pošt,     |
|                  |zavarovalnic; 12203 Druge upravne in        |
|                  |pisarniške stavbe; 12301 Trgovske stavbe    |
|                  |(razen veleblagovnic); 12302 Sejemske       |
|                  |dvorane, razstavišča; 12303 Bencinski       |
|                  |servisi; 12304 Stavbe za druge storitvene   |
|                  |dejavnosti (razen avtopralnic); 12610 Stavbe|
|                  |za kulturo in razvedrilo (razen operne      |
|                  |hiše); 12620 Muzeji in knjižnice, 12630     |
|                  |Stavbe za izobraževanje in znanstveno       |
|                  |raziskovalno delo; 12640 Stavbe za          |
|                  |zdravstvo; 12711 Stavbe za rastlinsko       |
|                  |predelavo; 12721 Stavbe za opravljanje      |
|                  |verskih obredov, 12722 Pokopališke stavbe in|
|                  |spremljajoči objekti.                       |
+------------------+--------------------------------------------+
|Posebnosti        |Fasade naj bodo delno ali v celoti odprte   |
|oblikovanja fasad |oziroma transparente v največji možni meri, |
|                  |ki jo dopušča namembnost zgradbe; na fasadi |
|                  |naj bo čitljiva vertikalna konstrukcija. V  |
|                  |naravnem okolju naj bo v naravnem lesu ali z|
|                  |belimi opleski.                             |
|                  |                                            |
|                  |Podtip odprta paviljonska stavba:           |
|                  |kolorirane kovinske obloge fasad niso       |
|                  |dovoljene.                                  |
+------------------+--------------------------------------------+
|Tipi streh        |Tip ravna streha (3.4.3.4). V izjemnih      |
|                  |primerih, ko je mogoča utemeljitev iz       |
|                  |obstoječega prostorskega konteksta urbanega |
|                  |ali vaškega prostora, je lahko streha tudi  |
|                  |streha z naklonom – tipa dvokapna streha    |
|                  |(3.4.3.3.02) ali enokapna streha            |
|                  |(3.4.3.3.03).                               |
+------------------+--------------------------------------------+
95. člen
3.4.3.6.08
+---------------------------------------------------------------+
|                       trško-mestna hiša                       |
|                Podtip: trško-mestna hiša v nizu               |
+------------------+--------------------------------------------+
|Osnovni kubus     |Optimalna širina je 10,0 m in največja 16,0 |
|glavne stavbe     |m; najmanjše razmerje širine:dolžini je 2:3;|
|(87. člen)        |visoka največ do E2+M, oziroma do vrha      |
|                  |slemena najvišje sosednje legalno zgrajene  |
|                  |hiše, če ni predpisano drugače.             |
|                  |Podtip: trška hiša v strnjenem nizu je vedno|
|                  |orientirana vzdolž javnega prostora in se s |
|                  |čelno fasado stika s sosednjo trško hišo v  |
|                  |strnjenem nizu na parcelni meji, v celotni  |
|                  |površini ali vsaj na dve tretjini (2/3) le- |
|                  |te. Razmerje širine:dolžini je lahko tudi   |
|                  |manjše od osnovnega tipa. Lahko je tudi     |
|                  |večje, vendar do največ 1:3, s tem da se    |
|                  |mora ujemati z eno od sosednjih hiš v nizu v|
|                  |širini; višina kapi osnovnega kubusa glavne |
|                  |stavbe mora biti interpolirana med višine   |
|                  |kapi osnovnih kubusov sosednjih legalno     |
|                  |zgrajenih objektov v stavbnem nizu.         |
|                  |Izjema: V primeru posega na trško-mestni    |
|                  |hiši v strnjenem nizu z vzdolžno, po globini|
|                  |GE orientiranimi stavbami, naj bo streha    |
|                  |takšne hiše v vsakem primeru orientirana    |
|                  |vzdolž stavbnega niza, tudi v primeru, da je|
|                  |osnovni kubus glavne stavbe orientiran      |
|                  |drugače.                                    |
+------------------+--------------------------------------------+
|Sekundarni kubusi |Lahko se organizirajo le v sekundarnem delu |
|glavne stavbe     |GE. V prostoru med osnovnim kubusom glavne  |
|(87. člen)        |stavbe in javnim prostorom ter sosednjimi GE|
|                  |vzdolž javnega prostora, na katerega meji   |
|                  |(npr. vogalna stavba), ni dopusten.         |
|                  |Izjemi glede opredelitve sekundarnih kubusov|
|                  |glavne stavbe:                              |
|                  |– sekundarni kubus je lahko tudi večji od   |
|                  |razmerja 1:1 glede na glavno stavbo,        |
|                  |– širina je omejena z obvezno organizacijo  |
|                  |notranjega dvorišča.                        |
+------------------+--------------------------------------------+
|Namembnost stavbe |Namenjena bivanju, terciarnim in kvartarnim |
|                  |dejavnostim ter drobni obrti. Javni prostori|
|                  |v pritličju naj zavzemajo vsaj 50 % površine|
|                  |pritličja. Pritličje trško-mestne stavbe je |
|                  |lahko namenjeno le terciarnim in kvartarnim |
|                  |dejavnostim.                                |
|                  |Pritličje se lahko izjemoma v celoti        |
|                  |uporablja tudi v stanovanjske namene, vendar|
|                  |naj bo pri nadomestnih gradnjah in          |
|                  |rekonstrukcijah konstrukcijsko in           |
|                  |konceptualno zgrajeno kot javni prostor v   |
|                  |skladu z naslednjimi merili:                |
|                  |– s svetlo višino med 2,8 in 4,0 m,         |
|                  |– zagotovljena mora biti vizualna povezanost|
|                  |notranjih in najpomembnejšega javnega       |
|                  |prostora, na katerega GE meji – vsaj 50 %   |
|                  |glavne fasade naj bo transparentne.         |
|                  |V nadstropjih je osnovni namen bivanje,     |
|                  |dopolnilno pa so tam lahko tudi terciarne in|
|                  |kvartarne dejavnosti; skladiščenje ali      |
|                  |proizvodnja v nadstropjih nista dovoljena.  |
+------------------+--------------------------------------------+
|Tipi objektov     |1100 Enostanovanjske stavbe (razen vrstnih  |
|                  |in počitniških hiš); 11210 Dvostanovanjske  |
|                  |stavbe (razen vrstnih hiš); 11221 Tri in    |
|                  |večstanovanjske stavbe (razen stanovanjskih |
|                  |blokov in stolpnic); 12111 Hoteli in podobne|
|                  |stavbe za kratkotrajno nastanitev (razen    |
|                  |motelov); 12112 Gostilne, restavracije in   |
|                  |točilnice; 12120 Druge gostinske stavbe za  |
|                  |kratkotrajno nastanitev; 12201 Stavbe javne |
|                  |uprave (razen sodišč, parlamenta, policijske|
|                  |postaje, stavb občin); 12202 Stavbe bank,   |
|                  |pošt, zavarovalnic; 12203 Druge upravne in  |
|                  |pisarniške stavbe (razen konferenčnih in    |
|                  |kongresnih stavbe); 12301 Trgovske stavbe;  |
|                  |12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti |
|                  |(razen avtopralnic); 12620 Muzeji in        |
|                  |knjižnice.                                  |
+------------------+--------------------------------------------+
|Posebnosti        |Brez oblikovnih sprememb je potrebno v      |
|oblikovanja fasad |celoti prenoviti najmanj naslednje elemente:|
|                  |glavno in čelne fasade z vsemi izvornimi    |
|                  |arhitekturnimi značilnostmi stavbe (detajle,|
|                  |streho in osnovni notranji ustroj stavbe s  |
|                  |stopniščem).                                |
+------------------+--------------------------------------------+
|Tipi streh        |Streha z naklonom – tipa dvokapna           |
|                  |(3.4.3.3.02) ; na spodnji polovici strešne  |
|                  |površine so lahko v vzdolžni smeri          |
|                  |vzpostavljeni strešni izzidki (frčade), ki  |
|                  |naj bodo praviloma urejeni v vertikalnih    |
|                  |kompozicijskih oseh glavne fasade.          |
+------------------+--------------------------------------------+
96. člen
3.4.3.6.09
+---------------------------------------------------------------+
|                          hiša v vrsti                         |
+------------------+--------------------------------------------+
|Osnovni kubus     |Osnovna enota, ki sestavlja posamezen niz,  |
|glavne stavbe     |je optimalno široka 8,0 m do največ 10,0 m; |
|(87. člen)        |visoka do E2+M, če ni določeno drugače.     |
|                  |Posamezne enote so lahko v nizu             |
|                  |vzpostavljene s tlorisnimi zamiki. Stavbni  |
|                  |niz naj bo sestavljen iz vsaj treh osnovnih |
|                  |enot, glede na prostorske zmogljivosti      |
|                  |celotnega prostora urejanja in obstoječo    |
|                  |konfiguracijo terena.                       |
+------------------+--------------------------------------------+
|Sekundarni kubusi |Način vzpostavitve sekundarnih kubusov      |
|glavne stavbe     |glavne stavbe naj izhaja iz PGD za celotno  |
|(87. člen)        |sosesko oziroma niz.                        |
|                  |Organiziran je lahko na notranji fasadi     |
|                  |osnovnega kubusa, proti sekundarnemu delu   |
|                  |GE, če ne presega koto najnižje strešne kapi|
|                  |osnovnega kubusa glavne stavbe. Posegi nad  |
|                  |koto najnižje strešne kapi stavbe niso      |
|                  |dovoljeni brez soglasja lastnikov sosednjih |
|                  |GE ne glede na gradbeni ali funkcionalni    |
|                  |poseg.                                      |
+------------------+--------------------------------------------+
|Namembnost stavbe |Osnovni namen je bivanje enega              |
|                  |gospodinjstva, ene ali več generacij.       |
+------------------+--------------------------------------------+
|Tipi objektov     |11100 Enostanovanjske stavbe (razen         |
|                  |počitniške hiše).                           |
+------------------+--------------------------------------------+
|Posebnosti        |Gradbeni posegi v zunanjosti stavb in       |
|oblikovanja fasad |zunanje ureditve naj se izvajajo pod pogoji |
|                  |ohranjanja likovno prostorske celovitosti   |
|                  |celotnega niza vrstnih stavb. Tako ni       |
|                  |dovoljeno:                                  |
|                  |– spreminjanje elementov strehe (nakloni,   |
|                  |vgradnja naknadnih frčad, strešnih oken in  |
|                  |kritine obstoječih streh);                  |
|                  |– povišanje (nadzidava) posameznih enot –   |
|                  |stavb niza.                                 |
+------------------+--------------------------------------------+
|Tipi streh        |Streha z naklonom, tipa dvokapna            |
|                  |(3.4.3.3.02) ali enokapna streha            |
|                  |(3.4.3.3.03), v intenzivnem urbanem okolju  |
|                  |je dovoljena tudi streha tip ravna streha   |
|                  |(3.4.3.4.).                                 |
+------------------+--------------------------------------------+
97. člen
3.4.3.6.10
+---------------------------------------------------------------+
|                            zidanica                           |
+------------------+--------------------------------------------+
|Osnovni kubus     |V tlorisu naj bo elementarne pravokotne     |
|glavne stavbe     |oblike, širine 3,5 do 6,0 in dolžine med 5,0|
|(87. člen)        |in 8,5 m. Povsem vkopan del kleti je lahko  |
|                  |razširjen po kriteriju 1 m2 podzemne stavbe |
|                  |za vsakih nadaljnjih 100 m2 vinograda, do   |
|                  |maksimalnih 100 m2 skupne tlorisne površine |
|                  |kleti.                                      |
|                  |Visok naj bo E, E+M ali E2, pri čemer mora  |
|                  |biti spodnja E (klet) z vsaj ene strani v   |
|                  |celoti vkopana.                             |
|                  |Pri ravnem zemljišču, kjer višinska razlika |
|                  |na vzdolžni strani stavbe ne presega 1,4 m, |
|                  |je lahko visoka le  E1.                     |
+------------------+--------------------------------------------+
|Sekundarni kubusi |Gradi se lahko na vseh straneh kletne etaže,|
|glavne stavbe     |skupna površina vseh sekundarnih kubusov je |
|(87. člen)        |lahko do 25 m2. Zunanji rob sekundarnega    |
|                  |kubusa je od primarnega kubusa lahko        |
|                  |odmaknjen največ 3,0 m. Zunanje stopnišče   |
|                  |kot pomožni kubus se lahko vzpostavi le na  |
|                  |stranski fasadi.                            |
|                  |Skupna tlorisna površina osnovnega in       |
|                  |sekundarnega kubusa vidnega dela objekta na |
|                  |stiku z zemljiščem ne sme presegati 50 m2.  |
+------------------+--------------------------------------------+
|Namembnost stavbe |Stavba je namenjena shranjevanju kmetijskih |
|                  |orodij in strojev ter pridelkov, grozdja in |
|                  |sadja ter izdelkov iz njih. Občasno bivanje |
|                  |je dovoljeno, stalno ni.                    |
+------------------+--------------------------------------------+
|Tipi objektov     |12713 Stavbe za spravilo pridelka (samo     |
|                  |zidanice).                                  |
+------------------+--------------------------------------------+
|Posebnosti        |Fasada naj bo načeloma horizontalno         |
|oblikovanja fasad |členjena; kletni del naj bo priporočljivo   |
|                  |izveden v vidni teksturi kamnitega zidu (iz |
|                  |avtohtonega apnenca) obrizga, zatrep pa kot |
|                  |lesena fasada. Barve so lahko le bela,      |
|                  |naravna barva finalne obloge fasade ali v   |
|                  |pastelnih zemeljskih tonih.                 |
|                  |Okenske odprtine polkrožnih oblik niso      |
|                  |dovoljene. Okna v kletnem delu stavbe so    |
|                  |lahko le pravokotne oblike, dovoljene so    |
|                  |steklene stene s polkni. Stavbno pohištvo,  |
|                  |varovalne ograje ter odprti sekundarni      |
|                  |kubusi so lahko le v leseni izvedbi, z      |
|                  |ohranjeno teksturo lesa. Barve kovin in bela|
|                  |barva niso dovoljene.                       |
+------------------+--------------------------------------------+
|Tipi streh        |Streha z naklonom, tipa dvokapna streha     |
|                  |(3.4.3.3.02), orientirana vzporedno s       |
|                  |potekom plastnic – izjeme so lahko v okoljih|
|                  |s prevladujočim vzorcem drugačne orientacije|
|                  |streh (v teh primerih se orientacija        |
|                  |prilagodi obstoječemu vzorcu). Frčade niso  |
|                  |dovoljene, razen pri etažnosti E+M, čopi le |
|                  |v primerih, ko gre za uskladitev oblikovanja|
|                  |s tradicionalnimi sosednjimi zidanicami v   |
|                  |neposredni bližini.                         |
|                  |Streha sekundarnega kubusa je lahko tipa    |
|                  |ravna streha (pokrita z zemljo ali s        |
|                  |teraso). Pri stavbah, ki so visoke največ do|
|                  |klet + M ter vkopane vsaj z ene strani, je  |
|                  |dovoljena streha v obliki podaljška k       |
|                  |osnovni strešni ploskvi (po dolžini objekta)|
|                  |v istem naklonu in površini. Kap            |
|                  |sekundarnega kubusa (tudi v primeru ravne   |
|                  |strehe) ne sme biti višji od kapi strehe    |
|                  |primarnega kubusa.                          |
+------------------+--------------------------------------------+
3.4.3.6.11
+---------------------------------------------------------------+
|                     vinska klet za vinotoč                    |
+------------------+--------------------------------------------+
|Osnovni kubus     |V tlorisu naj bo praviloma elementarne      |
|glavne stavbe     |pravokotne oblike, brez krožnih elementov,  |
|(87. člen)        |širok optimalno okoli 8,0 m in največ 10,0  |
|                  |m; pri čemer mora biti razmerje             |
|                  |širine:dolžini od 2:3 do 1:2. Visoka je     |
|                  |lahko do največ E2+M, pri čemer mora biti   |
|                  |spodnja E (klet) z vsaj ene strani v celoti |
|                  |vkopana.                                    |
+------------------+--------------------------------------------+
|Sekundarni kubusi |Gradi se lahko na vseh straneh kletne etaže.|
|glavne stavbe     |                                            |
|(87. člen)        |Skupna tlorisna površina osnovnega in       |
|                  |sekundarnega kubusa vidnega dela objekta na |
|                  |stiku z zemljiščem ne sme presegati 150 m2. |
+------------------+--------------------------------------------+
|Namembnost stavbe |Stavba je namenjena organizaciji vinotoča,  |
|                  |shranjevanju kmetijskih orodij in strojev   |
|                  |ter pridelkov iz grozdja in sadja ter       |
|                  |izdelkov iz njih ter sprejemu do 60 gostov. |
|                  |Občasno bivanje je dovoljeno, stalno ni.    |
+------------------+--------------------------------------------+
|Tipi objektov     |12713 Stavbe za spravilo pridelka (vinska   |
|                  |klet); 12112 Gostilne, restavracije in      |
|                  |točilnice; 12120 Druge gostinske stavbe za  |
|                  |kratkotrajno nastanitev                     |
+------------------+--------------------------------------------+
|Posebnosti        |Fasada naj bo načeloma horizontalno         |
|oblikovanja fasad |členjena; kletni del naj bo priporočljivo   |
|                  |izveden v vidni teksturi kamnitega zidu (iz |
|                  |avtohtonega apnenca) obrizga, zatrep pa kot |
|                  |lesena fasada. Barve so lahko le bela,      |
|                  |naravna barva finalne obloge fasade ali v   |
|                  |pastelnih zemeljskih tonih.                 |
|                  |Okenske odprtine polkrožnih oblik niso      |
|                  |dovoljene. Stavbno pohištvo, varovalne      |
|                  |ograje ter odprti sekundarni kubusi so lahko|
|                  |le v leseni izvedbi, z ohranjeno teksturo   |
|                  |lesa. Barve kovin in bela barva niso        |
|                  |dovoljene.                                  |
+------------------+--------------------------------------------+
|Tipi streh        |Streha z naklonom, tipa dvokapna streha,    |
|3.4.1.10.1        |orientirana vzporedno glede na potek        |
|                  |plastnic. Izjeme so lahko v okoljih s       |
|                  |prevladujočim vzorcem drugačne orientacije  |
|                  |streh, v teh primerih se orientacija        |
|                  |prilagodi obstoječemu vzorcu. Frčade so     |
|                  |dovoljene, čopi pa le v primerih, ko gre za |
|                  |uskladitev oblikovanja s tradicionalnimi    |
|                  |sosednjimi zidanicami v neposredni bližini. |
|                  |Streha sekundarnega kubusa je lahko tipa    |
|                  |ravna streha (pokrita z zemljo ali s        |
|                  |teraso). Pri stavbah, ki so visoke največ do|
|                  |klet + M ter vkopane vsaj z ene strani, je  |
|                  |dovoljena streha v obliki podaljška, k      |
|                  |osnovni strešni ploskvi (po dolžini objekta)|
|                  |v istem naklonu in površini. Kap            |
|                  |sekundarnega kubusa (tudi v primeru ravne   |
|                  |strehe) ne sme biti višji od kapi strehe    |
|                  |primarnega kubusa.                          |
+------------------+--------------------------------------------+
3.4.3.7 Pomožne stavbe
98. člen
(splošna merila oblikovanja pomožnih stavb)
Značaj pomožne stavbe
(1) Pomožna stavba GE je prosto stoječa stavba, ki naj bo po vlogi v prostoru GE, oblikovanju in namenu podrejena glavni stavbi. Med pomožne stavbe sodijo vse stavbe na GE, ki niso glavne stavbe.
(2) Pomožno stavbo, ki poleg opredeljenih meril GE in pomožne stavbe GE po Uredbi izpolnjuje tudi merila nezahtevnega in enostavnega objekta, se lahko gradi po Uredbi kot nezahtevni ali enostavni objekt. Tipi enostavnih in nezahtevnih objektov so predpisani pri posameznem tipu GE (GE v točki 2.2. in 2.3).
Namembnost pomožnih stavb
(3) Glede na glavno stavbo naj pomožna stavba GE zagotavlja pokrit prostor vsem drugim, v razmerju do javnega prostora manj pomembnim dejavnostim GE, ki so skladne s podrobno namensko rabo v GE. V njih ni dovoljeno organizirati javnih prostorov za javne programe, stanovanj in drugih vsebin glavne stavbe GE, kolikor ni z njimi zapolnjenih vsaj 75 % pritličij glavnih stavb GE. Kolikor je ta pogoj izpolnjen, veljajo tudi za pomožne stavbe dopustni tipi objektov (3.4.3.2, tč. 2.0), ki so na posamezni GE predpisani za glavne stavbe. Na GE so dovoljene tudi obrtne, proizvodne in skladiščne dejavnosti, ki se v pomožnih stavbah GE umeščajo prioritetno.
Umestitev v prostoru
(4) Pomožne stavbe, razen ko se gradi kot gospodarsko poslopje (GE .gp), ni dovoljeno graditi ob najpomembnejšem javnem prostoru. Pri umestitvi v prostor naj gospodarsko poslopje ne degradira vaškega roba. Ob tem so lahko prislonjene na sosednjo stavbo (slepa fasada) ali pa od nje odmaknjene najmanj 3,0 m.
Sestavine pomožne stavbe – osnovni in sekundarni kubusi
(5) Pomožna stavba je lahko sestavljena iz osnovnega in enega ali več sekundarnih kubusov.
(6) Osnovni kubus pomožne stavbe je lahko optimalno širok 10,0 m in največ 12,0 m. Najmanjše razmerje širine:dolžini je 1:1; največje pa 1:3 (izjemi sta enoredni ali iztegnjen kozolec, ki sta lahko tudi daljša). Visok je do največ do E1+M v ravnini in največ E2+M v nagnjenem terenu – kjer je višinska razlika terena v prečni smeri stavbe najmanj 2,0 m. Streha je lahko tipa streha z naklonom – načeloma tipa dvokapna streha.
(7) Sekundarni kubusi pomožne stavbe so dovoljeni le pri pomožnih stavbah, katerih površina osnovnega kubusa je večja od 150,0 m².
Oblikovanje strehe pomožne stavbe
(8) Streha naj ima načeloma isti naklon in barvo kritine kot streha glavne stavbe. Strešni izzidki, čopi in fičare niso dovoljeni. V izjemnih primerih, v primeru steklenjakov oziroma zimskih vrtov, je lahko strešna kritina tudi brezbarvna, prosojna. Izjeme so tudi vrtne lope velikosti do 20,0 m2, te imajo lahko streho poljubne oblike. Pomožne stavbe širine več kot 6,0 m imajo lahko streho tipa dvokapnica streha in ne smejo imeti tipa ravna streha.
Fasada pomožne stavbe
(9) Izvedba vidne konstrukcije in fasade naj bo v naravnih barvah in strukturah, ki naj bodo skladni z oblikovanjem in materiali glavne stavbe. Steklenjak (rastlinjak), zimski vrt ali bivalni oziroma gostinski vrt imajo lahko posamezne ali vse fasade iz prosojnih materialov. Steklenjaki (rastlinjaki) v območjih kulturne dediščine niso dovoljeni.
3.5.0.0 Preglednica enot urejanja prostora in podobmočij kmetijskih, gozdnih, vodnih zemljišč s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji
99. člen
(splošno)
Vsaka EUP ima v nadaljevanju povzete oziroma določene naslednje elemente:
– naziv (identičen nazivu v grafičnem prikazu izvedbenega dela) z dvomestno črkovno oznako naselja in zaporedno številko EUP v naselju, določeno (prevladujočo) podrobno namensko rabo in oznako predpisanega tipa GE,
– naziv predpisanega tipa GE,
– predpisano največje število in tip oziroma tipe glavne stavbe,
– predpisano največje število pomožnih stavb,
– posebna merila in pogoje urejanja GE v predmetni EUP z navedbo eventualnega OPPN – (OPPN) na izvedbeni ravni (3.6.0.0 Usmeritve oziroma/OPPN).
100. člen
(specifikacija EUP)
(priloga 1 k odloku)
3.6.0.0 Usmeritve za izdelavo občinskih podrobnih prostorskih načrtov
101. člen
(usmeritve za OPPN)
OPPN se pripravijo z naslednjimi usmeritvami:
(1) OPPN 3-01: Stanovanjska soseska Birna Vas
Napajalna mreža javnega prostora z opredelitvijo novih GE ter stavbna struktura naj sooblikuje kvalitetno mejo naselja. Opredelitev napajalne mreže javnega prostora ter opredelitev novih GE, katerih stavbna struktura naj hkrati sooblikuje tudi kvalitetno mejo naselja.
(2) OPPN 4-01: Sanacija območja razpršene gradnje (SORG) Blanca
Območje razpršene gradnje je potrebno v skladu s predpisi sanirati s priključitvijo območja k obstoječemu naselju Blanca. Oblikovanje stavbne strukture za potrebe stanovanj (bivanja) in kmetijstva naj izhaja iz izvorne stavbne strukture. Stavbna struktura naj ima enovito krajino streh (barvo kritine, naklon ter višino) zastavljeno tako, da bo omogočena kvalitetna dopolnitev ne le k obstoječi pozidavi, ampak tudi k obstoječemu delu naselja.
(3) OPPN 4-04: Stanovanjska soseska Blanca vzhod
Zagotavlja se aktiviranje nepozidanih stavbnih zemljišč in sanacija severovzhodnega dela naselja ter opredelitev novih razvojnih možnosti za vzpostavitev nove stanovanjske soseske. Izvede se sanacija obstoječe strukturne osi – dovozne ceste do nove stanovanjske soseske v zahodnem delu naselbinskega telesa. Opredeli se novo napajalno mrežo javnega prostora (ceste, pločnik …), ki bo omogočala dostop po globini do vseh novo vzpostavljenih gradbenih enot. Vzpostavi naj se stavbna struktura drobnega merila, katerih slemena naj bodo orientirana v smeri plastnic. Vzdolž obstoječe strukturne osi naj bodo glavne stavbe organizirane na enotni gradbeni liniji. Stavbna struktura glavnih stavb naj ima enovito krajino streh (geometrijo streh, barvo kritine, naklon …) ter višino. Pri pripravi OPPN je potrebno upoštevati smernice in pridobiti mnenje glede varstva območja kulturne dediščine (Blanškega polja, EŠD 19158).
(4) OPPN 5-04: Stanovanjska soseska Boštanj Sveti Križ
Urbanizacija nepozidanega prostora se izvaja za revitalizacijo med dvema pozidavama z namenom vzpostavitve uravnoteženega razvoja naselbinske strukture naselja Boštanj, izhajajoč iz osnovnih meril poselitve. Vzdolž obstoječe/novo opredeljene strukture osi, naj se vzpostavi nova urbana stavbna struktura tako, da bodo glavne stavbe organizirane na poenotenih gradbenih linijah. Kubusi drobnega merila naj bodo orientirani v smeri reke Save. Stavbna struktura naj bo v smislu tematske strukture enotnega tipa z enovito krajino streh (višina stavb, geometrija streh, barve kritine, naklon …). Na območju zelenih površin naselja naj se ne načrtuje posegov. Pri načrtovanju naj se ohranja prostorsko integriteto cerkve Povišanja sv. Križa ter kvalitetne poglede na in z območja cerkve (EŠD 1653). Gradnje se načrtujejo v neposredni bližini obstoječih komunikacij in obstoječih objektov, tako da se ohranja tradicionalni vzorec pozidave in kvalitetne vedute. Pri pripravi OPPN je potrebno upoštevati smernice in pridobiti mnenje glede varstva območja kulturne dediščine – v vplivnem območju cerkve Povišanja sv. Križa, EŠD 1653.
(5) OPPN 5-05: Revitalizacija območja šole Boštanj
Območje, namenjeno izobraževanju (za gradnjo šolskih kot izven šolskih dejavnosti), se revitalizira z vsebinami kvartarnega sektorja in krepitvijo javnih funkcij in programov s poudarkom na kakovostnem vsebinskem dopolnjevanju sedanjih funkcij in vsebin. Sanira se obstoječa dostopna cesta do območja šole. Nova urbana struktura javnega značaja naj ima glede na dejavnost primerno razvit tako javni prostor, razmerje do uličnega prostora ceste na katero meji, kot tudi dejavnosti primerno zunanjo in hortikulturno ureditev. Vzdolž obstoječe strukture osi naj bodo glavne stavbe srednjega merila organizirane na enotni gradbeni liniji. Pomembna je skladnost celotne ureditve in njeno razmerje kot celote tako v razmerju do obstoječega šolskega kompleksa kot do območja zelenih površin – za šport in rekreacijo.
(6) OPPN 6-01: Sanacija območja razpršene gradnje (SORG) Breg
Aktiviranje nepozidanih stavbnih zemljišč se omogoči z vzpostavitvijo mreže javnega prostora. Območje se nameni bivanju, kmetijskim dejavnostim (manjše gospodarske enote) združljivim z merili intenzivnega podeželskega okolja, ki jih je mogoče vzpostaviti v stavbni strukturi lokalnega vaškega merila. Stavbna struktura drobnega merila z enovito krajino streh (višina stavb, barve kritine, naklon …) naj bo zastavljena tako, da bo omogočala kvalitetno dopolnitev k obstoječemu delu naselja. Oblikovanje stavbne strukture glavne stavbe naj izhaja iz merila tipa stavbe hiša na podeželju.
(7) OPPN 11-01: Kmečki turizem Kosem v Čelovniku
Revitalizacija domačije in opredelitev območja za potrebe kmečkega turizma kot izhodišče za prenovo in revitalizacijo domačije. Ohranja se primarna, kmetijska dejavnost z bivanjem, ob tem se razvija turistična in delno rekreativna dejavnost ter storitvene dejavnosti manjšega obsega v povezavi s kmetijsko dejavnostjo. Dostopna cesta se rekonstruira, z nje naj se zasnuje napajalna mreža notranjega javnega prostora. Oblikujejo naj se skupine počitniških enot različnih tipov in velikosti. Stavbna struktura naj bo zgolj drobnega merila s poenoteno krajino streh (višina stavb naj ne presega E1+M, barve kritine, naklon ...). Stavbni kubusi naj imajo praviloma simetrične dvokapnice z naklonom 45 stopinj, orientirani naj bodo v smeri plastnic. Osnovno izhodišče je ohranitev kakovostne stavbne strukture obstoječe domačije in razvoj nove, katere oblikovanje naj izhaja iz principov avtohtonih arhitekturnih oziroma stavbarskih tipov. Stavbe naj bodo oblikovane po enotnem arhitekturnem konceptu oziroma skupno za posamezen stavbni tip. Med tematskimi sklopi naj se vzpostavijo logične prostorske zelene cezure oziroma hortikulturne ureditve, ki naj bodo podrejene obstoječemu krajinskemu vzorcu. Prav tako naj bodo območja za šport in rekreacijo v čim večji meri prilagojena obstoječi naravni konfiguracij. Območje naj bo podrejeno tako krajinskim kot grajenim vedutam dejanskega prostora.
(8) OPPN 12-01: Sanacija kamnoloma Červivec II
Na območju se nadaljnja eksploatacija izvaja le na podlagi sprejetega OPPN ob predhodni sanaciji degradiranega dela. V osrednjem delu se formira izravnan teren, na zahodno in vzhodno stran se oblikujejo brežine v enakomernem naklonu s prilagoditvijo obstoječemu terenu. V strmejšem delu na zahodni strani se lahko oblikujejo položnejše terase, ki se pogozdijo za preprečitev erozije. Osrednji in vzhodni del se sanira v kmetijsko površino z nanosom humusa. Humusna plast vzhodnega dela območja se deponira in shrani za kasnejšo povrnitev na območju sanacije. Severovzhodni del kamnoloma sega v območje rastišča zavarovane vrste navadnega kosmatinca, ki je predlagan za opredelitev statusa botanične naravne vrednote. Degradirano območje je potrebno sanirati, tako da se vzpostavijo pogoji primerni za razvoj rastišča zavarovane vrste. V območju potencialnega rastišča zavarovane vrste se do sprejetja OPPN ne posega, pri rabi kmetijskih površin se varujejo lastnosti tal, v območju predloga za zavarovanje se kmetijskih površin ne gnoji.
(9) OPPN 14-02: Gospodarska cona Dolenji Boštanj
Za potrebe dejavnosti centralnih dejavnosti z bivanjem ter proizvodnje se zagotavljajo prostorske možnosti za širitev obstoječe gospodarske cone in aktiviranje nepozidanih stavbnih zemljišč poslovno trgovskega in storitvenega dela Boštanja. Vzpostavi se nova mreža javnega prostora, uvozov in priključevanja na GJI na osnovno notranjo strukturno os, ki naj bo orientirana v smeri SZ–JZ. Vzdolž obstoječe dovozne ceste naj se umesti kakovostna urbana struktura s prepletom dejavnosti (vsebine terciarnega sektorja – storitve, trgovina …). V zalednem delu naj se umestijo objekti za proizvodnjo, delavnice, skladišča ipd. Stavbne strukture srednjega in večjega merila (poslovne stavbe in objekti za proizvodnjo) z ravnimi strehami in enostavnimi linijami se umeščajo na enotnih gradbenih linijah. Stavbna struktura naj bo široka do največ 30,0 m; razmerje širine:dolžini naj bo 1:2. Vertikalni gabarit lahko obsega K+P, s pritličjem na koti do največ 0,5 m nad terenom. Etažna višina pritličja je lahko do 4,5 m. Venec stavbe naj bo pri stavbni strukturi manjšega velikostnega merila na višini 5,0 m, pri kubusu največjega merila pa na višini 7,0 m. Streha naj bo ravna oziroma z minimalnim naklonom. Na strehi so dovoljeni svetlobni pasovi s kupolami. Pri obdelavi fasad naj se prednostno uporabljajo fasadni elementi nevtralnih barv in tekstur (plašči iz pranega betona – kulir) v kombinaciji s steklenimi fasadami.
(10) OPPN 18-01 Sanacija in preobrazba vasi Drožanje
Območje naselja se sanira z aktiviranjem nepozidanih zemljišč oziroma opredelitvijo dopolnilne pozidave, ki naj sooblikuje kvalitetno južno mejo naselja. Opredelijo se dopolnilne mreže javnega prostora. Območje se namenja bivanju v individualnih enodružinskih hišah v podeželskem okolju.
(11) OPPN 27-01: Sanacija območja razpršene gradnje (SORG) Jablanica
Območje razpršene gradnje se sanira s priključitvijo k obstoječemu naselju in hkrati aktivira nepozidana stavbna zemljišča.
(12) OPPN 32- 01: Izkoriščanje mineralne surovine s sanacijo in predelavo gradbenih odpadkov Kaplja vas
Izvede se sanacija z izkoriščanjem tehničnega kamna – dolomita. Območje širitve ne sme poslabšati krajinske slike, s sanacijo pa se vzpostavi novo stanje s pogozditvijo brežin in vzpostavitvijo travniške površine v izravnanem delu, ki naj v največji meri gradi na ohranitvi osnovne krajinske strukture. Sočasno z izkoriščanjem pred sprejemom OPPN je potrebno zagotavljati pogoje za kakovostno sanacijo območja.
(13) OPPN 33- 01 Stanovanjska soseska Kladje nad Blanco
Na novih površinah se vzpostavijo nove bivalne enote in hkrati sanira zaledni del naselja za potrebe bivanja v intenzivnem podeželskem okolju. Opredeli se napajalna mreža javnega prostora, tako da bo omogočen dostop do vseh novih GE ter možna pozidava nepozidanih stavbnih zemljišč. Linearni stavbni kubusi drobnega merila in slemena naj bodo orientirani vzporedno z obstoječo lokalno cesto.
(14) OPPN 39-01: Sanacija območja razpršene gradnje (SORG) Križ
Območje razpršene gradnje se sanira in opredeli kot novo naselje. Območje naj ima zagotovljen dostop do obstoječe družbene infrastrukture. Sanira se s prenovami obstoječih enot in z dopolnilno pozidavo. Linearni stavbni kubusi in slemena naj bodo orientirani vzporedno z obstoječo lokalno cesto. Obstoječe dovozne ceste se sanirajo.
(15) OPPN 40-02: Turistični center Krmelj
Aktivirajo se nepozidana stavbna zemljišča. Območje se ureja za športno-rekreativne in turistične vsebine ter avto kamp. Raba prostora in izvajanje dejavnosti naj v čim večji možni meri zagotavlja ohranjanje ugodnih življenjskih pogojev vrst in habitatnih tipov, vezanih na vodno in obvodno okolje.
Na območju obeh ribnikov se dopusti le razvoj dejavnosti, ki bodo prispevale k ohranjanju naravnih kvalitet prostora, zaradi katerih ima območje z vidika varstva narave status naravne vrednote. Načrtujejo se lahko le posegi, ki bodo omogočali izvajanje nemnožične in nehrupne dejavnosti in rekreacije ter vzgojnoizobraževalne aktivnosti. Uredi se učne poti na območju, ki bo predstavila zgodovino nastanka ribnikov kot tudi njihovo današnjo funkcijo (rastlinstvo in živalstvo). Na delu območja, ki meji na vodotok Hinjo z okoliškim gozdom, se zagotovi mirno cono. Del območja ribnikov naj se prepusti naravnim procesom zaraščanja. Na to območje se prepreči dostop ljudem in s tem zagotovi mir na vodi in ob vodi za življenje prostoživečih vrst (ekološki park). Na drugih površinah območja ob jezerih in ob potoku naj se uredi v rekreacijske površine na prostem, ki naj bodo med sabo povezane s sprehajalno in kolesarsko potjo, in na nekaterih mestih uredi prehod preko potoka. Urbanistični koncept naj poleg pripadajočih terciarnih vsebin (recepcija, sanitarije …) predvidi območje za kampiranje – stalna postavitev avtodomov (cca 30–50 lokacij, do 20 prikolic in do največ 30 avtodomov), ekološke učne poti ter šotorov. Za tekoče potrebe kampa (javnih sanitarij …) je dovoljena vzpostavitev dveh paviljonskih stavb. Ohranja naj se osnovna krajinska slika mikroambienta območja z vodo (ribnik) ter avtohtono vegetacijo (gozdni rob). Razvoj vzporednih rekreativnih vsebin naj izhaja iz meril in zmogljivosti naravnega prostora (sprehodi, kolesarjenje, trim steza …).
(16) OPPN 40-04: Poslovna cona Krmelj II
Nepozidana stavbna zemljišča se urbanizirajo v intenzivno javno urbano strukturo s prevladujočimi vsebinami terciarnega in kvartarnega sektorja z bivanjem. Vzpostavi naj se urbana javna stavbna struktura v merilu pešca, linearno nanizana v smeri doline. V obcestnem delu glavne strukturne osi se artikulira osrednji ulični prostor Krmelja s kubusi na enotni gradbeni liniji. Stavbna struktura naj bo po tipih poenotena.
(17) OPPN 40-05: Revitalizacija osrednjega dela naselja Krmelj
Območje se sanira in reurbanizira v intenzivno urbano strukturo s prevladujočimi vsebinami terciarnega in kvartarnega sektorja z bivanjem. Nova urbana stavbna struktura naj se organizira ob obstoječi strukturni osi, v smeri geometrije trase ceste, tako da kvalitetno sooblikuje javni prostor. Opredelitev napajalne mreže javnega prostora po globini območja naj omogoči pretočnost prometa. Stavbna struktura manjšega in srednjega velikostnega merila naj bo poenotena po tipih ter vzpostavljena na poenotenih gradbenih linijah. Dovoljeno je prepletanje javnih vsebin in bivanja, ki je v obcestnem delu regionalne ceste lahko le v zgornjih etažah glavnih stavb.
(18) OPPN 40-06: Stanovanjska soseska Krmelj – severovzhod
Vzpostavijo se nove površine za bivanje v naselju. Po globini območja naj se vzpostavi nova mreža javnega prostora – sekundarna ulica, ki omogoča dostop do novo vzpostavljenih GE. Stavbna struktura naj bo manjšega merila, s kubusi orientirani v smeri plastnic zastavljeno tako, da omogoča kvalitetno dopolnitev k obstoječemu delu naselja. Kubusi naj bodo zasnovani na enotnih gradbenih linijah. Stavbna struktura naj odgovarja merilom stavbne strukture, opredeljene v merilih tipa GE s končnico .hm. Strehe naj bodo dvokapne.
(19) OPPN 40-08: Stanovanjska soseska Krmelj severozahod
Obstoječa stavbna zemljišča se aktivirajo, pri tem se zagotavlja kakovostna ureditev zahodne meje naselja s smiselno zaključitvijo v strnjeni pozidavi enostanovanjskih stavb. Opredeli naj se mreža notranjega javnega prostora, tako da sooblikuje notranji javni prostor naselja. Stavbna struktura naj bo tipološko poenotena, zasnovana, da na eni strani kvalitetno sooblikuje tako ulični gabarit (na poenotenih regulacijskih črtah), na drugi pa zahodno mejo naselja.
(20) OPPN 45-01: Stanovanjska soseska Log
Vzpostavitev novih stanovanjskih bivalnih enot oziroma stanovanjske soseske individualnih stanovanjskih hiš v intenzivnem podeželskem okolju podpira revitalizacijo jedra naselja. V vzhodnem delu naj se zagotovi dostop do novih GE. Stavbna struktura naj bo drobnega merila, tipološko enovita ter v območju javnega prostora umeščena na enotnih gradbenih linijah. V merilu krajine naj soseska deluje kot homogena prostorska enota, ki naj se navezuje na že obstoječo. Zastavljena naj bo tako, da omogoča kvalitetno zapolnitev vrzeli, hkrati pa naj se ohranja dominantnost obstoječe cerkve. Revitalizira naj se tudi obstoječa mreža javnega prostora v jedru naselja, ob tem naj se vzpostavi tudi nova peš povezava do previdnega mostu čez reko Savo. Ob regionalni cesti naj bo stavbna struktura vzpostavljena na enotni gradbeni liniji, v pritličju le-teh so priporočljive javne vsebine. Osrednji del območja s kmetijskimi zemljišči se ohranja v kmetijski rabi in v funkciji zelenih površin naselja Log. Z načrtovanjem gradenj naj se ohranja prostorsko integriteto cerkve sv. Križa ter kvalitetne poglede na in iz območja cerkve. Gradnje naj se načrtuje tako, da se ohranja tradicionalni vzorec pozidave in kvalitetne vedute na vaško jedro. Obstoječe gradbene enote ob osrednji osi naj se do sprejetja OPPN urejajo v skladu z merili tipa GE .hm oziroma domačija z merili GE tipa s končnico .od. Pri pripravi OPPN je potrebno upoštevati smernice in pridobiti mnenje glede varstva območja kulturne dediščine – v vplivnem območju cerkve sv. Križa (EŠD 1657) in v območju kulturne krajine Loško polje (EŠD 27032).
(21) OPPN 45-03: Sanacija kamnoloma Log II
Izvede se sanacija z delnim izkoriščanjem kamnine za pridobivanje peska. Območje širitve ne sme poslabšati krajinske slike, s sanacijo pa se vzpostavi novo stanje s pogozditvijo brežin in vzpostavitvijo travniške površine v izravnanem delu, ki naj v največji meri gradi na ohranitvi osnovne krajinske strukture. Sočasno z izkoriščanjem pred sprejemom OPPN je potrebno zagotavljati pogoje za kakovostno sanacijo območja.
(22) OPPN 46-01: Prenova in razširitev južnega dela Loke pri Zidanem Mostu
Aktivirajo se nepozidana stavbna zemljišča, revitalizira in reurbanizira južni del naselbinskega telesa za potrebe umestitve lokalno pomembnih terciarnih in kvartarnih dejavnosti ter bivanja. Osrednji ulični prostor naselja se artikulira s primarno stavbno struktura na enotni gradbeni liniji. Pritličja stavb naj bodo javna, v etažah je dovoljeno bivanje. V območju naj se vzpostavi urbana javna stavbna struktura v merilu pešca, linearno nanizana v smeri plastnic. Nova stavbna struktura naj bo v višini in krajini streh usklajena z izvornim jedrom naselja, hkrati pa sooblikuje kvalitetno mejo naselja. Oblikovanje stavbne strukture naj bo tako, da se v največji možni meri ohrani dominantnost obstoječe lokalne cerkve. Pri pripravi OPPN je potrebno upoštevati smernice in pridobiti mnenje glede varstva območja kulturne v vplivnem območju cerkve sv. Helene (EŠD 3113), vrtnoarhitekturna dediščina (EŠD 27813) in Loško-Račiško polje (EŠD 22621).
(23) OPPN 46-02: Ureditev Loke sever
Za potrebe terciarnih dejavnosti z bivanjem se aktivirajo nepozidana stavbna zemljišča. Revitalizira naj se obstoječa mreža javnega prostora, ob tem naj se vzpostavi tudi nova peš povezava (pešpot) do lokalnega pokopališča. Stavbna struktura glavne stavbe naj bo drobnega merila, načeloma tipa hiša na podeželju. Stavbni kubusi naj bodo orientirani v smeri plastnic, zastavljeni na enotnih gradbenih linijah. Strehe kubusov glavnih stavb naj bodo praviloma simetrične dvokapnice z naklonom 45 stopinj. Glavne stavbe naj sooblikujejo kvaliteten notranji javni prostor, robna stavbna struktura pa mejo naselbinskega telesa. Na severozahodnem delu območja naj se uredi in vzdržuje območje zelenih površin, namenjene predvsem prebivalcem soseske.
(24) OPPN 46-03: Park dvorca Loka in prenova zahodnega dela Loke
Območja se nameni za razvoj terciarnega sektorja in krepitev centralnih funkcij naselja. Predvidi naj se sanacija in revitalizacija tako osrednje strukturne osi kot zalednega dela z dopolnilno gradnjo, primerno glede na vlogo v naselju ter opredelitev urbanih zelenih površin.
Terciarne, kvartarne vsebine se razvijajo ob osrednjem javnem prostoru, bivanje pa v robnem, severozahodnem delu območja. Opredeli se javni prostor (razširitev ceste, pločnik …), ki naj omogoči sanacijo napajalne poti, ter opredelitev novih gradbenih enot na lokacijah nepozidanih zemljišč. V območju primarne osi je potrebna opredelitev nove stavbne strukture v morfološkem ustroju po vzoru izvornega jedra, trško-mestna hiša. Ta naj bo vzdolž obstoječe ceste vzpostavljena na enotnih gradbenih linijah. V stavbah je dovoljeno prepletanje javnih vsebin in bivanja, ki je lahko le v zgornjih etažah glavnih stavb. V zaledju se načrtuje vzpostavitev hortikulturnih vsebin oziroma parkovno ureditev in peš povezavo z osrednjim javnim prostorom. Pri pripravi OPPN je potrebno upoštevati smernice in pridobiti mnenje glede varstva območja kulturne dediščine – v vplivnem območju dvorca Loka (EŠD 10185), vrtnoarhitekturna dediščina (EŠD 27813) in Loško-Račiško polje (EŠD 22621).
(25) OPPN 46-05: Sanacija Loke vzhod
Revitalizira naj se obstoječa mreža javnega prostora, ob tem naj se vzpostavi tudi nova peš povezava do severnega zaledja. Reurbanizacija in urbanizacija stavbne strukture ob regionalni cesti s stavbno strukturo, vzpostavljeno na enotni gradbeni liniji. V zgornjih etažah glavnih stavb (npr. tipa trška hiša .th) je možno vzpostavljati tudi stanovanja. Pri pripravi OPPN je potrebno upoštevati smernice in pridobiti mnenje glede varstva območja kulturne dediščine – Loško-Račiško polje (EŠD 22621).
(26) OPPN 50-01: Sanacija območja razpršene gradnje (SORG) Malkovec
Območje razpršene gradnje se sanira s priključitvijo k obstoječemu naselju. Hkrati se opredeli nove gradbene enote za dopolnilne gradnje, namenjene bivanju. Stavbna struktura drobnega merila na obstoječi mreži javnega prostora naj bo tipološko enovita, umeščena na enotnih gradbenih linijah. V merilu krajine naj dopolnilna pozidava deluje homogeno k obstoječi pozidavi.
(27) OPPN 50-02: Center naselja Malkovec
Zagotovi naj se aktiviranje obstoječih nepozidanih stavbnih zemljišč oziroma urbanizacija obstoječega središčnega prostora, ki je prepoznan kot lokalno razvojno pomemben prostor za razvoj javnih funkcij. Nova urbana struktura srednjega in manjšega merila naj bo tipološko enovita, vzpostavljena na enotnih gradbenih linijah ter orientirana v smeri obstoječe poti. V merilu krajine naj dopolnilna pozidava deluje homogeno k obstoječi pozidavi. Pritličja glavnih stavb naj bodo javnega značaja. Stavbna struktura gospodarskega značaja naj bo po velikostnem merilu podrejena mikroambientu – okolju.
(28) OPPN 51-01: Sanacija območja razpršene gradnje (SORG) Metni Vrh
Območje razpršene gradnje se sanira z vzpostavitvijo novega naselja, hkrati se opredelijo nove gradbene enote za bivanje. Novo opredeljena stavbna struktura glavnih stavb naj bo drobnega merila, tipološko enovita na novi mreži javnega prostora. V merilu krajine naj nova pozidava deluje kot homogena prostorska enota. Vzporedno naj se uredijo gradbene linije. Višinski gabarit naj ne presega E1+M.
(29) OPPN-56-01: Rekreacijski park ob Savi – Orehovo
Raba vodnega in obvodnega sveta se v okviru načrtovane ureditve uskladi z varstvenimi vsebinami nadomestnega habitata. Na podlagi ugotovitev monitoringa v času obratovanja HE Boštanj se načrtujejo morebitni dodatni ukrepi za varstvo narave in okolja. Ugotovitve naj se upošteva pri določitvi dopustne rabe in posegov ter za načrtovanje morebitnih dodatnih ukrepov za zagotavljanje funkcij nadomestnega habitata ter športno-rekreativno rabo na območju urejanja. Na območju nadomestnega habitata je potrebno izvesti ukrepe, ki so bili predlagani v okviru presoje vplivov na okolje za varstvo posameznih živalskih vrst, zlasti dvoživk (hribski urh, zelena rega, pupek) v postopku priprave LN HE Boštanj. Z OPPN se na delu območja uredijo oziroma ohranijo površine z brežinami postopnega prehoda kopnega v vodo (neutrjene brežine z majhnim naklonom) in zalednimi površinami, zaraščenimi z obvodno vegetacijo enoletnic, redkim grmovjem ali manjšimi drevesi. Dopusti se ureditev za namene športnega ribolova. Pri izvajanju posegov v povezavi z dejavnostjo na območju zelenih površin naj se izvedejo vsi možni tehnični ukrepi, da bo vpliv na prisotne rastlinske in živalske vrste čim manjši. Primerna je tudi ponovna zasaditev obvodnega pasu. Ureditev športno-rekreativne vsebine naj bo oblikovno integrirana v razvijajoč se koncept vzdolž reke Save na tem odseku. Dovoljena je gradnja pristana – čolnarne po splošnih merilih pomožne stavbe. Čolnarna mora biti javno dostopna. Postavitev je možna le s soglasjem upravljavca vode in koncesijo občine. Občina določi plovni režim s posebnim predpisom v skladu z Zakonom o plovbi po celinskih vodah. V delu območja se uredijo površine za potrebe športno-rekreativnih vsebin (športni ribolov, čolnarjenje, sprehodi). Pri tem naj se načrtujejo vsi možni tehnični ukrepi za zmanjšanje vpliva na prisotne rastlinske in živalske vrste in integracijo v širšo krajino z zasaditvijo obvodnega rastja. K načrtovani prostorski ureditvi podajo usmeritve in mnenja pristojni državni nosilci urejanja prostora za področja varstva narave, krajine in voda.
(30) OPPN 57-01 Stanovanjska soseska Orešje
Del naselja naj se sanira z aktiviranjem nepozidanih zemljišč in z opredelitvijo dopolnilne pozidave za bivanje v podeželskem okolju. Stavbna struktura naj kvalitetno sooblikuje tako zahodno mejo naselja kot tudi smiselno zaključuje strnjeno pozidavo stanovanjske soseske. Opredeli se dopolnitev notranje mreže javnega prostora. Stavbna struktura naj bo v velikostnem merilu obstoječe izvorne naselbinske strukture. Vzpostavi naj se pozidava enodružinskih stavb drobnega merila s slemeni, orientiranimi v smeri lokalne ceste, načeloma po merilih stavbe tipa hiša na podeželju, načeloma zastavljena na enotnih gradbenih linijah.
(31) OPPN 59-01 Osredek pri Krmelju
Ureditev južnega del območja razpršene poselitve zaselka avtohtone poselitve je potrebno sanirati z oblikovanjem roba naselja. Umestitev objektov naj sledi poselitvenemu vzorcu s smerjo pozidave obstoječih stavb.
(32) OPPN 62-01: Sanacija območja razpršene gradnje (SORG) Pečje
Območje razpršene gradnje se sanira s formiranjem novega naselja, pri čemer se opredeli nove gradbene enote za dopolnilne gradnje. Na območju se zagotavlja bivanje na podeželju v individualnih stanovanjskih hišah in možne dopolnilne dejavnosti v kmetijstvu. Opredeli naj se dopolnilna mreža javnega prostora. Vzporedno naj se uredijo tudi gradbene linije. Stavbna struktura naj načeloma odgovarja merilom stavbne strukture, opredeljene v merilih tipa GE s končnico .vs. V merilu krajine naj nova pozidava deluje kot homogena prostorska enota.
(33) OPPN 63-01: Širitev naselja Pijavice
S prostorsko ureditvijo se aktivirajo nezazidane površine ter širi naselje za potrebe bivanja na podeželju. Zagotovi se sanacija obstoječega javnega prostora in zagotovi dostop do novo oblikovanih GE.
(34) OPPN 74-01: Prenova vzhodnega dela Račice
Zagotovi se sanacija degradiranega območja z aktiviranjem nepozidanih zemljišč oziroma opredelitev dopolnilne pozidave ter vzpostavitev novih stanovanjskih površin za bivanje in dejavnosti v podeželskem okolju. Načrtuje se sanacija in revitalizacija osrednjega dela naselja, tako stavbne strukture kot javnega prostora. Ob regionalni cesti naj bo stavbna struktura vzpostavljena na enotni gradbeni liniji. Nujno potrebna je opredelitev sekundarne notranje mreže javnega prostora za dostop vsem novo vzpostavljenim gradbenim enotam. Stavbna struktura naj ima enovito krajino streh, praviloma dvokapno streho z naklonom 45° (višina stavb, barve kritine). Kubusi naj bodo orientirani v smeri plastnic oziroma zastavljeni tako, da omogočajo kvalitetno dopolnitev k obstoječi zasnovi tega dela naselja. Pri pripravi OPPN je potrebno upoštevati smernice in pridobiti mnenje glede varstva območja kulturne dediščine – Loško-Račiško polje (EŠD 22621).
(35) OPPN 76-02: Poslovna cona Radna
Prostorska ureditev naj zagotavlja pogoje za razvoj proizvodnih in poslovnih dejavnosti.
Poleg poslovnih in proizvodnih enot se dopolnilno dopustijo umestitve tudi za dejavnosti (enote) kvartarnega sektorja. Pomembna je skladnost celotne ureditve in njeno razmerje kot celote tako v razmerju do že obstoječih gospodarskih enot, kot do območja predvidenih zelenih površin, za šport in rekreacijo v zahodnem delu območja. Osnovna strukturna os območja naj bo v smeri regionalne ceste Sevnica–Trebnje, potrebna pa je opredelitev nove napajalne mreže javnega prostora. Urbana stavbna struktura naj bo srednjega in večjega merila (poslovne stavbe in objekti za proizvodnjo) z ravnimi strehami in enostavnimi linijami, visoka do največ treh etaž. Tlorisni in višinski gabariti ter oblikovanje stavb naj se prilagodijo značaju širšega prostora. Ob osnovni komunikacijski poti naj se umeščajo poslovni objekti in javna parkirišča, v zaledju parcel pa proizvodni objekti, servisi in skladišča. Proti glavni cesti naj bo vzpostavljena zelena cezura – hortikulturna površina, ki naj omogoča peš povezavo z v zahodnem delu območja predvidenim športno-rekreativnim območjem. V območju se nahaja enota kulturne dediščine Radna – Tariški dvorec (EŠD 17317). Vsi posegi v vplivnem območju Tariškega dvorca morajo biti podrejeni prostorskemu konceptu, pojavnosti in vlogi kulturne dediščine v širšem prostoru. Z avtohtonimi listopadnimi drevesi naj se omilijo morebitni negativni vizualni stiki med novogradnjami, dvorcem in širšim obrečnim prostorom.
(36) OPPN 81-02: Stanovanjska soseska pod gradom v Sevnici
Vzpostavi se nove stanovanjske površine z načrtovanim novim javnim prostorom. Poleg bivanja se dopustijo dopolnilne dejavnosti terciarnega značaja. Nova urbana struktura naj ima primerno razvit tako javni prostor, razmerje do uličnega prostora kot tudi namembnosti primerno hortikulturne ureditve. Stavbna struktura iste namembnosti (npr. stanovanjske hiše) naj bodo tipološko poenotene. Tudi velikostno naj bodo stavbni kubusi enake vrste, primerljivi. Vzdolž nove dovozne strukture osi območja imajo lahko pritličja glavnih stavb tudi javne vsebine. Pomembna je skladnost celotne ureditve in njeno razmerje kot celote tako v razmerju do obstoječega stanovanjske soseske na zahodu, kot do dela izvornega jedra naselja na vzhodu z območjem gradu. Na SZ delu območja OPPN, ki sega na zavarovano območje spomenika Sevnica – Naselbina Dobrava (EŠD 14752), posegi niso dopustni, zato naj se ohranijo zelene površine. Pred vsemi posegi pri urejanju zelenih površin je potrebno izvesti predhodne arheološke raziskave. Pri pripravi OPPN je potrebno upoštevati smernice in pridobiti mnenje glede varstva območja arheološke dediščine Sevnica – Naselbina Dobrava (EŠD 14752).
(37) OPPN 81-03: Stanovanjska soseska Pungrt
Sanacija oziroma urbanizacija vzhodnega dela Sevnice se načrtuje za potrebe bivanja z aktiviranjem nepozidanih stavbnih zemljišč ter opredelitvijo novih razvojnih možnosti, stavbnih zemljišč za vzpostavitev novih stanovanjskih površin. Hkrati naj se oblikuje kvalitetna meja naselja s smiselno zaključitvijo v strnjeno pozidavo oziroma stanovanjsko sosesko individualnih stanovanjskih stavb. Vzpostavi naj se stavbna struktura enostanovanjskih stavb z osnovnim kubusom dimenzij 12,0 x 9,0 m. Višinski gabarit stavbne strukture naj ne presega E1+M, s tem da je na delu območja z naklonom (nagib) možna vzpostavitev tudi kletne etaže. Stavbna struktura naj se v obcestnem delu obstoječe lokalne javne poti zgosti v linijah vzdolž plastnic. Stavbna struktura naj bo mreži poti zastavljena na enotnih gradbenih linijah. Opredelitev možnosti gradnje novih individualnih ali vrstnih bivalnih enot – tematske stavbne strukture primerljivega merila naj bodo načeloma v skladu z merili tipa GE .vs.
(38) OPPN 81-04: Ob industrijski coni v Sevnici
Načrtuje se gospodarska cona za gospodarske enote manjšega in srednjega velikostnega merila za proizvodnjo, obrt in storitve. Organizacija gradbenih enot in stavbne strukture vzdolž osrednjega javnega prostora naj se izvede v skladu z naslednjimi merili:
– sooblikovanje v prostorskem smislu GC kot prostorske celote v razmerju do kulturne krajine (uskladitev višinskih gabaritov, zniževanje in zmanjševanje kubusov na zunanjih robovih, ozelenitev le-teh robov);
– oblikovanje skupnega javnega prostora (enotne gradbene linije);
– enoten koncept uvozov in priključevanja na GJI;
– stavbni kubusi naj bodo elementarnih geometrijskih oblik z ravnimi površinami;
– strehe naj bodo oblikovno ravne.
(39) OPPN 81-05: Stanovanjska soseska Šmarje-Rtiče
Sanacija severnega dela naselja se izvede z aktiviranjem nepozidanih stavbnih zemljišč ter opredelitvijo novih razvojnih možnosti, stavbnih zemljišč za vzpostavitev površin za bivanje v individualnih stanovanjskih stavbah. Stavbna struktura drobnega merila, tipološko enovita poenotena na enotni gradbeni liniji novo opredeljenega sekundarnega javnega prostora (ceste, pločnik …). Dovozna cesta naj bo smiselno navezana na mrežo javnega prostora obstoječe stanovanjske soseske v soodvisnosti od geomorfologije zemljišča. Stavbna struktura ima enovito krajino streh (višina stavb, barve kritine, naklon …) zastavljeno tako, da omogoča kvalitetno dopolnitev k obstoječemu delu naselja.
(40) OPPN 81-06: Stanovanjska soseska Ribniki
Aktivirajo se nepozidana stavbna zemljišča za zaključeno stanovanjsko sosesko. Opredeli se nova mreža javnega prostora in sekundarnih ulic (ceste, pločnik …) po globini območja, ki bo omogočal dostop do novih GE. Nova urbana struktura naj bo orientirana vzdolž plastnic, glavne stavbe naj bodo organizirane na enotni gradbeni liniji. Stavbna struktura iste namembnosti (npr. stanovanjske hiše) naj bo tipološko poenotena z enovito krajino streh (višina stavb, geometrija streh, barve kritine …). Javni prostor naj bo pretočen (brez slepih ulic).
(41) OPPN 81-08: Staro jedro Sevnice
Zagotovi naj se izvedljivosti programov centralnih dejavnosti ter razvojno prostorske (nekdanji trg z gradom) in umetnostno zgodovinske prenove jedra, v skladu z vlogo in pomenom v širšem prostoru. Programi kvartarnega in terciarnega sektorja, zlasti storitev, naj bodo prilagojeni strukturi in zmogljivosti prostora in stavb. Zagotavlja naj se revitalizacija in prostorska ohranitev izvornega prostorskega koncepta jedra in razmerij med gradom, trgom in reko Savo. Utilitarni elementi ureditve (parkirne površine, servisni programi …) morajo biti integrirani v primarno stavbno strukturo na način, da se izpostavijo ambientalno prostorske in arhitekturne ter zgodovinsko pričevalne vrednote prostora. V skladu z merili pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in merili prostora se zasnuje prostorski koncept s predhodno idejno zasnovo. Za območje varovane kulturne dediščine, naselbinski spomenik Sevnica – Staro mestno jedro (EŠD9280), Sevnica – Trški dvorec (EŠD 14754) je potrebno izdelati konservatorski načrt za prenovo, ki je podlaga za pripravo OPPN. Pri pripravi OPPN je za vse ostale enote potrebno pridobiti kulturnovarstvene smernice in mnenje.
(42) OPPN 81-09: Izvorno jedro Sevnice – vzhodni del
Načrtuje se ureditev območja zgodovinskega jedra Sevnica pod sevniškim gradom s sanacijo in revitalizacijo jedra. Zagotavlja se celovita prenova v skladu z vlogo in pomenom jedra za razvoj programov središčnih dejavnosti z bivanjem, zlasti za vsebine kvartarnega in terciarnega sektorja. Pri tem se upošteva zmogljivosti prostora in stavbnega fonda.
Revitalizacija ter implementacija novih izrazito urbano tvornih vsebin naj upošteva zgodovinski prostorski koncept trga in zagotavlja ohranitev obstoječega kvalitetnega razmerja do gradu, reke Save in območja pokopališča. Ob potokih naj se varuje obvodna vegetacija. Na mestih, kjer ohranitev obstoječe vegetacije ni možna, naj se le-ta nadomesti z novimi avtohtonimi drevesnimi vrstami. Obstoječa stavbna struktura naj se, v sklopu pripadajočih gradbenih enot do sprejetja v tipu GE s končnico .tm, ureja v skladu z naslednjimi merili: višinski gabarit ne sme presegati gabaritov obstoječih okoliških stavb. Dovoljena je nadomestna gradnja na istem mestu ali v neposredni bližini objekta, ki se nadomešča, oziroma vzdrževalna dela na obstoječih stavbah, pri čemer je potrebno upoštevati arhitekturne ambientalne značilnosti stavbe, tlorisne in vertikalne gabarite, gradbene linije in smer slemena. Ohranjajo naj se obstoječi nakloni in tipi streh. Sprememba odmika je možna zaradi geološke nestabilnosti terena. Barvo in teksturo strešne kritine je potrebno prilagoditi v območju prevladujočemu tipu. Stara stavba se v tem primeru odstrani. Nadzidave so dovoljene le do višinskega gabarita okoliških obstoječih stavb. Nova stavba naj načeloma ohranja isto namembnost kot objekt, ki se nadomešča. Spremembe namembnosti so možne le za dejavnosti, ki imajo mestotvoren značaj – trgovina, gostinstvo, izobraževanje ipd. pod pogojem, da je za novo dejavnost primerno urejen dostop in dostava. Spremembe namembnosti podstrešij v bivalne namene je možna v skladu s smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Za vse posege je potrebno pridobiti predhodne pogoje in soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Podporni zidovi so dovoljeni le v primeru, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Obdelani morajo biti z naravnimi materiali lokalnega izvora. Na območju se nahajajo naslednje enote varovane kulturne dediščine, Trški dvorec (EŠD 14754), Sevnica – Staro mestno jedro (EŠD 9280), Sevnica – Hiša Glavni trg 17 (EŠD 18545), Sevnica – Župnišče (EŠD 18533), Sevnica – Hiša Glavni trg 11 (EŠD 18548), Sevnica – Hiša Glavni trg 9 (EŠD 18534), Sevnica – Hiša Florjanska 1 (EŠD 18554), Sevnica – Hiša Glavni trg 8 (EŠD 18535), Sevnica – Hiša Glavni trg 10 (EŠD 18549), Sevnica – Hiša Glavni trg 14 (EŠD 18547), Sevnica – Hiša Glavni trg 16 (EŠD 18546), Sevnica – Hiša Cesta na grad 24 (EŠD 18555), Sevnica – cerkev sv. Nikolaja (EŠD 3346), Sevnica – Kovačija Staroveški (EŠD 29658), Sevnica – Hiša Glavni trg 18 (EŠD 18544), Sevnica – Hiša Glavni trg 20 (EŠD 18542), Sevnica – Hiša Glavni trg 22 (EŠD 18540), Sevnica – Hiša Glavni trg 24 (EŠD 18539), Sevnica – Hiša Glavni trg 26 (EŠD 18537), Sevnica – Hiša Glavni trg 28 (EŠD 18536), Sevnica – Hiša Glavni trg 30 (EŠD 18520), Sevnica – Hiša Glavni trg 32 (EŠD 18522), Sevnica – Grajska kašča (EŠD 14759), Sevnica – Hiša Glavni trg 38 (EŠD 18526), Sevnica – Hiša Glavni trg 40 (EŠD 18528), Sevnica – Hiša Glavni trg 42 (EŠD 18530), Sevnica – Hiša Glavni trg 44 (EŠD 18531), Sevnica – Hiša Glavni trg 46 (EŠD 18532), Sevnica – Hiša Glavni trg 41 (EŠD 18529), Sevnica – Hiša Glavni trg 39 (EŠD 18527), Sevnica – Hiša Glavni trg 37 (EŠD 18525), Sevnica – Hiša Glavni trg 35 (EŠD 18524), Sevnica – Hiša Glavni trg 33 (EŠD 18523), Sevnica – Hiša Glavni trg 31 (EŠD 18521), Sevnica – Hiša Glavni trg 29 (EŠD 18519), Sevnica – Hiša Glavni trg 25 in 27 (EŠD 18538), Sevnica – Znamenje sv. Martina (EŠD 14755). Za območje varovane kulturne dediščine, naselbinski spomenik Sevnica – Staro mestno jedro (EŠD9280), Sevnica – Trški dvorec (EŠD 14754), je potrebno izdelati konservatorski načrt za prenovo, ki je podlaga za pripravo OPPN. Pri pripravi OPPN je za vse ostale enote potrebno pridobiti kulturnovarstvene smernice in mnenje.
(43) OPPN 81-10: Revitalizacija novega centra pod gradom
Revitalizacija območja s pozidavo intenzivne urbane stavbne strukture se načrtuje za razvoj centralnih dejavnosti v obcestnem delu in krepitev javnih funkcij naselja v zalednem predelu mesta. V vhodnem zaledju ceste, opredelitev razvojnih možnosti za vzpostavitev novih stavbnih zemljišč za programe terciarnih in kvartarnih dejavnosti ter bivanje.
Nova urbana stavbna struktura naj se organizira ob obstoječi prometnici, strukturni osi. Stavbna struktura manjšega in srednjega merila enotnega tipa, trško-mestna hiša, ki naj bo vzdolž obstoječe ceste vzpostavljena na enotnih gradbenih linijah tako, da bo kvalitetno artikulirala osrednji javni prostor predela (pločnik …), naj bo orientirana v vzdolž plastnic in ceste. Dovoljeno je prepletanje javnih vsebin in bivanja, ki je lahko le v zgornjih etažah glavnih stavb. V vhodnem zalednem delu naj se opredelijo bivalne GE, manjša soseska s stavbno strukturo drobnega merila enega tipa. Kubusi naj bodo na enotni gradbeni liniji sekundarnega javnega prostora, z enovito krajino streh (višina stavb, barve kritine, naklon …). Stavbni kubusi naj imajo praviloma simetrične dvokapnice z naklonom 45 stopinj.
(44) OPPN – 81-13: Ureditev vzhodnega dela jedra Sevnice
Načrtuje se ureditev območja zgodovinskega jedra Sevnica pod Sevniškim gradom s sanacijo in revitalizacijo jedra. Zagotavlja se celovita prenova v skladu z vlogo in pomenom jedra za razvoj programov središčnih dejavnosti z bivanjem, zlasti za vsebine kvartarnega in terciarnega sektorja. Pri tem se upošteva zmogljivosti prostora in stavbnega fonda. OPPN se pripravi na podlagi konservatorskega načrta prenove starega jedra Sevnice. Revitalizacija ter implementacija novih izrazito urbano tvornih vsebin naj upošteva zgodovinski prostorski koncept trga in zagotavlja ohranitev obstoječega kvalitetnega razmerja do gradu, reke Save in območja pokopališča. Ob potokih naj se varuje obvodna vegetacija. Na mestih, kjer ohranitev obstoječe vegetacije ni možna, naj se le ta nadomesti z novimi avtohtonimi drevesnimi vrstami. Obstoječa stavbna struktura naj v sklopu pripadajočih gradbenih enot, do sprejetja v tipu GE s končnico .tm, urejajo v skladu z naslednjim merilom: višinski gabarit ne sme presegati gabarit obstoječih okoliških stavb. Dovoljena je nadomestna gradnja na istem mestu ali v neposredni bližini objekta, ki se nadomešča oziroma vzdrževalna dela na obstoječih stavbah, pri čemer je potrebno upoštevati arhitekturne ambientalne značilnosti stavbe, tlorisne in vertikalne gabarite, gradbene linije in smer slemena. Ohranjajo naj se obstoječi nakloni in tipi streh. Sprememba odmika je možna zaradi geološke nestabilnosti terena. Barvo in teksturo strešne kritine je potrebno prilagoditi v območju prevladujočemu tipu. Stara stavba se v tem primeru odstrani. Nadzidave so dovoljene le do višinskega gabarita okoliških obstoječih stavb. Nova stavba naj načeloma ohranja isto namembnost kot objekt, ki se nadomešča. Spremembe namembnosti so možne le za dejavnosti, ki imajo mestotvoren značaj – trgovina, gostinstvo, izobraževanje ipd., pod pogojem, da je za novo dejavnost primerno urejen dostop in dostava. Spremembe namembnosti podstrešij v bivalne namene je možna v skladu s smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Za vse posege je potrebno pridobiti predhodne pogoje in soglasje pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Podporni zidovi so dovoljeni le v primeru, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Obdelani morajo biti z naravnimi materiali lokalnega izvora. V območju načrtovanja se nahajajo enote kulturne dediščine, Sevnica – Staro mestno jedro (EŠD 9280), Sevnica – Cerkev sv. Florijana (EŠD 3347), Sevnica – Hiša Florjanska 1 (EŠD 1855), Sevnica – Hiša Florjanska 4 (EŠD 18553), Sevnica – Hiša Glavni trg 2 (EŠD 18543). Za območje varovane kulturne dediščine, naselbinski spomenik Sevnica – Staro mestno jedro (EŠD9280), Sevnica – Trški dvorec (EŠD 14754), je potrebno izdelati konservatorski načrt za prenovo, ki je podlaga za pripravo OPPN. Pri pripravi OPPN je za vse ostale enote potrebno pridobiti kulturnovarstvene smernice in mnenje.
(45) OPPN – 81-14: Ureditev zahodnega dela jedra Sevnice
Načrtuje se ureditev območja zgodovinskega jedra Sevnica pod Sevniškim gradom s sanacijo in revitalizacijo jedra. Zagotavlja se celovita prenova v skladu z vlogo in pomenom jedra za razvoj programov središčnih dejavnosti z bivanjem, zlasti za vsebine kvartarnega in terciarnega sektorja. Pri tem se upošteva zmogljivosti prostora in stavbnega fonda.
Revitalizacija ter implementacija novih izrazito urbanotvornih vsebin naj upošteva zgodovinski prostorski koncept trga in zagotavlja ohranitev obstoječega kvalitetnega razmerja do gradu, reke Save in območja pokopališča. Ob potokih naj se varuje obvodna vegetacija. Na mestih, kjer ohranitev obstoječe vegetacije ni možna, naj se le-ta nadomesti z novimi avtohtonimi drevesnimi vrstami. Obstoječa stavbna struktura naj v sklopu pripadajočih gradbenih enot, do sprejetja v tipu GE s končnico .tm, urejajo v skladu z naslednjimi merili: višinski gabarit ne sme presegati gabaritov obstoječih okoliških stavb. Dovoljena je nadomestna gradnja na istem mestu ali v neposredni bližini objekta, ki se nadomešča oziroma vzdrževalna dela na obstoječih stavbah, pri čemer je potrebno upoštevati arhitekturne ambientalne značilnosti stavbe, tlorisne in vertikalne gabarite, gradbene linije in smer slemena. Ohranjajo naj se obstoječi nakloni in tipi streh. Sprememba odmika je možna zaradi geološke nestabilnosti terena. Barvo in teksturo strešne kritine je potrebno prilagoditi v območju prevladujočemu tipu. Stara stavba se v tem primeru odstrani. Nadzidave so dovoljene le do višinskega gabarita okoliških obstoječih stavb. Nova stavba naj načeloma ohranja isto namembnost kot objekt, ki se nadomešča. Spremembe namembnosti so možne le za dejavnosti, ki imajo mestotvoren značaj- trgovina, gostinstvo, izobraževanje ipd., pod pogojem, da je za novo dejavnost primerno urejen dostop in dostava. Spremembe namembnosti podstrešij v bivalne namene je možna v skladu s smernicami glede varovanja kulturne dediščine. Za vse posege je potrebno pridobiti predhodne pogoje in soglasje pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Podporni zidovi so dovoljeni le v primeru, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Obdelani morajo biti z naravnimi materiali lokalnega izvora. V območju načrtovanja se nahajajo enote kulturne dediščine: Sevnica – Hiša Kvedrova 1 (EŠD 18552), Sevnica – Hiša Kvedrova 10 (EŠD 18551), Sevnica – Vila Kvedrova 19 (EŠD 18550) in Sevnica – Staro mestno jedro (EŠD 9280). Za območje varovane kulturne dediščine, naselbinski spomenik Sevnica – Staro mestno jedro (EŠD9280), Sevnica – Trški dvorec (EŠD 14754) je potrebno izdelati konservatorski načrt za prenovo, ki je podlaga za pripravo OPPN. Pri pripravi OPPN je za vse ostale enote potrebno pridobiti kulturnovarstvene smernice in mnenje.
(46) OPPN 86-01: Sanacija območja razpršene gradnje in preobrazba naselja Spodnje Vodale
Sanacija degradiranega južnega dela vasi se načrtuje s priključitvijo območja razpršene gradnje k obstoječemu naselju ter aktiviranjem nepozidanih stavbnih zemljišč z opredelitvijo dopolnilne pozidave. Potrebna je opredelitev novega javnega prostora po globini za novi del naselja. Območje se nameni bivanju v podeželskem okolju. Opredelitev napajalne mreže javnega prostora iz osrednje osi naselja naj omogoča dostop do vseh novo opredeljenih GE. Oblikovanje stavbne strukture individualnih enodružinskih stavb, glavnih stavb, naj izhaja iz tipa hiša na podeželju. Stavbni kubusi in slemena naj bodo v obcestnem delu glavne poti orientirani vzdolž javnega prostora oziroma v smeri plastnic in naravnih robov.
(47) OPPN 89-01: Sanacija in preobrazba naselja Studenec – sever
Z aktiviranjem nepozidanih stavbnih zemljišč in opredelitvijo dopolnilne pozidave ter novih razvojnih možnosti se vzpostavijo nove stanovanjske površine za bivanje v individualnih stanovanjskih hišah. V območju opredeljenega javnega prostora osrednje osi se omogočijo centralne dejavnosti primerne opredeljeni stavbni strukturi.
Obstoječa mreža javnega prostora osrednje prometnice naselja se sanira ter opredeli dopolnitev severno nad njo. Ob obstoječi lokalni osi naj se vzpostavi dopolnilna stavbna struktura, v katerih so pritličja stavb lahko javnega značaja. Vzdolž obstoječe primarne strukture osi naj bodo glavne stavbe organizirane na enotni gradbeni liniji. Glavna stavba naj bo tipa trško-mestna hiša. Stavbni kubusi in slemena naj bodo orientirani v smeri obstoječega javnega prostora. Priporočljiva je navezava (vsaj pešpot) iz potencialnega središčnega prostora oziroma osi do predvidene parkovne ureditve pod lokalno dominanto. Na severu območja naj se v novo opredeljeni stanovanjski soseski vzpostavi pretočna mreža napajalnih poti, ki bo omogočala dostop do vseh novih GE. Oblikovanje stavbne strukture enostanovanjskih individualnih hiš za potrebe bivanja naj izhaja iz izvorne stavbne strukture, katerih kubusi in slemena naj bodo orientirani v smeri plastnic. Stavbna struktura naj sooblikuje kvalitetno severno mejo naselbinskega telesa. Pri pripravi OPPN je potrebno upoštevati smernice in pridobiti mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije glede varstva območja kulturne dediščine – v vplivnem območju cerkve Marijinega brezmadežnega spočetja (EŠD 2361).
(48) OPPN 89-02: Sanacija in preobrazba naselja Studenec – vzhod
Prostorska ureditev naj zagotavlja sanacijo severovzhodnega dela vasi in aktiviranje prostorskih rezerv ter širitev naselja za bivanje in kmetijsko dejavnost na podeželju. Sanacija obstoječe mreže javnega prostora osrednje prometnice naselja ter opredelitev nove napajalne mreže se načrtuje tako, da bo omogočen dostop do vseh novih GE. V severovzhodnem delu se vzpostavi napajalna pot po globini. Oblikovanje stavbne strukture individualnih stavb za potrebe bivanja naj izhaja iz tipa glavne stavbe hiša na podeželju. Stavbni kubusi in slemena naj bodo v obcestnem delu glavne poti orientirani vzdolž javnega prostora. Pri pripravi OPPN je potrebno upoštevati smernice in pridobiti mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije glede varstva območja kulturne dediščine – v vplivnem območju cerkve Marijinega brezmadežnega spočetja (EŠD 2361).
(49) OPPN 89-03: Sanacija in preobrazba naselja Studenec – jug
Opredelitev dopolnilne pozidave ter sanacija obstoječe mreže javnega prostora osrednje prometnice naselja ter opredelitev nove stanovanjske soseske severno nad njo.
Aktiviranje nepozidanih stavbnih zemljišč in širitev naselja z dopolnilno pozidavo se načrtuje za potrebe bivanja v individualnih stanovanjskih hišah in centralne dejavnosti z bivanjem v območju osrednje osi. Ob obstoječi lokalni osi naj se vzpostavi dopolnilna stavbna struktura, v katerih so pritličja stavb lahko javnega značaja. Vzdolž obstoječe primarne strukture osi naj bodo glavne stavbe organizirane na enotni gradbeni liniji. Glavna stavba naj bo tipa trško-mestna hiša. Stavbni kubusi in slemena naj bodo orientirani v smeri obstoječega javnega prostora. Priporočljiva je navezava (vsaj pešpot) iz potencialnega središčnega prostora oziroma osi do predvidene parkovne ureditve pod lokalno dominanto. Na severu območja naj se v novo opredeljeni stanovanjski soseski vzpostavi pretočna mreža napajalnih poti. Oblikovanje stavbne strukture enostanovanjskih individualnih hiš za potrebe bivanja naj izhaja iz izvorne stavbne strukture, katerih kubusi in slemena naj bodo orientirani v smeri plastnic. Stavbna struktura naj sooblikuje kvalitetno severno mejo naselbinskega telesa. Pri pripravi OPPN je potrebno upoštevati smernice in pridobiti mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije glede varstva območja kulturne dediščine – v vplivnem območju cerkve Marijinega brezmadežnega spočetja (EŠD 2361).
(50) OPPN-91-01: Stanovanjska soseska Šentjanž – severozahod
Aktivirajo se nepozidana stavbna zemljišča. Opredeli naj se mreža javnega prostora v pretočni sistem, ki naj omogoča dostop do vseh novo opredeljenih GE. Umestitev stavbnih kubusov drobnega merila v smeri plastnic naj bo tipološko poenotena na enotnih gradbenih linijah. Merilo stavb in oblikovanje naj bo tako, da omogoča kvalitetno dopolnitev k obstoječemu delu naselbinskega telesa. Strehe naj bodo oblikovane kot dvokapne strehe.
(51) OPPN-91-02: Stanovanjska soseska Šentjanž – vzhod
Nepozidana stavbna zemljišča se aktivirajo za potrebe bivanja oziroma zelene površine za šport in rekreacijo. OPPN je potreben zaradi opredelitve javnega prostora, ki bo omogočal dostop do vseh GE. Vzpostavi naj se napajalna cesta do enolinijsko zasnovane pozidave z glavnimi stavbami na enotni gradbeni liniji. Slemena kubusov naj bodo orientirana v smeri plastnic. Stavbna struktura naj bo oblikovana tako, da tvori kvalitetno vzhodno mejo naselbinskega telesa. Pri pripravi OPPN je potrebno upoštevati smernice in pridobiti mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije glede varstva območja kulturne dediščine, vplivno območje cerkve sv. Janeza Krstnika (EŠD 2427).
(52) OPPN-91-03: Stanovanjska soseska Šentjanž – jug
Nepozidana stavbna zemljišča se zapolnijo z dopolnilno stavbno strukturo. OPPN je potreben zaradi opredelitve javnega prostora in zagotavljanja dostopov do novih GE – napajalne poti do novih GE naj se zagotavlja iz JV na strani odprtega prostora. Dopolnilna gradnja naj se izvede s stavbnimi kubusi, orientiranimi v smeri plastnic. Streha naj bo oblikovana kot dvokapna streha. Pri pripravi OPPN je potrebno upoštevati smernice in pridobiti mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije glede varstva območja kulturne dediščine, vplivno območje cerkve sv. Janeza Krstnika (EŠD 2427).
(53) OPPN-91-04: Revitalizacija naselja Šentjanž
OPPN je potreben za aktiviranje nepozidanih stavbnih zemljišč ter reurbanizacijo vzhodnega dela vasi. Opredeli naj se nov javni prostor po globini poselitvenega območja.
Načrtuje naj se bivanje v individualnih stanovanjskih hišah in dejavnosti, ki se lahko razvijajo v stavbni strukturi podeželskega okolja, v zaledju pa tudi manjša gospodarska enota. Oblikovanje stavbne strukture individualnih stavb drobnega merila za potrebe bivanja naj izhaja iz tipa glavne stavbe hiša na podeželju. Kubusi, orientirani v smeri plastnic, naj imajo enovito krajino streh, naklona strešin praviloma 45° (višina stavb, barve kritine, naklon …) zastavljeno tako, da omogoča kvalitetno dopolnitev k obstoječemu delu naselja. V obcestnem delu naj bodo stavbni kubusi orientirani vzdolž javnega prostora, vzpostavljeni na enotni gradbeni liniji. Pritličja le-teh so lahko javna. V obcestnem delu glavne ceste lahko oblikovanje kubusov izhaja tudi iz tipa stavbe trško-mestna hiša. Stavbna struktura v zaledju opredeljene gospodarske enote naj bo srednjega merila z enostavnim oblikovanjem. Pri pripravi OPPN je potrebno upoštevati smernice in pridobiti mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije glede varstva območja kulturne dediščine – vplivno območje cerkve sv. Janeza Krstnika (EŠD 2427).
(54) OPPN-91-05: Stanovanjska soseska Šentjanž Gaj
Aktivirajo se nepozidana stavbna zemljišča. Za vzpostavitev soseske je potrebna opredelitev notranje mreže javnega prostora. Opredelitev tematske strukture, stanovanjske enote naj bodo načelno enega tipa, z enovito strukturo krajine streh. Dopolnilna stavbna struktura naj se načeloma razvija v merila glavne stavbe tipa hiša na podeželju.
(55) OPPN-94-01: Revitalizacija naselja Šmarčna
Revitalizacija dela naselja naj se izvaja na podlagi redefinicije javnega prostora, z aktiviranjem nepozidanih stavbnih zemljišč ter z opredelitvijo dopolnilne gradnje ter novih razvojnih možnosti za vzpostavitev novih bivalnih enot. Omogoči naj se pogoje za bivanje, kmetijsko dejavnost z manjšimi gospodarskimi enotami, združljivimi z merili intenzivnega podeželskega okolja, ki jih je mogoče vzpostaviti v stavbni strukturi lokalnega vaškega merila. Vzpostavi naj se stavbna struktura drobnega merila, tipološko enovita, poenotena na enotni gradbeni liniji osnovnega javnega prostora. Zagotovi naj se enovitost oblikovanja krajine streh, ohranja naj se obstoječa orientacija streh, prečno na strugo reke Save. Višinsko in tlorisno merilo stavb naj izhaja iz meril obstoječe stavbne strukture. Obstoječe pomožne gospodarske stavbe, kozolci na vzhodu, naj se ohranjajo. V sklopu priprave OPPN je potrebno pridobiti kulturnovarstvene smernice in mnenje.
(56) OPPN-100-02: Gospodarska cona Tržišče
OPPN je potreben za opredelitev novih razvojnih možnosti za vzpostavitev gospodarske cone za več enot manjšega in srednjega velikostnega merila za proizvodnjo ter terciarne dejavnosti, predvsem obrt in storitve. Hkrati se načrtuje sanacija obstoječih poselitvenih enot v novo naselje. Organizacija novih gradbenih enot ter vzpostavitev nove skupne mreže javnega prostora z enotnimi gradbenimi linijami. Osnovna napajalna pot po globini območja naj bo v smeri severovzhod–jugozahod. Proti severnemu pobočju naj se vzpostavi zelena cezura. Stavbna struktura gospodarske cone naj se v razmerju do kulturne krajine oblikuje kot prostorska celota, uskladitev višinskih gabaritov, zniževanje in zmanjševanje kubusov na vizualno izpostavljenih zunanjih robovih, ozelenitev robov. Stavbni kubusi naj bodo enostavnih geometrijskih oblik z ravnimi površinami. Strehe naj bodo oblikovne kot ravne strehe.
(57) OPPN-100-04: Prenova in revitalizacija izvornega jedra Tržišče
OPPN je potreben za sanacijo in reurbanizacijo območja v intenzivnejšo urbano strukturo s vsebinami terciarnega in kvartarnega sektorja ter za pozidavo nepozidanih stavbnih zemljišč. Načrtuje se rekonstrukcijo javnega prostora in napajanih poti do vseh GE. Dovoljeno je prepletanje javnih vsebin in bivanja, ki je lahko le v zgornjih etažah glavnih stavb. Stavbna struktura naj bo vzdolž obstoječe primarne ceste vzpostavljena na enotnih gradbenih linijah. Pri pripravi OPPN je potrebno upoštevati smernice in pridobiti mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije glede varstva območja kulturne dediščine, vplivno območje cerkve Sv. Trojice (EŠD 2612).
(58) OPPN 100-05: Ayurveda Gune Center
V skladu s strategijo spodbujanja trajnostnega razvoja podeželja se območje načrtuje za razvoj turizma posebnega pomena in s specifičnimi programi terciarnih in kvartarnih dejavnosti v povezavi z zdravstvenimi storitvami. Potrebna je sanacija in revitalizacija zaledne strukturne osi ter ureditev zelenih površin znotraj območja. Predvidene so terciarne in kvartarne dejavnosti, specializirane zasebne zdravstvene storitve ter začasno bivanje v sklopu centra za alternativno medicino z možnostjo umestitve programsko sorodnih izobraževalnih vsebin in storitev. Nujna je opredelitev razvoja javnega prostora (razširitev ceste, pločnik …), sanacija in rekonstrukcija obstoječe napajalne poti ter opredelitev in ureditev pripadajočih zunanjih površin glede na predvideno dejavnost. Načrtovana glavna stavba, večnamenski poslovni prostor vključno s prostori za občasno bivanje, naj bo po arhitekturnem oblikovanju podrejena naravni krajinski strukturi. Tlorisni in višinski gabariti ter oblikovanje stavbe naj se prilagodi značaju širšega prostora, vendar naj ne presega treh etaž. Oblikovanje stavbne strukture naj bo tako, da se ohrani dominantnost obstoječe lokalne cerkve. Po možnosti naj bo grajena iz ekoloških materialov ter energetsko varčna stavba. Poslovni objekt z javnimi parkirišči naj se umesti ob osnovni komunikacijski poti. Proti glavni cesti naj bo v območju parkirišč vzpostavljena zelena cezura, hortikulturna površina. V zalednem delu, v območju zelenih površin, naj se vzpostavijo parkovne ureditve ter navezave, pešpoti do središčnega prostora naselja pod lokalno dominanto ter v širši zaledni prostor. Zagotavlja naj se skladnost celotne ureditve in njeno razmerje do obstoječih naravnih površin.
(59) OPPN-106-01: Sanacija vasi Zabukovje
Aktiviranje nepozidanih stavbnih zemljišč se omogoči z vzpostavitvijo mreže javnega prostora. Območje se nameni bivanju in centralnim dejavnostim. Kmetijske dejavnosti se v središčnem delu lahko ohranjajo le v obstoječem obsegu (manjše gospodarske enote) združljivim z merili intenzivnega podeželskega okolja, ki jih je mogoče vzpostaviti v stavbni strukturi lokalnega vaškega merila. Formira se središčni del naselja namenjen centralnim dejavnostim za lokalne potrebe in bivanju. Stavbna struktura drobnega merila z enovito krajino streh (višina stavb, barve kritine, naklon …) naj bo zastavljena tako, da bo omogočala kvalitetno dopolnitev k obstoječemu delu naselja. Oblikovanje stavbne strukture glavne stavbe naj izhaja iz merila tipa stavbe hiša na podeželju, v središčnem delu pa glede na program, lahko tudi trško-mestna hiša. Pri pripravi OPPN je potrebno upoštevati smernice in pridobiti mnenje glede varstva območja kulturne dediščine v vplivnem območju cerkve sv. Lenarta, EŠD 3514.
(60) OPPN-107-01: Sanacija kamnoloma Zavratec
V okviru OPPN je potrebno izvesti analizo stabilnosti tal ter opredeliti potrebne omilitvene ukrepe za preprečevanje plazenja tal in erozije. V okviru urejanja z OPPN se podrobneje vrednoti vpliv hrupa na okolico ter po potrebi opredeli ustrezne protihrupne ukrepe za zagotavljanje ustreznega nivoja hrupa. Prostorska ureditev naj vključuje tudi ureditev transportnih poti za zmanjšanje vplivov na poselitev v bližini kamnoloma. V čim večji možni meri se ohranja obstoječa drevesna in grmovna vegetacija. Po končanih delih se kamnolom ustrezno sanira in vzpostavi prvotna raba prostora.
(61) OPPN-113-02: Sanacija razpršene gradnje Žurkov Dol – vzhod
Območje razpršene gradnje se sanira, pri čemer se opredeli nove gradbene enote za dopolnilne gradnje. Na območju se zagotavlja bivanje na podeželju v individualnih stanovanjskih hišah in možne dopolnilne dejavnosti v kmetijstvu. Opredeli naj se dopolnilna mreža javnega prostora. Vzporedno naj se uredijo tudi gradbene linije. Stavbna struktura naj načeloma odgovarja merilom stavbne strukture, opredeljene v merilih tipa GE s končnico .vs. V merilu krajine naj nova pozidava deluje kot homogena prostorska enota.
102. člen
(prostorski ukrepi)
Za območje občine se pripravi program opremljanja stavbnih zemljišč. Za območje posameznega OPPN se lahko pripravi samostojen program opremljanja.
4.0.0.0 Prehodne in končna določba
103. člen
(veljavni prostorski izvedbeni akti)
(1) Ob uveljavitvi tega odloka na območju Občine Sevnica veljajo naslednji državni prostorski akti:
– Uredba o lokacijskem načrtu hidroelektrarne Boštanj (Uradni list RS, št. 19/90, 15/03, 59/03),
– Uredba o državnem lokacijskem načrtu za hidroelektrarno Blanca (Uradni list RS, št. 61/05, 101/05),
– Uredba o državnem lokacijskem načrtu za hidroelektrarno Krško (Uradni list RS, št. 103/06, 50/12),
– Uredba o državnem lokacijskem načrtu za daljnovod 2x400 kV Beričevo–Krško (Uradni list RS, št. 5/06, 50/12).
(2) Ob uveljavitvi tega odloka ostajajo v veljavi naslednji prostorski izvedbeni akti občine:
– Odlok o zazidalnem načrtu industrijske cone Sevnica (Uradni list RS, št. 70/94, 46/03, 35/06),
– Odlok o zazidalnem načrtu IC INES ZN 31 (Uradni list SRS, št. 48/87, Uradni list RS, št. 35/06),
– Odlok o zazidalnem načrtu šolskega in športnorekreacijskega centra (Uradni list SRS, št. 20/75),
– Odlok o zazidalnem načrtu Krmelj (Uradni list SRS, št. 43/88, Uradni list RS, št. 4/05, 103/11),
– Odlok o ureditvenem načrtu Sevnica – Stari center – centralne dejavnosti URN 32 (območje Trga svobode) (Uradni list SRS, št. 48/87, Uradni list RS, št. 41/93, 40/95, 103/11),
– Odlok o ureditvenem načrtu Šmarje ob Planinski cesti URN 34 (Uradni list SRS, št. 48/87, Uradni list RS, št. 1/07),
– Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš s spremljajočimi objekti Drožanjska cesta v Sevnici (Uradni list RS, št. 84/06, 99/07, 19/08),
– Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za poslovno cono Boštanj – TC Mercator (Uradni list RS, št. 29/07),
– Odlok o Občinskem lokacijskem načrtu za poslovno cono Krmelj (Uradni list RS, št. 46/07),
– Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za poslovno cono ob HE Boštanj (Uradni list RS, št. 78/09),
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za poslovno–trgovski center Sevnica (Uradni list RS, št. 87/09, 106/09, 18/12),
– Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za poslovno cono Blanca (Uradni list RS, št. 16/11),
– Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za vzhodni del območja Obrtne cone Krmelj (Uradni list RS, št. 48/11),
– Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za pozidavo kareja med Planinsko cesto in Kozjansko ulico v Sevnici (Uradni list RS, št. 29/12 (79/12 – popr.), 74/12),
– Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za most čez reko Savo pri naselju Log ter izven nivojsko križanje ceste z železnico (Uradni list RS, št. 38/12),
– Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za pozidavo območja med Kozjansko ulico in Potjo na Zajčjo goro v Šmarju (Uradni list RS, št. 82/12).
(3) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski akti:
– Dolgoročni plan Občine Sevnica za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 10/88, 20/89, in Uradni list RS, št. 20/94, 102/00, 36/02, 87/04, 5/06 – Uredba o državnem lokacijskem načrtu za daljnovod 2 x 400 kV Beričevo–Krško),
– Srednjeročni družbeni plan Občine Sevnica za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 10/88, 20/89 in Uradni list RS, št. 20/94, 102/00, 36/02, 87/04, 5/06 – Uredba o državnem lokacijskem načrtu za daljnovod 2 x 400 kV Beričevo–Krško),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 4/04, 38/05, 5/06 – Uredba o državnem lokacijskem načrtu za daljnovod 2 x 400 kV Beričevo–Krško, 5/06, 12/07, 29/07, 46/07, 72/07, 99/07, 96/08, 124/08, 14/10, 48/11, 18/12 (51/12 – popr.), 29/12),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za širše območje starega mestnega jedra Sevnice (Uradni list RS, št. 63/97, 64/06, 40/07),
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora v Občini Sevnica (Uradni list RS, št. 62/94),
– Odlok o zazidalnem načrtu stanovanjskega naselja v Boštanju (Skupščinski Dolenjski list, št. 12/68),
– Odlok o zazidalnih načrtih naselij pri Ribniku, Sevnica–Center in v Florjanski ulici (Skupščinski Dolenjski list, št. 20/69 ter Uradni list SRS, št. 20/75 in 30/76, Uradni list RS, št. 88/07),
– Odlok o ureditvenem načrtu Boštanj (Uradni list SRS, št. 40/71, 9/87 in Uradni list RS, št. 88/07),
– Odlok o ureditvenem načrtu obrtna cona Boštanjsko polje (Uradni list SRS, št. 48/72, 9/87 in Uradni list RS, št. 68/08),
– Odlok o ureditvenem načrtu Drožanjske in Florjanske ulice (Uradni list SRS, št. 14/75, 28/81, 33/85, 9/87),
– Odlok o zazidalnem načrtu naselja Šmarje (Uradni list SRS, št. 3/78 in Uradni list RS, št. 88/07),
– Odlok o zazidalnem načrtu Sevnica – del (staro sejmišče)(Uradni list SRS, št. 28/78),
– Odlok o zazidalnem načrtu »Pod Srednjim hribom« Krmelj (Uradni list SRS, št. 43/88 in Uradni list RS, št. 1/07),
– Odlok o zazidalnem načrtu »Širjava« (Uradni list SRS, št. 43/88),
– Odlok o lokacijskem načrtu za primarno omrežje zemeljskega plina Sevnica (Uradni list RS, št. 8/91),
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za poslovno-trgovski center ob Kvedrovi cesti (Uradni list RS, št. 120/07, 116/08).
(4) Do uveljavitve varstvenih območij dediščine se upoštevajo določbe odloka za enote dediščine, ki so vključene v strokovne zasnove varstva z varstvenimi režimi iz 37. člena odloka. Strokovne zasnove so bile izdelane v letu 2001 kot »Strokovne podlage za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Sevnica od l. 1986 do l. 2000; Dolgoročna zasnova varstva kulturne dediščine; Preglednica kulturne dediščine s spomeniškovarstvenimi opredelitvami in pogoji varovanja in razvoja dediščine (l. 2001)«, Osnutek OPN Občine Sevnica – opredelitev do načrtovanih prostorskih ureditev (smernice, julij 2009), Smernice k osnutku UN Sevnica (september 2010) in se hranijo na sedežu Občine Sevnica in Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
104. člen
Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja za poseg v prostor, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in končajo na podlagi prostorskih aktov, ki so na obravnavanem prostoru veljali na dan vloženega zahtevka za izdajo gradbenega dovoljenja pri Upravni enoti Sevnica.
105. člen
(vpogled v akt in hramba)
Odlok z vsemi prilogami se hrani in je na vpogled javnosti na sedežu Občine Sevnica, Glavni trg 19a, v Sevnici. V digitalni obliki je odlok na vpogled na spletni strani Občine Sevnica. Odlok je posredovan Upravni enoti Sevnica in Ministrstvu za infrastrukturo in prostor.
106. člen
(veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0002/2012
Sevnica, dne 30. novembra 2012
Župan
Občine Sevnica
Srečko Ocvirk l.r.