Uradni list

Številka 46
Uradni list RS, št. 46/2012 z dne 19. 6. 2012
Uradni list

Uradni list RS, št. 46/2012 z dne 19. 6. 2012

Kazalo

1943. Odlok o organiziranju in izvajanju socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu, stran 4767.

Na podlagi 43., 99. in 100.a člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 ZSV-UPB2, 23/07 – popr., 41/07 – popr.), 6. člena Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 45/10, 28/11 – popr.), Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilu socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 110/04, 124/04 in 114/06 – ZUTPG, 5/08, 73/08 in 8/09), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 87/06, 127/06, 8/07, 51/08, 5/09 in 6/12), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 ZLS-UPB2, 27/08 – Odl. US in 76/08) ter 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 96/08 – UPB2) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 15. seji dne 31. 5. 2012 sprejel
O D L O K
o organiziranju in izvajanju socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se urejajo organizacija, način in oblike izvajanja socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu, ki se nanaša na socialno oskrbo na domu, obseg in vrsto storitev, upravičence do socialne oskrbe, določitev cene storitev in način plačila, oprostitve in dokumentacija, ki jo mora voditi izvajalec.
2. člen
Pomoč družini na domu vsebuje socialno oskrbo upravičenca v primeru invalidnosti, starosti ter v drugih primerih, ko socialna oskrba lahko vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki.
II. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
3. člen
Pomoč družini na domu se zagotavlja v okviru javne službe, ki je organizirana kot redna dejavnost.
Pomoč družini na domu se na območju Mestne občine Novo mesto lahko izvaja:
– s sklenitvijo pogodbe o izvajanju javne službe z javnim socialnovarstvenim zavodom, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje te službe,
– z ustanovitvijo javnega zavoda, ki bo izvajal to javno službo,
– s podelitvijo koncesije.
Koncesija se podeli na podlagi javnega razpisa pravni oziroma fizični osebi, ki izpolnjuje pogoje po Zakonu o socialnem varstvu. Pogoji in postopki za podeljevanje in prenehanje koncesije za opravljanje službe pomoči na domu se podrobneje opredeli s posebnim koncesijskim aktom, ki ga sprejme lokalna skupnost.
4. člen
Mestna občina Novo mesto na svojem območju zagotavlja izvajanje pomoči družini na domu v okviru javne službe.
Z izvajalcem občina sklene ustrezno pogodbo o izvajanju javne službe, v kateri se določijo medsebojne pravice in obveznosti.
Izvajalec socialne oskrbe na domu je dolžan izvajati javno službo strokovno in racionalno ter v skladu z veljavno zakonodajo ter veljavnimi standardi in normativi za to področje.
5. člen
Sredstva za izvajanje službe ter pokritje razlike med plačili upravičencev in ceno storitve občina zagotavlja v okviru možnosti v vsakoletnem proračunu.
6. člen
Izvajalec socialne oskrbe na domu je dolžan seznaniti z določili tega odloka vsakega upravičenca oskrbe na domu ter z njim skleniti dogovor o izvajanju storitev.
III. UPRAVIČENCI DO SOCIALNE OSKRBE NA DOMU
7. člen
Upravičenci do socialne oskrbe na domu so osebe, ki imajo stalno prebivališče na območju Mestne občine Novo mesto in jim preostale psihofizične sposobnosti omogočajo, da z občasno organizirano pomočjo drugega ohranjajo zadovoljivo duševno in telesno počutje in lahko funkcionirajo v znanem bivalnem okolju tako, da jim vsaj za določen čas ni potrebno institucionalno varstvo v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki.
8. člen
Upravičenci do socialne oskrbe na domu so:
– osebe, stare nad 65 let, ki so zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, nesposobne za samostojno življenje,
– osebe s statusom invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja, če stopnja in vrsta njihove invalidnosti omogočata občasno oskrbo na domu,
– druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij,
– kronično bolni in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, pa so po oceni pristojnega centra za socialno delo brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje,
– hudo bolan otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike varstva.
IV. OBSEG IN VRSTA STORITEV
9. člen
Socialnovarstvena storitev pomoč družini na domu se prilagodi potrebam posameznega upravičenca in obsega naslednje sklope opravil:
– pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, kamor sodijo naslednja opravila: pomoč pri oblačenju ali slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov;
– gospodinjsko pomoč, kamor sodijo: prinašanje enega pripravljenega obroka ali nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora;
– pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, kamor sodijo naslednja opravila: vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo.
Upravičenec je upravičen do pomoči na domu, če potrebuje najmanj dve opravili iz dveh različnih sklopov opravil iz prejšnjega odstavka.
V. POSTOPEK UVELJAVLJANJA PRAVICE
10. člen
Socialnovarstvena storitev pomoč družini na domu je strokovno voden proces in organizirana oblika praktične pomoči, pri kateri sodelujejo vodja in koordinator storitve, izvajalec storitve, upravičenec, ključni ali odgovorni družinski član ter prostovoljni sodelavci.
Storitev se začne na zahtevo upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika, ki jo poda pri izvajalcu javne službe in vsebuje dva dela.
V prvem delu se ugotavlja upravičenost do storitve, pripravi in sklene se pisni dogovor o medsebojnih obveznostih, obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve. Organizira se ključne člane okolja za sodelovanje pri zagotavljanju pomoči ter izvede uvodna srečanja med izvajalcem in upravičencem ali družino.
Drugi del storitve pa zajema neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca po dogovorjenih vsebinah in v dogovorjenem obsegu.
Storitev se izvaja po predpisih, ki določajo standarde in normative socialnovarstvenih storitev.
VI. CENA IN PLAČILO STORITEV
11. člen
Ceno storitve pomoč na domu, oblikovano v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev, določi organ upravljanja izvajalca javne službe na predpisanih obrazcih. K ceni storitve si mora izvajalec pridobiti soglasje župana.
Osnova za plačilo je cena storitve socialne oskrbe na domu. Storitev se zaračuna po dejansko opravljenih efektivnih urah pri uporabnikih.
Efektivna ura je ura neposredno opravljenih socialnovarstvenih storitev pri uporabnikih, ki se določijo tako, da se število ur polnega delovnega časa zmanjša za predvidene odsotnosti zaradi letnega dopusta, strokovnega izpopolnjevanja, odmora za malico in dnevnih opravil, ki se ne opravljajo neposredno za uporabnika.
12. člen
Upravičenci in drugi zavezanci so dolžni sami plačati stroške izvajanja socialne oskrbe na domu v višini veljavne cene storitve, zmanjšane za subvencijo občine in morebitno subvencijo države, ki jih plačujejo izvajalcu storitve pomoči na domu.
Subvencija občine znaša najmanj 50 % celotnih stroškov storitve. S sklepom lahko župan določi višji odstotek subvencije k ceni storitve.
13. člen
Zavezanci za plačilo po tem odloku so poleg upravičenca fizične osebe, ki jih do upravičenca veže preživninska obveznost po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, in druga pravna, ali fizična oseba, ki jo k plačilu stroškov oskrbe za upravičenca zavezuje izvršljiv pravni naslov ali pravni posel.
VII. OPROSTITVE IN OLAJŠAVE
14. člen
V celoti so oproščeni plačila storitve prejemniki oziroma upravičenci do trajne denarne socialne pomoči in prejemniki nadomestila za invalidnost po Zakonu o družbenem varstvu odraslih telesno in duševno prizadetih oseb.
Plačila storitve je v celoti oproščen tudi vsak upravičenec in zavezanec, ki:
– nima družinskih članov ali drugih zavezancev,
– nima dohodkov ali če njegov ugotovljeni dohodek ne dosega meje socialne varnosti in
– ne prejema dodatka za pomoč in postrežbo ali drugih dodatkov, namenjenih zagotavljanju nege in pomoči druge osebe.
O oprostitvi plačila odloča pristojni center za socialno delo na podlagi meril za določanje oprostitev pri plačilih socialnovarstvenih storitev, ki jih v skladu z Zakonom o socialnem varstvu sprejme Vlada Republike Slovenije.
15. člen
Če je uporabnik storitve, ki uveljavlja oprostitev plačila storitve pomoč družini na domu, lastnik nepremičnine, se mu z odločbo o oprostitvi plačila lahko prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist občine, ki zanj financira pomoč družini na domu.
Obremenitev in odtujitev nepremičnine velja le v primeru izrecne zahteve občine in če gre za tiste nepremičnine, na katerih uporabnik storitve nima prijavljenega stalnega prebivališča.
16. člen
Uporabnik poravna svoje obveznosti na podlagi dogovora o izvajanju storitve ter višini plačila.
Dogovor o izvajanju storitev ter višini plačila oziroma doplačila med upravičencem in izvajalcem storitve se sklene pred začetkom izvajanja storitve. Dogovor vsebuje podatke o izvajalcu in uporabniku storitev, o vrsti in obsegu storitev, o višini in načinu plačila za opravljene storitve ter opredeljuje obveznosti izvajalca in uporabnika.
17. člen
Upravičenec ali zavezanec je dolžan izvajalca obvestiti o vsaki spremembi dejstev ali okoliščin, ki so bile podlaga za odločitev o delni ali celotni oprostitvi plačila storitve pomoči na domu v roku 15 dni od nastanka spremembe.
Upravičenec, ki je pridobil pravico do celotne ali delne oprostitve plačila na podlagi neresničnih podatkov ali ni sporočil sprememb stanja, je dolžan sam oziroma njegov zavezanec takoj vrniti vsa sredstva, ki so mu bila priznana kot pravica, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva, ko je upravičenec pridobil oprostitev plačila oziroma doplačila.
18. člen
Upravičenec izgubi pravico do celotne ali delne oprostitve plačila storitev socialne oskrbe na domu, če:
– gre v institucionalno varstvo,
– je pridobil dovolj lastnih sredstev ali sredstev zavezancev, da do oprostitve ali delnega doplačila ni več upravičen in
– se ugotovi, da je upravičenec pridobil pravico do delne ali celotne oprostitve na podlagi lažnih podatkov ali ni sporočil spremembe dejstev in okoliščin, ki bi lahko vplivale na pravico do oprostitve in višino oprostitve.
VIII. DOKUMENTACIJA
19. člen
Izvajalec javne službe je dolžan voditi osnovno dokumentacijo: osebni karton upravičenca, ki obsega evidence o osebnih podatkih upravičenca, vzpostavljene in vodene v skladu z določili Zakona o socialnem varstvu, evidence dogovorov o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve, dnevnik opravljenih storitev ter podatke o plačilih ali oprostitvah plačil za storitve.
Mestna občina Novo mesto ima pravico vpogleda v vso dokumentacijo iz prejšnjega odstavka.
O načinu in vsebini izvajanja službe socialne oskrbe na domu in o porabljenih sredstvih je dolžan občini podati pismeno poročilo enkrat letno, na zahtevo župana pa tudi večkrat.
Izvajalec je dolžan občini na njeno zahtevo posredovati tudi vse podatke, potrebne za spremljanje stanja izvajanja javne službe pomoči družini na domu in za načrtovanja njenega razvoja.
20. člen
Nadzor nad delom izvajalca, ki izvaja socialnovarstvene storitve, organizira in izvaja socialna inšpekcija v okviru organa v sestavi ministrstva, pristojnega za socialno varstvo.
Strokovni nadzor nad izvajanjem storitev pri uporabniku vrši izvajalec, ki obenem sprejema tudi vse pritožbe in pripombe uporabnikov.
Nadzor nad pogodbeno dogovorjeno vsebino in obsegom izvajanja storitev pri izvajalcu vršijo pristojni občinski organi.
IX. KONČNI DOLOČBI
21. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o organizaciji in izvajanju javne službe pomoč družini na domu (Uradni list RS, št. 96/00).
22. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-7/2011
Novo mesto, dne 31. maja 2012
Župan
Mestne občine Novo mesto
Alojzij Muhič l.r.