Uradni list

Številka 49
Uradni list RS, št. 49/2011 z dne 24. 6. 2011
Uradni list

Uradni list RS, št. 49/2011 z dne 24. 6. 2011

Kazalo

2357. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Sodražica (OPN S 07), stran 6705.

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09) in Sklepa ministra o ugotovitvi usklajenosti Občinskega prostorskega načrta Občine Sodražica št. 35016-93/2008/92 z dne 22. 2. 2011 ter na podlagi 15. člena Statuta Občine Sodražica (Uradni list RS, št. 32/11) je Občinski svet Občine Sodražica na 1. izredni seji dne 19. 5. 2011 sprejel
O D L O K
o občinskem prostorskem načrtu Občine Sodražica (OPN S 07)
1.0 UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom Občina Sodražica sprejema temeljni prostorski akt – občinski prostorski načrt (v nadaljevanju: OPN). Z njim načrtuje posege v prostor na strateški ravni, kjer določa izhodišča, cilje in usmeritve prostorskega razvoja in na izvedbeni ravni, kjer določa rabo prostora ter merila in pogoje za posege v prostor občine.
S prostorskim načrtom je v Občini Sodražica podana temeljna pravna podlaga za izvajanje prostorske politike. Ta naj zagotavlja skladen regionalni razvoj, omogoča razvoj tržnega gospodarstva, izboljšanje bivalnih razmer in drugih poselitvenih potreb, varovanje okolja, varstvo narave, ohranjanje kulturne dediščine in razvoj gospodarske javne ter družbene infrastrukture za uresničevanje skupnih socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih in športnorekreacijskih potreb občanov.
2. člen
(veljavnost odloka OPN)
Ta odlok velja za območje celotne občine. Izvedbeni del odloka je pravna podlaga za izdajo dovoljenj za posege v prostor, razen na območjih, ki se urejajo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti, regionalnimi prostorskimi načrti ali državnimi prostorskimi načrti ter na območjih, kjer se ohranjajo že sprejeti prostorsko izvedbeni načrti. Poleg tega je odlok podlaga za pripravo občinskih podrobnih prostorskih načrtov ter drugih predpisov in odločitev občine, ki se nanašajo na rabo in urejanje prostora.
3. člen
(vsebina odloka OPN)
OPN je prikazan v besedilu in grafičnih prikazih. Sestavljen je iz strateškega dela, izvedbenega dela in prilog. Strateški del določa izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, zasnovo prostorskega razvoja, zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. Izvedbeni del akta določa namensko rabo prostora, enote urejanja prostora in prostorsko izvedbene pogoje ločeno za posege na stavbnih in ostalih zemljiščih (kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljiščih) ter usmeritve za pripravo občinskih podrobnih prostorskih načrtov.
Ob določilih tega akta je pri gradnji in vseh drugih posegih v prostor potrebno poleg predpisov o graditvi objektov upoštevati tudi zakonodajo in druge predpise, ki določajo javnopravne režime v prostoru. Strateški del OPN je sestavljen iz besedila, ki je v poglavju 2.0 tega odloka in grafičnih prikazih na naslednjih kartah (v merilu 1:50000):
– Prikazi zasnove prostorskega razvoja občine (_21_str_del_211_zas_pros_raz- 1 list),
– Prikazi zasnove gospodarske javne infrastrukture (_21_str_del_212_zas_gji- 1 list),
– Prikazi okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje ter prikaz okvirnih območij razpršene poselitve (_21_str_del_213_zas_pos_rg_rp- 1 list)
– Prikazi usmeritev za razvoj poselitve in celovito prenovo (_21_str_del_2141_zas_pos_usm- 1 list),
– Prikazi usmeritev za razvoj v krajini (_21_str_del_2142_zas_ost_kraj- 1 list),
– Prikazi usmeritev za določitev namenske rabe zemljišč (_21_str_del_2143_zas_ost_nrp- 1 list).
Izvedbeni del OPN je sestavljen iz besedila, ki je v poglavju 3.0 tega odloka in grafičnih prikazih na naslednjih kartah:
(v merilu 1:50000)
– pregledna karta Občine Sodražice z razdelitvijo na liste (_221_preg_kar_listi- 1 list),
– pregledna karta Občine Sodražice s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (_222_preg_kar_onrp_gji- 1 list),
(v merilu 1:5000)
– prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (_223_eup_pnrp_pip- 16 listov),
– prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (_224_eup_gji – 16 listov).
OPN ima tudi naslednje priloge:
– izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije za območje Občine Sodražica (_31_izvl),
– prikaz stanja prostora Občine Sodražica (_32_st_pros),
– strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve (_33_str_pod),
– urbanistični načrt Sodražice (_331_un_konc_del in _332_un_podr_del),
– usmeritve za izdelavo OPPN (na izvedbeni in strateški ravni) (_333_usmer_PZ_OPPN),
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora (_34_sm_mn),
– obrazložitev OPN (_35_obr),
– povzetek za javnost (_36_pov_jav),
– okoljsko poročilo (_37_por_okolj).
OPN je izdelan in se uporablja v tiskani in digitalni obliki.
4. člen
(uporabljeni izrazi, pojmi in okrajšave)
V tem odloku uporabljeni izrazi in pojmi so razloženi v 2. členu Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju: ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 – ZVO-1B), v 2. členu Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju: ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02, 74/04, 126/07 in 108/09), v 14. do 21. členu Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07), v 5. členu Prostorskega reda Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, v 2. točki Strategije prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in v 3. členu Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10). V aktu se uporabljajo tudi naslednje okrajšave izrazov ter pojmov:
ČN – čistilna naprava
DRP – dejanska raba prostora
E – etaža
EPO – ekološko pomembna območja
EUP – enota urejanja prostora
FI – faktor izrabe parcele
FZ – faktor zazidanosti parcele
GE – gradbena enota
GJD – grajeno javno dobro
GJI – gospodarska javna infrastruktura
GJS – gospodarska javna služba
HT – habitatni tip
KK – kulturna krajina
KD – kulturna dediščina
P – pritličje
PIP – prostorski izvedbeni pogoji
PM – parkirno mesto
PZ – programska zasnova
NDM – najvišja dovoljena masa
NRP – namenska raba prostora
NV – naravna vrednota
OJP – območje javnega prostora
ON – območje naselja
OPPN – občinski podrobnejši prostorski načrt
OPN – občinski prostorski načrt
ORG – območje razpršene gradnje
PIN – prostorski izvedbeni načrt
PNR – podrobna namenska raba
RPE – register prostorskih enot
RTP – razdelilna transformatorska postaja
SKD – standardna klasifikacija dejavnosti
sp – smer pozidave
SPRS – Strategija prostorskega razvoja Slovenije
SS – stanovanjska soseska
SVPH – stopnja varstva pred hrupom
TP – transformatorska postaja
UN – urbanistični načrt
UO – urejevalno območje (glej strokovne podlage za poselitev tč. 33_str_pod)
V aktu uporabljen izraz »praviloma« pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, če to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je potrebno odstop od določil tega odloka razložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.
5. člen
(vsebina besedila odloka OPN)
V tekstnem delu odloka v nadaljevanju so naslednje vsebine:
1.0 – UVODNE DOLOČBE
– predmet odloka OPN
– veljavnost odloka OPN
– vsebina odloka OPN
– uporabljene okrajšave
– vsebina besedila odloka OPN
2.0 – STRATEŠKI DEL OPN – besedilo
2.1 – Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
2.2 – Zasnova prostorskega razvoja občine
2.3 – Zasnova GJI lokalnega pomena in GJD
2.4 – Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
2.5 – Določitev okvirnih območij razpršene poselitve
2.6 – Usmeritve za prostorski razvoj občine
2.6.1 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo
2.6.2 Usmeritve za razvoj v krajini
2.6.3 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
2.6.4 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
2.7 – Urbanistični načrt občinskega središča
3.0.0.0 – IZVEDBENI DEL OPN
3.1.0.0 – Splošne določbe
3.1.1.0 – Pravni obseg akta
3.1.2.0 – Namenska raba
3.1.3.0 – Načini urejanja
3.1.3.1 – Način urejanja na območjih enot urejanja prostora
3.1.3.2 – Način urejanja na območjih z določenimi OPPN
3.1.4.0 – Varovanja
3.1.4.0 – Pravni obseg akta glede vrste posegov v prostor
3.2.0.0 – Merila in pogoji javnega prostora in grajene gospodarske javne infrastrukture
3.3.0.0 – Merila in pogoji urejanja zunaj območij stavbnih zemljišč – EUP z oznako KGV
3.4.0.0 – Merila in pogoji v enotah urejanja (EUP) stavbnih zemljišč
3.4.1.0 – Splošna merila urejanja EUP stavbnih zemljišč
3.4.2.0 – Gradbena enota
3.4.2.1 – GE – splošna merila in pogoji
3.4.2.2 – GE – merila in pogoji urejanja tipov gradbenih enot (tipi GE)
(GE s prevladujočo PNR S)
– hm – GE modernistične stanovanjske hiše
– vao – GE domačije v odprtem vaškem okolju
– vas – GE domačije v strnjenem vaškem okolju
– ph – GE počitniške hiše
(GE s prevladujočo PNR C)
– js – GE javne stavbe
– tm – GE trško mestne hiše
– vs – GE stavbe z varovano dediščino
(GE s prevladujočo PNR I)
– gp – GE gospodarskega poslopja
– odi – GE kmetije z industrijsko proizvodnjo
– gs – GE gospodarske stavbe
– ip – GE industrijske proizvodnje
(GE s prevladujočo PNR Z)
– zsr – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – površine za oddih, rekreacijo in šport
– zpa – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – parki
– zdz – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – druge urejene zelene površine
– zdo – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – zelene ureditve ob vodotokih
– zpk – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – pokopališča
(GE s prevladujočo PNR P)
– jp – GE središčnega javnega prostora
(GE s prevladujočo PNR O)
– in – GE infrastrukturnega objekta
(GE s prevladujočo PNR A)
– odo – GE osamele domačije
– ppn – GE varovanja pogojev izvedbe OPPN
– x – GE s posebnim režimom urejanja
3.4.3.0 – Stavba
3.4.3.1 – stavba – splošna merila in pogoji za oblikovanje stavb
3.4.3.2 – splošna merila organizacije in oblikovanja glavnih stavb
3.4.3.3 – tipi glavne stavbe
– hiša na podeželju
– gospodarska stavba
– industrijska hala
– klasična javna stavba
– modernistična javna stavba
– modernistična stanovanjska hiša
– paviljonska stavba
– počitniška hiša
– trško-mestna hiša
3.4.3.4 – Merila organizacije in oblikovanja pomožne stavbe GE
3.5.0.0 – Specifikacija EUP in podobmočij KGV s posebnimi PIP
3.6.0.0 – Usmeritve za izdelavo OPPN
4.0 PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
2.0 STRATEŠKI DEL OPN – besedilo
2.1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
6. člen
(izhodišča)
Stanje, značilnosti in težnje dosedanjega razvoja v občini
Občina Sodražica se razteza na površini 49,5 km2, število prebivalcev pa je 2156 (podatek za leto 2004). Poseljeno območje obsega 23 naselij s 777 hišnimi številkami. Gostota poselitve je 43,5 prebivalcev na km2. Število stanovanj presega število gospodinjstev. Med tipi gradnje prevladuje individualna stanovanjska gradnja.
Število prebivalcev v vseh naseljih, razen v naselju Sodražica, stalno upada. Sodražica je občinsko središče in največje naselje po številu prebivalstva, večja naselja so še Žimarice, Zamostec in Zapotok.
Občina je sestavljena iz treh različnih prostorskih predelov: iz Sodraške doline, Slemen in prehodnega območja z Bloške planote na območje Velike gore. Regionalna razdelitev krajinskih tipov uvršča sub-regionalno območje Občine Sodražica med kraške krajine notranje Slovenije. Pretežni del poselitvenega območja se nahaja v Sodraški dolini ob reki Bistrici in glavni prometnici.
Gospodarski in družbeni razvoj
V Sodražici je lociranih nekaj manjših proizvodnih obratov predelovalne industrije ter obrti povezane s predelavo lesa. Sodražica ima pomanjkljivo razvite oskrbne in storitvene dejavnosti. Glavni še neizrabljeni turistični potencial območja so izjemna naravna krajina, neokrnjenost okolja in podeželska naselja. Slabše naravne razmere v pretežnem delu prostora občine ovirajo intenzivnost in razvoj kmetijstva. Gozdovi predstavljajo najobsežnejšo rabo v prostoru. Za izboljšanje pogojev v kmetijstvu so potrebni agrotehnični ukrepi in komasacije zemljišč. Pri zagotavljanju storitev na področju družbenih dejavnosti in gospodarskih javnih služb se občina povezuje na sub-regionalni ravni z občinama Ribnica in Loški Potok.
Komunalna opremljenost naselij v občini zaostaja za potrebami predvsem pri urejanju odvajanja in čiščenja odpadnih voda, kjer razen v Sodražici ni zgrajeno kanalizacijsko omrežje. Vodovodni sistem je dotrajan, v slabem stanju pa so tudi državne in lokalne ceste. Potek glavne prometnice regionalnega značaja skozi središče naselja Sodražica hromi njegove javne in centralne funkcije ter ovira normalen razvoj dejavnosti in bivanja v naselju. Prometno tehnično neustrezen je odsek ceste Sodražica–Sv. Gregor v Sodražici. Za oba navedena odseka je potrebno prestaviti cesto izven območja poselitve.
Potrebe in težnje v razvoju
Občina Sodražica želi izboljšati stanovanjske in bivalne razmere v naseljih, izboljšati družbeni standard, posodobiti in dograditi gospodarsko javno infrastrukturo lokalnega značaja. Interes na področju stanovanjske gradnje se usmerja predvsem na območja, namenjena za kompleksno stanovanjsko gradnjo v Zamostcu in Sodražici.
Posebej so v občini izkazane potrebe na področju razvoja cest za izgradnjo regionalne obvoznice naselja Sodražica ter lokalne obvozne ceste dela naselja Sodražica v smeri proti naselju Sveti Gregor. Lokalne ceste so potrebne obnove, rekonstrukcije in razširitve. V občinskem središču v Sodražici je potrebno okrepiti stopnjo centralnosti in opremljenost z javnimi funkcijam.
Možnosti prostorskega razvoja občine
Poselitvene možnosti so pretežno v Sodražici in Zamostcu. Gospodarski razvoj v občini bo v prihodnosti usmerjan na območje obstoječih industrijskih proizvodnih zmogljivosti v Sodražici z razširitvijo gospodarske cone podjetja Fibran na zahodni strani Sodražice. V drugih naseljih so možnosti gospodarskega razvoja v obrti in podjetništvu manjšega obsega omejene z zmogljivostjo prostora.
V skladu s SPRS se na podeželju, ki obsega večino območja občine, spodbuja razvoj tistih dejavnosti, ki v povezavi s kmetijstvom in gozdarstvom omogočajo ohranjanje poseljenosti in vitalnosti podeželja ter s tem prispevajo k prepoznavnosti in doživljajski privlačnosti naravne in kulturne krajine, zlasti razvoj turizma na podeželju.
Vplivi in povezave s sosednjimi območji
Občina se v skupne projekte na področju regionalne gospodarske javne infrastrukture povezuje predvsem s sosednjimi občinami. S tokovi dnevne migracije prebivalstva se krepi povezanost zlasti z Ribnico, Cerknico, Loškim Potokom ter drugimi lokalnimi središči v kočevsko-ribniški sub-regiji. Območje Občine Sodražica je vključeno v naravno in turistično območje predlaganega regionalnega parka Kočevsko - Kolpa s posebnim razvojnim programom.
Osrednja povezava občine z drugimi območji poteka preko regionalne ceste od Žlebiča preko Sodražice in nato Cerknice v smeri proti Uncu na zahodu, kjer se naveže na avtocesto proti Primorski, ter na vzhodni strani, kjer se preko Žlebiča vključuje na glavno cestno povezavo razvojne osi 3.a Ljubljana–Ribnica–Kočevje–mejni prehod Petrina. Drugo pomembno povezavo zagotavlja regionalna cesta proti Loškemu Potoku do mejnega prehoda Podplanina v smeri proti Hrvaški.
Izhodišča varovanja
Pri načrtovanju rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev za posege v prostor in graditev objektov se upoštevajo smernice, ki so podane s strani nosilcev urejanja prostora Njihove smernice se upoštevajo z vidika ohranjanja naravnih značilnosti prostora in življenjskega okolja rastlin in živali – zlasti na varovanih območjih (Natura 2000 in ekološko pomembna območja), za varovanje naravnih virov (vode, kmetijska zemljišča, gozdovi, mineralne surovine, energetski potenciali), varstvo okolja in zdravja ljudi (varovanje pred hrupom, varstvo zraka, varstvo tal in voda pred onesnaženjem) ter obrambo in zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami. Smernice nosilcev urejanja prostora se upoštevajo tudi na področju varovanja kulturne dediščine in razvoja omrežij objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture na državni, regionalni in lokalni ravni.
7. člen
(cilji in prioritete prostorskega razvoja občine)
Občina Sodražica želi z OPN doseči naslednje cilje prostorskega razvoja:
– omogočiti aktiviranje razvojnih potencialov občine in njenih posameznih delov,
– zagotoviti aktivno ohranjanje in razvoj prepoznanih kakovosti v prostoru,
– sanirati probleme v urbanem in odprtem ter ruralnem prostoru, ki so na različnih pojavnih ravneh,
– določiti rabo prostora in razvoj dejavnosti v prostoru ob upoštevanju načel vzdržnega prostorskega razvoja,
– ustvariti kakovostne pogoje za bivanje z urejeno komunalno opremljenostjo naselij,
– izboljšati kakovost okolja in energetske oskrbe z načrtovanjem izrabe obnovljivih virov energije in s spodbujanjem učinkovite rabe energije ter s spodbujanjem razvoja (centralizirane) daljinske oskrbe s toplotno energijo za ogrevanje in hlajenje v Sodražici,
– zagotoviti kakovostno oskrbo prebivalstva in dostopnost do storitev na področju družbenih dejavnosti,
– omogočiti dobro medsebojno povezanost naselij s komunikacijskim in prometnim omrežjem ter povezave s sosednjimi območji občin in regij,
– ohraniti in varovati naravne vire, naravno okolje, kulturno in naselbinsko dediščino,
– vzpostaviti pogoje za razvoj humanejših oblik gibanja ljudi (kolesarski in peš promet) in omogočiti neoviran dostop do javnih objektov ter površin funkcionalno oviranim osebam,
– zagotoviti varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– določiti prostorsko izvedbena merila in pogoje za urejanje prostora in posege v prostor,
– zagotoviti usmeritve za pripravo in sprejem podrobnejših prostorskih načrtov.
Na podlagi regionalnega razvojnega programa JV Slovenije Občina Sodražica opredeljuje naslednje prioritetne cilje prostorskega razvoja:
– izboljšanje stanja okolja in kakovosti življenja s povečanjem števila naselij z urejeno oskrbo z vodo in z ustreznimi sistemi za odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter z izpopolnitvijo sistemov za ravnanje z odpadki in z izpopolnitvijo energetske infrastrukture;
– vzpostavitev omrežja naselij v regiji z lokalnim središčem visoke stopnje centralnosti;
– zagotavljanje komunalno opremljenih stavbnih zemljišč za stanovanja in za gospodarske dejavnosti in turizem;
– ohranitev kulturne krajine in naravne vrednosti kot potenciala za razvoj turizma, povezanega s sonaravnim kmetijstvom;
– zagotavljanje ustrezne prometne povezanosti v širši prostor s posodobitvijo regionalnih povezav ter izpopolnjevanjem informacijske infrastrukture;
– ohranjanje zdravega okolja z vzpostavitvijo ravnotežja med naravnim okoljem, gospodarskim razvojem in trajnostno rabo prostora.
2.2 Zasnova prostorskega razvoja občine
8. člen
(izhodišča za zasnovo prostorskega razvoja občine)
Zasnova prostorskega razvoja občine temelji na zmogljivostih naravnega in urbanega prostora in spoznanjih o primernosti, ugotovljenih s strokovnimi podlagami OPN, zlasti z analizo stanja in teženj v prostoru, analizo razvojnih možnosti posameznih dejavnosti ter študijo ranljivosti prostora. Pri tem so upoštevani razvojni cilji in potrebe dejavnosti, strateški razvojni dokumenti občine, urbanistični načrt Sodražice ter lokalni energetski koncept. Zasnovana območja in omrežja naselij v prostoru občine upoštevajo izhodišča nadrejenih aktov in dokumentov državne in regionalne ravni ter smernice nosilcev urejanja prostora.
Poselitev se v pretežni meri ohranja v okviru obstoječih naselij, razvojne možnosti se dopuščajo v naseljih v dolini ob Bistrici, razvoj poselitve se v pretežni meri usmerja v občinsko središče – lokalno središče Sodražico. Površine za gospodarski razvoj in centralne dejavnosti se zagotavlja v Sodražici. V preostalem prostoru zunaj enot poselitve se ohranjajo strnjeni kompleksi kmetijskih zemljišč in sklenjeni gozdovi ter vzdržuje obstoječe razmerje med urbanim in naravnim prostorom in posameznimi tipi kulturne krajine.
9. člen
(prednostna območja za razvoj dejavnosti)
Območja za bivanje
V Občini Sodražica se bo poselitev razvijala v obstoječih naseljih. Nova naselja v prihodnosti niso predvidena. Na robovih obstoječih večjih naselij se bodo predvidoma oblikovale nekatere nove soseske, v drugih pa le manjše zapolnitve vrzeli ter zaokrožitve obstoječe poselitve. Pri tem se načrtovanje stanovanj in centralnih dejavnosti obravnava medsebojno usklajeno, saj so območja fizično in funkcionalno medsebojno povezana in podobno vplivajo na prostor.
Bivanje je omogočeno na območjih, določenih za stanovanja, in mešanih območjih, ki so namenjena izvajanju centralnih dejavnosti v urbanem okolju, prvenstveno v središčnem prostoru naselja. Večje poselitvene možnosti in prepoznavno ter privlačno okolje za priseljevanje je potrebno zagotoviti v osrednjem poselitvenem prostoru občine, zlasti v naseljih Sodražica, Zamostec in Žimarice ter v manjši meri še v Zapotoku.
Območja za gospodarski razvoj
Proizvodne dejavnosti se bodo razvijale pretežno na obstoječih območjih, namenjenih proizvodnji, kjer so že razpoložljivi objekti in površine. Prostorsko širitev območja stavbnih zemljišč za potrebe industrije in drobnega gospodarstva se zagotavlja v severozahodnem delu naselja Sodražica v podaljšku sedanjega proizvodnega kompleksa Fibran. Območje proizvodnje v južnem delu Sodražice se ohranja, dolgoročno pa se omogoči prestrukturiranje na območje centralnih dejavnosti. Naselja občine omogočajo razvoj ponudbe turističnih programov, povezane z rekreacijo in oddihom v naravnem okolju, sonaravnim kmetijstvom ter kulturno dediščino. Posebej privlačno je območje, namenjeno zimskemu športnemu centru nad zaselkom Izver v bližini Sodražice ter planinski dom na Travni Gori.
Kmetije se pretežno nahajajo v izvornih delih naselij ter na območjih razpršene poselitve. V vseh naseljih se ohranja primarna kmetijska dejavnost, razen v središču Sodražice. Večji razvoj se z vitalnimi kmetijami z večjimi prostorskimi potrebami zagotavlja na robovih naselij in s preselitvijo vitalnih kmetij na nove lokacije.
Območje centralnih, to je oskrbnih, storitvenih, družbenih in upravnih dejavnosti, je opredeljeno v središčnem delu Sodražice, ki je razpoznavno tudi s kakovostnim trškim jedrom. Možen je razvoj posameznih programov in programskih sklopov navedenih dejavnosti tudi v drugih večjih naseljih. Zaradi demografske ogroženosti naselij je potrebno v središčnem prostoru naselij ohranjati prebivalstvo, hkrati pa okrepiti vitalnost naselja z omogočanjem dejavnosti, ki okoljsko in razvojno niso moteče.
10. člen
(omrežje naselij z vlogo in funkcijo naselij)
Omrežje naselij v občini sestavlja 17 naselij po RPE. Občinsko središče – lokalno središče je Sodražica, ki je s 769 prebivalci največje naselje v občini. Sodražica se gospodarsko, upravno, kulturno in družbeno navezuje na sub-regionalno središče Ribnico.
Pomembnejša naselja z elementi lokalnega središča so še Petrinci, Zamostec, Zapotok in Žimarice. Druga naselja so: Betonovo, Globel, Janeži, Jelovec, Kračali, Kržeti, Lipovšica, Podklanec, Sinovica, Travna Gora in Vinice. Naselja z več kot 100 prebivalci so Globel, Podklanec in Vinice. Naselje Travna Gora je brez stalnih prebivalcev (namenjeno posebni obliki bivanja – počitniško naselje).
Naselja po RPE, ki nimajo opredeljenega okvirnega območja naselja, so: Brlog, Novi Pot, Kotel, Ravni Dol, Nova Štifta, Male Vinice in Preska.
Razvoj poselitve je osredotočen na ustvarjanje pogojev za krepitev centralne funkcije naselja Sodražica kot pomembnega lokalnega središča. Nova poselitvena območja večjega obsega, namenjena stanovanjski gradnji, so opredeljena prav v Sodražici ter deloma v Zamostcu. Razvoj Sodražice se načrtuje na podlagi urbanističnega načrta.
11. člen
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij)
Osnovna prometna smer povezovanja občine v prometni mreži je državna cesta RI-212 Žlebič–Sodražica–Cerknica–Unec, dopolnjuje pa jo R III-653 Sodražica–Loški Potok–Draga–Podplanina (do meje s Hrvaško). Pomembna smer prometnega povezovanja s sosednjimi območji je tudi lokalna cesta Sodražica–Sv. Gregor, ki povezuje pretežni del naselij Slemen s Sodraško dolino.
12. člen
(druga pomembna območja)
Dve tretjini površine občine na južnem delu je vključene v območje predloga regijskega parka Kočevsko–Kolpa. Navedeni prostor sodi v prehodno območje med Bloško planoto in Veliko Goro in je redko poseljen ter pretežno pokrit z gozdom. Območji pomembne naravne dediščine sta območje Kadic na zahodnem robu občine ter dolina vodotoka Bistrica s pritoki, med katerimi sta najpomembnejša Perilščica in Mateča voda. Edino aktivno območje pridobivanja mineralnih surovin – tehničnega kamna (dolomita)v občini je Mala Gora v severozahodnem delu občine.
2.3 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
13. člen
(zasnova gospodarske javne infrastrukture)
Območja gospodarske javne infrastrukture
Za razvoj komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture se prednostno namenja obstoječe že uporabljene koridorje. V pretežni meri se tovrstna infrastruktura umešča v obstoječi javni svet, ki ga tvori sedanja mreža lokalnih in državnih cest. Prosti zračni vodi se v naseljih nadomeščajo z zemeljskimi.
Omrežja prometne infrastrukture
Cestno omrežje je zasnovano na obstoječi prometni mreži in hierarhiji državnih in lokalnih cest. Osnovno prometno os tvorita regionalni cesti R1-212, ki vzdolž Bistrice poteka na relaciji Žlebič–Sodražica–Cerknica, in R3-653, ki preko prehodnega hribovja med Bloško planoto in Veliko Goro povezuje Sodražico z Loškim Potokom in vodi naprej proti meji s Hrvaško. Nanju se navezuje omrežje lokalnih cest, ki povezuje naselja v hribovitem delu občine z osrednjim poselitvenim prostorom v Sodraški dolini. Najpomembnejša lokalna cesta je Sodražica–Sv. Gregor. Dolgoročno se načrtuje gradnja obvoznice regionalne ceste R1-212 mimo Sodražice in obvozne lokalne ceste Sodražica–Sv. Gregor.
Za širitev profilov cestnega telesa na tehnično in varnostno sprejemljivo širino ter za gradnjo površin za pešce in kolesarje se zagotavlja nove površine v obcestnem svetu, skladno z zahtevanimi tehničnimi standardi na podlagi Zakona o cestah. V središčnih delih naselij z javnimi funkcijami, zlasti v občinskem središču, se zagotovijo površine za parkiranje. Nadaljnji razvoj cestnega omrežja bo temeljil na potrebnih posodobitvah cest skozi naselja z določitvijo prioritet v skladu s prometnimi obremenitvami.
Omrežja elektronskih komunikacij
Oskrbo s storitvami elektronskih komunikacij se zagotavlja preko klasičnega telefonskega omrežja in optičnih kablov, ki jih zgradijo ponudniki telekomunikacijskih storitev. Za vzpostavitev dobrih pogojev mobilne telefonije je potrebno preko državnih operaterjev zagotoviti zadovoljivo pokritost vseh naselij s signalom postaj v sistemu omrežja mobilne telefonije. Za zagotovitev dostopa do širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij bo v prihodnosti ob glavnih državnih prometnicah zgrajena navezava Sodražice na omrežje optičnega kabla.
Omrežja in objekti oskrbe z energijo
Skozi severovzhodno območje občine poteka prostozračni 1x110 kV daljnovod Grosuplje–Ribnica–Kočevje. Predvidena je rekonstrukcija z nadgraditvijo obstoječega enosistemskega daljnovoda v dvosistemski (2x110 kV).
Na območju občine je predvidena gradnja objekta za razdeljevanje in prenos električne energije – daljnovod DV 2x110 Stari trg–Ribnica. Prenova dotrajanega 20 kv DV in nizkonapetostnega omrežja bo v pretežni meri potekala po obstoječih trasah in na lokacijah obstoječih objektov sistema.
Preko območja občine je v njenem južnem delu dolgoročno načrtovana gradnja magistralnega plinovodnega omrežja M 9.
Ogrevanje in proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije
V Občini Sodražica je dopustno pridobivanje toplote, proizvodnja električne energije in raba vseh vrst obnovljivih virov energije. Pri nadaljnjem razvoju energetske oskrbe se načrtuje objekte za rabo obnovljivih virov energije z upoštevanjem učinkovitosti sistema in prostorske, okoljske ter družbene sprejemljivosti.
Pri pridobivanju, pretvarjanju, prenosu, distribuciji in porabi energije je potrebno upoštevati načela vzdržnega prostorskega razvoja, zato naj se pri načrtovanju novih energetskih sistemov v čim večji meri izogiba novim posegom v prostor. Za proizvodnjo električne energije se načrtuje objekte za njeno pridobivanje iz obnovljivih virov.
Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa je to energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija.
Pri načrtovanju gradnje novih in rekonstrukcije obstoječih objektov se za način ogrevanja načrtuje le uporabo obnovljivih virov energije ali soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom. Po sprejetju lokalnega energetskega koncepta v Občini Sodražica pa je uporaba obnovljivih virov energije ali soproizvodnja toplote in električne energije z visokim izkoristkom prednostna.
Na območjih z redko poselitvijo se v prihodnje načrtuje predvsem individualna energetska oskrba in pri tem pospešuje uporabo obnovljivih virov energije.
V Občini Sodražica je zaradi gozdnatosti območja še zlasti primerna uporaba lesne biomase. V naselju Sodražica se dolgoročno predvidi daljinsko ogrevanje na lesno biomaso.
Učinkovita raba energije
Učinkovita in varčna raba energije bo trajna razvojna usmeritev pri načrtovanju novogradenj, prenov in sanacij objektov v občini z namenom zmanjšanja rabe energije ob hkratnem zagotavljanju enake ali višje kakovosti bivanja in gospodarjenja. V občini se načrtuje prenovo naselij, gradnjo stanovanjskih objektov, poslovnih, proizvodnih in javnih stavb tako, da bo zagotovljena smotrna uporaba materialov in učinkovitejša ter varčnejša raba energije.
Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z zmanjševanjem porabe tako, da se:
– izboljšuje toplotna izolacija objektov,
– spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje,
– pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke opreme,
– zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika ali z biomaso.
Učinkovitejšo rabo se zagotavlja tudi z zmanjševanjem porabe električne energije za javno razsvetljavo z vgrajevanjem energetsko varčnih sijalk, stikal za reguliranje polnočnega delovanja razsvetljave in omejevanjem na minimalno število svetlobnih teles, postavljenih zunaj strnjene poselitve. Pri načrtovanju in gradnji razsvetljave cest in javnih površin je potrebno upoštevati določila Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja (Uradni list RS, št. 81/07 in 62/10), ki se nanašajo na porabo električne energije.
Omrežja in objekti komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja
Za nemoteno oskrbo s pitno vodo je potrebna postopna obnova vodovodnega omrežja v občini s prioritetami glede na dotrajanost cevovodov, dimenzioniranost in tehnološko zastarelost materialov. Zanesljivost in ekonomičnost oskrbe z vodo se bo zagotavljala s povezovanjem manjših vodovodnih sistemov z večjimi. Novogradnje vodovoda se načrtuje na območjih, kjer je predviden razvoj poselitve in v sklopu reševanja problematike vaških vodovodov s številnimi lokalnimi zajetji v občini, ki jih ni mogoče sanirati drugače, kot z novogradnjo omrežja. Pri obnovi dotrajanih omrežij se obnavlja in dopolnjuje tudi hidrantna mreža.
Sodražica se oskrbuje s pitno vodo iz zajetja Podstene preko regionalnega vodovodnega sistema. Zamostec je vezan na lastno zajetje in vodohran, povezan pa je tudi v sistem Sodražice. Na vodovodni sistem Gora z dvema zajetjema so vezana naselja Kržeti, Kračali,Petrinci, Janeži in Betonovo. Vodovodni sistem Žimarice se oskrbuje iz lastnega zajetja. Celotno omrežje je dolgo 21 km. Za stabilnost oskrbe zadostujejo vodohrani Sodražica 1 in 2 s kapaciteto, Zamostec, Kržeti 1 in 2, Kračali in Betonovo ter Žimarice. Vodovodno omrežje je potrebno temeljite rekonstrukcije, ki bo prostorsko opredeljena s projektom »Obnove in širitve regionalnega vodovoda Sodražica–Ribnica–Kočevje ter celostnega urejanja oskrbe s pitno vodo kočevsko-ribniškega območja«.
Odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih vod
Zasnova kanalizacije se obdeluje v dveh različicah. V prvi se predvideva izgradnjo skupne čistilne naprave za naselja Sodražica, Žimarice in Zamostec s Podgoro, v drugi varianti pa se odpadne vode naselja Žimarice čistijo na lokalni čistilni napravi. Druge rešitve so za obe varianti enake. Poleg novogradenj bo potrebna tudi sanacija obstoječega sistema v Sodražici, da bodo zaledne vode speljane mimo kanalskega sistema neposredno v odvodnike.
Naselja, kjer ni kanalizacijskega omrežja in so objekti priključeni na individualne greznice, so: Betonovo, Brlog, Globel, Janeži, Jelovec, Kotel, Kračali, Kržeti, Lipovšica, Male Vinice, Nova Štifta, Novi Pot, Petrinci, Podklanec, Preska, Ravni Dol, Sinovica, Travna Gora, Vinice, Zamostec, Zapotok, Žimarice. Vse hiše v naštetih naseljih imajo greznice.
Ravnanje z odpadki
Sistem ravnanja z odpadki v Občini Sodražica razvija javno komunalno podjetje Ribnica tako, da je zagotovljeno zbiranje in odvoz odpadkov v vseh naseljih v občini. Razvoj sistema temelji na zmanjševanju količin in ločenem zbiranju odpadkov na mestih izvora, uvajanju ekoloških otokov ter delovanju zbirnega reciklažnega centra v Goriči vasi na sedežu JKP Komunala Ribnica d.o.o. in prekladalne rampe v zbirnem centru Mala Gora.
Odlaganje odpadkov se začasno izvaja na podlagi pogodb z upravljavcem na javnih odlagališčih, ki obratujejo v skladu z okoljevarstvenimi predpisi na območju osrednjeslovenske regije oziroma jugovzhodne Slovenije. Trajno odlaganje odpadkov se po predhodni predelavi zagotavlja v okviru Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana in sicer po izgradnji objektov za predelavo odpadkov.
Odlaganje odpadkov naj bo urejeno tako, da ne privablja medveda.
Pokopališča
Potrebe po pokopavanju zadovoljujejo obstoječa pokopališča Sodražica, Sv. Marko in Gora – Petrinci. Dolgoročne potrebe za pokopavanje se zagotavlja na območju zunaj naselja Sodražica na vzhodni strani nad zaselkom Strmca.
2.4 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
14. člen
(okvirna območja naselij)
Območja naselij (ON)
V Občini Sodražica se določijo območja naslednjih naselij:
– Jelovec,
– Sodražica (3 ON – Sodražica, Laz, Ograde),
– Zamostec (2 ON – Zamostec in Vranove njivice),
– Zapotok (2 ON – Veliki Zapotok in Mali Zapotok),
– Vinice (3 ON – Vinice, Rebra, Vinice Jug) in
– Žimarice (4 ON – Kravja Gasa, Žimarice, Kajžarji, Čampe).
ON na okvirnem območju razpršene poselitve imajo še naselja:
– Betonovo,
– Globel (2 ON – Globel Sever in Globel Jug),
– Janeži,
– Kračali,
– Kržeti,
– Lipovšica,
– Petrinci,
– Podklanec,
– Sinovica in
– Travna Gora.
15. člen
(naselja, vključno z območji razpršene gradnje)
Območja naselij, ki vključujejo območja razpršene gradnje, se nahajajo v Sodražici in Zapotoku.
V občini ni območij razpršene gradnje, ki bi bila posebno zaključeno območje poselitve in ni območij sanacije razpršene gradnje, ki se opredeli kot novo naselje.
Območja razpršene gradnje je potrebno sanirati tako, da objekti ne bodo škodovali identiteti naravnega prostora, okolju in kulturni krajini. Za vsa območja razpršene gradnje se določijo pogoji sanacije glede oblikovanja in komunalne ureditve.
2.5 Določitev okvirnih območij razpršene poselitve
16. člen
(okvirna območja razpršene poselitve)
V okvirno območje razpršene poselitve na podlagi analize stanja poselitve v prostoru občine sodijo območja po RPE naselja: Betonovo, Brlog – del, Globel, Janeži, Kotel, Kračali, Kržeti, Lipovšica, Petrinci, Preska, Male Vinice, Nova Štifta, Novi Pot, Podklanec, Ravni Dol in Sinovica. Na območju razpršene poselitve je takšen tip poselitve avtohton.
Mešanje in preplet posameznih tipov poselitve z razloženimi, razpršenimi, razdrobljenimi in razpostavljenimi deli naselij, zaselki in samotnimi kmetijami, je značilnost na celotnem okvirnem območju razpršene poselitve v občini.
Območje z izredno nizko gostoto poselitve zajema južni predel občine, prehodno območje med Bloško planoto in Veliko goro. V tem delu občine je gostota poselitve 5,5 prebivalcev na km2. Poselitev občine je v celotnem prostoru redka (43,5 preb./km2).
Demografsko ogrožena območja v občini (določena z Uredbo o območjih, ki se štejejo za demografsko ogrožena območja v Republiki Sloveniji, Uradni list RS, št. 19/99), so naslednja naselja po RPE: Betonovo, Brlog – del, Janeži, Jelovec, Kotel, Kračali, Kržeti, Nova Štifta, Novi Pot, Petrinci, Preska, Ravni Dol, Sinovica, Vinice in Žimarice.
2.6 Usmeritve za prostorski razvoj občine
17. člen
(usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo)
Splošne usmeritve
Z OPN se zagotavlja prostorske pogoje uresničevanja celovitega razvoja, začrtanega v strateških in izvedbenih razvojnih dokumentih občine, oblikovanih na podlagi razvojnih potreb in možnosti v prostoru. Tako se zagotavlja kakovostno bivalno okolje ter usklajenost gospodarskih, družbenih in varstvenih vidikov razvoja ob upoštevanju vzdržnega prostorskega razvoja v varovanih območjih z ohranjanjem narave, varstvom kulturne dediščine ter trajnostno uporabo naravnih virov.
Območja naselij, v katerih je prepoznan prostor razpršene gradnje in razpršene poselitve, se posebej opredeli in hkrati zagotavlja njegovo sanacijo tako, da ta ne le odpravlja stanje degradiranosti prostora, temveč vzpostavlja nove kakovostne bivalne razmere ter izboljšuje prepoznavnost in privlačnost naselij. Z obravnavo naselja kot celote v razmerju do širšega naravnega prostora in v povezavi s sosednjimi območji na eni strani, in na drugi z upoštevanjem vseh posameznih konstitutivnih elementov naselja, se zagotavlja celovitost v pristopu k načrtovanju prenove delov ali celote naselij.
Poselitveno območje oziroma del naselja se lahko celovito prenavlja na podlagi OPPN. Območje OPPN se določi tako, da je zajeto območje, ki zagotavlja uresničitev ciljev prenove. Nadalje je mogoče zagotavljati usmerjeno prenovo skozi podrobnejša določila prostorsko izvedbenih pogojev. Proces prenove je mogoče spodbuditi tudi s povečanjem privlačnosti prostora za poselitev z novogradnjami stanovanj v okviru novih poselitvenih zmogljivosti, ki omogočijo prenovo ali izgradnjo javne gospodarske infrastrukture in posredno spodbudijo proces prenove starega stavbnega fonda.
Razvoj naselij usmerjamo tako, da ohranjamo in razvijamo identiteto poselitve v občini. V skladu s cilji za zaustavitev trenda upadanja števila prebivalcev in praznjenja stavb se razvoj poselitve prednostno usmerja v obstoječo stavbno strukturo naselja z njegovo prenovo in izrabo notranjih prostorskih rezerv.
Notranji razvoj in prenova
Razvoj naselja je v prvi vrsti usmerjen v izrabo notranjih prostorskih in stavbnih rezerv znotraj naselbinskega telesa in meja naselij. Prioritetna je prenova jedra naselja, v katerega se umeščajo predvsem javne in centralne dejavnosti, in v katerem se poleg prenove stavbnega fonda presnavlja tudi njegova programska namembnost. Sočasno z njimi se morajo ohranjati, razvijati in vzpostavljati nove kakovosti javnega prostora (ulični prostor, peščeve površine, dostopi, javne tlakovane površine z zelenimi ureditvami, urbana oprema). Porušena razmerja med javnim in zasebnim prostorom se na novo vzpostavijo v kvaliteti in pogojih sodobne rabe.
Prenova starega stavbnega fonda in gradnja znotraj neizrabljenih notranjih prostorskih rezerv mora upoštevati tudi potrebno obnovo dotrajane ali izgradnjo manjkajoče komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture. Pri tem se morajo tovrstni posegi za gradnjo javne gospodarske infrastrukture predhodno uskladiti, da se lahko skladno z materialnimi možnostmi izvajajo koordinirano, ekonomično in po možnosti tudi sočasno.
Prenova stavbnega fonda se izvaja s prilagajanjem stavb po namenu in notranjem ustroju novim potrebam in sodobnim pogojem bivanja ali izvajanja dejavnosti. Merilo stavbne strukture se ohranja, ali se v posameznih delih naselja v največji možni meri prilagaja celoti, s katero ohranja ali vzpostavlja novo kvaliteto identitete naselja, zlasti v razmerju do odprte krajine.
Notranji razvoj se prednostno izvaja v naseljih Betonovo, Globel, Janeži, Jelovec, Kračali, Kržeti, Lipovšica, Podklanec, Sodražica, Vinice, Zapotok in Žimarice.
Celovita prenova
Celovita prenova je potrebna posebej za območje naselij, kjer se poleg razpršene gradnje pojavlja še vrsta drugih spremljajočih razvojnih problemov, kot so zlasti dotrajana ali oblikovno degradirana stavbna struktura naselbinskih jeder, neustrezen, razvrednoten ali celo odsoten javni prostor, dotrajana in pomanjkljiva gospodarska javna infrastruktura, prometni problemi in drugo. Celovita prenova se načrtuje za naselja Podklanec, Sodražica, Zamostec in Žimarice.
Širitev naselij
Pri usmerjanju razvoja naselij se širitev naselja zagotavlja na manj vredna in za kmetijsko pridelavo manj primerna zemljišča, razen v primeru, ko je takšno načrtovanje posegov utemeljeno v ukrepih za revitalizacijo naselij in zajezitev negativnega trenda demografskih gibanj. Manjše širitve naselij se omogočijo z zaokrožitvami in zapolnitvami vrzeli ter zajed kmetijskih zemljišč v poselitveno strukturo. Večje širitve se načrtujejo le v vitalnejših naseljih, da omogočijo organizirano stanovanjsko gradnjo, ki bo s ponudbo opremljenih zemljišč in stanovanj izboljšala privlačnost Občine Sodražica za priselitev v ta naselja. Večje širitve naselij se načrtuje na podlagi OPPN. Z manjšimi zaokrožitvami meja naselij in zapolnitvami vrzeli v poselitveni strukturi se zagotavlja možnosti za ohranjanje vitalnosti v vseh naseljih v občini. Širitev naselij se načrtuje v Sodražici, Zamostcu in Zapotoku.
Zemljišča, ki jih zaradi geomorfoloških pogojev ali drage izgradnje komunalne opreme v daljšem obdobju ni bilo mogoče aktivirati, je potrebno evidentirati in ob spremembi občinskega prostorskega načrta izločiti iz območja stavbnih zemljišč in območja naselja ali opredeliti kot zelene površine naselja.
18. člen
(usmeritve za sanacijo razpršene gradnje)
Sanacija razpršene gradnje se načrtuje tako, da se določi območje sanacije in način urejanja degradiranega prostora. Pri tem se z vključevanjem in upoštevanjem širšega vplivnega območja degradiranega prostora smiselno zaokroži območje sanacije. Območje sanacije v Sodražici in v Zapotoku naj upošteva celovitost notranjega razvoja in omejitve zunanje rasti naselja.
19. člen
(usmeritve za ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve)
V demografsko izpraznjenem poselitvenem prostoru na območju razpršene poselitve (naselja Betonovo, Brlog – del, Globel, Janeži, Kotel, Kračali, Kržeti, Lipovšica, Petrinci, Preska, Male Vinice, Nova Štifta, Novi Pot, Podklanec, Ravni Dol in Sinovica) se ne le ohranja temveč spodbuja razvoj izvornega poselitvenega vzorca razpršene poselitve. Takšen razvoj je dopusten le tam, kjer to omogoča geomorfologija tal, razmerja v kulturni krajini ter prometna dostopnost. V naseljih, kjer je v poselitvi prisotna oblika osamelih domačij na specifičnih lokacijah, se zaradi izrazite demografske ogroženosti območja takšen vzorec poselitve smiselno razvija tudi v prihodnje.
20. člen
(usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih)
V središčnih prostorih naselij in v javnem prostoru ob pomembnejših cestah naj se spodbuja umeščanje in razvoj javnih funkcij, programov storitev in oskrbe prebivalstva. Pomembnejše javne funkcije oziroma storitve naj bodo umeščene vzdolž glavne strukturne osi. Zaradi opuščanja kmetijstva je mogoče nekdanje gospodarske objekte prenoviti za stanovanjsko ali drugo funkcijo. Razvoju vitalnih kmetij s sodobno tehnološko pridelavo se zagotovijo prostorske možnosti s širitvijo naselja ali preselitvijo dejavnosti na ustrezno lokacijo zunaj naselja (na območjih razpršene poselitve).
Proizvodne, obrtne in servisne dejavnosti se prvenstveno razvijajo v Sodražici. Gospodarske dejavnosti v drugih naseljih se dopušča le v obsegu in zmogljivostih, kot jih prenese merilo obstoječe stavbne strukture in ob pogojih okoljske sprejemljivosti glede vplivov na bivalno okolje ter zmogljivosti obstoječe prometne, komunalne in energetske infrastrukture. Za razvoj turizma je poleg športno rekreacijske infrastrukture in naravnega okolja zelo pomembno območje Travne Gore s počitniškim naseljem in dom na Travni Gori. Obiskovalce naj se usmerja na poti in mesta, ki so za medveda manj moteča in zlasti primerno oddaljena od pomembnih delov njegovega življenjskega prostora.
21. člen
(usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij)
Ključni gradniki stavbne strukture, ki oblikujejo urbanistično podobo naselij, so lega in geometrija stavb ter principi povezovanja javnega prostora (trški prostor lokalnega središča, vaški prostor – linearni, središčni, mreža) s stavbno strukturo in njun medsebojni funkcionalni odnos. Stavbe naj bodo oblikovane in umeščene tako, da vzpostavljajo dialog z javnim prostorom ter kontinuiteto v identiteti naselja.
Kriteriji, ki sooblikujejo podobo naselja, so mreža stavbne strukture in središčni prostor, meje ter dominante naselja. Sočasno se upoštevajo kriteriji krajine, kot so meje ambientov in meje geomorfološke strukture ter njena funkcija. Kriteriji za urbanistično oblikovanje naselij se torej izoblikujejo za vsako naselje posebej iz danih razvojnih ustvarjenih in naravnih posebnosti v prostoru. Za zaključena in izoblikovana naselja, ki so ohranila kakovostno razmerje naselbinske strukture in krajine, je pomembno upoštevati kriterije oblikovanja krajine streh (smer, nakloni, struktura in barva kritine, oblikovne posebnosti, višine objektov …). Pri gradnji stavb naj se upošteva lokalna arhitekturna tipika – podolžni stavbni kubusi, primerljiv naklon strehe, oblikovanje fasadnih odprtin ipd. Novi objekti naj ne izstopajo iz krajine streh.
Sodobne urbane oblike poselitve se dopuščajo le v Sodražici, vendar tako, da ohranjajo prepoznavnost naselja s svojim kakovostnim naselbinskim jedrom.
Naselbinska struktura naselij Janeži in Petrinci, Sodražica in Zamostec, Vinice in Zapotok temelji na kakovostnih izvornih naselbinskih jedrih v geomorfološki dinamični krajini. Zaradi procesa zlivanja naselij z nekvalitetno razpršeno poselitvijo je potrebno vzpostaviti ustrezna središča na eni strani in na drugi ustrezne prostorske cezure. Pri tem je pomembno, da vse izpostavljene še nepozidane lege ostanejo zelene cezure v prostoru kot ločnica prostorskih celot, ki ohranjajo posebno identiteto. Kakovostna naselbinska jedra se ohranjajo tudi v Kračalih, Novem Potu, Podklancu, Preski in Sinovici.
Glavne strukturne osi naj se opremljajo z enotno ulično opremo in peščevimi površinami, središčni prostori naj se prometno opredelijo z ustreznim režimom tekočega in mirujočega prometa. Kvalitetni naravni elementi (drevoredi, posamezne zelene ureditve, označevalna samostojna drevesa v javnem vaškem prostoru) naj se ohranjajo. V središčnih delih območij naselbinske dediščine se avtobusnih postaj, parkirišč, ekoloških otokov ipd. ne umešča. V okviru celovite prenove je potrebno vzpostaviti njihovo osnovno funkcijo z ustreznim oblikovanjem prostora.
Zelene površine
V naseljih z večjim številom prebivalstva in višjo stopnjo centralnosti se zagotavlja načrtovan razvoj urejenih zasebnih in javnih zelenih površin. Parkovne in druge ureditve zelenih površin oziroma zelenih sistemov se načrtujejo in izvajajo na primernih površinah javnega prostora, zlasti v jedrih naselij, na območjih kulturne dediščine ter pokopališč. V okviru zelenih površin se zagotavlja razvoj območij za šport, igro, rekreacijo in oddih na odprtih površinah ter rekreacijo v naravnem prostoru. Površine za šport in rekreacijo se v večjem obsegu zagotavljajo predvsem v Sodražici, ohranjajo in razvijajo pa se tudi območja za zimske športe v Sodražici (smučišče Izver) in Jelovcu.
22. člen
(usmeritve za razvoj v krajini)
Prihodnji razvoj krajine je potrebno načrtovati na podlagi naslednjih usmeritev:
– prepreči naj se propadanje kulturne krajine,
– ohranjajo naj se sklenjene gozdne površine,
– doline vodotokov naj se ohranjajo v obstoječem stanju; pozornost naj bo posvečena predvsem ohranjanju kvalitete vode,
– ohranja naj se tipična kraška pokrajina.
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot ter ohranjanje biotske raznovrstnosti iz smernic za prostorski načrt Občine Sodražica (ZRSVN, OE Ljubljana, februar 2007).
Za območja stavbnih zemljišč, katerih neustrezna izraba lahko v stiku z odprto krajino razvrednoti podobo kulturne krajine, se s prostorskimi izvedbenih pogoji zagotovi ukrepe za omilitev in sanacijo negativnih vplivov.
Za stavbna zemljišča na robovih naselja, katerih izraba za gradnjo je povsem neprimerna, se predvidi začasna blokada posegov vanje do izločitve iz fonda prostorskih rezerv stavbnih zemljišč ali določitve nove namembnosti.
Razvojna območja posameznih dejavnosti, temelječih na naravnih virih
Razvojna območja dejavnosti, ki temeljijo na naravnih virih, se določijo na podlagi ugotovitev strokovnih podlag z upoštevanjem smernic nosilcev urejanja prostora za kmetijstvo in gozdarstvo, vode, turizem in rekreacijo ter mineralne surovine.
Območja za razvoj kmetijstva
Razvoj kmetijskih dejavnosti se na območjih z omejenimi dejavniki (območje Travne Gore, območje Slemen) pretežno ohranja v mejah zmogljivosti prostora s ciljem zadrževanja obstoječega obsega kmetijskih zemljišč in varovanja pred zaraščanjem. Skladno z rodovitnostjo zemljišč in drugimi geografskimi pogoji se v prostoru prepletajo območja pretežno travniške in pašniške rabe.
Najboljše pogoje za razvoj kmetijstva ima nižinski del občine v dolini Bistrice in blagih pobočij od Sodražice do Vinic, kjer so površine najboljših kmetijskih zemljišč sklenjene. Za izboljšanje kakovosti zemljišč za obdelavo se opredelijo območja melioracij ter povrnitev kmetijskih zemljišč na površinah, ki se zaraščajo. Obstoječim vitalnim kmetijam se zagotavljajo prostorski pogoji za razvoj znotraj obstoječih GE.
Z obdelovanjem in rabo kmetijskih zemljišč, ki temelji na tradicionalni trajnostno naravnani proizvodnji, se ohranja njihov ekološki pomen ter pestrost strukture kultur in vseh vrst zemljišč.
Območja gozdov
Pretežni del gozdov v občini ima lesno proizvodni značaj. Najpomembnejši so sklenjeni gozdovi na južnem in jugovzhodnem delu občine.
Ohranjajo se sklenjena območja gozdov, zlasti na strmih in višjih predelih. Gospodarjenje z gozdovi se izvaja skladno z gozdnogospodarskimi načrti ob sonaravni in trajnostni rabi gozda ter z upoštevanjem vseh njegovih funkcij. Lesno proizvodna in lovskogospodarska funkcija je usklajena z ekološkim in socialnim pomenom gozda v lokalnem in regionalnem prostoru. Nove gozdne površine lahko nastajajo z naravnim zaraščanjem in pogozditvijo kmetijskih zemljišč le s predhodnim načrtovanjem in uskladitvijo s kriteriji varovanja kmetijskih zemljišč, pri čemer je treba upoštevati hidrološko, biotopsko, kulturno krajinsko in ekonomsko vlogo prostora, ki se iz kmetijskega spreminja v gozd. Posebej se varuje območje gozdnega rezervata Kadice in gozdovi z varovalno funkcijo.
Krčitev gozda zaradi spreminjanja v pašnik ter postavljanje obore za rejo divjadi je možno le ob predhodni uskladitvi s kriteriji varovanja narave in z ekonomsko utemeljitvijo. Večji sklenjeni gozdni kompleksi se ohranjajo, gradnja objektov v njih ni dopustna – razen objektov za potrebe gozdarstva ali lovstva. Gradnja gozdnih prometnic in omrežij, objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture ne sme poslabšati ekološke funkcije gozda.
Območje voda
V občini se nahaja večji površinski vodotok Sodraška Bistrica in več manjših vodotokov (Sušica, Perilščica, Grdodolščica, Zapotoški potok ter Mateča voda). Na območjih voda se lahko izvajajo le posegi, ki so v skladu s 37. členom Zakona o vodah, in sicer:
– gradnja objektov javne infrastrukture,
– gradnjo objektov grajenega javnega dobra,
– ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
– ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
– gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
– gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem in
– gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor. Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Četrti odstavek 14. člena ZV-1 določa zunanjo mejo priobalnega zemljišča na vodah 1. reda zunaj območij naselja, ki sega najmanj 40 m od meje vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi.
Območja redkejših poplav so v Občini Sodražica ob reki Bistrici pojavlja v ozkem pasu doline od Zamostca do meje z Občino Ribnica v smeri proti Jurjevici. Možnost pojavljanja poplav se je ob reguliranem delu struge na območju Sodražice bistveno zmanjšala.
Zaradi varovanja virov pitne vode pred onesnaženjem se pri načrtovanju gradenj in posegov v prostor upoštevajo določila državnih in občinskih predpisov.
Območja mineralnih surovin
Na območju Občine Sodražica leži 12 potencialnih nahajališč tehničnega gradbenega kamna. Obstoječi občasno aktivni kamnolom tehničnega kamna – dolomita Mala gora se izkorišča za lokalne potrebe gradbeništva. Območje nahajališča tehničnega gradbenega kamna južno od kamnoloma Mala gora se varuje kot dolgoročni potencial za izkoriščanje. Kamnolom Mala gora se ob nadaljnjem izkoriščanju sanira, ob tem pa izboljša dostop do lokacije. V drugih nelegalnih kopih se onemogoči nadaljnje izkoriščanje in območje prepusti samosanaciji. Eventualna sanacija nelegalnih kopov se bo izvajala v skladu z določbami Zakona o graditvi objektov. Raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin se izvaja v skladu z določbami Zakona o rudarstvu.
Območja posebnih krajinskih in urbanističnih značilnosti prostora
V občini so s strokovnimi podlagami ugotovljena posebej pomembna območja krajinskih in urbanističnih značilnosti prostora:
– krajinsko območje Travne Gore,
– krajinsko območje zelene cezure med Sodražico in Zamostcem,
– krajinsko območje zelene cezure med Sodražico in Žimaricami,
– območje naselij Kotel in Novi Pot,
– krajinsko območje gozdnatega SZ pobočja nad Sodražico,
– krajinsko območje Slemena.
Varstvo kulturne dediščine
V občini je treba z načrtovanjem prostorskega razvoja zagotavljati celostno varstvo kulturne dediščine, zagotoviti ustrezno uporabo dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja in ob tem obravnavati dediščino kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja in kot razvojni dejavnik ter prostorski potencial.
Dediščina se varuje glede na tip (arheološka, stavbna profana, stavbna sakralna, memorialna, naselbinska, vrtno arhitekturna, dediščinska kulturna krajina in zgodovinska) in glede na status (kulturni spomenik državnega ali lokalnega pomena in kulturna dediščina).
Območja ohranjanja kulturne dediščine so prikazana v grafičnem delu prikaza stanja prostora.
Ohranjanje narave
Ohranjanje naravnih kakovosti se na celotnem območju občine zagotavlja z načrtovanjem ukrepov pri posegih v prostor za preprečitev oziroma omilitev vplivov na naravo. Pri posegih na zavarovanih območjih, ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih ter posegih v naravne vrednote je potrebno upoštevati predpise in smernice pristojnih organov. Na celotnem območju občine je potrebno upoštevati pogoje varovanja za ekološko pomembna območja, v jugovzhodnem delu občine (Travna Gora) pa območja Natura 2000.
Območja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, zaščite in reševanja
Pri načrtovanju poselitve in dejavnosti v prostoru je potrebno upoštevati potencialna tveganja in ogroženost pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varnost pred požarom. Dejavnosti se razmeščajo izven območij potencialnih nesreč. Opravljanje primarnih dejavnosti (kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in druge dejavnosti povezane z naravnim prostorom) je potrebno opravljati varno za zdravje ljudi in materialne dobrine ter nadzorovati procese in dejavnike, ki lahko povzročijo naravne in druge nesreče.
Območja s prostorskimi omejitvami za razvoj so varstvena in ogrožena območja po predpisih o vodah, potresno ogrožena območja, območja požarne ogroženosti, območja s tveganjem za porušitev visokih pregrad, območja s tveganjem za industrijske nesreče.
V poplavnih, hudourniških, erozijskih in plazovitih območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture oziroma dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče. Na teh območjih je treba zagotoviti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč nevarnosti in z omejitvami razvoja glede na ogroženost življenja ljudi in materialnih dobrin.
Na vododeficitarnih območjih občine se ne načrtuje dejavnosti s povečanimi potrebami po vodi, prioritetno pa se zagotavlja urejeno oskrbo s pitno vodo prebivalcev teh območij.
Glede na stopnjo ogroženosti morajo biti objekti ustrezno protipotresno projektirani in grajeni. Prav tako se pri načrtovanju in gradnji upoštevajo predpisi s področja protipožarne varnosti.
Celotno območje občine je zaradi manjše samočistilne sposobnosti kraške pokrajine pomembno z vidika varstva vodnih virov v širšem zaledju. Aktivni in potencialni vodni viri za lokalno oskrbo, ki so zavarovani z Odlokom o varstvu virov pitne vode na območju Občine Sodražica (Uradni list RS, št. 20/02), so zajetja Lahki studenec, Studenčevka-Sušje, Lipovšica, Trhlenov studenec, Žaga-Gora, Potoki-Gora Ciganka Podklanec, Podgora, Hrib-Žimarice (zajetje in drenaža), Jelovec, Globel-Žlebec, Kotel, Globoka dolina-Novi pot, Izver, Podstene, "Vrtina S-1", "Vrtina S-2", "Vrtina S-3", "Vrtina S-4", "Vrtina S-5", "Pod Kržeti-1", "Vrtina RD-1/01", "Kuparjevo", Ograda.
Območja okrog Grdodolščice so erozijsko ogrožena. Območje ob Bistrici v smeri od naselja Zamostec je poplavno ogroženo. V občini je več naselij znotraj varstvenih pasov vodnih virov, ki so varovani z Odlokom o varstvu virov pitne vode na območju Občine Sodražica (Uradni list RS, št. 20/02).
Nevarnost nastanka naravnih požarov v občini je zaradi naravnih značilnosti prostora majhna. V občini je več manjših kmetij z dopolnilno dejavnostjo in obrti za predelavo lesa, pri katerih je potrebno zagotavljati povečano varnost pred požarom. Posebno varstvo pred industrijskimi nesrečami z razlitjem nevarnih snovi je potrebno zagotavljati z načrtovanjem tehničnih ukrepov v obratih proizvodnje izolacijskih materialov v Sodražici (Fragmat d.o.o., Fibran d.o.o.). Večja nevarnost razlitja nevarnih snovi pri transportu v primeru prometne nesreče obstaja na regionalni cesti Žlebič–Sodražica–Cerknica, kjer je z ureditvijo tehničnih elementov ceste potrebno zagotoviti povečano varnost v prometu in hitro ter učinkovito ukrepanje v primeru nesreče.
Prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, se umešča izven območij stalne ali občasne prisotnosti voda in z ustreznim odmikom od meje teh površin. Spreminjanje obsega poplavnih območij ali odtočnih režimov je možno le izjemoma pod pogoji nadomestitve teh površin. Pri načrtovanju premostitev reke Bistrice in drugih vodotokov je potrebno zagotavljati poplavno varnost in ohranjati stanje voda in vodni režim.
Sanacijo posameznih območij naravnih in drugih nesreč se načrtuje v sklopu OPPN. V primerih, ko gre za rekonstrukcijo ali gradnjo novih objektov v okviru sanacije po naravni ali drugi nesreči, je omogočen upravni postopek pridobitve gradbenega dovoljenja po skrajšanem ugotovitvenem postopku, če gre za rekonstrukcijo ali novogradnjo objekta, ki v celoti ohranja namembnost, gabarite in videz poškodovanega objekta na isti lokaciji.
Praviloma se pri intervencijskih ukrepih izvedejo le najnujnejši ukrepi in ohranja naravne procese, razen kadar ti lahko ogrozijo obstoječa naselja oziroma varovano kulturno dediščino.
Lokacije odprtih kopov (opuščeni in aktivni kamnolomi in peskokopi) so lahko prepuščene naravni sukcesiji naravnih procesov, (samosanaciji) vendar le, kadar niso ogroženi varnost, zdravje in življenje ljudi.
Na območjih velike požarne ogroženosti gozdov se ne načrtujejo dejavnosti ali prostorske ureditve, ki bi pomenile dodatno tveganje za življenje ljudi, materialne dobrine in naravo.
Na območjih tveganj zaradi industrijskih nesreč v Sodražici in drugih območjih za industrijo je potrebno z načrtovanjem ustreznih odmikov med objekti oziroma dejavnostmi in drugih ukrepov preprečiti verižne nesreče, širitev nesreče na sosednja območja in omogočiti učinkovito ukrepanje zaščite in reševanja, če se nesreče zgodijo.
V sistemu oskrbe z vodo v občini je potrebno načrtovati ustrezno razmestitev omrežja, zmanjšati njegovo ranljivost in zagotoviti zadostne količine pitne vode za oskrbo v izrednih razmerah ter za potrebe gašenja ob požarih.
Pri načrtovanju širitve poselitve se upošteva oceno nevarnosti in ogroženosti občine pred naravnimi in drugimi nesrečami ter požarom. V občini se za primere naravnih in drugih nesreč zagotavljajo površine za pokope večjega števila ljudi v bližini obstoječih pokopališč. Območje za pokope živali naj bo odmaknjeno od poselitve. Za odlaganje ruševin se začasno uporabijo proste površine ob javnih cestah, trajno odlaganje pa se zagotavlja v opuščenih kamnolomih v občini, ki še niso samosanirani.
Prostor za evakuacijo prebivalstva in premičnih materialnih dobrin v primeru naravnih in drugih nesreč se v naseljih zagotavlja na dvoriščih in drugih odprtih površinah v naselju. V občinskem središču Sodražica pa se v ta namen zagotavlja tudi proste javne površine naselja in funkcionalne površine ob javnih objektih. Pri gradnji javnih in večstanovanjskih objektov je priporočljiva ojačitev prve plošče ali gradnja zaklonišč.
Območja za obrambne potrebe
V občini ni posebej določenih območij za obrambne potrebe.
23. člen
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)
Na obstoječih izhodiščih veljavnega prostorskega plana in dejanske rabe iz prikaza stanja se določa namenska raba zemljišč kot stavbna, kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča. Osnovno namensko rabo zemljišč se določa na podlagi smernic nosilcev urejanja prostora, podrobno pa z upoštevanjem izdelanih strokovnih podlag ter razvojnih pobud v prostoru. Pri določanju novih stavbnih zemljišč je potrebno upoštevati merila, s katerimi bodo v največji možni meri ohranjene značilnosti naravnega in grajenega prostora.
24. člen
(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)
Območja poselitve so na podlagi strokovnih podlag in razvojnih potreb razdeljena in določena kot enote urejanja prostora (EUP). EUP se določijo kot območja enake namenske rabe s primerljivimi geomorfološkimi in urbanistično oblikovnimi značilnostmi, za katere veljajo ista merila in pogoji urejanja prostora. Pri tem se upošteva funkcionalne povezanosti med posameznimi deli poselitve. Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) se določajo posebej za poselitev in posebej za ves preostali prostor ter se opredeljujejo glede na namensko rabo.
PIP naj se po konceptu in formi izdelajo kot pravna norma za izdajo gradbenih dovoljenj in hkrati usmeritev za načrtovanje konkretnih posegov, v katerem bodo vsebinsko vgrajeni cilji, usmeritve ter merila in pogoji strateškega dela. Pri tem naj se upoštevajo posebnosti vsakega območja posebej. Posebej pomembni so tudi naslednji kakovostni kriteriji: jasnost usmeritev, možnost trdne opore načrtovalcem pri utemeljevanju posegov, transparentnost prostorskih možnosti na vsakem zemljišču posebej.
Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) naj se določajo posebej na območjih stavbnih zemljišč (za poselitev) in za preostali prostor občine (zunaj območja stavbnih zemljišč). Za območje zunaj stavbnih zemljišč naj se opredeli ena sama EUP z oznako KGV, kjer naj bodo merila PIP določena glede na plansko opredeljeno podrobnejšo namensko rabo. Na območjih poselitve pa naj se na podlagi strokovnih podlag in opredeljenih razvojnih izzivov ugotovijo in določijo prostorsko izvedbeni pogoji (PIP) v merilu ene ali več gradbenih enot (GE) z istimi razvojnimi značilnostmi in razvojnimi usmeritvami v eni EUP. Tako naj se na ravni gradbene enote (GE) določijo splošna merila urejanja ter opredeli nabor tipov GE oziroma se v konkretnem tipu GE opredelijo podrobnejša merila urejanja.
Vzpostavitev grajene strukture/stavb naj izhaja iz vloge stavbe v prostoru oziroma v razmerju do GE. Tako naj se grajeni strukturi (stavbam) opredeli nabor dovoljenih grajenih struktur (tipov stavb), za katere se predpiše:
– pogoje oblikovanja in posebnosti le teh, ki izhajajo iz vloge stavbe na GE;
– dopustne dejavnosti (namembnost) ter
– z njimi povezane dopustne tipe stavb iz nabora predpisanih tipov stavb.
Pravno prostorski modeli GE naj zajemajo vse aspekte osnovne urbanistične celice v prostoru in tudi vseh stavb v njej. GE naj obravnavajo kot funkcionalni prostor oziroma osnovno upravljavsko zaokroženo prostorsko celoto. Koncept PIP naj združuje parcele, stavbe, dele naselij ipd., za katere je mogoče predpisati en določen tip pravno prostorskega modela GE v eni EUP.
Pravno prostorski modeli tipov GE naj zagotavljajo pogoje za:
– dopustne dejavnosti (namembnost) ter z njimi povezane dopustne tipe stavb/objekte ter višino stavb;
– urbanistično oblikovanje gradbenih enot in njihovo korelacijo z drugimi že obstoječimi stavbami GE, najpomembnejšim javnim prostorom oziroma mejo naselja oziroma sosednjimi GE;
– gostoto pozidave oziroma stopnjo izkoriščenosti ter
– druge, v posameznem okolju specifične prostorske parametre, ki so pomembni za vključevanje stavbne strukture v okolje, v katerega se umeščajo.
V PIP naj se določijo tudi merila za parcelacijo ter pogoji priključevanja objektov na omrežje prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter grajeno javno dobro. Pri tem naj se dosledno ločijo merila in pogoji glede na značaj sistemov/značaj investicij značaj lastnikov – torej na javni prostor oziroma prostor GJI (v javni lasti, predvsem nizke gradnje …) in na prostor GE, kjer se gradi predvsem ne-javna stavbna struktura visokih gradenj. Pri določanju prostorsko izvedbenih pogojev naj se upoštevajo merila in pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in varovanja zdravja ljudi. Za posamezne posege v prostoru GE in EUP je potrebno predvideti tudi omilitvene ukrepe za varovanje pred onesnaževanjem, kot izhajajo iz okoljskega poročila za celovito presojo vplivov izvedbe prostorskega načrta na okolje.
Določitev območij OPPN
Občinski podrobni prostorski načrti naj bodo opredeljeni kot načini celovitega urejanja prostora povsod tam, kjer niso izpolnjeni osnovni pogoji za urejanje s PIP in kjer ni mogoče doseči prostorskih ciljev razvoja brez načrtovanja celovitega razvoja posameznih zaključenih območij. Pri opredeljevanju OPPN so posebej pomembni uveljavljanje javnega prostora, usklajevanje različnih funkcij in rabe ter realizacija smiselnih parcelacij. Za posamezno območje, ki se ureja z OPPN, naj se opredelijo ključne usmeritve kot okvir za uresničevanje ciljev prostorskega razvoja na ravni poselitvene enote in občine.
OPPN naj se izdelajo za celovito ali delno prenovo naselja, širitev naselja na nove površine, nadalje za območja naselja, kjer se s celovito obravnavo spreminja podrobnejša namenska raba, zgoščuje pozidava ali zajema urejanje večje površine že zazidanih in degradiranih delov naselja ter zazidavo nepozidanih stavbnih zemljišč. OPPN se izdela tudi za območja sanacije razpršene gradnje. Priprava OPPN naj se predvidi še za območja pomembnejše GJI, izkoriščanja mineralnih surovin in sanacije neurejenih površinskih kopov ter ureditve rekreacijskih parkov.
2.7 Urbanistični načrt občinskega središča
25. člen
(urbanistični načrt Sodražice)
Za osrednje poselitveno območje v občini, ki obsega naselje Sodražica, je izdelan urbanistični načrt kot osnova za pripravo strateškega in izvedbenega dela akta. Z urbanističnim načrtom je zasnovan dolgoročni prostorski razvoj navedenih naselij, v njem pa so podana izhodišča za pripravo razvojnih ukrepov v prostoru. Urbanistični načrt se upošteva pri načrtovanju posameznih ali celovitih posegov v prostor.
Koncept prostorskega razvoja
Območje UN in izhodišča načrtovanja prostora
Območje urbanističnega načrta obsega razvojni prostor občinskega središča in lokalnega središča Sodražica. Označen je s konceptualno relativno ohranjenim trškim jedrom v osrednjem delu doline ter modernistično stavbno strukturo različne kakovosti na obrobjih. Naselje leži v samostojnem ambientu, katerega meje so sorazmerno dobro ohranjene.
Sodražica v vlogi občinskega in lokalnega središča z razvitimi oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi poleg teh zadovoljuje tudi osnovne potrebe zdravstvene in socialne oskrbe, izobraževanja, otroškega varstva, kulturnega in športnega udejstvovanja občanov Občine Sodražica. Hkrati je s proizvodnimi obrati pomembno zaposlitveno središče tudi bližnjega zaledja sosednjih občin.
Koncept prometnega omrežja
V Sodražici je potrebno obstoječo regionalno cesto skozi naselje nadomestiti z obvozno cesto na južni strani naselja tako, da bo razbremenila središčni prostor naselja in omogočila njen notranji razvoj ter prenovo. Na severni strani, neposredno z območja za proizvodne dejavnosti, je potrebno zgraditi obvozno lokalno cesto v smeri proti Sv. Gregorju, ki izboljšuje povezanost z zaledjem naselij na Slemenih. Obe obvoznici sta umeščeni na skrajne robove možne rasti naselja. Pri obeh obvoznicah je potrebno zagotoviti nemoteno prehajanje prostoživečim sesalcem in dvoživkam, prav tako pa je potrebno oceniti vpliv hrupa na kvalifikacijske vrste ptic.
Na obstoječi osrednji prometnici – regionalni cesti skozi poselitveno območje je potrebno izboljšanje prometnih razmer z ureditvijo križišča z regionalno cesto proti Loškemu Potoku. Mreža notranjih cest – ulic se s postopno rekonstrukcijo posodobi tako, da zagotavlja varnost pešcev in kolesarjev, ustrezne profile vozišč in uveljavitev vloge in pomena notranjega javnega prostora. Območje urejanja je vključeno v medkrajevni javni potniški promet v smeri Ljubljane in Ribnice ter v drugih lokalnih smereh z osrednjim avtobusnim postajališčem v središču Sodražice.
Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja
Opredelitev temeljnih struktur naselja
Urbane strukture na območju UN naj se razvijajo v naslednjih naselbinskih sklopih (glej Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja):
– a – središče s trgom – izvorna struktura ulic in trgov se ohrani in dopolni s povezavami v prečni smeri, v zaledje z razširitvijo javnega prostora in kakovostno ureditvijo javnih površin za pešce in kolesarje ter za parkiranje; stavbna struktura naj se s prenovami ohranja ter razvije in sanira z vzpostavitvijo aktivnega razmerja stavb do sooblikovanja javnega prostora po merilih tematske strukture. Zagotovi se intenziven razvoj javnih vsebin (predvsem terciarnega sektorja). Za redefinicijo javnega prostora je dolgoročno potreben OPPN;
– b – lokalno središče Pesek (z razvojem terciarnih dejavnosti se zagotavlja intenzivnejša urbanost prostora);
– c – območje južnega dela središča (potrebna je sanacija degradiranega prostora v jugovzhodnem delu in dolgoročna preselitev proizvodnje ter nadomestitev s kapacitetami terciarnega sektorja z možnim bivanjem);
– d – ruralno trška struktura v preobrazbi (potrebna preobrazba stavbne strukture, primerna preobrazba stavb modernistične stanovanjske gradnje; območje se v primeru intenzivnejšega razvoja ureja z OPPN);
– e – območje športa, parkov in rekreacije; varovano zeleno območje vodotokov (območja zelenega sistema s športno rekreativnimi in parkovnimi vsebinami povezuje posamezne dele naselja);
– f – gospodarska cona (osrednji gospodarski prostor se na južni strani regionalne ceste namenja proizvodnim dejavnostim večjega merila, na severni strani pa srednjega in manjšega merila – predvsem obrti, storitvam in trgovini);
– g – stanovanjska soseska Pesek (predvidena je dopolnilna rast ter redefiniranje javnega prostora vzdolž osrednje ceste);
– h – stanovanjska soseska Okrogleki (dolgoročno primerno območje za stanovanjsko gradnjo po izgradnji glavne obvozne ceste);
– i – obstoječa stanovanjska soseska – S (potrebna je dograditev manjkajočega infrastrukturnega omrežja in sanacija javnega prostora ob možni dopolnilni gradnji in izrabi notranjih rezerv);
– j – stanovanjska soseska Ograde (načrtovana nova stanovanjska soseska pod novo povezovalno občinsko cesto);
– k – nova nekropola (prostorska rezerva za dolgoročno lokacijo novega pokopališča po zapolnitvi obstoječega).
Oblikovalska izhodišča za razvoj in ohranjanje podobe naselja
Skozi razvoj stavbne strukture se ohranja identiteta arhitekturnih tipov in naselbinskih vzorcev na mikroravni. S tem se razvija raznolika stavbarska oziroma arhitekturna dediščina ter ponovno razvijejo kakovostna razmerja poselitvenih struktur do krajine oziroma nepozidanega prostora ter javnega prostora znotraj naselij. Na vseh območjih naj se naselbinska struktura razvija iz že vzpostavljenih meril višinskih gabaritov in krajine streh. Pomembno je, da se arhitekturna tipologija razvija – ob ohranitvi obstoječih kakovostnih stavb (glej t.k.B v strokovnih podlagah) naj se stavbni tipi razvijajo vzporedno z razvojem materialov, konstrukcijskih principov, zakonitosti preraščanja tipov stavb v višjo obliko urbanosti in aktualnih načinov (upo)rabe stavb. Pri tem je potrebno dosledno ohranjati temeljna merila teh stavb, ki zagotavljajo prepoznavnost arhitekturne identitete z obstoječih razvojnih nastavkov – merila in forme osnovnih kubusov stavbne strukture, načina njene umestitve v prostor ter elementarne forme streh (ki je hkrati tudi pomemben gradnik identitete krajine).
V osrednjem, izvornem delu Sodražice, se skozi prenovo v celoti ohranja obstoječa stavbna struktura. V celotnem južnem delu, ki se v kontekstu sanacije območja razpršene gradnje dolgoročno urbanistično zastavlja povsem na novo, nadalje na območju Ograd in celotnem zahodnem delu, se lahko po posameznih sklopih vzpostavlja povsem nova stavbna struktura ob kakovostno oblikovanih stikih z obstoječimi kvalitetnimi strukturami in krajino.
Koncept prostorskih ureditev, ki se nanašajo na varstvo okolja
Območje UN je v pretežni meri opremljeno s kanalizacijskim omrežjem, ki ga je potrebno ob investicijskih posegih v javnem prostoru prenoviti. Po izgradnji nove ČN Vinice se poveže v kanalizacijski sistem osrednjega poselitvenega območja občine. Primerno je zagotavljati celovitost prenove komunalne infrastrukture posameznih delov naselja.
Lokalni energetski koncept
V naselju Sodražica ni predvidena gradnja distribucijskega plinovodnega omrežja. Zato se pri načrtovanju gradnje novih in rekonstrukcij obstoječih objektov za način ogrevanja načrtuje le uporabo obnovljivih virov energije ali soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom. Po sprejetju lokalnega energetskega koncepta v Občini Sodražica pa je uporaba obnovljivih virov energije ali soproizvodnja toplote in električne energije z visokim izkoristkom prednostna. Dolgoročno se bo v Sodražici razvijal daljinski sistemi ogrevanja na biomaso.
Javno razsvetljavo cest in javnih površin se prenovi in dogradi z vgradnjo energetsko varčnih sijalk z zasenčenim osvetljevanjem v nebo, stikal za reguliranje polnočnega delovanja. Letna poraba elektrike vseh svetilk mora zagotavljati mejne vrednosti, določene z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja (Uradni list RS, št. 81/07). Zunaj strnjene poselitve naselja Sodražica se postavijo le svetila za zagotovitev prometne varnosti pešcev. Svetila naj imajo vgrajen senzor za samodejno prižiganje in izklop. Reklamna in okrasna osvetlitev Sodražice naj se časovno omeji (do največ 23.00 ure).
Koncept opremljanja z GJI
Območje osrednjega poselitvenega prostora se opremlja s potrebno komunalno infrastrukturo tako, da se celotna stavbna struktura lahko navezuje in priključuje najmanj na kanalizacijsko in vodovodno omrežje, pri navezavi na cestno omrežje pa mora biti zagotovljena prometna varnost priključkov. Pri prenovi vodovodnega sistema in gradnji manjkajoče kanalizacije se omrežje umešča v koridorje prometnih osi in javni svet. Območje se opremi z optičnim kablom. V kabelsko kanalizacijo se vgrajuje tudi nizkonapetostno elektroenergetsko omrežje. Prostozračno napeljavo se postopno nadomesti z zemeljskimi vodi.
Koncept podrobnejše namenske rabe
Na območju UN se v osrednjem delu starega jedra in ob glavnih prometnicah umeščajo centralne dejavnosti z bivanjem. Razvoj centralnih dejavnosti se načrtuje v smeri proti jugovzhodu. Izključno bivalne površine se zagotavljajo na skrajnem vzhodnem in zahodnem delu naselja, kjer so tudi dolgoročne prostorske rezerve. Na obvodnem območju Bistrice se urejajo zelene površine, ki se dolgoročno razvijajo na severnem delu območja. Na severozahodnem delu območja UN se v nadaljevanju obstoječih proizvodnih površin načrtuje dolgoročni razvoj proizvodnih dejavnosti.
3.0.0.0 IZVEDBENI DEL OPN
3.1.0.0 Splošne določbe
3.1.1.0 Pravni obseg akta
26. člen
(pravni obseg glede na vrsto posegov)
OPN se nanaša na vse vrste posegov v prostor po ZGO in drugem pravnem redu v RS v zvezi s posegi v prostor. Določila izvedbenega dela OPN se nanašajo na vse vrste posegov v prostor: na novogradnje, nadomestne gradnje, rekonstrukcije in vse vrste drugih posegov v obstoječe objekte in zemljišča. Pri posegih v obstoječe objekte, kjer zgrajeno stanje ni v skladu z dovoljenji za njihovo gradnjo, je potrebno ugotovljene prostorske konflikte sanirati v skladu z določili tega dokumenta.
Na območju urejanja so dovoljeni vsi posegi, ki niso v nasprotju z določili tega odloka ter veljavnimi zakonskimi in podzakonskimi akti. Tudi v smislu interpretacije vrst objektov, možnosti gradnje brez gradbenega dovoljenja in drugih posebnosti se uporabljajo določila veljavne zakonodaje na tem področju (Zakon o graditvi objektov – ZGO-1 – Uradni list RS, št. 110/02, 47/04, 126/07, Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost – Uradni list RS, št. 37/08 – v nadaljevanju: Uredba).
V primerih eventualnih kontradiktornosti med posameznimi določbami se poleg interpretacije zakonodaje v tem odloku upoštevajo določila oziroma izrazi:
– določeni v hierarhiji določil v 28. členu,
– v zaporedju vsebinskih sklopov v tem odloku,
– v obrazložitvi akta,
– termini in opredelitve v strokovnih podlagah in v prikazu stanja, ki so sestavina tega akta.
27. člen
(skladnost posega z OPN)
Poseg v prostor je s tem aktom skladen, če je v skladu z naslednjimi predpisanimi elementi:
s podrobnejšo namensko rabo zemljišča (opredeljeno v grafičnih sestavinah izvedbenega dela OPN (_223_eup_pnrp_pip)) oziroma s splošnimi in posebnimi določili, ki veljajo za posamezno EUP, z merili in pogoji varovanj (prikazano v prikazu stanja (_3223_varst_rezimi)) ter s posebnostmi glede na poseg v javni prostor oziroma v zvezi z gospodarsko javno infrastrukturo.
Poseg v javni prostor oziroma poseg v zvezi z ureditvijo gospodarske javne infrastrukture mora biti skladen tudi z merili in pogoji javnega prostora in gospodarske javne infrastrukture (3.2.0.0.). Poseg v prostor zunaj območij stavbnih zemljišč naj bo skladen z merili in pogoji, določenimi za EUP KGV (3.3.0.0.). Poseg v GE na območju stavbnih zemljišč naj bo skladen s:
– splošnimi merili in pogoji urejanja GE v EUP stavbnih zemljišč (3.4.1.0.);
– merili urejanja tipa GE (3.4.0.0.), ki je opredeljen za EUP, v katero GE sodi; EUP so grafično določeni na karti _223_eup_pnrp_pip oziroma na karti _224_eup_gji,
– s splošnimi merili stavbe (3.4.4.2.) in
– merili tipov stavbe (3.4.4.3.), predpisanimi za določeno EUP ter
– posebnimi merili urejanja GE/EUP, če so opredeljena v Specifikacija EUP in podobmočij KGV s posebnimi PIP (3.5.0.0.).
28. člen
(hierarhija določil)
Posebna merila in pogoji, ki so za posamezno EUP opredeljena v petem stolpcu specifikacije EUP, so pravno nadrejena določilom za posamezno EUP. Poleg tega so določila tipov in števila glavnih (navedeni tretjem stolpcu) in števila pomožnih stavb (navedenih v četrtem stolpcu) specifikacije nadrejene določilom glede vrste in števila stavb, ki so navedeni v posameznem tipu GE.
Pri posegih na naselbinsko pomembnih izvornih stavbah oziroma pri njihovih nadomestnih gradnjah v prvi vrsti veljajo merila, opredeljena za te stavbe (50. člen).
3.1.2.0 Namenska raba
29. člen
(namenska raba)
V OPN je določena namenska raba vseh zemljišč in objektov v občini. V skladu s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07) – v nadaljevanju: Pravilnik (v prilogi 1) je po spodaj navedenih opredelitvah prikazana na karti _223_eup_pnrp_pip izvedbenega dela OPN. Le v primeru vojne ali naravne ogroženosti je na vseh območjih, ne glede na namensko rabo, dopustno graditi objekte za obrambo, zaščito in reševanje po Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost.
+---------------------------------------------------------------+
|                I. Območja stavbnih zemljišč                   |
+-------------------------+-------------------------------------+
|Osnovna namenska raba    |Podrobnejša namenska raba prostora   |
|prostora                 |                                     |
+--------+----------------+---------+---------------------------+
|Oznaka  |Opis            |Oznaka   |Opis                       |
+--------+----------------+---------+---------------------------+
|S       |območja         |SS       |stanovanjske površine      |
|        |stanovanj       |         |                           |
+--------+----------------+---------+---------------------------+
|        |                |SK       |površine podeželskega      |
|        |                |         |naselja                    |
+--------+----------------+---------+---------------------------+
|        |                |SP       |površine počitniških hiš   |
+--------+----------------+---------+---------------------------+
|C       |območja         |CU       |osrednja območja centralnih|
|        |centralnih      |         |dejavnosti                 |
|        |dejavnosti      |         |                           |
+--------+----------------+---------+---------------------------+
|        |                |CD       |druga območja centralnih   |
|        |                |         |dejavnosti                 |
+--------+----------------+---------+---------------------------+
|I       |območja         |IP       |površine za industrijo     |
|        |proizvodnih     |         |                           |
|        |dejavnosti      |         |                           |
+--------+----------------+---------+---------------------------+
|        |                |IG       |gospodarske cone           |
+--------+----------------+---------+---------------------------+
|        |                |IK       |površine z objekti za      |
|        |                |         |kmetijsko proizvodnjo      |
+--------+----------------+---------+---------------------------+
|B       |posebna območja |BT       |površine za turizem        |
+--------+----------------+---------+---------------------------+
|        |                |BC       |športni centri             |
+--------+----------------+---------+---------------------------+
|Z       |območja zelenih |ZS       |površine za oddih,         |
|        |površin         |         |rekreacijo in šport        |
+--------+----------------+---------+---------------------------+
|        |                |ZP       |parki                      |
+--------+----------------+---------+---------------------------+
|        |                |ZD       |druge urejene zelene       |
|        |                |         |površine                   |
+--------+----------------+---------+---------------------------+
|        |                |ZK       |pokopališča                |
+--------+----------------+---------+---------------------------+
|P       |območja         |PC       |površine cest              |
|        |prometnih       |         |                           |
|        |površin         |         |                           |
+--------+----------------+---------+---------------------------+
|        |                |PO       |druge prometne površine    |
+--------+----------------+---------+---------------------------+
|E       |območja         |         |                           |
|        |energetske      |         |                           |
|        |infrastrukture  |         |                           |
+--------+----------------+---------+---------------------------+
|O       |območja okoljske|         |                           |
|        |infrastrukture  |         |                           |
+--------+----------------+---------+---------------------------+
|A       |površine        |         |                           |
|        |razpršene       |         |                           |
|        |poselitve       |         |                           |
+--------+----------------+---------+---------------------------+
|        |razpršena       |         |                           |
|        |gradnja         |         |                           |
+---------------------------------------------------------------+
|               II. Območja kmetijskih zemljišč                 |
+--------+----------------+---------+---------------------------+
|K1      |najboljša       |         |                           |
|        |kmetijska       |         |                           |
|        |zemljišča       |         |                           |
+--------+----------------+---------+---------------------------+
|K2      |druga kmetijska |         |                           |
|        |zemljišča       |         |                           |
+---------------------------------------------------------------+
|                III. Območja gozdnih zemljišč                  |
+--------+----------------+---------+---------------------------+
|G       |gozdna zemljišča|GP       |gozd s posebnim namenom    |
+---------------------------------------------------------------+
|                      IV. Območja voda                         |
+--------+----------------+---------+---------------------------+
|V       |površinske vode |VC       |celinske vode              |
+---------------------------------------------------------------+
|                 V. Območja drugih zemljišč                    |
+--------+----------------+---------+---------------------------+
|L       |območja         |LN       |površine nadzemnega        |
|        |mineralnih      |         |pridobivalnega prostora    |
|        |surovin         |         |                           |
+--------+----------------+---------+---------------------------+
3.1.3.0 Način urejanja
3.1.3.1 Način urejanja na območjih enot urejanja prostora
30. člen
(način urejanja EUP)
OPN po opredeljenih EUP določa merila in pogoje za gradnjo objektov in druge posege v prostor z opredelitvijo namenske rabe s splošnimi, podrobnimi in posebnimi določili PIP in z usmeritvami za pripravo OPPN. Na območju EUP za katera je sprejet prostorski izvedbeni akt, veljajo določila veljavnega prostorskega izvedbenega akta.
PIP so posebej določeni za območja stavbnih zemljišč (za območja poselitve) v več EUP praviloma ene namenske rabe in posebej za preostali prostor občine (zunaj območja stavbnih zemljišč), kjer so v enem EUP določena podobmočja oziroma deli EUP glede na podrobno namensko rabo in posebnosti območja. Pri slednjem so izjeme le površine prometne infrastrukture.
31. člen
(PIP v EUP stavbnih zemljišč)
Merila in pogoji urejanja na območjih stavbnih zemljišč so določeni v EUP na ravni osnovne urbanistične enote – gradbene enote (3.4.3.0. GE). Na podlagi strokovnih podlag in opredeljenih razvojnih usmeritev so opredeljena območja posameznih gradbenih enot in hkrati so zanje določeni prostorsko izvedbeni pogoji na ravni tipa PIP GE oziroma posebnosti posamičnih GE glede na tip. GE z enakimi razvojnimi značilnostmi in razvojnimi usmeritvami so združene v en EUP. V aktu je tako za vsak EUP predpisana celotna vsebina PIP, ki je določena z ZPNačrt in Pravilnikom. Podobmočja EUP stavbnih zemljišč nimajo posebnih meril oziroma se urejajo v skladu z merili EUP v katerega sodijo.
Za ta namen so v odloku med drugim določeni tudi:
– nabor opredelitev izrazov na EUP stavbnih zemljišč,
– nabor tipov GE z opredelitvijo PNRP, PIP organizacije ter umeščanja in urbanističnega oblikovanja grajene strukture/stavb na GE (3.4.3.2.) in drugih predpisanih vsebin PIP,
– nabor tipov stavb z določili oblikovanja le teh (3.4.4.3.),
– specifikacija EUP s posebnimi PIP, če so zanje opredeljeni.
32. člen
(PIP v EUP zunaj območja stavbnih zemljišč – EUP KGV)
Območje celotne občine zunaj območij stavbnih zemljišč pokriva EUP z oznako KGV. Znotraj EUP KGV so opredeljena podrobnejša merila in pogoji za posege na dele EUP KGV po vrsti rabe na: kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, vodne površine, prometne površine in druga območja (torej vsa ne-stavbna zemljišča razen prometnih površin). Opredelitve so prostorsko vezane na opredelitve PNRP – po posameznih vrstah namenske rabe – v sloju podrobnejše namenske rabe, ki je prikazan na karti osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (_223_eup_pnrp_pip). Z merili za tako določene dele – podrobnejšo namensko rabo – je tako pokrit celoten prostor EUP KGV.
Znotraj EUP KGV so tudi podobmočja EUP KGV:
– enote razpršene gradnje (stanovanjske in druge stavbe), ki se ne sanirajo v sklopu OPPN SORG, temveč so zanje predpisani PIP SE RG (sanacije enot razpršene gradnje – 47. in 48. člen),
– podobmočja EUP v KGV na PRN L/LN – površine mineralnih surovin s končnico oznake -.ek in -.sa, označujejo merila sanacije in eksploatacije površin nadzemnega pridobivalnega prostora – ti so navedeni v specifikaciji podobmočja v splošnih merilih in pogojih urejanja podobmočja EUP KGV (41. člen),
– podobmočja EUP v KGV s končnico oznake -.kk označujejo merila posebnega varovanja kulturne krajine – ti so navedeni v specifikaciji podobmočja v splošnih merilih in pogojih urejanja podobmočja EUP KGV (42. člen),
– podobmočja EUP v KGV s končnico oznake -.pp, ki označujejo merila varovanja lokacij grobišč (površine za pokope prebivalstva) v primeru naravnih in drugih nesreč – ti so navedeni v specifikaciji podobmočja v splošnih merilih in pogojih urejanja podobmočja EUP KGV (43. člen),
– podobmočja EUP v KGV s končnico oznake -.pz, ki označujejo merila varovanja lokacij grobišč (površine za pokope živali) v primeru naravnih in drugih nesreč – ti so navedeni v specifikaciji podobmočja v splošnih merilih in pogojih urejanja podobmočja EUP KGV (44. člen),
– podobmočja EUP v KGV s končnico oznake -.k1 označujejo merila za območja vzpostavitve najboljših kmetijskih zemljišč -KGV–.- ti so navedeni v specifikaciji podobmočja v splošnih merilih in pogojih urejanja podobmočja EUP KGV (45. člen),
– podobmočja EUP v KGV s končnico oznake -.gp označujejo merila varovanja gozda s posebnim pomenom – ti so navedeni v specifikaciji podobmočja v splošnih merilih in pogojih urejanja podobmočja EUP KGV (46. člen),
– podobmočja EUP v KGV s končnico oznake -.pi označujejo merila varovanja lokacij tras prometne infrastrukture – ti so navedeni v specifikaciji podobmočja v splošnih merilih in pogojih urejanja podobmočja EUP KGV (47. člen).
3.1.3.2 Način urejanja na območjih z določenimi občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN)
33. člen
Usmeritve za OPPN
Na območjih, za katere je predvidena priprava podrobnejšega načrta (OPPN), bo možno po sprejetju OPPN poseg izvesti le v skladu z določili, ki jih bo opredelil tak načrt. Grafične opredelitve in usmeritve, ki so v tem OPN določene za vsak posamezni OPPN, so pri njegovi izdelavi obvezne vsebine glede namena, obsega, načrtovanih zmogljivosti in koncepta ureditve. Usmeritve za najpomembnejše OPPN so razdelane (in poimenovane) programske zasnove (PZ OPPN).
Sprememba OPPN in OPPN za območja, ki s tem odlokom niso posebej določena
Predvideni OPPN se lahko spremeni oziroma se opredeli nov na podlagi izraženega interesa, to je utemeljenih pobud lastnikov večine zemljišč oziroma znanega investitorja. To je mogoče, kadar spremenjen oziroma nov OPPN ni v nasprotju z odlokom OPN, še posebej UN.
OPPN je mogoče in potrebno pripraviti tudi v naslednjih primerih: za območja, na katerih se sanira stanje in posledice naravnih in drugih nesreč, zagotavlja dostop do gradbenih parcel in njihovo komunalno urejanje ter za dele ali celoto omrežij, naprav in objektov GJI, zagotavlja delovanje obveznih lokalnih javnih gospodarskih služb; za urejanje površin, ki so javno dobro in za urejanje območij, ki so predvidena za sanacijo in prenovo naselij.
OPPN je potrebno izdelati tudi v naslednjih primerih:
– gradnja objektov z enim ali dvema stanovanjema, kadar gre za več kot osem objektov ali za površino, ki presega 0,8 ha,
– gradnja objektov z več stanovanji in objektov za posebne oblike bivanja, kadar je kapaciteta objekta več kot 50 stanovanj oziroma 100 postelj,
– igrišče za golf ne glede na velikost, kamp nad 0,5 ha,
– na površinah, kjer je treba urediti novo parcelacijo za gradnjo objektov in na površinah, ki nimajo urejenih dovozov,
– na območjih proizvodnih dejavnosti velikosti več kot 0,5 ha, kadar gre za kompleksne preureditve ter nadomestne gradnje in za sanacijo ali za spremembe tehnologije,
– gradnja gospodarske javne infrastrukture za omrežja, daljša od 1000 m s pripadajočimi infrastrukturnimi objekti ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki obsegajo več kot 0,5 ha ureditev, razen v primerih, ko gre za kompleksno gradnjo manjšega obsega, ki je kot taka opredeljena s tem odlokom,
– prostorske ureditve na območjih prepoznavnosti zunaj naselij.
Pred začetkom priprave je potrebno izdelati dopolnilne strokovne podlage – na vsaj taki ravni poglobljenosti in takih metodoloških izhodiščih, kot so pripravljene za OPN. Pri tem je potrebno eventualne različnosti od obstoječih strokovnih podlag pokazati in utemeljiti od kod spremenjena stališča – upoštevajoč merila znanstveno raziskovalnega dela. Za OPPN in DPN, ki posegajo na EUP izjemnih krajin in drugih območij prepoznavnosti prostora, se v okviru strokovnih podlag obvezno izdelajo tudi krajinske preveritve, s katerimi mora biti tak akt tudi utemeljen.
V primeru, ko se izdeluje OPPN le za del predvidenega območja, morata biti novo območje in ostanek funkcionalno zaokrožena, ostanek pa ne sme biti manjši od 5000 m2. Poleg tega morajo biti dopolnilne strokovne podlage izdelane za celotno območje v OPN predvidenega OPPN. Prav tako morata biti za celotno območje izdelana tudi rešitev prometne in gospodarske javne infrastrukture ter izdelan program opremljanja zemljišč.
Odločitev o spremembi OPPN oziroma izdelavi novega glede na OPN sprejme na podlagi utemeljene ocene iz predhodno izdelanih dopolnilnih strokovnih podlag občinski svet.
Način pridobitve rešitev urbanistično arhitekturnih ureditev
Strokovne rešitve urbanistično arhitekturnih ureditev za območje OPPN se lahko pridobijo z urbanistično arhitekturnim natečajem ali z izdelavo najmanj dveh rešitev. O izbiri rešitve odloči pristojni organ občine. Postopek pridobitve rešitev se predpiše v sklepu o pripravi OPPN.
Pravno stanje v prehodnem obdobju na območjih OPPN
Do sprejema predvidenega OPPN veljajo PIP, opredeljeni za EUP na njegovem območju. Na območjih izvedbenih aktov, ki ostanejo v veljavi, se pravno stanje glede urejanja tudi po sprejetju OPN ne spreminja.
3.1.4.0 – Varovanja
34. člen
(varovanja v prostoru)
Pri posegih v prostor se upoštevajo prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
35. člen
(varovanje naravnih dobrin, naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora, zdravja ljudi ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Varovanje kmetijskih zemljišč
Varovanje kmetijskih zemljišč je v osnovi opredeljeno s kategorijo namenske rabe in PIP za tovrstno namensko rabo, ki je opredeljena v EUP KGV K/K1/K2 (38. člen). Osnove za opredelitev namenske rabe in PIP so veljavni predpisi s področja kmetijstva, usmeritve za ravnanje in varstvo kmetijskih zemljišč v smernicah Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorata za kmetijstvo (februar 2007) ter podatki iz prikaza stanja prostora.
Varovanje gozdov
Varovanje gozdov je opredeljeno v EUP KGV na področju PNRP G (39. člen). Osnove za opredelitev namenske rabe in PIP so veljavni predpisi s področja gozdarstva, smernice Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorata za gozdarstvo in Zavoda za gozdove Slovenije, območne enote Kočevje (februar 2007) ter podatki iz prikaza stanja prostora. Na območju Občine Sodražica ni opredeljenih varovanih gozdov, pač pa je opredeljenih 14,74 ha gozdov s posebnim namenom (GPN – gozdni rezervat Kadice).
Varovanje voda
Varovanje voda je opredeljeno v EUP KGV na področju PNRP V (40. člen). Osnove za opredelitev namenske rabe in PIP so veljavni zakonski predpisi in vsi podzakonski akti s tega področja, smernice Agencije Republike Slovenije ter podatki iz prikaza stanja prostora.
Pri načrtovanju objektov in drugih ureditev na poplavnih območjih je potrebno izdelati karte poplavne in z njo povezane erozijske nevarnosti ter jih razmestiti (na osnovi karte in Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja – Uradni list RS, št. 89/08) tako, da objekti in ureditve ne bodo ogroženi in ne bodo vplivali na povečanje ogroženosti drugih območij.
Na EUP stavbnih zemljišč na območjih poplavne nevarnosti so dovoljena le vzdrževalna dela na obstoječih objektih. Na površinah nezazidanih stavbnih zemljišč na območjih poplavne nevarnosti so drugi posegi in nove gradnje dovoljeni le, če se s predhodno izdelano hidravlično hidrološko študijo, izdelano v skladu z uredbo iz prejšnjega odstavka, izkaže, da gradnja ali drug poseg ne bo povzročil povečanja poplavne nevarnosti.
Med gradnjo ni dovoljeno posegati v strugo vode niti v tla z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine, kot so klorirane organske spojine, toksične kovine in druge sestavine, ki spremenijo osnovne lastnosti vode. Med gradnjo je potrebno spremljati kakovost voda in prilagoditi dinamiko izvajanja gradbenih del vremenskim razmeram in vodostaju. Posege v vodotoke je potrebno izvajati tako, da v vodi ne nastanejo razmere neprekinjene kalnosti. Zagotoviti je treba ekološko sprejemljiv pretok na vseh prizadetih vodotokih med gradnjo in po njej.
Varovanje vodnih virov
Posegi na območjih zavarovanih virov pitne vode se izvajajo v skladu s predpisi s tega področja. Varstvena območja vodnih zajetij in drugih vodnih virov so določena s predpisi države in z Odlokom o varstvu virov pitne vode na območju Občine Sodražica (Uradni list RS, št. 20/02). Pri izvajanju dejavnosti na območjih varstvenih pasov je potrebno upoštevati režim z merili in ukrepi, predpisanimi v navedenem odloku. Območja zavarovanih virov pitne vode so prikazana v prikazu stanja prostora, ki je priloga k temu aktu.
Na tretjem vodovarstvenem območju je dopustno graditi objekte ali naprave 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Če je v času gradnje ali obratovanja treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to potrebno pridobiti vodno soglasje.
V drugem vodovarstvenem območju gradnja stavb ni dovoljena v primeru, ko bi se z gradnjo stavb ali naprav zmanjšala prostornina vodonosnika ali presekal tok podzemne vode ali zmanjšala nepropustna zaščitna plast nad vodonosnikom. Na prvem vodovarstvenem območju je dovoljena le gradnja objektov in naprav za črpanje, čiščenje in obdelavo pitne vode.
Za vse posege v varstvenih pasovih, ki jih omogoča in dovoljuje ta akt, mora za izdajo dovoljenja za poseg v prostor investitor izpolniti pogoje in zahteve, kot jih določajo predpisi s področja varstva virov pitne vode.
Zaradi varovanja virov pitne vode je treba način kmetovanja prilagoditi režimom na vodovarstvenih območjih. Dosledno je treba upoštevati časovna obdobja, v katerih je gnojenje z določenim gnojilom prepovedano. Gnojenje je treba omejiti v skladu z dobro kmetijsko prakso, ki mora upoštevati okoljevarstvene lastnosti, kot so tip tal, nagib zemljišč, klima, padavine oziroma namakanje, raba tal in kolobar, predvidene potrebe kultur po dušiku z upoštevanjem zalog dušika v tleh, mineralizacije in vnosa z gnojili. V skladu z režimi na vodovarstvenih območjih je treba urediti odvajanje komunalnih vod in onesnaženih vod iz kmetijskih gospodarstev (gnojne jame, gnojišča itd.).
Varovanje tal
Pri gradnji objektov in drugih posegih v prostor je potrebno zagotoviti zaščito tal pred onesnaženjem in erozijskimi vplivi. V času gradnje je potrebno z varnim obratovanjem gradbene mehanizacije in varnim ravnanjem ter skladiščenjem gradbenih materialov s škodljivimi snovmi pred in med gradnjo preprečiti morebitno onesnaženje tal. Pri izvajanju dejavnosti je potrebno s skrbnim ravnanjem v skladu s predpisi in nadzorovanjem rabe nevarnih snovi zagotoviti varnost tal pred onesnaženjem in erozijskimi vplivi.
Skladiščenje in ravnanje z nevarnimi in vnetljivimi snovmi mora biti v stavbah oziroma pokritih prostorih urejeno tako, da se ob morebitnem razlitju snovi celotna vsebina lahko prestreže in zadrži.
V dokumentaciji za posamezen poseg se natančno opredeli ravnanje in uporaba rodovitnega dela prsti. Plodno zemljo je pred izkopom potrebno deponirati ločeno od ostalega izkopa. Po izvršenih delih naj se humus uporabi za zunanje ureditve (zelenice ipd.). Pri gradnjah naj se odvoz presežek humusa iz kopov gradbenih jam izvrši na lokacije, kjer se v občini izvajajo agromelioracijski ukrepi.
Varovanje območij za raziskovanje mineralnih surovin
Mineralne surovine se varujejo kot naravni vir. Posegi se lahko izvajajo le za namen izkoriščanja naravnih virov v skladu z določili in na način, določen s predpisi s področja rudarstva ter določili tega odloka.
Varovanje in ohranjanje narave
Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev na območjih ohranjanja narave je treba upoštevati izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti kot sestavni del naravovarstvenih smernic, ki jih je izdelal Zavod Republike Slovenije za varstvo narave. (Uradni list RS, št. 56/99, 31/00). Za gradnjo objekta na teh območjih je, skladno s 105. členom Zakona o ohranjanju narave, potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje, ki ga izda Ministrstvo za okolje in prostor.
Na območju občine so tri posebna varstvena območja:
– SI 3000263 Kočevsko,
– SI 5000013 Kočevsko – Kolpa,
– SI 3000005 Mateča voda in Bistrica.
V Občini Sodražica obstaja eno zavarovano območje, kategorizirano kot naravni spomenik, to je soteska Kadice.
Na območju občine so štiri ekološko pomembna območja:
– Kočevsko,
– Ribniška dolina,
– Kadice, Mateča voda in Bistrica,
– osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri.
Na območju občine je več evidentiranih območij naravnih vrednot državnega ali lokalnega pomena. Pojavljajo se številne zvrsti naravnih vrednot: površinske in podzemeljske geomorfološke, geomorfološke, geološke, hidrološke, botanične, zoološke, ekosistemske in drevesne naravne vrednote.
Območja varovanja narave (območje Natura 2000, posebna varstvena območja, naravne vrednote, območja pričakovanih naravnih vrednot in ekološko pomembna območja) so grafično prikazana v prikazu stanja prostora, ki je priloga k temu aktu.
Gradnja objektov na območju Nature 2000 naj se izvaja zunaj gnezdilne sezone ptic, ki traja od sredine aprila do sredine junija.
V primeru odkritja dela narave, za katerega se domneva, da ima lastnosti jame ali del jame, je najditelj dolžan (Zakon o ohranjanju narave, Uradni list RS, št. 96/04 in Zakon o varstvu podzemnih jam, Uradni list RS, št. 2/04) o tem obvestiti Inštitut za raziskovanje krasa Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Za izvedbo ukrepa je zadolžena občina v času izdaje gradbenih dovoljenj.
Varstvo kulturne dediščine
Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev na območjih varstva kulturne dediščine in njihovih vplivnih območjih je potrebno, skladno z Zakonom o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1, Uradni list RS, št. 16/08, 123/08), pridobiti kulturnovarstvene pogoje. Na osnovi povzetka le-teh v projektni dokumentaciji izda Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana, kulturnovarstveno soglasje. Na območjih dediščinske kulturne krajine se varuje:
– krajinsko zgradbo – naravne (doline, robovi, strmine, morfologija) in kulturne prvine (središčna lega naselja in poti, dominante, znamenja),
– ekološke procese sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini (prost pretok vode, poplavnost – razpoložljiva območja za razliv),
– tipologijo krajinskih prvin (krajinski vzorec, ki ga tvorijo trakasta parcelna struktura, izmenjava kmetijskih kultur, obmejki, ostrvi),
– način povezave enot naselbinske dediščine z odprtim prostorom – robovi naselij s sadovnjaki in seniki,
– kvalitetne poglede na prostorske dominante.
Pri načrtovanju objekta in zunanje ureditve v neposredni bližini enot kulturne dediščine na vplivnem območju enote je potrebno upoštevati krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo ter estetski vidik, prostorske prvine in razmerja, ter preprečevati posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblike in vrednost kulturne dediščine.
Na površinah evidentiranih potencialnih arheoloških najdišč, ki še niso bila arheološko pregledana, je treba ravnati skladno s predpisi varstva kulturne dediščine.
V primerih, kjer se izkaže, da so določbe tega odloka v neskladju z varstvenim režimom nepremičnih kulturnih spomenikov, je treba upoštevati varstveni režim nepremičnega kulturnega spomenika. Če so določbe tega odloka v neskladju z varstvenim režimom registrirane kulturne dediščine, je treba upoštevati pogoje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.
V Občini Sodražica je evidentiranih 21 enot kulturne dediščine, ki so vpisane v Register nepremične kulturne dediščine:
– arheološka dediščina – 5 enot,
– profana stavbna dediščina – 3 enote,
– sakralna stavbna dediščina – 11 enot,
– memorialna dediščina – 1 enota,
– kulturna krajina – 1 enota.
Prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine
Na območjih, varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine, veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine. Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki:
– prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti,
– dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – npr. čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti prestavljene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije presežkov materialov ipd.
Ne glede na druge določbe odloka velja, da so na območjih, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, dopustne naslednje gradnje in posegi:
– vzdrževanje obstoječih objektov,
– rekonstrukcije zakonito zgrajenih objektov.
Gradnje novih objektov, dozidave objektov, nadzidave objektov in drugi dopustni posegi, določeni s tem odlokom, so na območjih, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, dopustni le izjemoma, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije ali ko v primeru dozidave in nadzidave ni možno najti druge rešitve, pri čemer gradnja ali poseg ne sme spreminjati lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo status območja, varovanega s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in je ta gradnja ali poseg skladen s prostorskimi izvedbenimi pogoji, ki veljajo za ta objekt ali območje.
Odstranitve objektov ali delov objekta, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, niso dopustne, razen pod pogoji, kot jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
Novogradnja objekta na mestu prej odstranjenega objekta ali dela objekta kulturne dediščine mora glede velikosti in drugih urbanističnih elementov upoštevati usmeritve, ki jih določi pristojna javna služba ali so določeni v soglasju za raziskavo in odstranitev dediščine.
Za poseg v kulturni spomenik, na vplivno območje kulturnega spomenika ali varstveno območje dediščine je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege, ki ga izda organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine.
Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine ali naselbinske dediščine je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, ki ga izda minister, pristojen za področje varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije potrebno pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav namreč določi pristojna javna služba.
Za poseg v objekt ali na območje, varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine, se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo.
Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, ki jih opredeljuje konkreten akt o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v razglasitvenem aktu.
Za varstvena območja dediščine veljajo merila in pogoji, ki jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
Za registrirano kulturno dediščino velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot registrirane kulturne dediščine, niso dovoljeni. Za posamezne enote registrirane kulturne dediščine veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, ki jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine.
Za registrirano stavbno dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni materiali) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano naselbinsko dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za območja kulturne krajine velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine),
– odprti prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij,
– sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč),
– tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva,
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino.
Za registrirano memorialno dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– avtentična lokacija prizorišč zgodovinskih dogodkov,
– preoblikovanost reliefa zaradi zgodovinskih dogajanj, morebitne grajene strukture, vsa gradiva in konstrukcije,
– zemeljske plasti z morebitnimi ostalinami,
– memorialna plastika, likovna oprema in vsi pomniki.
Pri posegih na vplivnih območjih kulturne dediščine velja varstveni režim, da se ohranjajo varovane vrednote, kot so prostorska integriteta, pričevalnost, vedute in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne dediščine. Dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine.
Na območja registriranih arheoloških najdišč ni dovoljeno posegati na način, ki bi lahko poškodoval arheološke ostaline. V posamezna najdišča so izjemoma dovoljeni posegi, kot jih določa odlok, ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine.
Območja, varovana po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, so prikazana v prikazu stanja prostora, ki je priloga k temu aktu.
Varovanje krajine
Ohranjati je potrebno obstoječa prostorskega razmerja med kmetijskim, poselitvenim, gozdnim in vodnatim prostorom in zagotoviti:
– ohranjanje posebno vrednih krajinskih območij in prvin prepoznavnosti krajine,
– ohranjanje prvobitnih, težje dostopnih predelov,
– ohranjanje vidnosti posameznih znamenj v prostoru,
– ohranjanje posebnih reliefnih oblik,
– ohranjanje oblike dolin kot posebne krajinske in morfološke enote,
– tehnološka prilagoditev in sprememba parcelacije naj poteka v logičnih vzorcih, ki morajo prevzemati razmerja v zgradbi sedanje kulturne krajine,
– v čim večji meri se ohranjajo obmejki, živice, osamela drevesa ter ostanki nižinskega gozda,
– pri umeščanju enostavnih, manj zahtevnih in zahtevnih objektov, namenjenih kmetijski rabi, je treba upoštevati smernice za varstvo kulturne dediščine, objekte je možno postaviti le v okviru kmečkega gospodarstva ob gospodarskih objektih,
– pri sanaciji opuščenih kopov mineralnih surovin naj se končno oblikovanje reliefa prilagodi okoliškemu terenu.
Na posameznih krajinskih območjih in delih kakovostne kulturne krajine, ki so v grafiki izvedbenega dela OPN posebej označeni, so dovoljene le gradnje, ki so za osnovno rabo območja potrebne oziroma z njo povezane. Skladnost gradnje z merili kakovosti posamezne kulturne krajine je določena z merili gradnje po posameznih EUP in podobmočjih EUP KGV.
Varovanje okolja in varovanje zdravja
Prostorske ureditve in gradnja objektov ne smejo povzročati motenj in trajnih vplivov, ki presegajo meje, določene v predpisih s področja varovanja okolja in varovanja zdravja ljudi in živali. V primeru širitve posamezne dejavnosti, ki bi povzročila prekomerne vplive na okolje, je potrebno predhodno ali sočasno z gradnjo zagotoviti sanacijo vplivov v mejah, skladnih s predpisi. Za posege, kjer je možnost in nevarnost večjega vpliva na okolje ali emisije nevarnih snovi v okolje, je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno dovoljenje pristojnega organa. O tem, ali je za konkreten poseg v prostor presoja vplivov na okolje potrebna, presodi pristojni organ s področja varstva okolja ob predložitvi projektnih pogojev zanj.
Varstvo zraka
Pri načrtovanju in gradnji objektov je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka. Naprave in objekti pri obratovanju in uporabi v naseljih ne smejo povzročati prekomernega onesnaževanja zraka. Za zmanjšanje onesnaževanja zraka, ki ga povzroča promet, je treba za različna območja poselitve načrtovati kratkoročne in dolgoročne ukrepe. Z njimi se v občini načrtno spodbuja oblike integralnega javnega potniškega cestnega prometa, racionalne oblike tovornega prometa, boljši standard peščevih in kolesarskih površin ter različne oblike umirjanja in izločanja prometa na poselitvenih območjih.
Pri graditvi in obnovi objektov na poselitvenih območjih (na območjih stanovanj, centralnih dejavnosti, proizvodnih dejavnosti in posebnih območjih) se načrtujejo sistemi za ogrevanje ter zaščita zunanjih površin stavb, ki zagotavljajo učinkovito rabo energije in ne povečujejo onesnaženosti zraka. Pri vseh novogradnjah in obnovah objektov, razen enostavnih in nezahtevnih objektov po Pravilniku, se morajo upoštevati energetski standardi v zvezi z energijo in ohranjanjem toplote, ki zmanjšujejo rabo energije in onesnaženosti zraka v skladu s veljavnimi predpisi. Med izvajanjem gradnje je potrebno redno čiščenje in po potrebi vlaženje vozišč na javnih cestah, čiščenje tovornih vozil, zavarovanje tovora pred raznašanjem vetra in uporabljati tehnično brezhibno mehanizacijo.
Območja varstva pred hrupom
Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev morajo biti upoštevane stopnje varstva pred hrupom, ki veljajo za posamezna območja varstva pred hrupom v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Posamezne stopnje varstva pred hrupom so v odloku opredeljene za vse vrste PNRP oziroma za vse tipe GE- tako, da je z njimi pokrit prostor celotne občine. Pri določitvi stopnje varstva pred hrupom (SVPH) se upošteva Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10) tako, da so za prostor občine z določili po posamezni EUP določene meje območja stopenj varstva pred hrupom. Območje I. SVPH v občini se lahko določi le za območje, ki potrebuje povečano varstvo pred hrupom, to je za površine na mirnem območju na prostem, ki obsegajo zavarovano območje v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave, razen območij naselij na zavarovanem območju, območij cest in železniških prog v širini 1000 m od sredine pomembne ceste oziroma pomembne železniške proge.
Območje II. SVPH se določi za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerem ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa, kot izhaja iz 4. člena Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10).
Pri gradnji vseh objektov, naprav in omrežij gospodarske javne infrastrukture je potrebno predvideti ustrezne ukrepe za omilitev hrupa in tako zagotoviti zmanjšanje vplivov hrupa na bivalno okolje ljudi in živali ne glede na dopustno mejo dovoljenega hrupa.
Hrup med gradnjo objektov je potrebno zmanjšati z ustreznim načrtovanjem poteka gradbenih posegov in uporabo manj hrupnih delovnih strojev in transportnih vozil. Gradbena dela naj ne potekajo v nočnem času.
V primerih, ko je v skladu s predpisi na izpostavljenih mestih v bližini stanovanjskih objektov zaradi gradnje potrebno postaviti protihrupne ograje, se morajo zaslanjati neposredne poti med viri hrupa in izpostavljenimi mesti.
Varovanje pred elektromagnetnim sevanjem
Gradnja novega ali rekonstrukcija obstoječega objekta ali naprave, ki je vir elektromagnetnega sevanja (transformatorske postaje, nad/podzemni vodi za prenos električne energije, oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radarski oddajniki ipd.) ne sme povzročati večjih obremenitev z elektromagnetnim sevanjem v bivalnem okolju, kot jih določajo za to področje sprejeti predpisi.
Viri elektromagnetnega sevanja so visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos električne energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt, katerega obratovanje obremenjuje okolje. Za gradnjo teh objektov je potrebno izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne službe.
Za vse rekonstrukcije, nadzidave in dozidave obstoječih objektov, namenjenih za stalno oziroma občasno prebivanje ter za postavitev pomožnih objektov, ki posegajo na območje elektroenergetskih koridorjev obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov, je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja, kot to določa Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 – ZVO-1). Gradnje novih objektov za stalno ali občasno bivanje, stavb z varovanimi prostori ter objektov, namenjenih trgovskim, poslovnim, storitvenim, gostinskim, turističnim dejavnostim, izobraževanju, otroškemu varstvu, socialnemu varstvu, zdravstvu, kulturi, športu in rekreaciji na vplivnem območju virov EMS niso dovoljene. Na varovalnih koridorjih obstoječih vodov se dovolijo investicijska vzdrževalna dela obstoječih objektov in gradnja pomožnih objektov k obstoječim objektom, kot so garaže, parkirišča, skladišča in pomožni objekti v kmetijstvu in za lastne potrebe.
Pri postavitvi in graditvi predhodno navedenih objektov je potrebno zaradi varovanja zdravja ljudi pred elektromagnetnim sevanjem zagotavljati odmik teh objektov od virov EMS za:
– nadzemni elektroenergetski vod od 35 kV do 110 kV – 15 m levo in desno od osi voda,
– nadzemni elektroenergetski vod od 220 kV do 400 kV – 45 m levo in desno od osi voda,
– podzemni elektroenergetski vod 110 kV – 5 m levo in desno od osi voda,
– razdelilno transformatorsko postajo (RTP) ali drug objekt, ki je vir EMS, z nazivno napetostjo od 35 kV do 110 kV – 15 m (od roba ograje območja RTP od meje pripadajoče EUP oziroma od zunanje stene objekta RTP, ki je vir EMS, če se nahaja v sklopu drugega objekta) in za nazivno napetost 220 kV – 40 m.
Varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem
Za razsvetljevanje cest in drugih javnih površin naj se uporabljajo energetsko varčne sijalke in svetila z zasenčenim osvetljevanjem v nebo. Pri gradnji in rekonstrukciji javne razsvetljave je potrebno načrtovati vgraditev stikal za reguliranje polnočnega delovanja javne razsvetljave na odjemnih mestih.
Pri načrtovanju gradenj vseh vrst objektov in drugih posegov v prostor je potrebno upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07 in 62/10). Pri razsvetljavi cest in javnih površin je potrebno upoštevati naslednje ciljne vrednosti te uredbe: letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju posamezne občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v tej občini, ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh. Za osvetlitev naj se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim steklom in s čim manjšo emisijo UV svetlobe, namestitve novih obcestnih svetilk zunaj strnjenih naselij naj se omeji na minimum, svetila naj imajo vgrajen senzor za prižiganje in samodejni izklop, reklamna in oglasna osvetlitev naj se časovno omeji (max. do 23. ure).
Ne glede na ciljno vrednost letne porabe elektrike iz prejšnjega odstavka je lahko največja letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine z manj kakor 1.000 prebivalcev vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, enaka 44,5 MWh.
Izpolnjevanje zahtev v zvezi z doseganjem ciljne vrednosti letne porabe elektrike svetilk, vgrajenih v razsvetljavo občinskih cest in javnih površin, ki jih upravlja občina, in izpolnjevanje zahtev v zvezi z doseganjem ciljne vrednosti letne porabe elektrike svetilk, vgrajenih v razsvetljavo državnih cest, se ugotavlja v postopku celovite presoje vplivov na okolje programov in prostorskih načrtov, ki posredno ali neposredno vplivajo na letno porabo elektrike pri obratovanju razsvetljave cest ali razsvetljave javnih površin.
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Za zagotavljanje varstva pred požarom je potrebno pri načrtovanju gradenj in drugih posegov v prostor upoštevati zakonske predpise s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Gradnje in prostorske ureditve na ogroženih poplavnih, erozijskih, plazovitih in potresnih območjih so dovoljene le, če so v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter s soglasjem ministrstva, pristojnega za to področje. Gradnja na ogroženih območjih je dovoljena le, če je v funkciji varovanja pred naravnimi in drugimi nesrečami, torej gradnja objektov za zaščito pred erozijo in plazenjem ter proti poplavam.
Gradnje in prostorske ureditve na ogroženih poplavnih območjih morajo upoštevati prepovedi, omejitve in zapovedi, ki jih predpisuje zakon o vodah in podzakonski predpisi s področja varovanja in upravljanja voda. Pri tem je potrebno predhodno izdelati hidrološko-hidravlični izračun in tehnično tehnološko presojo. Za te posege je potrebno pridobiti ustrezno soglasje pristojne službe za upravljanje in varstvo voda.
Pri načrtovanju gradenj in ureditev prostora ter izvajanju posegov v prostor je potrebno zagotoviti pogoje za varen umik ljudi in premoženja, potrebne odmike med objekti ali druge ukrepe za preprečitev širjenja požara, prometne in delovne površine za intervencijska vozila in oskrbo s požarno vodo.
Pri načrtovanju in gradnji objektov je potrebno upoštevati predpise s področja zagotavljanja potresne varnosti pred potresi do VII. in VIII. stopnje po MSC lestvici.
Na območju občine ni posebnih območij za potrebe obrambe. Pri gradnji družbenih, industrijskih in večstanovanjskih objektov je priporočljivo graditi zaklonišče za primer vojne nevarnosti.
V primeru nevarnosti oziroma ob nastanku naravnih in drugih nesreč se vsa območja namenske rabe prostora, razen območja energetske infrastrukture (E) in prometne infrastrukture (P), lahko uporabijo za izvajanje nalog v zvezi z zaščito, reševanjem in pomočjo za zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev vključno z gradnjo objektov in naprav, ki so za izvajanje ukrepov potrebni.
Območja ogroženosti pred poplavami, erozijo in plazenjem so prikazana v prikazu stanja prostora, ki je priloga k temu aktu.
3.2.0.0 Merila in pogoji javnega prostora in grajene gospodarske javne infrastrukture
36. člen
Usklajenost posegov na infrastrukturi
Vse infrastrukturne naprave se načrtujejo, izvajajo in obratujejo v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi. Posegi v prometne površine in druge talne javne ureditve naj se načrtujejo in izvajajo vzporedno, usklajeno in predvidoma sočasno z načrtovanjem in izvedbo novogradenj ter posodobitvami vseh javnih infrastrukturnih instalacij, ki so napeljane oziroma načrtovane na takšnem območju. Za potrebe gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta je delitev parcel možna.
Pri načrtovanju gradnje objektov, naprav in vodov komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture, cest in drugih prometnih površin ter grajenega javnega dobra se poleg zakonskih in podzakonskih aktov upošteva vse upravljavske in tehnične predpise ter navodila, ki so sprejeti v občini ali pri upravljavcu za področje predmetne infrastrukture.
Pri prometnih površinah – cestah, ko je gradnja zaradi prostorskih omejitev omejena, vozni pas ne sme biti ožji od 2,75 m, pas kolesarske steze ne ožji od 0,90 m in hodnik za pešce ne ožji od 1,20 m.
Prav tako se pri načrtovanju vseh vrst gradenj na območju varovalnih koridorjev infrastrukturnih omrežij upošteva pogoje za gradnjo in priključevanje objektov iz zakonskih in podzakonskih predpisov, ki obravnavajo posamezno vrsto infrastrukture.
Soglasja upravljavcev
Vsi posegi na vseh vrstah javne infrastrukture in v javnem prostoru ter na zakonsko določenih vplivnih območjih posameznih infrastrukturnih sistemov (ceste, železnice, energetski vodi, telekomunikacijske naprave …) se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca posameznega infrastrukturnega sistema.
Investitor je dolžan pred zasipom ali predajo komunalnega objekta izdelati kataster tega objekta ter ga posredovati pristojni geodetski službi in upravljavcu komunalnega sistema.
Varovalni pasovi zgrajenih in varovalni koridorji načrtovanih objektov GJI
Za posamezno vrsto objektov gospodarske javne infrastrukture je varovalni pas oziroma koridor za:
Elektroenergetska infrastruktura
– nadzemni elektroenergetski vod od 35 kV do 110 kV – 15 m levo in desno od osi voda,
– nadzemni elektroenergetski vod od 220 kV do 400 kV – 45 m levo in desno od osi voda,
– podzemni elektroenergetski voda 10/20 kV – 1 m levo in desno od osi voda,
– podzemni elektroenergetski vod 110 kV – 5 m levo in desno od osi voda,
– razdelilno transformatorsko postajo (RTP) za nazivno napetost 110 in 35 kV, 15 m od roba ograje območja RTP oziroma od meje pripadajoče EUP oziroma od zunanje stene objekta RTP, če se nahaja v sklopu drugega objekta in za nazivno napetost 220 kV – 40 m,
– za prostostoječo transformatorsko postajo (TP) – 2 m od zunanje stene objekta TP,
Cestno omrežje
– regionalno cesto – 15 m od zunanjega roba cestnega telesa,
– lokalno cesto – 4 m od zunanjega roba ceste in javno pot – 2 m.
Za komunalna omrežja (vodovod, kanalizacija) so varovalni pasovi določeni z občinskimi predpisi s področja njihove gradnje, upravljanja in vzdrževanja.
Za komunikacijske oddajne sisteme določa varovalni koridor njihov upravljavec na podlagi predpisov s področja varovanja pred elektromagnetnim sevanjem.
Na varovalnih koridorjih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter komunikacijskih oddajnih sistemov ni dovoljena gradnja objektov, ki zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem, to je stanovanjskih objektov in objektov namenjenih trgovskim, poslovnim, storitvenim gostinskimi, turističnim dejavnostim, izobraževanju, otroškemu varstvu, socialnemu varstvu, zdravstvu, kulturi, športu in rekreaciji. Na varovalnih koridorjih obstoječih vodov so dovoljena investicijska vzdrževalna dela obstoječih objektov in gradnja pomožnih objektov k obstoječim objektom, kot so garaže, parkirišča, skladišča in pomožni objekti v kmetijstvu in za lastne potrebe.
Na varovalnih koridorjih GJI je dovoljena gradnja v skladu z namembnostjo koridorja, na obstoječih objektih pa so dovoljena investicijska vzdrževalna dela. Gradnja drugih objektov je dovoljena le, če to dovoli upravljavec omrežja pod posebnimi pogoji v skladu s predpisi.
Izvedbe infrastrukturnih vodov v javnem prostoru
Kabelske instalacije (TT, telekomunikacije, električne napeljave ipd.) ter cevne/kanalske instalacije (vodovod, plinovod, kanalizacija …) se lahko v naseljih napeljujejo izključno zemeljsko, praviloma pa:
– v prostoru javnih površin oziroma na območju javnega prostora (OJP);
– v distribucijskih gradbenih enotah za posamezne instalacije;
– sicer pa v koridorju 1,5 m vzdolž vseh javnih prometnih površin.
Infrastrukturni vodi in naprave naj bodo izdelani tako, da bo njihovo vzdrževanje zagotovljeno na območju javnega prostora (OJP). Površinski elementi javnih infrastrukturnih vodov (npr. pokrovi jaškov) so lahko locirani izključno na tlakovanih površinah ali na drugih javnih prometnih površinah, ki jih urbanistični dokumenti namenjajo tlakovanju (prometne površine, površine za pešce ipd.). Izjema so le požarni hidranti, ki se praviloma locirajo na zelenih površinah v odmiku 1,0 m od roba tlakovanih površin. Principi razmestitve (proporci odmikov …) morajo biti enotni najmanj v celotnem UO (iz strokovnih podlag).
Objekti in vodi gospodarske javne infrastrukture morajo biti umeščeni v prostor tako, da omogočajo priključevanje vseh vrst objektov na območju enote urejanja prostora.
Javne površine kot grajeno javno dobro
Javne površine so ceste, poti, parkirišča, avtobusna postajališča, površine za pešce in kolesarje, tlakovane površine trgov, stopnišča, površine tržnic in sejmišč, igrišča, parki, zelenice.
Soglasje k elementom javnih površin
V javnem prostoru, natančneje na površinah grajenega javnega dobra, je mogoče s soglasjem upravljavca površine postaviti le naslednje enostavne in nezahtevne objekte:
– pomožne infrastrukturne objekte: pomožni cestni objekti – pločnik in kolesarska steza ob vozišču ceste, objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, varovalne protihrupne ograje do višine 2,2 m; pomožni energetski objekti – nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje z ločilno krmilnim mestom ter signalno-zaščitnim vodom ter relejno hišico, priključek za distribucijsko plinovodno omrežje, priključni plinovod za male kurilne naprave ter etažni plinski priključek; telekomunikacijske antene in oddajnike, bazne postaje, namenjene javnim telekomunikacijskim storitvam; pomožne komunalne objekte – vodovodni priključek, kanalizacijski priključek, cestni priključek na javno občinsko cesto, zbiralnica ločenih frakcij (ekološki otok);
– pomožne objekte za spremljanje okolja;
– vrtino ali vodnjak, potrebne za raziskavo;
– urbano opremo – montažno sanitarno enoto ter telefonsko govorilnico;
– turistično in drugo obvestilno signalizacijo.
Lokacije in določila za umestitev objektov za oglaševanje: transparent, reklamni stolpi, obešanka na drogu javne razsvetljave določi občinski urbanist.
Prav tako je dovoljena postavitev drobne urbane opreme (3.4.1.4.).
Za vse površinske elemente javnih površin je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje pristojne občinske službe z vidika oblikovne ustreznosti. Taki elementi so: drobna urbana oprema (koši in kontejnerji za odpadke, klopi, avtobusna postajališča …), elementi infrastrukturnih sistemov (pokrovi jaškov, robniki, elementi javne razsvetljave ipd.) in vidni elementi javnega prostora (omarice ventilov, merilni sistemi, oznake ipd.).
Objektov in naprav mobilne telefonije ni dovoljeno graditi na območjih strnjene poselitve v EUP z izključno ali pretežno namensko rabo SS, SB, SK.
Gradnja objektov in naprav mobilne telefonije je dovoljena v EUP s podrobnejšo namensko rabo IP, IG, BD, K2, G, vendar v oddaljenosti najmanj 100 m od meje gradbene parcele, na kateri so zgrajeni objekti za zdravstvo, izobraževanje, znanost in raziskovanje, varstvo otrok in starejših, športna in otroška igrišča ter stanovanjske stavbe. Telekomunikacijski stolpi naj se vzpostavljajo na vedutno neizpostavljenih mestih, tako da bodo v krajini čim manj moteči.
Za vsako graditev objektov na elektroenergetskih koridorjih obstoječih in predvidenih distribucijskih in prenosnih daljnovodov je potrebno pridobiti pisno soglasje upravljavca. Upravljavec DV 1x110 kV Grosuplje–Ribnica–Kočevje je ELES Elektro - Slovenija.
Gradnja in urejanje elektroenergetskega omrežja
Gradnja novih in rekonstrukcija obstoječih elektroenergetskih vodov prenosnega omrežja nazivne napetosti 110 kV in več je dovoljena na koridorjih obstoječih in načrtovanih daljnovodov, prikazanih v izvedbenem delu akta. Gradnja oziroma rekonstrukcija daljnovodov v višji napetostni nivo je dopustna, če ne omejuje namenske rabe prostora, določene s tem OPN in upošteva tehnične predpise o elektromagnetnem sevanju.
Elektroenergetsko distribucijsko omrežje nazivne napetosti 20 kV in manj mora biti zgrajeno s podzemnimi kabli, znotraj naselij pa praviloma v kabelski kanalizaciji. Gradnja nadzemnih vodov nazivne napetosti 20 kV in manj je dopustna le zunaj strnjenih območij poselitve. Nadzemni elektroenergetski vodi ne smejo potekati v vedutah na naravne in ustvarjene prostorske dominante.
RTP in TP naj bodo izvedene s čim manjšimi vplivi na okolje in rabo prostora, z uporabo sodobnih tehnologij ob upoštevanju predpisov za varno obratovanje. TP v naseljih so praviloma prosto stoječi objekti tipskega ali prilagojenega oblikovanja, lahko pa so postavljeni znotraj večjega objekta. Zunaj naselij so TP manjše moči lahko postavljene na betonskem ali lesenem drogu.
Priključevanje in pogoji rabe javnih infrastrukturnih virov
Upravljavci vseh javnih infrastrukturnih sistemov morajo pod enakimi pogoji omogočati vsem uporabnikom GE priključitev na obstoječa omrežja in naprave za izvajanje javne storitve in se z njimi oskrbujejo v skladu z veljavnimi predpisi.
Če se pogoji priključevanja GE na javni infrastrukturni sistem in javni prostor zaradi naknadnih vzdrževalnih, prenovitvenih ali drugih del na javni napravi poslabšajo, je upravljavec takšne naprave dolžan vzpostaviti prenovljen priključek GE v skladu z veljavnimi standardi.
Do izgradnje javnega omrežja oskrbe z vodo in zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih vod je potrebno objekte oskrbeti z lokalnim virom (vodnjak, zbiralnik vode, nepropustna greznica) in pri tem upoštevati določila operativnega programa oskrbe s pitno vodo in operativnega programa odvajanja in čiščenja odpadnih voda v občini. Obvezna je vključitev objekta v obstoječi sistem ravnanja z odpadki.
Režim uporabe cest in drugih površin grajenega javnega dobra se predpiše z občinskim predpisi s področja cest in prometa. Režim uporabe in pogoje priključevanja se ureja s predpisom, ki obravnava naselje ali več naselij kot celoto, pri čemer upošteva značaj posamezne EUP.
Pogoje priključevanja na omrežja in naprave elektronskih komunikacij zagotavljajo distributerji na lokalni ravni, skladno s tržnimi pogoji.
Gradnje in urejanje za potrebe oskrbe z energijo
Pri gradnji objektov se na celotnem območju občine spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Zato se pri gradnji novih stavb ter rekonstrukciji stavb, kjer se načrtuje zamenjava sistema oskrbe z energijo in ogrevanja, upošteva predpise s področja učinkovite rabe energije ter spodbuja pasivno in energetsko učinkovito gradnjo. Stavbe se priključujejo na ekološko čiste vire energije. V vseh EUP je dovoljena gradnja omrežja in naprav za daljinsko ogrevanje.
Pri gradnji novih stavb in rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2, pri katerih se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se ta načrtuje na podlagi in ob upoštevanju študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo, ki se izdela v skladu s Pravilnikom o metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo (Uradni list RS, št. 35/08). Študija izvedljivosti je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi o graditvi objektov.
Alternativni sistemi za oskrbo stavb z energijo so:
– decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,
– soproizvodnja toplote, soproizvodnja hladu in električne energije,
– daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje,
– toplotne črpalke.
Oskrba z električno energijo se zagotavlja s priključitvijo objektov na distribucijsko električno omrežje. Električno energijo se lahko zagotavlja iz obnovljivih virov energije kot dopolnilni ali izključni vir.
Varstvo pred hrupom pri javnih prireditvah
Za javne prireditve, javne shode in druge prireditve, kjer bo z uporabo zvočnih naprav na prostem presežena mejna vrednost kazalcev hrupa, določena za posamezno območje, je treba pridobiti dovoljenje pristojnega organa. – PIP GJI in javne infrastrukture.
3.3.0.0 Merila in pogoji urejanja zunaj območij stavbnih zemljišč – EUP z oznako KGV
37. člen
(posegi na zemljiščih z oznakami PNR K, G, V, L)
Območja kmetijskih, gozdnih, vodnih zemljišč in pridobivalnega prostora mineralnih surovin na sloju EUP KGV nimajo posebnih oznak – prostorsko so določeni s prikazom podrobne namenske rabe.
Grafični prikaz podobmočij EUP na KGV vsebuje mejo podobmočja EUP KGV in prostorsko oznako, sestavljeno iz treh znakov/sestavin –
npr. KGV-Tr01.kk, pri čemer je:
– KGV (oznaka podrobnejše namenske rabe – kmetijska zemljišča, gozd in vode)
– Tr01 – črkovna oznaka imena naselja (dve črki) ter zaporedna številka EUP znotraj naselja (npr. /01, /02 itd.)
– .kk – oznaka podobmočja KGV (npr. kk- varovanje kulturne krajine).
38. člen
(KGV – območje z oznako PNR: K – kmetijska zemljišča / K1 – najboljša kmetijska zemljišča, K2 – druga kmetijska zemljišča)
Najboljša in druga kmetijska zemljišča
Kmetijska zemljišča se na podlagi naravnih lastnosti, lege, oblike in velikosti parcel delijo na:
– najboljša kmetijska zemljišča, zemljišča, ki so najprimernejša za kmetijsko obdelavo,
– druga kmetijska zemljišča, ki so manj primerna za kmetijsko obdelavo. Delitev je grafično prikazana na karti _223_eup_pnrp_pip.
Namembnost, osnovna dejavnost, dopustne prostorske ureditve
Kmetijska zemljišča so namenjena kmetijstvu, to je pridelovanju pridelkov, gojenju živali ter pridobivanju rastlinskih ali živalskih proizvodov iz naravnega okolja in lovu. Pri tem imajo prednost oblike sonaravnega, trajnostno naravnanega kmetijstva, ki ohranja in razvija identiteto krajine. Na kmetijskih površinah lahko potekajo tudi osnovna priprava pridelkov za primarni trg, storitve za kmetijsko proizvodnjo in gradbena dela, povezana z agromelioracijami in hidromelioracijami. Dovoljene so le prostorske ureditve v skladu z zakoni in podzakonskimi predpisi, ki urejajo področje kmetijstva, katerih namen je zagotavljanje osnovne kmetijske dejavnosti. Gensko spremenjeni organizmi niso dovoljeni. Paše drobnice naj se ne uvaja na osrednje območje medveda (možna je paša goveda in konjev). Pašniki in čebelnjaki na območju življenjskega prostora velikih zveri naj bodo ograjeni z električnim pastirjem.
Izjemne dejavnosti
Na kmetijskih zemljiščih, kjer so vode ali vodni zbiralniki in zaradi majhne površine v aktu niso prikazane kot vodne površine, je dovoljeno sladkovodno ribištvo in gojenje sladkovodnih organizmov. Na kmetijskih zemljiščih lahko poteka razvojno raziskovalna dejavnost s področja naravoslovnih ved, zaščite in reševanja pri požarih in nesrečah, izobraževanje, povezano s kmetijstvom, lovstvom in naravoslovnimi vedami, športne in druge dejavnosti za prosti čas, za katere ni potrebno upoštevati posebnih pogojev izvajanja dejavnosti in nastanitve.
Osnovna merila rabe kmetijskih zemljišč
Kmetijska zemljišča je treba uporabljati v skladu z njihovim namenom in upoštevati omejitve njihovih zmogljivosti. Tako sta uporabnik in lastnik dolžna kot dobra gospodarja zagotavljati trajno rodovitnost zemljišča: preprečevati onesnaževanje, zbitost tal, erozijo ali drugačno degradiranje.
Na območju kmetijskih zemljišč se predvidi možnost izvedbe komasacij v skladu z zakonskimi predpisi s področja kmetijstva. Komasacija ni dovoljena na območjih, ki sodijo na območje maksimalnih meja stavbne strukture poselitvenih enot. Na kmetijskih zemljiščih slabše kakovosti in v zaraščanju (druga kmetijska zemljišča) lahko potekajo agromelioracije in hidromelioracije, ki izboljšujejo pridelovalne lastnosti v skladu s pogoji nosilcev urejanja s področja varstva narave in varstva voda in kulturne dediščine.
Na vodovarstvenih območjih je režim kmetovanja potrebno prilagoditi. Potrebno je upoštevati časovna obdobja, v katerih je gnojenje z določenim gnojilom prepovedano. Gnojenje je potrebno omejiti v skladu z dobro kmetijsko prakso, ki mora upoštevati okoljevarstvene lastnosti, kot so tip tal, nagib zemljišč, klima, padavine oziroma namakanje, raba tal in kolobar, predvidene potrebe kultur po dušiku z upoštevanjem zalog dušika v tleh, mineralizacije in vnosa z gnojili. V skladu z režimi na vodovarstvenih območjih je treba urediti odvajanje komunalnih vod in onesnaženih vod kmetijskih gospodarstev (gnojne jame, gnojišča itd).
Dopustna gradnja za potrebe gospodarske javne infrastrukture
Na območju kmetijskih zemljišč se lahko gradijo, rekonstruirajo, vzdržujejo in povečujejo kapacitete podzemnih in nadzemnih linijskih omrežij in naprav gospodarske javne infrastrukture, če se pri njihovem načrtovanju upoštevajo pogoji iz 2. in 4. člena Pravilnika za načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor na najboljših kmetijskih zemljiščih zunaj območij naselij (Uradni list RS, št. 110/08), in sicer objekti, ki so po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03 in 78/05 – popr.) razvrščeni v skupine:
– 2213 – prenosna komunikacijska omrežja,
– 2221 – distribucijski plinovodi,
– 2222 – distribucijski cevovodi za vodo in pripadajoči objekti,
– 22231 – cevovodi za odpadno vodo in
– 2224 – distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja.
Gradnja drugih objektov, omrežij in naprav gospodarske javne infrastrukture na kmetijskih zemljiščih ni dovoljena. Za načrtovanje njihove gradnje je potrebna predhodna sprememba OPN glede namenske rabe prostora ob upoštevanju zakonskih določil.
Dopustna gradnja stavb
Dovoljena je le gradnja pomožnih stavb (3.4.4.4.), ki se lahko gradijo kot enostavni oziroma nezahtevni objekti skladno z Uredbo. Tako je dovoljena le gradnja pomožnih kmetijsko gozdarskih enostavnih objektov (razen kašče, kozolca in senika), če ima kmetijsko gospodarstvo v lasti najmanj 1,0 ha primerljivih kmetijskih zemljišč. Če ima kmetijsko gospodarstvo v lasti ali zakupu več kot 3,0 ha primerljivih kmetijskih zemljišč, je dovoljeno postavljati tudi pomožno kmetijsko-gozdarske objekte kozolec, kmečko lopo, skedenj, senik in vodni zbiralnik. Največji dovoljeni odmik pomožnih stavb od dostopne poti je 5,0 m. Na območju kmetijskih zemljiščih je dovoljena tudi gradnja čolnarn na odmiku največ 10,0 m od meje območja poplavnih voda. Čolnarne se lahko umeščajo pod merili, opredeljenimi na območju vodne infrastrukture VI (40. člen). Nezahtevni in enostavni objekti se ne priključujejo na omrežja, objekte in naprave gospodarske javne infrastrukture.
Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) po Uredbi so lahko: pomožni kmetijsko-gozdarski objekti – betonsko korito, poljska pot, obora za rejo divjadi ter ograja za pašo živine. Postavitev ograj za živino okoli kmetijskih zemljišč je dovoljena le v primeru, če je ograjevanje potrebno za opravljanje kmetijske dejavnosti; te naj se oblikujejo po merilih plota (3.4.1.11.). Pomožno komunalni objekt – vodno zajetje; začasni objekti namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam – kiosk ali tipski zabojnik (3.4.1.9.), oder z nadstreškom, začasna tribuna za gledalce na prostem, pokrit prireditveni prostor ter vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem – igrišče za šport in rekreacijo, kolesarska steza, planinska pot, sprehajalna pot, trimska steza, športno strelišče, smučišče (3.4.1.15.) ter vzletišč (3.4.1.17.). Dovoljeno je postavljanje spominskih obeležij, pomožnih objektov za spremljanje stanja okolja ter vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave. Višinske razlike na terenu naj se premoščajo z brežinami.
Na območjih, ki so na kakršenkoli način zavarovana z državnimi ali lokalnim predpisi, so posegi v prostor ali gradnja objektov dovoljeni le, če jih tak predpis dopušča. Poseg ali gradnjo se v takem primeru lahko izvede le ob upoštevanju pogojev ter ob soglasju organa oziroma pristojne službe za področje varovanja.
Varstvo pred hrupom
Na območju KGV s podrobno namensko rabo K1 in K2 velja režim IV. SVHP, razen na mirnem območju na prostem.
Pogoji in merila za parcelacijo
Dopustna je le parcelacija, s katero se povečuje površina parcel z združevanjem posesti. Parcelacija kmetijskih zemljišč v smislu deljenja parcel je dovoljena le, če je utemeljena zaradi različne strukture glede dejanske rabe ali kakovostnega razreda na parceli ter kadar je to potrebno za zagotavljanje dostopnosti sosednjih parcel (zaradi dodelitve služnosti). Z novo parcelacijo se ne smejo poslabšati pogoji tehnološke obdelave zemljišč. Med posegi v prostor, ki prekinjajo obstoječe dostope do kmetijskih zemljišč, je le-te potrebno nadomestiti.
39. člen
(KGV – območje z oznako PNR: G – gozdna zemljišča)
Namembnost, osnovne dejavnosti, dopustne prostorske ureditve
Gozd kot prvobitno naravno okolje živali in rastlin je javna dobrina, dostopna vsem ljudem. V njem je dovoljeno gozdarstvo, ki obsega gojenje in izkoriščanje gozdov, vključno z nabiranjem gozdnega rastlinja in drugih gozdnih dobrin, poleg tega pa še dejavnosti storitev za gozdarstvo in lovstvo. V gozdu je dovoljeno gojenje trajnih nasadov avtohtonih vrst gozdnih drevesnih in drugih rastlinskih vrst in gojenje živali, katerih naravno bivalno okolje je gozd, vendar le v obsegu in pod pogoji, ki jih določi pristojni zavod za gozdove.
Prostor se ureja v skladu z zakonodajo s področja gozdov. Posegi v prostor na območju gozdov morajo biti v skladu z gozdnogospodarskima načrtoma pristojnih gozdnogospodarskih enot.
Izjemne dejavnosti
V gozdu je dovoljena razvojno raziskovalna dejavnost s področja naravoslovnih ved, zaščite in reševanja pri požarih in nesrečah, izobraževanje, povezano z gozdarstvom, lovstvom in naravoslovnimi vedami, športne in druge dejavnosti za prosti čas, za katere niso določeni posebni pogoji za izvajanje dejavnosti in nastanitve.
Osnovna merila rabe gozdnih zemljišč
Gozdna zemljišča je treba uporabljati v skladu z njihovim namenom in pri tem upoštevati omejitve njihovih zmogljivosti.
Dopustna gradnja za potrebe gospodarske javne infrastrukture
Na območju gozdov se lahko gradijo, rekonstruirajo, vzdržujejo in povečujejo kapacitete omrežja in naprave gospodarske javne infrastrukture. Dovoljena je gradnja gradbeno inženirskih objektov, kot so ceste, železnice, mostovi, viadukti, dovodni in odvodni kanali, namakalni in osuševalni sistemi, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, če pri tem niso prizadeti osrednji predeli velikih gozdnih kompleksov.
V primeru zahtevnejših posegov je potrebno izdelati presojo vplivov na okolje. Pri tem je potrebno upoštevati, da je v primeru, ko gozdno gospodarski ukrepi niso dovoljeni, režim predpisan z Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Uradni list RS, št. 88/05, 56/07, 29/09). V večnamenskih gozdovih, ki imajo na ravni 1. stopnje poudarjeno katerokoli ekološko ali socialno funkcijo, se posegi dovolijo le v izjemnih primerih. To je, ko so nujni in zanje ni druge možnosti. V gozdovih s poudarjenimi socialnimi funkcijami so posegi dovoljeni v primerih, ko gre za objekt, ki dopolnjuje načrtovano, s socialnimi funkcijami skladno rabo gozda. V osrednjih delih velikih kompleksov gozdov v gozdni, gozdnati in gorski krajini, je dopustno na račun gozdov osnovati le travne in v določenih primerih vodne površine. Posegi v gozdni prostor zaradi izgradnje infrastrukturnega objekta, z izjemo gozdne ceste, ki bi potekal skozi osrednji predel velikih gozdnih kompleksov v gozdni krajini, niso dovoljeni.
Dopustna gradnja stavb
Dovoljena je gradnja le pomožnih stavb (3.4.4.4.), ki se tudi po Uredbi lahko gradijo kot enostavni oziroma nezahtevni objekti: pomožni kmetijsko-gozdarski objekti – čebelnjak ter krmišče. Kadar ima gozdarsko gospodarstvo v lasti enotno površino 100 ha, je dovoljeno postavljati še naslednje pomožno kmetijsko-gozdarske objekte: kmečko lopo (gozdarsko kočo) in vodni zbiralnik. Nezahtevni in enostavni objekti se ne priključujejo na omrežja, objekte in naprave gospodarske javne infrastrukture.
Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) po Uredbi so lahko: pomožni kmetijsko-gozdarski objeti – gozdna cesta in gozdna učna pot, grajena gozdna vlaka, obora za rejo divjadi ter ribnik kot vodno zajetje. Obore naj se oblikujejo po merilih plota (3.4.1.11.), začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam – kiosk ali tipski zabojnik (3.4.1.9.), oder z nadstreškom, začasna tribuna za gledalce na prostem ter vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem – kolesarska steza, planinska pot, sprehajalna pot ter trimska steza. Dovoljeno je postavljanje spominskih obeležij, pomožnih objektov za spremljanje stanja okolja ter vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave.
Gradnja je dovoljena pod pogoji, ki jih določa Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08), pri nezahtevnih objektih pa tudi pod pogoji iz soglasja pristojne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Na območju gozda s posebnim namenom gradnja stavb ni dovoljena.
Na območjih, ki so na kakršenkoli način zavarovana z državnimi ali lokalnim predpisi, so posegi v prostor ali gradnja objektov dovoljeni le, če jih tak predpis dopušča. Poseg ali gradnjo se v takem primeru lahko izvede le ob upoštevanju pogojev ter ob soglasju organa oziroma pristojne službe za področje varovanja.
Na območju KGV s podrobno namensko rabo G velja režim IV. SVHP, razen na mirnem območju na prostem.
Pogoji in merila za parcelacijo, dostopi
Dopustna je parcelacija, s katero se povečuje površina parcel z združevanjem posesti. Parcelacija gozdnih parcel v smislu deljenja parcel je dovoljena le, če je zaradi različne strukture utemeljena glede dejanske rabe ali kakovostnega razreda na parceli ter kadar je to potrebno za zagotavljanje dostopnosti sosednjih parcel (zaradi dodelitve služnosti). Gozdnih parcel, manjših od 5 ha, ni dovoljeno deliti, razen pri gradnji javne infrastrukture (skladno z ZG – Uradni list RS, št. 30/93, 67/092 in 110/07). Z novo parcelacijo se ne smejo poslabšati tehnološki pogoji izvajanja del. Ob izvajanju posegov v prostor, ki prekinjajo obstoječe dostope do gozdnih zemljišč, je le-te potrebno nadomestiti.
40. člen
(KGV – območje z oznako PNR V – vodne površine / VC – celinske vode, VI – vodna infrastruktura)
Namembnost, osnovna dejavnost, dopustne prostorske ureditve
Površinske vode so prvobitno naravno okolje živali in rastlin in so javna dobrina, dostopna vsem ljudem. Na njih lahko potekajo dejavnosti ribištva in ribiških storitev (ribolov in ribogojstvo).
Izjemne dejavnosti
Na območju voda je dovoljena tudi razvojno raziskovalna dejavnost s področja naravoslovnih ved, zaščite in reševanja pri požarih in nesrečah, izobraževanje v zvezi z vodami, ribolovom in naravoslovnimi vedami, športne in druge dejavnosti za prosti čas, za katere niso določeni posebni pogoji izvajanja dejavnosti in nastanitve.
Osnovna merila rabe vodnih zemljišč
Vodna zemljišča je treba uporabljati v skladu z njihovim namenom in pri tem upoštevati omejitve njihovih zmogljivosti.
Dopustna gradnja za potrebe gospodarske javne infrastrukture
Na območju voda se lahko gradijo, rekonstruirajo in povečujejo kapacitete omrežja in naprave gospodarske javne infrastrukture in vodne infrastrukture, kot so jezovi, pregrade, nasipi, utrjena nabrežja. Dovoljena je gradnja gradbeno inženirskih objektov, kot so mostovi, viadukti, pregrade in jezovi, dovodni in odvodni kanali, namakalni in osuševalni sistemi, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, vendar ti ne smejo prizadeti naravnega pretoka vode, živalskega in rastlinskega sveta ter rabe voda kot naravnega vira.
Dopustna gradnja stavb
Na GE je razen energetskih objektov s pripadajočo opremo in instalacijami dovoljeno graditi le pomožne stavbe, ki so izključno v skladu z osnovnim namenom. Na objektih, ki niso skladni z namembnostjo EUP, so dopustna le vzdrževalna dela in odstranitev.
Pomožne stavbe GE (3.4.4.4.) se lahko po Uredbi gradijo tudi kot enostavni oziroma nezahtevni objekti, in sicer le kot javni infrastrukturni objekt – lopa (čolnarna). Gradi se po merilih pomožne stavbe (3.4.4.4.). Čolnarna mora biti javno dostopna, vendar se ne priključuje na omrežja in naprave gospodarske javne infrastrukture. Postavitev je možna le s soglasjem upravljavca vode in koncesijo občine. Tipi objektov – pomožnih stavb po Klasifikaciji, so lahko le 12420 Garažne stavbe (le čolnarne).
Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) po Uredbi so lahko: pomožni kmetijsko-gozdarski objeti – ribnik kot vodno zajetje, gozdna učna pot, vrtina ali vodnjak za raziskave, pomožni infrastrukturni objekti – pomožni objekti za spremljane stanja okolja ter začasni objekti, namenjeni sezonski ali turistični ponudbi – pomol oziroma plavajoča ploščad za privezovanje čolnov. Pod pogoji pristojne službe za varstvo voda je dovoljeno postavljati ribogojnice.
Na območju VI – vodne infrastrukture je dovoljeno postavljati pomožne infrastrukturne objekte, ki po tipu objektov po Klasifikaciji sodijo v: 21529 Jezovi in pregrade, 22122 Objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode.
Dovoljene so le prostorske ureditve in dejavnosti, ki so v skladu z zakonskimi in podzakonskimi akti s področja voda in varovanja narave ter projektnimi pogoji pristojnih soglasjedajalcev.
Na območju KGV s podrobno namensko rabo celinskih voda (VC) režim III. SVHP, razen na mirnem območju na prostem. Na območju KGV s podrobno namensko rabo vodne infrastrukture (VI) velja režim IV. SVPH.
Pogoji in merila za parcelacijo, dostopi
Parcelacija vodnih površin se lahko izvaja, kadar se določajo površine za služnosti in razmejujejo vodne površine od vodne infrastrukture.
41. člen
(KGV – podobmočje z oznako PNR: L – površine mineralnih surovin, LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora KGV-LN.ek)
+--------------------------------------------------------------+
|KGV-LN.ek                                                     |
+------------+-------------------------------------------------+
|Splošna     |                                                 |
|določila    |                                                 |
+------------+-------------------------------------------------+
|Dopustna    |Na GE je dovoljeno graditi le pomožne stavbe     |
|gradnja     |(3.4.4.4.), ki so izključno v skladu z osnovnim  |
|            |namenom. Na objektih, ki niso skladni z          |
|            |namembnostjo EUP, so dopustna le vzdrževalna     |
|            |dela in odstranitev. Pomožne stavbe GE se lahko  |
|            |gradijo tudi po Uredbi kot enostavni oziroma     |
|            |nezahtevni objekti, in sicer le: začasni objekti |
|            |– objekti, namenjeni začasnemu skladiščenju      |
|            |nenevarnih snovi. Tipi objektov – pomožnih stavb |
|            |po Klasifikaciji so lahko le: 23010 Rudarski     |
|            |objekti in inštalacije za pridobivanje in        |
|            |predelavo mineralnih surovin (razen objektov za  |
|            |proizvodnjo mavca, cementa, opeke, strešnikov in |
|            |podobno).                                        |
+------------+-------------------------------------------------+
|Posebni     |Lastnik zemljišča oziroma nosilec rudarske       |
|pogoji      |pravice je dolžan kontinuirano zagotavljati      |
|urejanja    |sanacijo sekundarne degradacije in zavarovanje   |
|KVG-LN.sa,  |nevarnega območja – čiščenje oziroma             |
|KGV-LN.ek   |preprečevanje odlaganja odpadkov, gradnja        |
|            |oziroma vzdrževanja ograje za zaščito dostopa do |
|            |nevarnih mest in urejanje brežine. Poleg tega    |
|            |lahko v makadamski izvedbi uredi tudi kolesarske |
|            |poti in poti za pešce. Na območju veljajo merila |
|            |IV. stopnje varstva pred hrupom.                 |
+------------+-------------------------------------------------+
42. člen
(KGV – podobmočje z oznako PNR: varovanja v pred naravnimi in drugimi nesrečami – KGV-.kk)
+--------------------------------------------------------------+
|KGV-.kk                                                       |
+------------+-------------------------------------------------+
|Splošna     |Vsa pobočja, po katerih potekajo vizualne meje   |
|določila    |med ambienti kulturne krajine                    |
|            |(glej t.k. A v strokovnih podlagah), je potrebno |
|            |ohranjati pogozdena.                             |
+------------+-------------------------------------------------+
|Dopustna    |Objekti se urejajo v skladu z merili urejanja    |
|gradnja     |smučišča (3.4.1.15.).                            |
+------------+-------------------------------------------------+
|Posebni     |Na podobmočju veljajo PIP tipa GE.zsr. Prostor   |
|pogoji      |se ureja predvsem kot javno smučišče. Na območju |
|urejanja    |veljajo merila IV. stopnje varstva pred hrupom.  |
+------------+-------------------------------------------------+
43. člen
(KGV – podobmočja z oznako PNR: varovanje lokacij grobišč (površine za pokope prebivalstva) v primeru naravnih in drugih nesreč – KGV-.pp)
+--------------------------------------------------------------+
|KGV-.pp                                                       |
+------------+-------------------------------------------------+
|Splošna     |Lokacije se urejujejo v skladu z določili        |
|določila    |opredeljene podrobnejše namenske rabe, na        |
|            |katerem se nahaja.                               |
+------------+-------------------------------------------------+
|Dopustna    |Gradnja stavb ni dovoljena.                      |
|gradnja     |                                                 |
+------------+-------------------------------------------------+
|Posebni     |V primeru naravnih in drugih nesreč lokalna      |
|pogoji      |skupnost ali država za pokope prebivalstva       |
|urejanja    |sprejeme posebno Uredbo z merili urejanja in     |
|            |varovanja območij. Na območju veljajo merila     |
|            |III. stopnje varstva pred hrupom.                |
+------------+-------------------------------------------------+
44. člen
(KGV – podobmočja z oznako PNR: varovanje lokacij grobišč (površine za pokope živali) v primeru naravnih in drugih nesreč KGV-.pz)
+--------------------------------------------------------------+
|KGV-.pz                                                       |
+------------+-------------------------------------------------+
|Splošna     |Lokacije se urejujejo v skladu z določili        |
|določila    |opredeljene podrobnejše namenske rabe, na        |
|            |katerem se nahaja.                               |
+------------+-------------------------------------------------+
|Dopustna    |Gradnja stavb ni dovoljena.                      |
|gradnja     |                                                 |
+------------+-------------------------------------------------+
|Posebni     |V primeru naravnih in drugih nesreč lokalna      |
|pogoji      |skupnost ali država za pokope kadavrov ter       |
|urejanja    |odlaganja odpadnih materialov iz ruševin         |
|            |sprejeme posebno Uredbo z merili urejanja in     |
|            |varovanja območij. Na območju veljajo merila     |
|            |III. stopnje varstva pred hrupom.                |
+------------+-------------------------------------------------+
45. člen
(KGV – podobmočja z oznako PNR: območje vzpostavitve najboljših kmetijskih zemljišč – KGV-.kn)
+--------------------------------------------------------------+
|KGV-.k1                                                       |
+------------+-------------------------------------------------+
|Splošna     |Z ustreznimi geotehničinimi in agrotehničnimi    |
|določila    |ukrepi, ki ne pomenijo posega v prostor (založno |
|            |gnojenje, planiranje, krčenje drevesne zarasti   |
|            |in grmičevja) se zagotovi vzpostavitev           |
|            |kmetijskih zemljišč, primernih za dejansko       |
|            |kmetijsko rabo. Ti ukrepi naj zagotovijo         |
|            |izboljšanje pedološke sestave tal in pogojev za  |
|            |obdelavo travnikov in pašnikov.                  |
|            |Ukrepi čiščenja zarasti, izboljšanje pedološke   |
|            |sestave tal naj zagotovijo pogoje za takojšnjo   |
|            |kmetijsko obdelavo in travniško pašniško rabo.   |
|            |Hkrati se ta zemljišča lahko uporabljajo za      |
|            |odlaganje humusa in kakovostne prsti iz kopov na |
|            |gradbiščih za odebelitev prsti na travnikih, v   |
|            |skladu z Uredbo o obremenjevanju tal z vnašanjem |
|            |odpadkov (Uradni list RS, št.34/08).             |
|            |Na podobmočju KGV-.kn se prvenstveno             |
|            |zagotavljajo nadomestna zemljišča za posege na   |
|            |določeni EUP, kot je opredeljeno v posebnih      |
|            |določbah v 81. členu tega odloka (specifikacija  |
|            |EUP), vendar se nadomestna zemljišča lahko       |
|            |zagotavljajo tudi na drugih površinah, ki niso v |
|            |dejanski kmetijski rabi v primeru, ko se izkaže, |
|            |da usposobitve nadomestnega kmetijskega          |
|            |zemljišča, določenega v 90. členu tega odloka,   |
|            |ni mogoče izvesti.                               |
+------------+-------------------------------------------------+
|Dopustna    |Lahko se gradijo stavbe v skladu z določili      |
|gradnja     |opredeljene podrobnejše namenske rabe – K2.      |
+------------+-------------------------------------------------+
|Posebni     |Usposobitev kmetijskih zemljišč v prvotno rabo   |
|pogoji      |naj se izvede pred obdobjem, primernim za setev  |
|urejanja    |travniških in travniško deteljnih mešanic. Dela  |
|            |naj se izvajajo med 15. 10. in 15. 3. Kjer je    |
|            |bil zaradi širjenja zarasti v preteklosti        |
|            |razvrednoten gozdni rob, ga je potrebno ponovno  |
|            |vzpostaviti. Na območju veljajo merila III.      |
|            |stopnje varstva pred hrupom.                     |
+------------+-------------------------------------------------+
46. člen
(KGV – podobmočje z oznako PNR: gozd s posebnim pomenom KGV-.gp)
+--------------------------------------------------------------+
|KGV-.gp                                                       |
+------------+-------------------------------------------------+
|Splošna     |Prostor se ureja v skladu z zakonodajo s         |
|določila    |področja gozdov. Na območju varovalnega gozda s  |
|            |poudarjeno naravovarstveno vlogo se dovoljujejo  |
|            |le dejavnosti, ki v največji možni meri          |
|            |ohranjajo naravne prvine predmetnega habitata –  |
|            |nikakor pa ne vključujejo izsekavanja gozda,     |
|            |posegov, ki bi spreminjali mikro klimo ali druge |
|            |pogoje prvinske narave. Tako naj eventualni      |
|            |gozdnogojitveni ukrepi izboljšujejo varovalno    |
|            |funkcijo v skladu z Uredbo o varovalnih gozdovih |
|            |in gozdovih s posebnim namenom (Uradni list RS,  |
|            |št. 88/05) ter smernicami za področja varstva    |
|            |narave.                                          |
+------------+-------------------------------------------------+
|Dopustna    |Gradnja stavb ni dovoljena, gradnja drugih       |
|gradnja     |objektov (npr. infrastrukture) pa mora           |
|            |upoštevati spoštovanje splošnih določil.         |
+------------+-------------------------------------------------+
|Posebni     |Na območju veljajo merila III. stopnje varstva   |
|pogoji      |pred hrupom.                                     |
|urejanja    |                                                 |
+------------+-------------------------------------------------+
47. člen
(KGV – podobmočje z oznako PNR: prometna infrastruktura KGV-.pi)
+--------------------------------------------------------------+
|KGV-.pi                                                       |
+------------+-------------------------------------------------+
|Splošna     |Območje se varuje za potrebe gradnje prometne    |
|določila    |infrastrukture.                                  |
+------------+-------------------------------------------------+
|Dopustna    |Gradnja stavb ni dovoljena.                      |
|gradnja     |                                                 |
+------------+-------------------------------------------------+
|Posebni     |Na območju veljajo merila III. stopnje varstva   |
|pogoji      |pred hrupom.                                     |
|urejanja    |                                                 |
+------------+-------------------------------------------------+
48. člen
(KGV – podobmočje z oznako PNR: razpršena gradnja (fundus))
+--------------------------------------------------------------+
|Merila in pogoji sanacije enote razpršene gradnje (SE RG) –   |
|stavba z gradbenim dovoljenjem                                |
+------------+-------------------------------------------------+
|Splošna     |Merila in pogoji poseganja v prostor posamezne   |
|določila    |enote razpršene gradnje (zgolj s fundusom), ki   |
|            |se ne sanirajo v sklopu OPPN, se izvajajo v      |
|            |skladu z zakonsko predpisanimi merili in pogoji, |
|            |ki veljajo za tovrstne objekte in ki so zgrajeni |
|            |na podlagi pravnomočnih upravnih dovoljenj na    |
|            |površinah, določene v teh.                       |
+------------+-------------------------------------------------+
|Dopustna    |Novih stavb ni dovoljeno graditi. Dovoljeni so   |
|gradnja     |rekonstrukcija, investicijsko, redno vzdrževanje |
|            |objektov in vzdrževanje objektov v javno korist. |
|            |Dozidava ali nadzidava objektov je dovoljena le, |
|            |kadar gre za izboljšanje bivalnega standarda v   |
|            |teh objektih, ne pa, ko gre za dodajanje novih   |
|            |stanovanjskih enot ali prostorov za opravljanje  |
|            |novih dejavnosti, in sicer le na tistih          |
|            |zemljiščih, ki so v izdanih upravnih dovoljenjih |
|            |opredeljena kot funkcionalna. Dopustna je tudi   |
|            |gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki   |
|            |jih je v skladu z Uredbo o vrstah objektov glede |
|            |na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08; v      |
|            |nadaljnjem besedilu: Uredba), mogoče postaviti   |
|            |kot pomožne objekte v skladu s funkcijo in       |
|            |namenom osnovnega objekta v okviru funkcionalnih |
|            |zemljišč, določenih v upravnih dovoljenjih.      |
+------------+-------------------------------------------------+
|Posebni     |Pri tem v EUP veljajo naslednja merila:          |
|pogoji      |– stanovanjska stavba, ki ima v grafičnem delu   |
|urejanja    |OPN oznako fundusa, se v urbanističnem smislu    |
|            |ureja v skladu z merili, ki veljajo za GE        |
|            |osamele domačije (torej splošna merila urejanja  |
|            |GE in posebna merila urejanja GE osamele         |
|            |domačije (3.4.3.1. in 73. člen), v stavbarskem   |
|            |smislu pa v skladu z merili, ki veljajo za       |
|            |glavno stavbo tipa hiša na podeželju (78. člen); |
|            |– gospodarska stavba ali pomožni objekti, ki     |
|            |imajo v grafičnem delu oznako fundusa, se v      |
|            |urbanističnem smislu ureja v skladu z merili, ki |
|            |veljajo za GE gospodarskega poslopja (torej      |
|            |splošna merila urejanja GE in posebna merila     |
|            |urejanja GE gospodarskega poslopja), v           |
|            |stavbarskem smislu pa v skladu z merili, ki      |
|            |veljajo za stavbo tipa pomožna stavba            |
|            |(3.4.4.4.).                                      |
|            |– Na območju veljajo merila III. stopnje varstva |
|            |pred hrupom.                                     |
+------------+-------------------------------------------------+
49. člen
(KGV – podobmočje z oznako PNR: razpršena gradnja (fundus))
+--------------------------------------------------------------+
|Merila in pogoji sanacije enote razpršene gradnje (SE RG) –   |
|stavba brez gradbenega dovoljenja                             |
+------------+-------------------------------------------------+
|Splošna     |Obstoječe stavbe se lahko samo vzdržujejo.       |
|določila    |                                                 |
+------------+-------------------------------------------------+
|Dopustna    |Novih stavb ni dovoljeno graditi. Dovoljeno je   |
|gradnja     |le redno vzdrževanje objektov in vzdrževalna     |
|            |dela v javno korist.                             |
+------------+-------------------------------------------------+
|Posebni     |Na območju GE veljajo merila III. stopnje        |
|pogoji      |varstva pred hrupom.                             |
|urejanja    |                                                 |
+------------+-------------------------------------------------+
3.4.0.0 Merila in pogoji v enotah urejanja prostora (EUP) stavbnih zemljišč
3.4.1.0 Splošna merila urejanja EUP stavbnih zemljišč
50. člen
(splošna merila)
Grafični prikaz EUP stavbnih zemljišč vsebuje mejo in oznako, sestavljeno iz treh delov (npr. Vi01.odo):
– Vi01- črkovno oznako imena naselja (dve črki – npr. Vinice) ter zaporedno številko EUP znotraj naselja (01 itd.);
– odo- oznako predpisanega tipa GE (npr. GE osamele domačije).
Vsaki GE so merila in pogoji urejanja določena z opredeljeno namensko rabo in s:
– PIP določenega tipa GE, ki je razpoznaven s črkovnim simbolom tipa GE v oznaki EUP;
– PIP predpisanih tipov stavb,
– posebnimi PIP, če so zanjo opredeljena v Specifikacija EUP in podobmočij KGV s posebnimi PIP (3.5.0.0.).
51. člen
(utemeljitev skladnosti posegov na stavbnih zemljiščih s prostorskim aktom v projektni dokumentaciji)
Izhajajoč iz koncepta PIP v tem aktu in vsebine določb ZGO mora utemeljitev skladnosti predlagane gradnje s tem aktom pri posegih v zvezi s posegi na območjih stavbnih zemljišč v grafični in tekstovni obliki opredeliti in utemeljiti vsaj naslednje sestavine:
– tip, velikost GE in znotraj nje gradbeno parcelo po ZGO,
– razmerje med EUP in GE,
– javne prostore, na katere GE meji v hierarhiji (manj pomemben, pomemben javni prostor),
– poljavni prostor,
– tipe vseh stavb na GE,
– notranje dvorišče oziroma dvorišča,
– osnovni(e) kubus(e), pomožni(e) kubus(e) vseh stavb na gradbeni parceli,
– mejo zazidljivosti,
– gradbeno linijo, gradbeno mejo in regulacijsko linijo,
– poljavni prostor,
– smer pozidave,
– razvoj arhitekturnih elementov iz elementov primerljivih stavb v naselju – utemeljitev.
Navedene sestavine naj bodo prikazane posebej za obstoječe stanje in posebej za načrtovano stanje – v posebni grafiki (ločen list s prikazom znotraj mape 0 – Utemeljitev posega v OPN S 07, na geodetskem posnetku 1:500) in v tekstu z utemeljitvijo iz določb posameznih sestavin posega po tem aktu. Grafični prikaz mora iz grafičnega dela odloka PIP prikazati vse elemente, ki jih OPN določa za posamezno GE.
52. člen
(posegi oziroma nadomestne stavbe na naselbinsko pomembnih izvornih stavbah)
Naselbinsko pomembne izvorne stavbe (v nadaljevanju izvorne stavbe) so stavbe, ki določajo pomembne prvine identitete notranjega prostora naselja ali njegovega dela, v katerem stojijo. To so vse stavbe, ki so bile zgrajene in prvotno uporabljene kot stanovanjske stavbe in stavbe z javnimi programi (šola, župnišče, trgovina, gostilna …) in so bile zgrajene pred obdobjem urbanizacije, pred letom 1967. Te izvorne stavbe so glavne stavbe na GE. Njihove arhitekturne značilnosti so izhodišče za prenovo GE.
Izvorne stavbe se lahko prenavlja le, če se pri tem ohranjajo arhitekturne značilnosti stavbe. Tudi nadomestne ali rekonstruirane stavbe na lokacijah izvornih stavb, ki so v grafičnem delu odloka označene kot kvalitetne stavbe, naj ohranjajo arhitekturne značilnosti izvorne stavbe.
Pri nadomestni gradnji in rekonstrukciji zunanjosti objekta na lokaciji izvorne stavbe, ki zadeva tudi posege v gabarite na območju javnega oziroma poljavnega prostora, mora objekt po posegu ohraniti temeljne arhitekturne značilnosti. Ob tem je lahko glavna fasada objekta po posegu le na liniji izvorne stavbe. Dovoljene so naslednje izjeme:
– ko je v grafičnem delu PIP določena nova regulacija, ki stavbi določa večji odmik na račun javnega prostora,
– ko je odmik od osi javnega prostora (vozišča) manjši od 3,0 m.
V teh primerih se objekt lahko le pomakne od javnega prostora v globino GE po eni od linij fasad izvornega objekta, ki teče v tej smeri. V vsakem primeru mora izvorna stavba oziroma rekonstruirana ali nadomestna stavba izvorne stavbe ohraniti eno od fasad na opisani smeri, ki je načeloma pravokotna na linijo glavne fasade.
53. člen
(uporabljeni izrazi na območju stavbnih zemljišč)
3.4.1.1 Bivanje v intenzivnem vaškem oziroma podeželskem okolju
pomeni, da ima okolje značaj vasi/zaselka in iz tega izhajajoč specifični vpliv na poselitveni prostor: od hrupa pri delu s kmetijsko mehanizacijo, običajnih vonjav, prisotnost domačij živali ipd. Gre za stanovanjske površine podeželskega naselja (SK) in površine razpršene poselitve (A), v katerih veljajo merila III. stopnje varstva pred hrupom. GE je primarno ob bivanju namenjena primarnim dejavnostim (kmetijskim gospodarstvom). Poleg kmetijske se lahko vzpostavijo tudi sekundarne (le C – predelovalne dejavnosti v manjšem obsegu), terciarne in kvartarne dejavnosti, vendar le v skladu z naslednjimi merili:
– dejavnost naj ne presega predpisanih meril hrupa od dopustnega na III. varstveni stopnji;
– naj nase ne veže večjega dodatnega prometa z osebnimi vozili ter nikakršnega tovornega prometa razen dostave največ 1 x na teden;
– naj bo za dejavnost v prostoru GE oziroma EUP zagotovljeno zadostno število parkirnih mest za zaposlene in stranke.
3.4.1.2 Bivanje v mirnem okolju
pomeni, da je GE namenjena izključno bivanju in v njej veljajo merila II. stopnje varstva pred hrupom. Izjemoma se lahko vzpostavijo dejavnosti, ki so v skladu z bivanjem v mirnem okolju in sicer le G – Trgovina (le trgovina na drobno, razen z motornimi vozili), I – Gostinstvo – le 55.203 oddajanje zasebnih sob gostom, 55.209 Druge nastanitve za krajši čas, 56 Dejavnosti strežbe jedi in pijače (razen restavracij in gostiln), J – Informacijske in komunikacijske dejavnosti (razen radijske, televizijske in telekomunikacijske dejavnosti), K – Finančne in zavarovalniške dejavnosti – le 65. Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnosti in 66. Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve, L – Poslovanje z nepremičninami, M – Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti razen 75. Veterinarstva, N – Druge raznovrstne poslovne dejavnosti (le 82. Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti) vendar le ob upoštevanju naslednjih meril:
– da ne izločajo negativnih emisij v zrak in tla ali povečujejo svetlobnega onesnaževanja,
– dejavnost naj ne presega oziroma povečujejo hrupa od predpisanega za strnjene stanovanjske soseske,
– naj nase ne veže večjega dodatnega prometa z osebnimi vozili ter nikakršnega tovornega prometa razen dostave z vozili do 5 t največ enkrat na teden,
– naj bo za dejavnost v prostoru GE oziroma EUP zagotovljeno zadostno število parkirnih mest za zaposlene in stranke.
3.4.1.3 Dejavnosti
se štejejo, kot je navedeno v nadaljevanju:
– primarne dejavnosti: A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo: 01 Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve, 02 Gozdarstvo, 03 Ribištvo, B Rudarstvo.
Kmetijstvo je razen na območju KGV dovoljeno tudi na stanovanjskih površinah podeželskega naselja (SK) in površinah razpršene poselitve (A), kjer veljajo merila III. stopnje varstva pred hrupom. Rudarstvo je dopustno le na območjih mineralnih surovin (LN in LP), na katerih velja IV. stopnja varstva pred hrupom;
– sekundarne dejavnosti: C Predelovalne dejavnosti, D Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F Gradbeništvo so dovoljene na površinah proizvodnih dejavnosti (IP), gospodarskih con (IG), površinah z objekti za intenzivno kmetijsko proizvodnjo (IK), prometnih površinah (P), območjih, namenjenih okoljski, telekomunikacijski in energetski javni infrastrukturi (O,T, E) ter ostalih območjih (00). Na teh veljajo merila IV. stopnje varstva pred hrupom; na območjih IV. stopnje varstva pred hrupom je potrebno vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom.
– terciarne dejavnosti: G Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H Promet in skladiščenje, I Gostinstvo, J Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L Poslovanje z nepremičninami, M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti;
– kvartarne dejavnosti; O Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, Q Zdravstveno in socialno varstvo, P Izobraževanje, R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S Druge dejavnosti, T Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles.
Za urbane dejavnosti se štejejo terciarne in kvartarne dejavnosti. Le-te so dovoljene v osrednjih območjih centralnih dejavnosti (CU) in drugih območjih centralnih dejavnosti (CD) namenjenih družbeni infrastrukturi ter zelenih površinah – za šport in rekreacijo (ZS), parke (ZP), za pokopališča (ZK) in druge zelene površine (ZD) na katerih je dopustna III. stopnja varnosti pred hrupom. Izjeme so površine drugih območij centralnih dejavnosti (CD) družbene infrastrukture namenjene zdravstvu v neposredni okolici bolnišnic, zdravilišč in okrevališč, stanovanjske površine s podrobno namensko rabo SB (stanovanjske površine za posebne namene), stanovanjske površine počitniških hiš (SP) ter posebna območja s površinami za turizem (BT) na katerih je dopustna II. stopnja varnosti pred hrupom.
Bivanje zunaj zaključenih modernističnih stanovanjskih sosesk je praviloma dopolnilno opredeljeno s pogoji bivanja v vaškem oziroma podeželskem okolju. Za podrobnejšo členitev dejavnosti se uporablja Standardna klasifikacija dejavnosti – SKD 2008 (Uradni list RS, št. 69/07).
Na območjih IV. stopnje varstva pred hrupom je potrebno vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom. Kadar se GE nahaja na območjih različnih stopenj varstva, se upošteva uvrstitev na tisto stopnjo varstva, kjer se nahaja več kot 50% površine GE.
3.4.1.4 Drobna urbana oprema
so na objektih na javnih ali poljavnih površinah objekti oziroma predmeti, ki omogočajo boljšo kvaliteto bivanja. V zunanjem javnem prostoru posamezni EUP oziroma naselju/delu naselja naj bodo oblikovani enotno, v skladu s opredeljeno zunanjo ureditvijo. Med drobno urbano opremo štejemo le sledeče objekte: klopi, mize in koše za odpadke.
3.4.1.5 Gnojišče in zbiralnik gnojnice ali gnojevke ter hlevski izpust
so skladiščni prostori (pomožni objekti) za živinska gnojila. Lahko se gradijo le za potrebe kmetijstva in pod pogoji, ki jih določa pravni akt s tega področja ter Pravilnik, pri čemer je treba upoštevati naslednja merila:
– gnojišče in zbiralnik gnojnice ali gnojevke sta lahko locirana le v sekundarnem delu GE ali na območju notranjega dvorišča;
– zagotovljen mora biti minimalni odmik 8,0 m od stanovanjske hiše na sosednji gradbeni parceli, če z manjšim odmikom lastnik sosednje GE ne soglaša;
– zgornji rob konstrukcij naj bo praviloma na nivoju terena ali notranjega dvorišča; izjemoma lahko sega največ 1,5 m nad njiju, če se zagotovi ustrezno ambientalno integracijo v okolje (neizstopajoča površinska obdelava, ozelenitev, ograje z lesenimi plotovi ipd.).
3.4.1.6 Rezervoarji, silosi in skladišča (12520 po Enotni klasifikaciji vrst objektov)
so pomožne stavbe za potrebe kmetijstva. Vertikalne cisterne – silosi ter rezervoarji so lahko locirani le v sekundarnem delu GE in lahko praviloma segajo maksimalno do višine slemena najvišjega objekta GE. Pri nagnjenih terenih je obvezno, da je lokacija takšnega objekta na strani slemena stavbe ob višjemu delu pobočja. Praviloma ne sme biti samostojna stavba, ampak naj bo zgrajena kot sekundarni kubus stavbe (npr. gospodarskega poslopja). Odprt koritasti silos za krmo je lahko le:
– lociran v sekundarnem delu GE;
– organiziran le vzdolžno na nagib raščenega zemljišča;
– praviloma v sklopu zelenih površin GE;
– z vidno horizontalno konstrukcijo do 1.0 m višine nad terenom.
Pokrit koritast silos se šteje kot pomožna stavba GE.
Tudi pokrito skladišče se lahko gradi le v skladu z merili za pomožne stavbe GE.
3.4.1.7 Javni prostor GE oziroma sfero javnega prostora
določajo regulacijske linije. GE meji na javni prostor, ki je prostor med gradbeno linijo oziroma stavbami GE in javnim prostorom oziroma prometnimi površinami. Oblikuje se kot pomensko ločen, pretežno tlakovan javni ali poljavni prostor brez fizičnih ovir, prilagojen merilu in uporabi pešcev različnih kategorij.
3.4.1.8 Klasična streha – simetrična, asimetrična ali enokapna
je tip strehe z naslednjimi elementi: Naklon strešnih površin naj bo praviloma 45°, vendar le med 40° in 47°. Naklon se v okviru tega prilagaja naklonom streh merodajnih stavb stavbnega niza, v katerem je predmetna stavba. Izjemoma je lahko naklon strehe med 35° in 40°, vendar mora biti to posebej utemeljeno z vidika vključevanja v predmetni del naselja in oceno vpliva na krajino streh naselja, v katerem stavba stoji. Strešne površine so praviloma enovite ploskve z eno osnovno vrsto kritine. Strešni izzidki (frčade) so lahko le enega tipa in velikosti na posamezni strešni površini, le trikotne oblike, z istim naklonom kot osnovna streha, ali pravokotne oblike z ravno streho ali z naklonom kot osnovna streha ter širine od enega rastra do največ dveh rastrov med špirovci (cca 1,0–2,0 m) ter da so v celoti umeščene v spodnjih dveh tretjinah strešne površine. Na posamezni strešni površini naj bodo vsaj trije strešni izzidki. Izrazito horizontalne strešne odprtine, katerih razmerje med dolžino in višino je več kot 2:1, na strešnih površinah niso dovoljene. Strešna okna in sončni kolektorji so lahko le na spodnji polovici strešnih površin in lahko skupno pokrivajo največ 50% celotne strešne površine. Sončni kolektorji so lahko integrirani v streho le z enakim naklonom (+-20% od ravnine strehe). V izvornih jedrih so ta lahko le na strešnih površinah, ki so na strani notranjih dvorišč.
Po enakih merilih je lahko v prečni osi osnovnega volumna stavbe nad glavno fasado in glavnim vhodom umeščen izzidek, ki mora biti v skladu z naslednjimi pogoji: da je visok največ 2/3 višine strehe nad osnovnim kubusom, da je naklon strehe enak kot na strehi osnovnega kubusa in da je višina kapi enaka kot višina kapi strehe, na katero se izzidek umešča. Napušč strehe je stavbarski/arhitekturni element od finalnega sloja fasade do skrajne točke strehe, vključno s sistemom odvodnjavanja. Napušči naj bodo minimalni. Optimalna širina vzdolžnega napušča je do 50 cm horizontalne projekcije, vendar ne sme presegati 70 cm. Optimalna širina čelnega napušča je do 30 cm horizontalne projekcije in ne sme presegati 70 cm. Streha ima lahko le lokalnemu koloritu prilagojeno barvo kritine in je načeloma opečno redeča in izjemoma siva in sivo črna. Površinska struktura kritine ne sme oddajati svetlobnih refleksov. Simetrična klasična streha je dvokapna streha, pri kateri sleme poteka po sredini osnovnega kubusa stavbe in so hkrati kapi na isti višinski koti. Asimetrična klasična streha ima kapi na različnih višinah, medtem ko ima enokapna le eno kap oziroma eno strešno površino.
3.4.1.9 Kiosk ali zabojnik
je kot pomožno stavbo le kot začasno stavbo, namenjeno sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, dovoljeno postavljati pod naslednjimi pogoji:
– postavitev z umestitvijo ne ovira prehodnih površin javnega prostora oziroma ne ovira dostopov funkcionalno oviranih oseb,
– ima le eno etažo (E1),
– konstrukcija naj bo praviloma lesena, odprta vsaj z ene (čelne) strani,
– da v projekciji strehe ne presega dimenzij 2,0 m X 2,5 m,
– streha je lahko tipa klasična dvokapna streha, enokapna ali ravna streha.
Če poleg zgoraj navedenih meril ustreza tudi merilom nezahtevnega in enostavnega objekta po Uredbi, se lahko postavlja v skladu z Uredbo, ampak le v EUP GE, kjer je ta pri tipu GE posebej dovoljen (3.4.3.0. GE).
3.4.1.10 Notranje dvorišče
je prostor med glavno stavbo in drugimi stavbami po globini GE. Krajša dimenzija naj bo vsaj 8,0 m. V njem gradnja stavb ni dovoljena – izjema je le gradnja vrtne lope. Površina notranjega dvorišča je enovita površina v enotnem – horizontalnem nivoju (+ 10%). Praviloma naj bo površina utrjena in tlakovana, izjemoma je lahko tudi zatravljena.
3.4.1.11 Ograje za pašo živine – plot
so lahko le električni pastirji z lesenimi koli ali leseni plotovi, visoki do 1,5 m. Ploti se lahko s soglasjem soseda postavljajo na mejo oziroma najmanj 0,5 m od par. meje brez soglasja.
3.4.1.12 Okoliška stavbna struktura
je obstoječa stavbna struktura na neposrednem vplivnem območju, praviloma v radiju do 100 m.
3.4.1.13 Pomožni kmetijsko gozdarski objekti – betonsko korito ali ribnik
se lahko gradijo le v skladu z naslednjimi merili:
– lociran je lahko le v sekundarnem delu GE, če ne gre za osamelo domačijo ali odprt prostor;
– lahko je organiziran le vzdolžno glede na nagib raščenega zemljišča;
– praviloma v sklopu zelenih površin GE;
– z vidno horizontalno konstrukcijo do 1,0 m višine nad raščenim terenom.
3.4.1.14 Ravna streha
je skupaj s strešnim vencem oblikovana tako, da je v merilu perspektive pešca iz javnega prostora vidna kot ravna streha s strešnim vencem (brez vidnih naklonskih strešin). Sončni kolektorji so lahko v kateremkoli naklonu, vendar so lahko visoki le do 1,5 m višine nad strešnim vencem. Lahko pokrivajo celotno površino strehe znotraj strešnega venca.
3.4.1.15 Smučišče
je v naravi zatravljen prostor, namenjen razvoju smučarskega športa. V njem so dovoljene postavitve pomožnih stavb/objektov za potrebe smučišč, vključno z žičnicami, sistemom označitev in drugimi varnostnimi objekti in napravami.
3.4.1.16 Škarpe in podporni zidovi
so lahko le s površinsko obdelanim betonom na vidnem delu – v naravni barvi in teksturi (peskana, prana površina betona) ali s škarpo iz lokalnega lomljenca s poglobljenimi fugami. Takšni zidovi so lahko visoki do 1,5 m.
3.4.1.17 Vzletišče za jadralne padalce in lahke naprave za letenje
je travnato vzletišče, ki po obsegu/velikosti ustreza merilom po Uredbi. Na njem je dovoljen vzlet/pristanek le slednjim lahkim zračnim plovilom: jadralnim letalom (jadralna letala z motorjem), zmajem (motorni zmaji), balonom, malim, lahkim in zelo lahkim helikopterjem ter lahkim in zelo lahkim letalom.
3.4.2.0 Gradbena enota
3.4.2.1 Splošna merila in pogoji urejanja gradbenih enot
54. člen
(splošna merila urejanja GE)
GE je zaokrožen prostor praviloma stavbnih zemljišč/parcel (ene ali več) z enovitim lastništvom oziroma skupnim upravljanjem in funkcionalnimi povezavami ter soodvisno stavbno strukturo zunaj območja javnega prostora (OJP).
Primarni del GE, sekundarni del GE
Primarni del GE je pas GE vzdolž javnega prostora, ki sega v globino GE do širine glavne stavbe (3.4.3.2.). Razmerje med GE in najpomembnejšim javnim prostorom določa glavna stavba: s programom, arhitekturnim oblikovanjem in umestitvijo v prostor. Zato se v primarnem delu GE lahko vzpostavi le glavna stavba. Najpomembnejši oziroma osnovni programi na GE so lahko umeščeni le v glavni stavbi.
Sekundarni del GE je prostor med primarnim delom GE in mejo naselja oziroma del GE zunaj primarnega dela. Notranje dvorišče je del sekundarnega dela GE.
Organizacija stavb na GE
Organizacijo stavb (3.4.3.1. Stavba) na gradbeni enoti določajo: 1 – regulacijske črte javnega prostora, 2 – odmiki od drugih meja GE/parcelnih meja in 3 – oblikovanje notranjega dvorišča. Funkcionalni ali gradbeni elementi ureditve ali stavbe posamezne GE ne smejo segati izven meja GE.
3 – Notranje dvorišče določa zazidanost in organizacijo stavb na GE. Stavbe se lahko postavijo le okoli notranjega dvorišča. Možnost umeščanja stavb na GE poleg glavne stavbe med drugim določa oblika in velikost notranjega dvorišča. Dvorišče je osnovni funkcionalni prostor GE, ki naj bo širok vsaj 8,0 m oziroma naj bo širši od osnovnega kubusa glavne stavbe na GE. Gradnja pomožnih stavb in sekundarnih kubusov glavne stavbe je pogojena z možnostjo izgradnje notranjega dvorišča.
2 – Če ni določeno drugače, mora biti stavba, ki ne meji na javni prostor, od parcelne meje odmaknjena vsaj 3,0 m ali pa postavljena nanjo. Med stavbami GE naj bo razmik praviloma 8,0 m ali več, vendar vsaj 3,0 m. Določilo ne velja za podzemne stavbe.
1 – Regulacijski elementi javnega prostora na GE normativno določajo oblikovanje kubusov stavb in drugih ureditev v primarnem delu GE. Regulacijski elementi javnega prostora so gradbena linija (gl), gradbena meja (gm), regulacijska linija (rl) in smer pozidave (sp). Določeni so s prikazom v grafičnem delu OPN.
Za preprečitev konfliktov med velikimi zvermi in medvedom naj bodo stanovanjski objekti odmaknjeni od gozdnega roba vsaj 20 m (priporočeno 50 m in več). Med objektom in gozdnim robom naj bo redno košen travnik (brez grmičevja).
Gradbena linija je regulacijska črta, na katero se pri novogradnjah in nadomestnih gradnjah s celotno dolžino ali najmanj le zunanjim vogalom umeščajo glavne fasade vseh stavb – tipa glavna stavba, ki mejijo na javni prostor. Če ni določena v grafičnem delu odloka, potem se določi z interpolacijsko linijo med merodajnima osnovnima kubusoma glavnih stavb vzdolž javnega prostora ali z drugače predpisanim odmikom stavbne strukture od javnega prostora. Ob tem pa je lahko najmanjši odmik gradbene linije od osi javnega prostora v strnjenih naseljih najmanj 3,0 m. V pasu med gradbeno linijo in javnim prostorom sekundarnih kubusov glavne stavbe in pomožnih stavb ni dovoljeno graditi.
Gradbena linija je meja osnovnega kubusa stavbe, na katerega se mora umestiti z tlorisno projekcijo dotične fasadne ploskve.
Gradbena meja (gm) je regulacijska črta – linija v primarnem delu GE, do katere sme v smeri javnega prostora segati katerakoli stavba ali del stavbe. Če ni določena drugače, je gradbena linija hkrati tudi regulacijska linija.
Gradbena meja je meja kateregakoli dela stavbe.
Regulacijska linija (rl) razmejuje območje gradbene enote in poljavni oziroma javni prostor. To je meja, do katere sme segati kakršnakoli ureditev GE. Izjema je lahko le izključno javna ureditev, s katero soglaša upravljavec javnega prostora, v katerega takšna ureditev sega. Če ni določena drugače, je to obstoječa linija uporabe javnega prostora oziroma parcelna meja med GE in javnim prostorom.
Regulacijska linija je meja med GE in javnim prostorom, torej meja kakršnekoli ureditve GE.
Smer pozidave (sp) določa orientacijo stavb, natančneje osnovnih kubusov glavnih stavb.
Višinska razmerja stavb na GE
Načeloma so slemena vseh stavb na GE lahko le na enaki ali nižji absolutni višinski koti od slemena glavne stavbe ali najvišje ležeče obstoječe gospodarske stavbe. Enako razmerje velja tudi za kapi obeh vrst. Ravne strehe lahko segajo največ do najnižje kote kapi glavne stavbe na GE s poševno streho.
Združevanje, delitev GE
GE se lahko funkcionalno združujejo tako, da se ohranja struktura stavb združenih GE (ohranja skupno število vsaj glavnih stavb vseh združenih GE ipd.) in ohranja intenziteta oziroma gostota sklenjenosti obuličnega niza. Delijo se lahko le tako, da del meje z javnim prostorom ostane, njena širina se praviloma prilagaja tipični širini v posameznem naselju. Vse parcele naj imajo zagotovljen dovoz in dostop do javne ceste. Delitve po globini GE niso dopustne. Ob združevanju/delitvah je potrebno upoštevati velikostne rede posameznih tipov GE.
Parcelacija
Parcelacija GE se lahko določi na podlagi:
– razvojno morfoloških kriterijev vrste GE in njene vloge v merilu prostorskega konteksta;
– meril kakovostne organizacije funkcij in stavb GE v dopustnih velikostnih merilih glede na predpisani tip GE;
– posebnih meril tega odloka.
Priključevanje GE na javno infrastrukturo
GE se morajo priključevati na naslednje vrste javnih instalacij in storitev, če zanje obstajajo možnosti glede na javni razvod oziroma se morajo naknadno izvesti, ko so na voljo:
– javna prometna površina za motorna vozila – uvoz: pri GE s poslovnimi dejavnostmi z opredeljenim dostopom za tovorna vozila v najmanjši širini 5,0 m in največji 7,0 m; pri drugih pa v minimalni širini 2,5 m in maksimalni 5,0 m;
– javno vodovodno omrežje;
– javno kanalizacijsko omrežje;
– sistem odvoza komunalnih odpadkov.
Priključek mora biti izdelan v skladu z zmogljivostmi na GE in dan v uporabo ob pričetku obratovanja na GE objektu oziroma v roku 6 mesecev od izgradnje javnega infrastrukturnega sistema, na katerega se objekt priključuje.
Režim uporabe in pogoje priključevanja se ureja s predpisom, ki obravnava naselje ali več naselij kot celoto, pri čemer upošteva značaj posamezne GE. Pri priključevanju dodatnih kapacitet se ugotavlja ustreznost obstoječih vodov. V primeru neustreznosti lahko upravljavec omrežja zahteva dopolnitev, posodobitev ali zamenjavo predmetnega dela omrežja.
V varovalnih pasovih obstoječih javnih cest se gradnje objektov in drugi posegi v prostor načrtujejo tako, da zanje na javni cesti zaradi prometa ne bodo potrebni dodatni protihrupni ukrepi. (Določila splošni del GE).
Pomožne individualne ali skupinske infrastrukturne objekte je na GE dovoljeno graditi le v primerih, ko z javnega omrežja ni omogočena priključitev oziroma izvajanje storitve na GE. V teh primerih je s soglasjem pristojnega soglasjedajalca dovoljena le gradnja infrastrukturnih objektov, ki javne dostope začasno nadomeščajo (npr. v odsotnosti kanalizacije greznico, odsotnosti javnega plinskega omrežja plinski rezervoar …). Takšni objekti so:
– nepretočna greznica;
– mala čistilna naprava;
– individualna plinska cisterna; na GE z nagnjenim terenom naj bo cisterna z vsaj dveh strani omejena z brežino usekov v teren najmanj do višine vrha cisterne; na območjih varovanja kulturne dediščine naj bo rezervoar za plin v celoti vkopan;
– vodnjak ter
– zbiralnik za kapnico, ki je dovoljen na vseh GE, ne glede na vzpostavljeno javno vodovodno omrežje, vendar mora biti vkopan.
Ti objekti se lahko gradijo tudi v skladu z Uredbo, če hkrati zadostujejo tudi določilom Odloka.
Na GE se lahko po Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08, v nadaljevanju: Uredba) gradijo:
– pomožni energetski objekti: nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje, priključek na distribucijsko plinovodno omrežje ter priključni plinovod;
– pomožni komunalni objekti: vodovodni priključek na javno vodovodno omrežje; kanalizacijski priključek na javno kanalizacijsko omrežje, cestni priključek na javno občinsko cesto;
– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja;
– vrtina ali vodnjak za potrebe raziskave;
– bazne postaje, namenjene javnim telekomunikacijskih storitvam.
V prostoru GE je treba zagotoviti potrebno število parkirnih/garažnih mest glede na vrsto in obseg dejavnosti, ki se na GE odvijajo. Število parkirnih mest se določi na podlagi veljavnih standardov, ki veljajo na tem področju. Število parkirnih mest (PM) ne sme biti manjše od (za navedene dejavnosti):
– trgovska: 1 PM/35 m2 neto etažnih površin (NEP),
– skladiščna: 1 PM/100 m2 NEP,
– pisarniška: 1 PM/30 m2 NEP,
– razstavna: 1 PM/100 m2 NEP,
– gostinska: 1 PM/4 sedeže,
– bivanje: 1,8 PM/1 stanovanjsko enoto.
Če se za dejavnost na GE koristi tudi javna parkirna mesta zunaj GE, mora investitor zanje skleniti pogodbo z upravljavcem takšnih parkirnih mest vsaj z identifikacijo PM v prostoru (z grafiko ali opisom) in opredelitvijo režima parkiranja. O vsaki spremembi dejavnosti, ki bi vplivala na obseg in režim parkiranja, je investitor dolžan takoj pismeno obvestiti upravljavca. Takšna parkirna mesta je potrebno zagotoviti v oddaljenosti največ 100 m od glavnega vhoda v glavno stavbo GE.
3.4.2.2 GE – merila in pogoji urejanja tipov gradbenih enot (tipi GE)
55. člen
(tipi GE)
Za vse tipe GE veljajo tudi splošna določila urejanja GE (54. člen).
Tipi GE s prevladujočo PNR- S
56. člen
(tip GE: hm-SS/SK: GE modernistične stanovanjske hiše)
+---------------------------------------------------------------+
|hm-SS: GE modernistične stanovanjske hiše                      |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba (PNR),      |
|namembnost GE                                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|(ONR): stavbna zemljišča; (PNR): SS – stanovanjske površine,   |
|SK – površine podeželskega naselja; namembnost GE: GE je       |
|namenjena le bivanju enega gospodinjstva, ene ali več          |
|generacij in terciarni dejavnosti v mirnem okolju.             |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.1 Glavne    |Modernistična stanovanjska hiša (le ena); do    |
|stavbe –      |višine E2+M.                                    |
|tip,          |                                                |
|število,      |                                                |
|število etaž  |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.2 Pomožne   |Lahko se gradi največ dve pomožni stavbi po     |
|stavbe –      |Uredbi kot enostavni oziroma nezahtevni objekti,|
|število,      |in sicer le: stavbo za lastne potrebe –         |
|število etaž  |nadstrešek, vrtna uta, steklenjak, garaža ali   |
|              |lopa; do višine E1. Tipi objektov pomožnih stavb|
|              |po Klasifikaciji so lahko le: 12420 Garažne     |
|              |stavbe (le garaže), 12714 Druge nestanovanjske  |
|              |kmetijske stavbe (le lopa).                     |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.3 Drugi     |Objekti za lastne potrebe: utrjena dvorišča,    |
|dopustni      |škarpe in podporni zidovi (3.4.1.16.), zbiralnik|
|nezahtevni    |za kapnico, vrtina ali vodnjak ter bazen.       |
|in enostavni  |Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: ribnik.    |
|objekti       |                                                |
|(razen        |                                                |
|stavb) po     |                                                |
|Uredbi        |                                                |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|3.1 Omejitev  |Dopustna izraba prostora na gradbeni parceli: FZ|
|gostote       |– od 0,15 do največ 0,35; FI: od 0,30 do največ |
|pozidave v    |0,7.                                            |
|tlorisu,      |                                                |
|odmiki stavb  |                                                |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.1           |/                                               |
|Organizacija  |                                                |
|prostora      |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.2 Zelene    |Zunaj notranjega dvorišča (3.4.3.1.) naj bodo   |
|in druge      |opredeljene funkcionalne zelene površine.       |
|zunanje       |Priporočljivo je, da GE nima ograj. Ograje iz   |
|ureditve na   |plastičnih mas niso dovoljene.                  |
|GE, ograje    |                                                |
|in žive meje  |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.3 Velikost  |Velikostni red GE je med 500 in 1000 m2.        |
|GE,           |                                                |
|posebnosti    |                                                |
|parcelacije   |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.4 Druge     |Na območju GE veljajo merila III. stopnje       |
|določbe       |varstva pred hrupom (SK) oziroma II. stopnje    |
|urbanističnega|varstva pred hrupom (SS).                       |
|oblikovanja   |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
57. člen
(tip GE: vao-A/SK: GE domačije v odprtem vaškem okolju)
+---------------------------------------------------------------+
|vao – GE domačije v odprtem vaškem okolju                      |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba (PNR),      |
|namembnost GE                                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|(ONR): stavbna zemljišča; (PNR): A – površine razpršene        |
|poselitve, SK – površine podeželskega naselja; namembnost      |
|GE: namenjena je lahko le bivanju, kmetijski dejavnosti,       |
|manjši proizvodnji ter obrti in terciarnim dejavnostim – v     |
|pogojih intenzivnega podeželskega okolja.                      |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.1 Glavne    |Hiša na podeželju (le ena); do višine E1 + M.   |
|stavbe –      |                                                |
|tip,          |                                                |
|število,      |                                                |
|število etaž  |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.2 Pomožne   |Lahko se gradi do največ tri pomožne stavbe; do |
|stavbe –      |višine E2. Pomožne stavbe GE (3.4.4.4.) se lahko|
|število,      |gradijo tudi po Uredbi kot enostavni oziroma    |
|število etaž  |nezahtevni objekti, in sicer le: stavbe za      |
|              |potrebe kmetijstva – kmečka lopa, kozolec,      |
|              |krmišče, molzišče, senik, skedenj, rastlinjak,  |
|              |silos, kašča ali čebelnjak in le ena stavba za  |
|              |lastne potrebe – steklenjak, vrtna uta ali lopa.|
|              |Tipi objektov – pomožnih stavb po Klasifikaciji |
|              |so lahko le: 12520 Rezervoarji, silosi in       |
|              |skladišča (razen hladilnic in specializiranih   |
|              |skladišč tudi 3.4.1.6.); 12711 Stavbe za        |
|              |rastlinsko predelavo (le rastlinjaki), 12712    |
|              |Stavbe za spravilo pridelka, 12712 Stavbe za    |
|              |rejo živali, 12714 Druge nestanovanjske         |
|              |kmetijske stavbe.                               |
|              |Izjeme: 11100 Enostanovanjske stavbe (razen     |
|              |vrtne hiše); 12111 Hoteli in podobne stavbe za  |
|              |kratkotrajno nastanitev (razen hoteli, moteli); |
|              |12112 Gostilne, restavracije in točilnice; 12120|
|              |Druge gostinske stavbe za kratkotrajno          |
|              |nastanitev; 12301 Trgovske stavbe (razen        |
|              |nakupovalnih centrov, trgovskih centrov,        |
|              |veleblagovnic, pokritih tržnic); 12304 Stavbe za|
|              |druge storitvene dejavnosti (razen avtopralnic);|
|              |12620 Muzeji in knjižnice (razen stavb za hrambo|
|              |arhivskih gradiv).                              |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.3 Drugi     |Objekti za lastne potrebe: utrjena dvorišča,    |
|dopustni      |ograje za pašo živine – plot (3.4.1.1.) škarpe  |
|nezahtevni    |in podporni zidovi (3.4.1.16.) vrtina ali       |
|in enostavni  |vodnjak ter bazen. Pomožni kmetijsko-gozdarski  |
|objekti       |objekti: betonsko korito ali ribnik, gnojišče in|
|(razen        |zbiralnik gnojnice ali gnojevke ter hlevski     |
|stavb) po     |izpust (vse 3.4.1.4.)                           |
|Uredbi        |                                                |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|3.1 Omejitev  |Gostoto pozidave v tlorisu določata merilo      |
|gostote       |dopustnih tipov stavb in obveznost izgradnje    |
|pozidave v    |notranjega dvorišča (3.4.3.1.). Najmanjši odmik |
|tlorisu,      |stavb od parcelnih meja je 4,0, optimalni med   |
|odmiki stavb  |stavbami pa 8,0 m. Največji odmik glavne stavbe |
|              |od najpomembnejšega javnega prostora je 8,0 m,  |
|              |če drugi elementi regulacije ne določajo        |
|              |drugače.                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.1           |Stavbe so lahko organizirane le okoli notranjega|
|Organizacija  |dvorišča. Pri tem naj bo glavna stavba praviloma|
|prostora      |organizirana ob najpomembnejšem javnem prostoru |
|              |tako, da ga sooblikuje.                         |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.2 Zelene    |Na zemljiščih GE z nagibom raščenega terena več |
|in druge      |kot 1:4 se lahko zgradijo ravne zunanje utrjene |
|zunanje       |površine, široke praviloma do 8,0 m. Zunaj      |
|ureditve na   |obodnih stavb notranjega dvorišča naj bodo      |
|GE, ograje    |opredeljene funkcionalne zelene površine. Te    |
|in žive meje  |površine naj bodo zatravljene in zasajene z     |
|              |avtohtonim sadnim drevjem orehi, hruškami,      |
|              |jablanami ali lipami …). Grmičevje je lahko     |
|              |zgolj dopolnilno. Drevesne vrste iz skupine     |
|              |iglavcev niso dovoljene. Izmed ograj in živih   |
|              |meja so dovoljeni le leseni plotovi do višine   |
|              |1,0 m  in žive meje iz avtohtonih vrst (gaber   |
|              |ipd.). Izjeme so le ograje za pašo živine       |
|              |(3.4.1.11.)                                     |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.3 Velikost  |Velikostni red GE je od 1000 do 3000 m2.        |
|GE,           |Velikost parcele se določi z uveljavljanjem     |
|posebnosti    |racionalne rabe prostora ob upoštevanju potreb  |
|parcelacije   |po modernizaciji, lege, potrebnega              |
|              |manipulativnega prostora in vitalnosti kmetije. |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.4 Druge     |Na območju GE veljajo merila III. stopnje       |
|določbe       |varstva pred hrupom.                            |
|urbanističnega|                                                |
|oblikovanja   |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
58. člen
(tip GE: vas-A/SK/SS: GE domačije v strnjenem vaškem okolju)
+---------------------------------------------------------------+
|vas – GE domačije v strnjenem vaškem okolju                    |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba (PNR),      |
|namembnost GE                                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|(ONR): stavbna zemljišča; (PNR): A – površine razpršene        |
|poselitve, SK – površine podeželskega naselja, SS –            |
|stanovanjske površine; namembnost GE: namenjena je lahko le    |
|bivanju in kmetijski dejavnosti, manjši proizvodnji ter        |
|obrti in terciarnim dejavnostim – v pogojih intenzivnega       |
|podeželskega okolja.                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.1 Glavne    |Hiša na podeželju (le ena) – do višine E1 + M   |
|stavbe –      |ali trško-mestna hiša (le ena) – do višine E2 + |
|tip,          |M.                                              |
|število,      |                                                |
|število etaž  |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.2 Pomožne   |Lahko se gradi največ dve pomožni stavbi; do    |
|stavbe –      |višine E2. Pomožne stavbe GE (3.4.4.4.) se lahko|
|število,      |gradijo tudi po Uredbi kot enostavni oziroma    |
|število etaž  |nezahtevni objekti, in sicer le: stavbe za      |
|              |potrebe kmetijstva – kmečka lopa, kozolec,      |
|              |molzišče, senik, skedenj, rastlinjak, silos,    |
|              |kašča in čebelnjak, in še največ eno pomožno    |
|              |stavbo za lastne potrebe – steklenjak, vrtna uta|
|              |ali lopa. Tipi objektov – pomožnih stavb po     |
|              |Klasifikaciji so lahko le: 12520 Rezervoarji,   |
|              |silosi in skladišča (razen hladilnic in         |
|              |specializiranih skladišč), 12711 Stavbe za      |
|              |rastlinsko predelavo (le rastlinjaki); 12712    |
|              |Stavbe za spravilo pridelka, 12712 Stavbe za    |
|              |rejo živali, 12714 Druge nestanovanjske         |
|              |kmetijske stavbe.                               |
|              |Izjeme: 11100 Enostanovanjske stavbe (razen     |
|              |vrtne hiše); 12111 Hoteli in podobne stavbe za  |
|              |kratkotrajno nastanitev (razen hoteli, moteli); |
|              |12112 Gostilne, restavracije in točilnice; 12120|
|              |Druge gostinske stavbe za kratkotrajno          |
|              |nastanitev; 12201 Stavbe javne uprave (razen    |
|              |sodišč, parlamenta, policijske postaje, stavbe  |
|              |občine); 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic; |
|              |12203 Druge upravne in pisarniške stavbe (razen |
|              |konferenčnih in kongresnih stavb); 12301        |
|              |Trgovske stavbe (razen nakupovalnih centrov,    |
|              |trgovskih centrov, veleblagovnic, pokritih      |
|              |tržnic); 12304 Stavbe za druge storitvene       |
|              |dejavnosti (razen avtopralnic); 12620 Muzeji in |
|              |knjižnice (razen stavb za hrambo arhivskih      |
|              |gradiv).                                        |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.3 Drugi     |Objekti za lastne potrebe: utrjena dvorišča;    |
|dopustni      |ograje za pašo živine – plot (3.4.1.11.), škarpe|
|nezahtevni    |in podporni zidovi (3.4.1.16.), vrtina ali      |
|in enostavni  |vodnjak ter bazen. Pomožni kmetijsko-gozdarski  |
|objekti       |objekti: betonsko korito ali ribnik, gnojišče in|
|(razen        |zbiralnik gnojnice ali gnojevke ter hlevski     |
|stavb) po     |izpust (vse 3.4.1.5.).                          |
|Uredbi        |                                                |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|3.1 Omejitev  |Gostoto pozidave v tlorisu določata merilo      |
|gostote       |dopustnih tipov stavb in obveznost izgradnje    |
|pozidave v    |notranjega dvorišča (3.4.3.1.). Stavbe naj bodo |
|tlorisu,      |od parcelnih meja odmaknjene vsaj 3,0 m ali     |
|odmiki stavb  |postavljene na njo. Prav tako je lahko najmanjši|
|              |razmik med stavbami 3,0 m.                      |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.1           |Stavbe so lahko organizirane le okoli notranjega|
|Organizacija  |dvorišča. Glavna stavba je z glavno fasado lahko|
|prostora      |postavljena le na gradbeno linijo               |
|              |najpomembnejšega javnega prostora. Prostor med  |
|              |glavno fasado in javnim prostorom naj bo        |
|              |oblikovan kot poljavni prostor. Skladiščenje v  |
|              |zunanjem prostoru za dejavnost ni dovoljeno.    |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.2 Zelene    |Na zemljiščih GE z nagibom raščenega terena več |
|in druge      |kot 1:4 se lahko zgradijo ravne zunanje utrjene |
|zunanje       |površine, široke praviloma do 8,0 m. Zunaj      |
|ureditve na   |obodnih stavb notranjega dvorišča naj bodo      |
|GE, ograje    |opredeljene funkcionalne zelene površine. Te    |
|in žive meje  |površine naj bodo zatravljene in zasajene z     |
|              |avtohtonim sadnim drevjem orehi, hruškami,      |
|              |jablanami ali lipami). Grmičevje je lahko zgolj |
|              |dopolnilno. Drevesne vrste iz skupine iglavcev  |
|              |niso dovoljene. Izmed ograj in živih meja so    |
|              |dovoljeni le leseni plotovi do višine 1 m in    |
|              |žive meje iz avtohtonih vrst (gaber ipd.).      |
|              |Izjeme so le ograje za pašo živine (3.4.1.11.). |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.3 Velikost  |Velikostni red GE je od 500 do 2000 m2.         |
|GE,           |                                                |
|posebnosti    |                                                |
|parcelacije   |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.4 Druge     |Na območju GE veljajo merila III. stopnje       |
|določbe       |varstva pred hrupom (A, SK) oziroma II. stopnje |
|urbanističnega|varstva pred hrupom (SS).                       |
|oblikovanja   |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
59. člen
(tip GE: ph-SP: GE počitniške hiše)
+---------------------------------------------------------------+
|ph – GE Počitniške hiše                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba (PNR),      |
|namembnost GE                                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|(ONR): stavbna zemljišča; (PNR): S – območja stanovanj: SP –   |
|območje površin počitniških hiš; namembnost GE: namenjena je   |
|počitku.                                                       |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.1 Glavne    |Počitniška hiša (le ena) – visoka do E1 + M.    |
|stavbe –      |                                                |
|tip,          |                                                |
|število,      |                                                |
|število etaž  |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.2 Pomožne   |Lahko se gradi največ eno pomožno stavbo GE     |
|stavbe –      |(3.4.4.4.) po Uredbi kot enostavni oziroma      |
|število,      |nezahtevni objekti in sicer le stavbo za lastne |
|število etaž  |potrebe – vrtna uta.                            |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.3 Drugi     |Objekti za lastne potrebe: utrjena dvorišča,    |
|dopustni      |ograje za pašo živine – plot (3.4.1.11.), škarpe|
|nezahtevni    |in podporni zidovi (3.4.1.16.), zbiralnik za    |
|in enostavni  |kapnico in bazen ter pomožni infrastrukturni    |
|objekti       |objekti – pomožni objekti za spremljane stanja  |
|(razen        |okolja in vrtina ali vodnjak, potrebna za       |
|stavb) po     |raziskave.                                      |
|Uredbi        |                                                |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|3.1 Omejitev  |Dopustna izraba prostora na gradbeni parceli: FZ|
|gostote       |največ 0,20; najmanj 50% zelenih površin.       |
|pozidave v    |                                                |
|tlorisu,      |                                                |
|odmiki stavb  |                                                |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.1           |Pomožna stavba je lahko le zunaj vizualno       |
|Organizacija  |izpostavljenega dela pobočja in zunaj območja   |
|prostora      |med glavno stavbo in najpomembnejšim javnim     |
|              |prostorom.                                      |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.2 Zelene    |Priporočljivo je, da GE nima ograje. Sicer je   |
|in druge      |lahko oblikovana le kot plot.                   |
|zunanje       |                                                |
|ureditve na   |                                                |
|GE, ograje    |                                                |
|in žive meje  |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.3 Velikost  |Velikostni red GE je od 300 do 800 m2.          |
|GE,           |                                                |
|posebnosti    |                                                |
|parcelacije   |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.4 Druge     |Na območju GE veljajo merila II. stopnje varstva|
|določbe       |pred hrupom.                                    |
|urbanističnega|                                                |
|oblikovanja   |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
Tipi GE s prevladujočo PNR- C
60. člen
(tip GE: js-CU/CD: GE Javne stavbe)
+---------------------------------------------------------------+
|js – GE Javne stavbe                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba (PNR),      |
|namembnost GE                                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|(ONR): stavbna zemljišča; (PNR): CU – osrednja območja         |
|centralnih dejavnosti, CD – druga območja centralnih           |
|dejavnosti; namembnost GE: namenjena je le kvartarnim          |
|dejavnostim – družbeni infrastrukturi. V primeru odsotnosti    |
|javnih programov je lahko do 50% koristnih površin             |
|namenjenih tudi terciarnim dejavnostim ali izjemoma bivanju    |
|– vendar pa slednje ne sme biti v pritličju.                   |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.1 Glavne    |Le ena klasična javna stavba; visoka največ do  |
|stavbe –      |tri etaže (E2 + M) ali le ena modernistična     |
|tip,          |javna stavba; visoka največ dve etaži (E2). V   |
|število,      |primeru gradnje gasilskega doma ima lahko stavba|
|število etaž  |na eni od bočnih strani poseben (sušilni) stolp |
|              |oziroma sušilni silos, ki lahko sega za največ  |
|              |višino strehe nad sleme strehe osnovnega kubusa |
|              |glavne stavbe.                                  |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.2 Pomožne   |Gradi se lahko največ eno pomožno stavbo; do    |
|stavbe –      |višine E1. Pomožne stavbe GE (3.4.4.4.) se lahko|
|število,      |gradijo tudi po Uredbi kot enostavni oziroma    |
|število etaž  |nezahtevni objekti, in sicer le stavbe za lastne|
|              |potrebe – nadstrešnice ali lope.                |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.3 Drugi     |Objekti za lastne potrebe: utrjena dvorišča ter |
|dopustni      |le sledeči začasni objekti: odprti sezonski     |
|nezahtevni    |gostinski vrt, spominska obeležja ter drobna    |
|in enostavni  |urbana oprema (3.4.1.4.).                       |
|objekti       |                                                |
|(razen        |                                                |
|stavb) po     |                                                |
|Uredbi        |                                                |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|3.1 Omejitev  |Dopustna izraba prostora na gradbeni parceli: FZ|
|gostote       |največ 0,50; FI največ 2,0.                     |
|pozidave v    |                                                |
|tlorisu,      |                                                |
|odmiki stavb  |                                                |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.1           |Glavna fasada glavne stavbe naj bo postavljena  |
|Organizacija  |na gradbeni liniji proti najpomembnejšemu       |
|prostora      |javnemu prostoru. Med njim in gradbeno linijo   |
|              |naj se prostor oblikuje kot odprti mestni javni |
|              |prostor, podrejen merilu pešca. V njem ne sme   |
|              |biti gospodarsko servisnih stavb.               |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.2 Zelene    |Zunanje ureditve GE naj se urejajo tako, da se  |
|in druge      |ohranjajo/vzpostavljajo urbane funkcionalne     |
|zunanje       |umestitve v posameznem prostoru oziroma da se te|
|ureditve na   |glede na podtip po potrebi nadgrajujejo z       |
|GE, ograje    |elementi hortikulturnih ureditev. Na območju med|
|in žive meje  |najpomembnejšim javnim prostorom in glavno      |
|              |fasado glavne stavbe fizične ali vizualne cezure|
|              |(ograje, škarpe, zasloni) niso dovoljene.       |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.3 Velikost  |Velikostni red GE je do 500 do 5000 m2. GE ni   |
|GE,           |dovoljeno deliti.                               |
|posebnosti    |                                                |
|parcelacije   |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.4 Druge     |Na območju GE veljajo merila III. stopnje       |
|določbe       |varstva pred hrupom oziroma II. stopnje varstva |
|urbanističnega|pred hrupom na površinah za zdravstvo v         |
|oblikovanja   |neposredni okolici bolnišnic, zdravilišč in     |
|              |okrevališč.                                     |
+--------------+------------------------------------------------+
61. člen
(tip GE: tm-SS/SK/CU/CD: GE trško mestne hiše)
+---------------------------------------------------------------+
|tm – GE trško mestne hiše                                      |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba (PNR),      |
|namembnost GE                                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|(ONR): stavbna zemljišča; (PNR): SS – stanovanjske površine,   |
|SK – površine podeželskega naselja, CU – osrednja območja      |
|centralnih dejavnosti, CD – druga območja centralnih           |
|dejavnosti; namembnost GE: namenjena je le bivanju,            |
|terciarnim, kvartarnim dejavnostim – v pogojih intenzivnega    |
|podeželskega okolja (3.4.1.1).                                 |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.1 Glavne    |Trško-mestna hiša (le ena) – visoka do E2 + M,  |
|stavbe –      |hiša na podeželju (le ena) – visoka E1 + M.     |
|tip,          |                                                |
|število,      |                                                |
|število etaž  |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.2 Pomožne   |Največ dve pomožni stavbi do E2, na robovih     |
|stavbe –      |naselja do E1. Pomožne stavbe GE (3.4.4.4.) se  |
|število,      |lahko gradijo tudi po Uredbi kot enostavni      |
|število etaž  |oziroma nezahtevni objekti, in sicer le stavbi  |
|              |za lastne potrebe – lopa in garaža. Tipi        |
|              |objektov pomožnih stavb so: 12420 Garažne stavbe|
|              |(le garaže); 12520 Rezervoarji, silosi in       |
|              |skladišča (le pokrite skladiščne površine       |
|              |(3.4.1.6.).                                     |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.3 Drugi     |Objekti za lastne potrebe: utrjena dvorišča le  |
|dopustni      |en začasni objekt – odprti sezonski gostinski   |
|nezahtevni    |vrt.                                            |
|in enostavni  |                                                |
|objekti       |                                                |
|(razen        |                                                |
|stavb) po     |                                                |
|Uredbi        |                                                |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|3.1 Omejitev  |Gostoto pozidave v tlorisu določata merilo      |
|gostote       |dopustnih tipov stavb in obveznost izgradnje    |
|pozidave v    |notranjega dvorišča (3.4.3.1). Dopustna izraba  |
|tlorisu,      |prostora na gradbeni parceli: FZ največ 0,50; FI|
|odmiki stavb  |največ 2,0.                                     |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.1           |Glavna fasada glavne stavbe naj bo postavljena  |
|Organizacija  |na gradbeni liniji proti najpomembnejšemu       |
|prostora      |javnemu prostoru. Med njim in gradbeno linijo   |
|              |naj se prostor oblikuje kot odprti mestni javni |
|              |prostor, podrejen merilu pešca. V njem ne sme   |
|              |biti gospodarsko servisnih stavb.               |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.2 Zelene    |Zunaj obodnih stavb notranjega dvorišča naj bodo|
|in druge      |opredeljene funkcionalne zelene površine. Te    |
|zunanje       |površine so lahko zatravljene in zasajene s     |
|ureditve na   |samostojno visoko vegetacijo (lipe, orehi ipd.) |
|GE, ograje    |ter grmičevjem oziroma kot interne atrijske     |
|in žive meje  |vrtne zasaditve. GE ni dovoljeno ograjevati z   |
|              |ograjo, živo mejo ipd.                          |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.3 Velikost  |Velikostni red GE je od 500 do 3000 m2.         |
|GE,           |                                                |
|posebnosti    |                                                |
|parcelacije   |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.4 Druge     |Na območju GE veljajo merila III. stopnje       |
|določbe       |varstva pred hrupom. Za območja stanovanjskih   |
|urbanističnega|površin (SS), centralnih dejavnosti (CD)        |
|oblikovanja   |družbene infrastrukture, namenjene zdravstvu v  |
|              |neposredni okolici bolnišnic, zdravilišč in     |
|              |okrevališč velja II. stopnja varstva pred       |
|              |hrupom.                                         |
+--------------+------------------------------------------------+
62. člen
(tip GE: vs-CU/CD: GE stavbe z varovano dediščino)
+---------------------------------------------------------------+
|vs – GE stavbe z varovano dediščino                            |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba (PNR),      |
|namembnost GE                                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|(ONR): stavbna zemljišča; (PNR): CU – osrednja območja         |
|centralnih dejavnosti, CD – druga območja centralnih           |
|dejavnosti; namembnost GE: različna, tipološko                 |
|neopredeljiva.                                                 |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.1 Glavne    |Stavb ni dovoljeno graditi – le obstoječa       |
|stavbe –      |stavbna struktura.                              |
|tip,          |                                                |
|število,      |                                                |
|število etaž  |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.2 Pomožne   |Pomožnih stavb ni dovoljeno graditi.            |
|stavbe –      |                                                |
|število,      |                                                |
|število etaž  |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.3 Drugi     |Dovoljena so le vzdrževalna dela obstoječih     |
|dopustni      |stavb.                                          |
|nezahtevni    |                                                |
|in enostavni  |                                                |
|objekti       |                                                |
|(razen        |                                                |
|stavb) po     |                                                |
|Uredbi        |                                                |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|3.1 Omejitev  |Obstoječa.                                      |
|gostote       |                                                |
|pozidave v    |                                                |
|tlorisu,      |                                                |
|odmiki stavb  |                                                |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.1           |/                                               |
|Organizacija  |                                                |
|prostora      |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.2 Zelene    |Zunanje ureditve naj bodo oblikovno usklajene in|
|in druge      |prilagojene vlogi GE. Prostor GE naj bo javni   |
|zunanje       |prostor z opredeljenim režimom rabe, javnega    |
|ureditve na   |dostopa in vzdrževanja.                         |
|GE, ograje    |                                                |
|in žive meje  |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.3 Velikost  |GE ni dovoljeno zmanjševati.                    |
|GE,           |                                                |
|posebnosti    |                                                |
|parcelacije   |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.4 Druge     |Vsi posegi se lahko opravijo le v soglasju s    |
|določbe       |pristojno službo za varstvo kulturne dediščine. |
|urbanističnega|Na območju GE veljajo merila III. stopnje       |
|oblikovanja   |varstva pred hrupom. Za območja centralnih      |
|              |dejavnosti (CD) družbene infrastrukture,        |
|              |namenjene zdravstvu v neposredni okolici        |
|              |bolnišnic, zdravilišč in okrevališč velja II.   |
|              |stopnja varstva pred hrupom.                    |
+--------------+------------------------------------------------+
Tipi GE s prevladujočo PNR- I
63. člen
(tip GE: gp-IK/SK: GE gospodarskega poslopja)
+---------------------------------------------------------------+
|gp – GE gospodarskega poslopja                                 |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba (PNR),      |
|namembnost GE                                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|(ONR): stavbna zemljišča; (PNR): IK – objekti za kmetijsko     |
|proizvodnjo, SK – površine podeželskega naselja; namembnost    |
|GE: namenjena je lahko le kmetijski ali gozdni dejavnosti.     |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.1 Glavne    |Le obstoječe kmetijsko-gozdarske stavbe.        |
|stavbe –      |                                                |
|tip,          |                                                |
|število,      |                                                |
|število etaž  |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.2 Pomožne   |Niso dovoljene.                                 |
|stavbe –      |                                                |
|število,      |                                                |
|število etaž  |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.3 Drugi     |Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: betonsko   |
|dopustni      |korito (3.4.1.13.) ter ribnik kot vodno zajetje.|
|nezahtevni    |                                                |
|in enostavni  |                                                |
|objekti       |                                                |
|(razen        |                                                |
|stavb) po     |                                                |
|Uredbi        |                                                |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|3.1 Omejitev  |Dopustna izraba prostora na gradbeni parceli: FZ|
|gostote       |največ 0,50; FI največ 1,0.                     |
|pozidave v    |                                                |
|tlorisu,      |                                                |
|odmiki stavb  |                                                |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.1           |Stavba mora ohraniti obstoječo orientacijo, v   |
|Organizacija  |kolikor ni v grafičnem delu ali v posebnih      |
|prostora      |merilih opredeljeno drugače.                    |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.2 Zelene    |Razmerje do zelenih površin naj se ohranja.     |
|in druge      |Zunaj stavbišča so površine sicer lahko utrjene,|
|zunanje       |vendar morajo biti v vsakem primeru zatravljene.|
|ureditve na   |Srednjerasla vegetacija, neavtohtone vrste      |
|GE, ograje    |dreves in iglavci niso dopustni. GE ni dovoljeno|
|in žive meje  |ograjevati z ograjo, živo mejo ipd.             |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.3 Velikost  |GE funkcionalno ni dovoljeno deliti.            |
|GE,           |                                                |
|posebnosti    |                                                |
|parcelacije   |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.4 Druge     |Na območju GE veljajo merila III. stopnje       |
|določbe       |varstva pred hrupom, razen za vplivna območja   |
|urbanističnega|gospodarskih objektov – kmetijskih in gozdarskih|
|oblikovanja   |objektov, za katere veljajo merila IV. stopnje  |
|              |varstva pred hrupom.                            |
+--------------+------------------------------------------------+
64. člen
(tip GE: odi-IK: GE kmetije z industrijsko proizvodnjo)
+---------------------------------------------------------------+
|vao – GE domačije v odprtem vaškem okolju                      |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba (PNR),      |
|namembnost GE                                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|(ONR): stavbna zemljišča; (PNR): IK – objekti za kmetijsko     |
|proizvodnjo; namembnost GE: namenjena je bivanju in vsem       |
|vrstam dejavnosti: primarnim, sekundarnim, terciarnim in       |
|kvartarnim znotraj meril opredeljene stavbne strukture in v    |
|pogojih intenzivnega podeželskega okolja.                      |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.1 Glavne    |Hiša na podeželju (le ena) – visoka do E2 + M.  |
|stavbe –      |                                                |
|tip,          |                                                |
|število,      |                                                |
|število etaž  |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.2 Pomožne   |Lahko se gradi največ do tri stavbe, če ima GE  |
|stavbe –      |samo eno glavno stavbo oziroma do pet pomožnih  |
|število,      |stavb, če sta na GE vzpostavljeni dve glavni    |
|število etaž  |stavbi; do višine E2. Pomožne stavbe GE         |
|              |(3.4.4.4.) se lahko gradijo tudi po Uredbi kot  |
|              |enostavni oziroma nezahtevni objekti, in sicer  |
|              |le: stavbe za potrebe kmetijstva – kmečka lopa, |
|              |kozolec, krmišče, molzišče, senik, skedenj,     |
|              |rastlinjak, silos, kašča ali čebelnjak in le ena|
|              |stavba za lastne potrebe – steklenjak, vrtna uta|
|              |ali lopa. Tipi objektov – pomožnih stavb po     |
|              |Klasifikaciji so lahko le: 12520 Rezervoarji,   |
|              |silosi in skladišča (razen hladilnic in         |
|              |specializiranih skladišč tudi (3.4.1.6.), 12711 |
|              |Stavbe za rastlinsko predelavo (le rastlinjaki),|
|              |12712 Stavbe za spravilo pridelka, 12712 Stavbe |
|              |za rejo živali, 12714 Druge nestanovanjske      |
|              |kmetijske stavbe.                               |
|              |Na GE, kjer je primarna dejavnost kmetijstvo, je|
|              |lahko več osnovnih kubusov gospodarskih poslopij|
|              |(3.4.4.4.), zaporedno povezanih pod pogojem, da |
|              |imajo enako širino oziroma se pri izteku v polja|
|              |zožujejo. Cezura med kubusi mora biti najmanj   |
|              |1/3 širine najožjega prekinjenega kubusa. Takšne|
|              |cezure naj imajo načeloma ravno streho          |
|              |(3.4.1.14.) – v nasprotju je lahko le streha    |
|              |tipa klasična streha (3.4.1.8.). Širina         |
|              |osnovnega kubusa gospodarskega poslopja v GE    |
|              |tipa.odi je lahko največ 15,0 m, z delno ali v  |
|              |celoti ravno streho pa lahko tudi širše.        |
|              |Posamezni osnovni kubus gospodarskega poslopja  |
|              |je lahko v razmerju tlorisnih stranic do 1:3.   |
|              |Sekundarni kubusi gospodarskih poslopij z       |
|              |ravnimi strehami so lahko, vključno z najvišjim |
|              |robom, do višine kapi klasične dvokapne strehe  |
|              |ali pa so nižji za 1,0 m. Višine slemen in      |
|              |višine kapi streh so lahko v takšnem nizu le    |
|              |enake ali pa se lahko le znižujejo od           |
|              |notranjosti naselja proti meji. Osnovni kubusi  |
|              |gospodarskih poslopij so lahko visoki tudi do   |
|              |E2, vendar ob upoštevanju naslednjih meril, to  |
|              |je da:                                          |
|              |– ležijo v primarnem delu GE (torej ne v        |
|              |neposrednem območju meje naselja),              |
|              |– je višina, merjena od kote dvorišča do kote   |
|              |kapi, največ 8,0 m,                             |
|              |– sleme ne sme presegati interpolacijske linije |
|              |okoliških merodajnih objektov v naselju za več  |
|              |kot 2,0 m.                                      |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.3 Drugi     |Objekti za lastne potrebe: utrjena dvorišča,    |
|dopustni      |ograje za pašo živine – plot (3.4.1.11.), škarpe|
|nezahtevni    |in podporni zidovi (3.4.1.16.), vrtina ali      |
|in enostavni  |vodnjak. Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti:   |
|objekti       |betonsko korito ali ribnik, gnojišče in         |
|(razen        |zbiralnik gnojnice ali gnojevke ter hlevski     |
|stavb) po     |izpust (3.4.1.5.).                              |
|Uredbi        |                                                |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|3.1 Omejitev  |Gostoto pozidave v tlorisu določajo velikostna  |
|gostote       |merila dopustnih tipov stavb in obveznost       |
|pozidave v    |izgradnje notranjega dvorišča (3.4.1.10.),      |
|tlorisu,      |kolikor jo dopušča velikost GE.                 |
|odmiki stavb  |                                                |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.1           |Stavbe so lahko organizirane le okoli notranjega|
|Organizacija  |dvorišča. Pri tem naj bo glavna stavba načeloma |
|prostora      |organizirana ob najpomembnejšem javnem prostoru |
|              |tako, da ga sooblikuje.                         |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.2 Zelene    |Na zemljiščih GE z nagibom raščenega terena več |
|in druge      |kot 1:4 se lahko zgradijo ravne zunanje utrjene |
|zunanje       |površine, široke do 8,0 m. Zunaj obodnih stavb  |
|ureditve na   |notranjega dvorišča naj bodo opredeljene        |
|GE, ograje    |funkcionalne zelene površine. Te površine naj   |
|in žive meje  |bodo zatravljene in zasajene z avtohtonim sadnim|
|              |drevjem (lipe, orehi, hruške, jabolka …)        |
|              |Grmičevje je lahko zgolj dopolnilno. Drevesne   |
|              |vrste iz skupine iglavcev niso dovoljene. Izmed |
|              |ograj in živih meja so dovoljeni le leseni      |
|              |plotovi do višine 1,0 m in žive meje iz         |
|              |avtohtonih vrst (gaber ipd.). Izjeme so le      |
|              |ograje za pašo živine (3.4.1.11.).              |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.3 Velikost  |Velikostni red GE je do 3000 m2. Posamezno GE   |
|GE,           |lastniško ni dovoljeno deliti na več manjših.   |
|posebnosti    |Velikost parcele se določi z uveljavljanjem     |
|parcelacije   |racionalne rabe prostora, ob upoštevanju potreb |
|              |po modernizaciji, lege, potrebnega              |
|              |manipulativnega prostora in vitalnosti kmetije. |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.4 Druge     |Na območju GE veljajo merila IV. stopnje varstva|
|določbe       |pred hrupom.                                    |
|urbanističnega|                                                |
|oblikovanja   |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
65. člen
(tip GE: gs-IG: GE gospodarske stavbe)
+---------------------------------------------------------------+
|gs – GE Gospodarske stavbe                                     |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba (PNR),      |
|namembnost GE                                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|(ONR): stavbna zemljišča; (PNR): IG – gospodarske cone;        |
|namembnost GE: namenjena je lahko le dejavnostim primarnega    |
|in sekundarnega sektorja, skladiščenju in terciarnega          |
|sektorja – neživilski trgovini. Pri tem ima lahko vsaka        |
|enota tudi pisarniško upravne prostore.                        |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.1 Glavne    |Po ena gospodarska stavba; modernistična javna  |
|stavbe –      |stavba ali trško mestna hiša; visoka do E2 + M  |
|tip,          |oziroma do najvišje obstoječe sosednje glavne   |
|število,      |stavbe.                                         |
|število etaž  |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.2 Pomožne   |Lahko se gradi največ tri pomožne stavbe, do E2.|
|stavbe –      |Pomožne stavbe GE (3.4.4.4.) se lahko gradijo   |
|število,      |tudi po Uredbi kot enostavni oziroma nezahtevni |
|število etaž  |objekti, in sicer le: stavba za lastne potrebe –|
|              |lopa, garaža, začasno skladišče in po en        |
|              |infrastrukturni objekt – pomožni objekti vodne  |
|              |infrastrukture in čistilna naprava.             |
|              |Izjemoma sta na GE razen glavne stavbe dopustni |
|              |največ še dve stavbi tipa glavna stavba –       |
|              |gospodarski stavbi (64 člen: gospodarska        |
|              |stavba). Tipi objektov pomožnih stavb so: 12420 |
|              |Garažne stavbe (le garaže), 12510 Industrijske  |
|              |stavbe (razen tovarn, klavnic, pivovarn,        |
|              |montažnih hal); 12520 Rezervoarji, silosi in    |
|              |skladišča (le pokrite skladiščne površine),     |
|              |12711 Stavbe za rastlinsko predelavo; 12714     |
|              |Druge nestanovanjske kmetijske stavbe; Stavbe   |
|              |javne uprave (razen sodišč, parlamenta,         |
|              |policijske postaje, stavbe občine); 12202 Stavbe|
|              |bank, pošt, zavarovalnic; 12203 Druge upravne in|
|              |pisarniške stavbe (razen konferenčnih in        |
|              |kongresnih stavb); 12301 Trgovske stavbe (razen |
|              |nakupovalnih centrov, trgovskih centrov,        |
|              |veleblagovnic, pokritih tržnic) za neživilske   |
|              |dejavnosti.                                     |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.3 Drugi     |Objekti za lastne potrebe: utrjena dvorišča,    |
|dopustni      |škarpe in podporni zidovi (3.4.1.16.) ter       |
|nezahtevni    |zbiralnik za kapnico, vrtina ali vodnjak.       |
|in enostavni  |Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: betonsko   |
|objekti       |korito ali ribnik.                              |
|(razen        |                                                |
|stavb) po     |                                                |
|Uredbi        |                                                |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|3.1 Omejitev  |Gostoto pozidave v tlorisu določata merilo      |
|gostote       |dopustnih tipov stavb in obveznost izgradnje    |
|pozidave v    |notranjega dvorišča (3.4.3.1.). Dopustna izraba |
|tlorisu,      |prostora na gradbeni parceli: FZ največ 0,50; FI|
|odmiki stavb  |največ 1,0.                                     |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.1           |V primeru, ko je za GE v posebnih merilih       |
|Organizacija  |opredeljen drug tip glavne stavbe, naj se stavba|
|prostora      |tipa gospodarska stavba organizira v sekundarnem|
|              |delu GE po merilih oblikovanja notranjega       |
|              |dvorišča.                                       |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.2 Zelene    |V prostoru med osnovnim kubusom in              |
|in druge      |najpomembnejšim javnim prostorom konstrukcije   |
|zunanje       |fizičnega varovanja (ograje, zidovi ipd.) niso  |
|ureditve na   |dovoljene.                                      |
|GE, ograje    |                                                |
|in žive meje  |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.3 Velikost  |Velikostni red GE je med 2000 in 5000 m2.       |
|GE,           |                                                |
|posebnosti    |                                                |
|parcelacije   |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.4 Druge     |Na območju GE veljajo merila IV. stopnje varstva|
|določbe       |pred hrupom.                                    |
|urbanističnega|                                                |
|oblikovanja   |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
66. člen
(tip GE: ip-IP: GE industrijske proizvodnje)
+---------------------------------------------------------------+
|ip – GE industrijske proizvodnje                               |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba (PNR),      |
|namembnost GE                                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|(ONR): stavbna zemljišča; (PNR): IP – površine za              |
|industrijo; namembnost GE: namenjena le dejavnosti             |
|sekundarnega sektorja ter z njo povezanim dopolnilnim          |
|dejavnostim – upravi in poslovnim programom.                   |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.1 Glavne    |Po ena industrijska hala (le E2), klasična javna|
|stavbe –      |stavba, modernistična javna stavba ali trško    |
|tip,          |mestna stavba; tudi vse visoke do E2 + M oziroma|
|število,      |do najvišje obstoječe okoliške stavbne strukture|
|število etaž  |(3.4.1.12.) glavnih stavb.                      |
|              |Stavba tipa industrijska hala je na prostoru GE |
|              |praviloma v vlogi glavne stavbe, vendar je v    |
|              |izjemnih primerih lahko na GE umeščena kot      |
|              |pomožna stavba GE, namenjena izključno          |
|              |sekundarni dejavnosti. V tem primeru stavba     |
|              |višinsko ne sme presegati absolutne višinske    |
|              |kote dopustne višine obstoječe okoliške stavbne |
|              |strukture glavnih stavb.                        |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.2 Pomožne   |Lahko se gradi največ tri pomožne stavbe; do    |
|stavbe –      |višine E2. Pomožne stavbe GE (3.4.4.4.) se lahko|
|število,      |gradijo tudi po Uredbi kot enostavni oziroma    |
|število etaž  |nezahtevni objekti, in sicer le: začasni objekti|
|              |– začasno skladišče, namenjeno skladiščenju     |
|              |nenevarnih snovi ter pomožni infrastrukturni    |
|              |objekt pomožni komunalni objekt – mala čistilna |
|              |naprava. Tipi objektov – pomožnih stavb po      |
|              |Klasifikaciji so lahko le: 12510 Industrijske   |
|              |stavbe, 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča. |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.3 Drugi     |Objekti za lastne potrebe: utrjena dvorišča;    |
|dopustni      |škarpe in podporni zidovi (3.4.1.16.) ter vrtina|
|nezahtevni    |ali vodnjak.                                    |
|in enostavni  |                                                |
|objekti       |                                                |
|(razen        |                                                |
|stavb) po     |                                                |
|Uredbi        |                                                |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|3.1 Omejitev  |Gostoto pozidave v tlorisu med drugim določata  |
|gostote       |merilo dopustnih tipov stavb in obveznost       |
|pozidave v    |izgradnje notranjega dvorišča (3.4.3.1.).       |
|tlorisu,      |Dopustna izraba prostora na gradbeni parceli: FZ|
|odmiki stavb  |največ 0,50; FI največ 1,0.                     |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.1           |Ob najpomembnejšem javnem prostoru se v stavbni |
|Organizacija  |strukturi oblikujejo predvsem upravno poslovne  |
|prostora      |vsebine oziroma vsebine terciarnega sektorja.   |
|              |Tip in merilo glavne stavbe se določita na      |
|              |podlagi meril harmonične integracije te stavbe v|
|              |prostorski kontekst, še posebej v obulični niz. |
|              |Stavbni volumni na robovih naselij naj bodo     |
|              |znižani v skladu z merili prostorskega konteksta|
|              |do zgolj pritličnih stavb na zunanjem robu      |
|              |naselja.                                        |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.2 Zelene    |Velike utrjene površine večjega obsega (nad 1000|
|in druge      |m2) naj se strukturirajo z visokoraslo          |
|zunanje       |vegetacijo, če je z zornega kota tehnologije    |
|ureditve na   |rabe prostora to izvedljivo (npr. parkirišča).  |
|GE, ograje    |Zunanji robovi GE naj se zaključujejo z gručasto|
|in žive meje  |vzpostavljeno srednje in visokoraslo vegetacijo.|
|              |Tudi na problematičnih stikih z drugimi         |
|              |naselbinskimi strukturami naj se cezura         |
|              |vzpostavi/povezuje s srednje ali visoko raslo   |
|              |vegetacijo. Na območju javnega prostora med     |
|              |glavno stavbo in najpomembnejšim javnim         |
|              |prostorom ter na širšem območju vhoda naj ne    |
|              |bodo vzpostavljeni ozki – trakasti pasovi       |
|              |zelenic ali manjše zatravljene površine, če pa  |
|              |že, naj bodo to le zelenice večjega merila. Na  |
|              |območju javnega prostora – med glavno stavbo in |
|              |najpomembnejšim javnim prostorom konstrukcije   |
|              |fizičnega varovanja (fizične ali vizualne       |
|              |cezure) niso dovoljene.                         |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.3 Velikost  |Velikostni red GE je od 5000 m2 naprej.         |
|GE,           |                                                |
|posebnosti    |                                                |
|parcelacije   |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.4 Druge     |Na območju GE veljajo merila IV. stopnje varstva|
|določbe       |pred hrupom.                                    |
|urbanističnega|                                                |
|oblikovanja   |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
Tipi GE s prevladujočo PNR- Z
67. člen
(tip GE: zsr-ZS: GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – površine za oddih, rekreacijo in šport)
+---------------------------------------------------------------+
|zrs – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema –         |
|površine za oddih, rekreacijo in šport                         |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba (PNR),      |
|namembnost GE                                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|(ONR): stavbna zemljišča; (PNR): Z – območja zelenih           |
|površin: ZS – površine za oddih; namembnost GE: namenjena je   |
|ohranjanju in razvoju zelenih urbanih površin s posebno        |
|funkcijo v naselbinskem sistemu glede na opredeljeno           |
|podrobnejšo namensko rabo.                                     |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.1 Glavne    |Podzemnih stavb (3.4.4.0. Stavba) ni dovoljeno  |
|stavbe –      |graditi. Dovoljena je gradnja največ ene stavbe |
|tip,          |tipa paviljonska stavba, do višine E1. Izjema so|
|število,      |stavbe na smučiščih, tu veljajo posebna merila. |
|število etaž  |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.2 Pomožne   |Lahko se gradi največ dve pomožni stavbi GE     |
|stavbe –      |(3.4.4.4.) po Uredbi kot enostaven oziroma      |
|število,      |nezahteven objekt, in sicer le: stavbo za lastne|
|število etaž  |potrebe – lopa ali nadstrešnica in začasni      |
|              |objekt: začasno skladišče – do višine E1. Tipi  |
|              |objektov – pomožnih stavb po Klasifikaciji so   |
|              |lahko le: 12714 Druge nestanovanjske kmetijske  |
|              |stavbe.                                         |
|              |Izjemoma – glede na naravo začasnih prireditev –|
|              |je lahko vzpostavljena tudi montažna sanitarna  |
|              |enota. Pomožna sanitarna enota je lahko le      |
|              |tipska, velika največ 2,0 m2 ter vzpostavljena  |
|              |pod pogojem, da občina kot njen lastnik zagotovi|
|              |vzdrževanje, urejanje in njeno odstranitev.     |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.3 Drugi     |Pomožni kmetijsko-gozdarski objeti – ribnik kot |
|dopustni      |vodno zajetje, gozdna učna pot, vrtina ali      |
|nezahtevni    |vodnjak, potrebna za raziskave; pomožni         |
|in enostavni  |infrastrukturni objekt – pomožni objekti za     |
|objekti       |spremljane stanja okolja, vrtina ali vodnjak,   |
|(razen        |potrebna za raziskave ter začasni objekti,      |
|stavb) po     |namenjeni sezonski ali turistični ponudbi – oder|
|Uredbi        |z nadstreškom, začasna tribuna za gledalce na   |
|              |prostem, pokrit prireditveni prostor; vadbeni   |
|              |objekti, namenjeni športu in rekreaciji na      |
|              |prostem – igrišče za šport in rekreacijo,       |
|              |kolesarska steza, planinska pot, sprehajalna    |
|              |pot, trimska steza, športno strelišče, smučišče |
|              |– vključno z žičnicami, sistemom označitev in   |
|              |drugimi varnostnimi objekti in napravami        |
|              |(3.4.1.15.), vzletišče za jadralne padalce in   |
|              |lahke naprave za letenje (3.4.1.17.) ter drobna |
|              |urbana oprema (3.4.1.4.). Tipi objektov (razen  |
|              |stavb) po Klasifikaciji so lahko le: 24110      |
|              |Športna igrišča (razen avtomobilskih,           |
|              |motorističnih ali prizorišč konjskih dirk,      |
|              |garderob), 24122 Drugi gradbeni inženirski      |
|              |objekti za šport, rekreacijo in prosti čas      |
|              |(razen živalskega vrta in vzletišča).           |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|3.1 Omejitev  |Na GE naj bo zasajenih vsaj 25% površin.        |
|gostote       |                                                |
|pozidave v    |                                                |
|tlorisu,      |                                                |
|odmiki stavb  |                                                |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.1           |/                                               |
|Organizacija  |                                                |
|prostora      |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.2 Zelene    |Zunanje ureditve, stavbe in eventualne ograje   |
|in druge      |naj bodo oblikovno usklajene in prilagojene     |
|zunanje       |vlogi posamezne GE v sistemu zelenih urbanih    |
|ureditve na   |površin.                                        |
|GE, ograje    |                                                |
|in žive meje  |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.3 Velikost  |/                                               |
|GE,           |                                                |
|posebnosti    |                                                |
|parcelacije   |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.4 Druge     |V prostoru GE ni dovoljena gradnja stavb (ki    |
|določbe       |niso eksplicitno dovoljene v tč. 2.0 določil    |
|urbanističnega|tipa GE) in drugi posegi, ki bi krnili pogoje   |
|oblikovanja   |dejavnosti podrobnejše namenske rabe ter        |
|              |hortikulturnih ureditev. Prostor GE je javni    |
|              |prostor s posebej opredeljenim režimom rabe,    |
|              |javnega dostopa in vzdrževanja.                 |
|              |Na območju GE veljajo merila III. stopnje       |
|              |varstva pred hrupom.                            |
+--------------+------------------------------------------------+
68. člen
(tip GE: zpa-ZP: GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – parki)
+---------------------------------------------------------------+
|zpa – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – parki   |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba (PNR),      |
|namembnost GE                                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|(ONR): stavbna zemljišča; (PNR): Z – območja zelenih           |
|površin: ZP – parki; namembnost GE: namenjena je ohranjanju    |
|in razvoju zelenih urbanih površin s posebno funkcijo v        |
|naselbinskem sistemu glede na opredeljeno podrobnejšo          |
|namensko rabo.                                                 |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.1 Glavne    |Podzemnih stavb (3.4.4.0. Stavba) ni dovoljeno  |
|stavbe –      |graditi. Dovoljena je gradnja največ dveh stavb |
|tip,          |tipa paviljonska stavba; do višine E1 z največ  |
|število,      |eno z javno dejavnostjo.                        |
|število etaž  |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.2 Pomožne   |Lahko se gradi največ dve pomožni stavbi; do    |
|stavbe –      |višine E1. Pomožne stavbe GE (3.4.4.4.) se lahko|
|število,      |gradijo tudi po Uredbi kot enostavni oziroma    |
|število etaž  |nezahtevni objekti, in sicer le: po eno stavbo  |
|              |za lastne potrebe – steklenjak in uta ter       |
|              |začasni objekt, namenjen sezonski turistični    |
|              |ponudbi ali prireditvam: kiosk oziroma zabojnik |
|              |(3.4.1.9.). Tipi objektov – pomožnih stavb po   |
|              |Klasifikaciji so lahko le: 12714 Druge          |
|              |nestanovanjske kmetijske stavbe, 12711 Stavbe za|
|              |rastlinsko predelavo (razen drevesnic in        |
|              |podobnega).                                     |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.3 Drugi     |Pomožni kmetijsko-gozdarski objeti – ribnik kot |
|dopustni      |vodno zajetje, vrtina ali vodnjak, potrebna za  |
|nezahtevni    |raziskave; pomožni infrastrukturni objekt –     |
|in enostavni  |pomožni objekti za spremljane stanja okolja;    |
|objekti       |začasni objekti, namenjeni sezonski turistični  |
|(razen        |ponudbi ali prireditvam – odprti sezonski       |
|stavb) po     |gostinski vrt, pokriti prostor z napihljivo     |
|Uredbi        |konstrukcijo ali v montažnem šotoru (tudi za    |
|              |športno igrišče), oder z nadstreškom, začasna   |
|              |tribuna za gledalce na prostem; vadbeni objekti,|
|              |namenjeni športu in rekreaciji na prostem –     |
|              |kolesarska steza, sprehajalna pot, trimska steza|
|              |ter urbana oprema – skulptura, otroško igrišče, |
|              |vodnjak ali okrasni bazen ter drobna urbana     |
|              |oprema (3.4.1.4.). Tipi objektov – (razen stavb)|
|              |po Klasifikaciji so lahko le: 24122 Drugi       |
|              |gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo|
|              |in prosti čas (le otroška in druga javna        |
|              |igrišča, javni vrtovi, parki).                  |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|3.1 Omejitev  |Če so na območju druge vrste objektov, so na    |
|gostote       |njih dopustne samo rekonstrukcije, vzdrževalna  |
|pozidave v    |dela in odstranitev. Raščen travni teren z      |
|tlorisu,      |vzdrževano vegetacijo naj pokriva vsaj 70%      |
|odmiki stavb  |površine parka. Nove poti naj bodo le v peščeni |
|              |izvedbi. Števila visokoraslih dreves glede na   |
|              |stanje ob sprejemu akta ni dopustno zmanjševati.|
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.1           |/                                               |
|Organizacija  |                                                |
|prostora      |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.2 Zelene    |Zunanje ureditve, stavbe in eventualne ograje   |
|in druge      |naj bodo oblikovno usklajene in prilagojene     |
|zunanje       |vlogi GE v sistemu zelenih urbanih površin.     |
|ureditve na   |                                                |
|GE, ograje    |                                                |
|in žive meje  |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.3 Velikost  |/                                               |
|GE,           |                                                |
|posebnosti    |                                                |
|parcelacije   |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.4 Druge     |V prostoru GE niso dovoljeni gradnja stavb (ki  |
|določbe       |niso eksplicitno dovoljene v tč. 2.0 določil    |
|urbanističnega|tipa GE) in drugi posegi, ki bi krnili pogoje   |
|oblikovanja   |dejavnosti podrobnejše namenske rabe ter        |
|              |hortikulturnih ureditev. Prostor GE je javni    |
|              |prostor s posebej opredeljenim režimom rabe,    |
|              |javnega dostopa in vzdrževanja. Na območju GE   |
|              |veljajo merila III. stopnje varstva pred hrupom.|
+--------------+------------------------------------------------+
69. člen
(tip GE: zdz-ZD: GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – druge urejene zelene površine)
+---------------------------------------------------------------+
|zdz – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – druge   |
|urejene zelene površine                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba (PNR),      |
|namembnost GE                                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|(ONR): stavbna zemljišča; (PNR): Z – območja zelenih           |
|površin: ZD – druge urejene zelene površine; namembnost GE:    |
|namenjena je ohranjanju in razvoju zelenih urbanih površin s   |
|posebno funkcijo v naselbinskem sistemu glede na opredeljeno   |
|podrobnejšo namensko rabo.                                     |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.1 Glavne    |Podzemnih stavb (3.4.4.0 Stavba) ni dovoljeno   |
|stavbe –      |graditi. Gradnja glavne stavbe ni dopustna.     |
|tip,          |                                                |
|število,      |                                                |
|število etaž  |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.2 Pomožne   |Gradnja pomožnih stavb ni dovoljena. V primeru  |
|stavbe –      |vojne ali naravne ogroženosti je dopustno       |
|število,      |izjemoma graditi objekte za obrambo, zaščito in |
|število etaž  |reševanje po Uredbi o vrstah objektov glede na  |
|              |zahtevnost.                                     |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.3 Drugi     |Pomožni infrastrukturni objekti – pomožni       |
|dopustni      |objekti za spremljane stanja okolja – vrtina ali|
|nezahtevni    |vodnjak, potrebna za raziskave.                 |
|in enostavni  |                                                |
|objekti       |                                                |
|(razen        |                                                |
|stavb) po     |                                                |
|Uredbi        |                                                |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|3.1 Omejitev  |Na GE je potrebno ohranjati obstoječ gozdni     |
|gostote       |sestoj oziroma v primeru odstranitve in         |
|pozidave v    |zgostitve gozdnega sestoja/dreves je potrebna   |
|tlorisu,      |njihova nadomestitev z avtohtonimi drevesnimi   |
|odmiki stavb  |vrstami.                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.1           |/                                               |
|Organizacija  |                                                |
|prostora      |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.2 Zelene    |Zunanje ureditve naj bodo oblikovno usklajene in|
|in druge      |prilagojene vlogi posamezne GE v sistemu zelenih|
|zunanje       |urbanih površin. GE ni dovoljeno ograjevati.    |
|ureditve na   |                                                |
|GE, ograje    |                                                |
|in žive meje  |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.3 Velikost  |/                                               |
|GE,           |                                                |
|posebnosti    |                                                |
|parcelacije   |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.4 Druge     |Prostor GE je javni prostor s posebej           |
|določbe       |opredeljenim režimom rabe, javnega dostopa in   |
|urbanističnega|vzdrževanja. Na območju GE veljajo merila III.  |
|oblikovanja   |stopnje varstva pred hrupom.                    |
+--------------+------------------------------------------------+
70. člen
(tip GE: zvo-ZD: GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – zelene ureditve ob vodotokih)
+---------------------------------------------------------------+
|zvo – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema –         |
|zelene ureditve ob vodotokih                                   |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba (PNR),      |
|namembnost GE                                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|(ONR): stavbna zemljišča; (PNR): Z – območja zelenih           |
|površin: ZD – druge urejene zelene površine; namembnost GE:    |
|namenjena je ohranjanju in razvoju zelenih urbanih površin s   |
|posebno funkcijo v naselbinskem sistemu glede na opredeljeno   |
|podrobnejšo namensko rabo.                                     |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.1 Glavne    |Podzemnih stavb (3.4.4.0. Stavba) ni dovoljeno  |
|stavbe –      |graditi. Gradnja glavne stavbe ni dopustna.     |
|tip,          |                                                |
|število,      |                                                |
|število etaž  |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.2 Pomožne   |Gradnja stavb ni dopustna.V primeru vojne ali   |
|stavbe –      |naravne ogroženosti je dopustno izjemoma graditi|
|število,      |objekte za obrambo, zaščito in reševanje po     |
|število etaž  |Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost.   |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.3 Drugi     |Pomožni infrastrukturni objekt – pomožni objekti|
|dopustni      |za spremljane stanja okolja, vrtina ali vodnjak,|
|nezahtevni    |potrebna za raziskave; vadbeni objekti,         |
|in enostavni  |namenjeni športu in rekreaciji na prostem –     |
|objekti       |kolesarska steza, sprehajalna pot, trimska steza|
|(razen        |ter drobna urbana oprema (le klopi 3.4.1.4.).   |
|stavb) po     |                                                |
|Uredbi        |                                                |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|3.1 Omejitev  |GE na območjih obvodne ureditve lahko ohranjajo |
|gostote       |obstoječo kmetijsko rabo površin. Ob tem so     |
|pozidave v    |dopustne sledeče ureditve:                      |
|tlorisu,      |– ureditve javnih površin;                      |
|odmiki stavb  |– postavitve in ureditev enostavnih in          |
|              |nezahtevnih objektov po Uredbi za graditev      |
|              |enostavnih objektov;                            |
|              |– postavitve parkovne opreme – klopi za počitek;|
|              |– poseganje v priobalna zemljišča in naravni    |
|              |potek struge vodotoka ni dovoljeno, razen v     |
|              |primeru sanacije po naravnih nesrečah;          |
|              |– odstranitev visokodebelne vegetacije je       |
|              |dopustna le kot sanitarna sečnja, v primeru     |
|              |odstranitve dreves je potrebna njihova          |
|              |nadomestitev z avtohtonimi drevesnimi vrstami.  |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.1           |/                                               |
|Organizacija  |                                                |
|prostora      |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.2 Zelene    |Zunanje ureditve naj bodo oblikovno usklajene in|
|in druge      |prilagojene vlogi GE v sistemu zelenih urbanih  |
|zunanje       |površin. GE ni dovoljeno ograjevati.            |
|ureditve na   |                                                |
|GE, ograje    |                                                |
|in žive meje  |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.3 Velikost  |/                                               |
|GE,           |                                                |
|posebnosti    |                                                |
|parcelacije   |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.4 Druge     |Prostor GE je javni prostor s posebej           |
|določbe       |opredeljenim režimom rabe, javnega dostopa in   |
|urbanističnega|vzdrževanja. Na območju GE veljajo merila III.  |
|oblikovanja   |stopnje varstva pred hrupom.                    |
+--------------+------------------------------------------------+
71. člen
(tip GE: zpk-ZK: GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – pokopališča)
+---------------------------------------------------------------+
|zpk – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema –         |
|pokopališča                                                    |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba (PNR),      |
|namembnost GE                                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|(ONR): stavbna zemljišča; (PNR): Z – območja zelenih           |
|površin: ZK – pokopališča; namembnost GE: prostor je           |
|namenjen izključno dejavnostim, povezanim z različnimi         |
|oblikami pokopavanja in s simbolnimi ureditvami pietete do     |
|preminulih                                                     |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.1 Glavne    |Podzemnih stavb (3.4.4.0. Stavba) ni dovoljeno  |
|stavbe –      |graditi. Dovoljena je gradnja največ dveh       |
|tip,          |glavnih stavb, namenjenih izključno pokopališki |
|število,      |dejavnosti; podtip odprta paviljonska stavba –  |
|število etaž  |do višine E1.                                   |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.2 Pomožne   |Gradnja pomožnih stavb ni dovoljena. V primeru  |
|stavbe –      |vojne ali naravne ogroženosti je izjemoma       |
|število,      |dopustno graditi objekte za obrambo, zaščito in |
|število etaž  |reševanje po Uredbi o vrstah objektov glede na  |
|              |zahtevnost.                                     |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.3 Drugi     |Pomožni infrastrukturni objekt – pomožni objekti|
|dopustni      |za spremljane stanja okolja, vrtina ali vodnjak,|
|nezahtevni    |potrebna za raziskave; urbana oprema –          |
|in enostavni  |skulptura, vodnjak ter drobna urbana oprema     |
|objekti       |(3.4.1.4.).                                     |
|(razen        |                                                |
|stavb) po     |                                                |
|Uredbi        |                                                |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|3.1 Omejitev  |Če so na območju druge vrste stavb, so na njih  |
|gostote       |dopustne samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela  |
|pozidave v    |in odstranitev.                                 |
|tlorisu,      |                                                |
|odmiki stavb  |                                                |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.1           |V sklopu pokopališčne ureditve je potrebno      |
|Organizacija  |zagotoviti izgradnjo oziroma vzdrževanje in     |
|prostora      |javni dostop do tekoče vode in dostop do        |
|              |zbiralnikov odpadkov, pri čemer nosilec         |
|              |pokopališke dejavnosti skrbi tudi za njihov     |
|              |odvoz; zbiralniki naj bodo organizirani na      |
|              |posebej za to opredeljenem in urejenem mestu.   |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.2 Zelene    |Zunanje ureditve naj omogočajo javne dostope do |
|in druge      |pokopališča, v poslovilne objekte in do zunanje |
|zunanje       |ureditve pokopališča – pešpoti ter prostorsko,  |
|ureditve na   |funkcionalno in simbolno avtonomnost posameznih |
|GE, ograje    |grobnih polj. Ograje naj bodo oblikovno         |
|in žive meje  |usklajene in prilagojene vlogi GE v sistemu     |
|              |zelenih urbanih površin.                        |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.3 Velikost  |/                                               |
|GE,           |                                                |
|posebnosti    |                                                |
|parcelacije   |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.4 Druge     |Na pokopališčih, ki vključujejo tudi obstoječe  |
|določbe       |cerkve, naj bo obodno kamnito obzidje iz        |
|urbanističnega|lokalnega sivega lomljenca s poglobljenimi      |
|oblikovanja   |fugami ohranjeno kot eden osnovnih simbolov     |
|              |označitve pokopališča; hkrati morajo biti vse   |
|              |nove stavbe (poslovilne vežice) postavljene v   |
|              |relativni podrejenosti v višini in arhitekturnem|
|              |izrazu glede na cerkev, tako da ta ohranja vlogo|
|              |dominante v prostoru in vlogo nosilca prostorske|
|              |identitete na pokopališču in širše.             |
|              |Na območju GE veljajo merila III. stopnje       |
|              |varstva pred hrupom.                            |
+--------------+------------------------------------------------+
Tipi GE s prevladujočo PNR- P
72. člen
(tip GE: jp- PO: GE središčnega javnega prostora)
+---------------------------------------------------------------+
|jp – GE središčnega javnega prostora Podtip .jpp: GE javnega   |
|parkirišča                                                     |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba (PNR),      |
|namembnost GE                                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|(ONR): stavbna zemljišča; (PNR): P – območja prometnih         |
|površin; PO – druge prometne površine; namembnost GE:          |
|površina središčnega javnega prostora je namenjena predvsem    |
|ureditvam v merilu pešca, temu podrejenemu odvijanju prometa   |
|in občasnim javnim prireditvam na prostem (sejmov, veselic,    |
|mitingov …).                                                   |
|GE podtipa je namenjeno izključno parkiranju vozil in          |
|eventualnim občasnim prireditvam.                              |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.1 Glavne    |Stavb ni dovoljeno graditi.                     |
|stavbe –      |                                                |
|tip,          |                                                |
|število,      |                                                |
|število etaž  |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.2 Pomožne   |Pomožnih stavb, razen začasnih po tem odloku, ni|
|stavbe –      |dovoljeno graditi.                              |
|število,      |Pomožne stavbe GE (3.4.4.4.) se lahko gradijo po|
|število etaž  |Uredbi kot enostavni oziroma nezahtevni objekti,|
|              |in sicer le: začasne stavbe, povezane z         |
|              |dovoljeno namembnostjo prostora – kiosk oziroma |
|              |tipski zabojnik (3.4.1.9). Odvijanje občasnih   |
|              |javnih prireditev naj bo opredeljeno v režimu   |
|              |omejenega ali zaprtega motornega prometa. V     |
|              |odločbi o priglasitvi javne prireditve mora biti|
|              |naveden tudi termin dovoljene postavitve        |
|              |začasnih objektov in naprav za predmetno        |
|              |prireditev.                                     |
|              |Izjeme: pri podtipu .jpp je dovoljeno postaviti |
|              |tudi trajni pomožni objekt za potrebe osebja, ki|
|              |parkirišče vzdržuje. Objekt je lahko velik do   |
|              |15,0 m2.                                        |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.3 Drugi     |Poleg vseh dopustnih nezahtevnih in enostavnih  |
|dopustni      |objektov, ki so dovoljeni v sferi javnega (71.  |
|nezahtevni    |člen), so v javnem prostoru predmetne GE        |
|in enostavni  |dovoljeni še spodaj navedeni objekti.           |
|objekti       |Pomožni infrastrukturni objekti:                |
|(razen        |– pomožni cestni objekti: postajališče;         |
|stavb) po     |– pomožni energetski objekti – tipski zabojnik  |
|Uredbi        |za skladiščenje jeklenk za utekočinjen naftni   |
|              |plin (v podzemni izvedbi);                      |
|              |– pomožni komunalni objekti – objekt s          |
|              |hidroforno postajo, vodno zajetje (v podzemni   |
|              |izvedbi).                                       |
|              |Urbana oprema: nadkrita čakalnica, javna        |
|              |kolesarnica z nadstreškom; Začasni objekti:     |
|              |odprti sezonski gostinski vrt, oder z           |
|              |nadstreškom, začasna tribuna za gledalce na     |
|              |prostem. Ob javnih prireditvah je dovoljena tudi|
|              |drobna urbana oprema (3.4.1.4.) ter druge       |
|              |tehnične naprave in ureditve, potrebne za takšne|
|              |prireditve (osvetlitev, ozvočenje, varnostni    |
|              |sistemi itd.).                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|3.1 Omejitev  |/                                               |
|gostote       |                                                |
|pozidave v    |                                                |
|tlorisu,      |                                                |
|odmiki stavb  |                                                |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.1           |Dovoljene so le talne ureditve, hortikulturne   |
|Organizacija  |ureditve in urbana oprema za javno rabo.        |
|prostora      |Ureditev naj bo izpeljana na nivoju javnega     |
|              |prostora za neoviran dostop pešca na celotni    |
|              |površini. Tudi postavitev nadzemnih elementov   |
|              |infrastrukture (npr. el. transformatorji ipd.)  |
|              |niso dovoljeni.                                 |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.2 Zelene    |Za vzdrževanje površine EUP in javnih naprav ter|
|in druge      |režima urejanja je odgovorna pristojna občinska |
|zunanje       |služba oziroma pooblaščeni koncesionar. Ta je   |
|ureditve na   |dolžna vzdrževati režim v skladu s tč. 4.4 meril|
|GE, ograje    |in pogojev tega tipa GE.                        |
|in žive meje  |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.3 Velikost  |/                                               |
|GE,           |                                                |
|posebnosti    |                                                |
|parcelacije   |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.4 Druge     |Ureditev (trajna in v času občasnih ureditev) se|
|določbe       |opredeli v projektni dokumentaciji na podlagi   |
|urbanističnega|javnega natečaja. Med elemente ureditve sodijo  |
|oblikovanja   |tudi elementi začasne in trajne urbane opreme   |
|              |ter začasni objekti. Manjše prilagoditve le teh |
|              |lahko mimo natečajne rešitve korigira le        |
|              |pooblaščeni občinski urbanist. Na območju GE    |
|              |veljajo merila IV. stopnje varstva pred hrupom. |
+--------------+------------------------------------------------+
Tipi GE s prevladujočo PNR- O
73. člen
(tip GE: in-T/E/O: GE infrastrukturnega objekta)
+---------------------------------------------------------------+
|in – GE infrastrukturnega objekta Podtip: icn- GE čistilne     |
|naprave                                                        |
| ike- GE objekta komunikacijske in energetske infrastrukture   |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba (PNR),      |
|namembnost GE                                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|(ONR): stavbna zemljišča; (PNR): T – območje komunikacijske    |
|infrastrukture, E – območja energetske infrastrukture, O –     |
|območja okoljske infrastrukture; namembnost GE: po             |
|pravilniku:                                                    |
|– O: icn- GE čistilne naprave                                  |
|– T: ike- GE objekta komunikacijske in energetske              |
|infrastrukture                                                 |
|Prostor je namenjen izključno obratovanju javnih               |
|infrastrukturnih naprav in ureditev, ki morajo biti v skladu   |
|z oblikovnimi in funkcionalnimi zmogljivostmi oziroma merili   |
|kvalitet predmetne lokacije.                                   |
|V GE podtipa objekta komunikacijske in energetske              |
|infrastrukture se objekti komunikacijske in energetske         |
|infrastrukture lahko gradijo le na lokacijah, za katere se     |
|dokaže, da nimajo negativnih vplivov na zdravje ljudi.         |
|Dokazilo mora biti revidirano s strani pooblaščene             |
|institucije z ustreznimi javnimi pooblastili.                  |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|Stavb ni dovoljeno graditi, r azen tistih, ki so izključno v   |
|skladu z osnovnim namenom GE: za vzpostavitev čistilne         |
|naprave (icn) v skladu z drugimi javnimi infrastrukturnimi     |
|potrebami – čistilna naprava ipd.                              |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.1 Glavne    |/                                               |
|stavbe –      |                                                |
|tip,          |                                                |
|število,      |                                                |
|število etaž  |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.2 Pomožne   |Nadzemni deli objektov in naprav ne smejo       |
|stavbe –      |degradirati najpomembnejših vedut ter tekstur v |
|število,      |prostoru kulturne krajine ter degradirati       |
|število etaž  |oblikovanih dominant (cerkva ipd). Tovrstni     |
|              |stolpni objekti (in naprave oziroma drogovi) naj|
|              |bodo v krajini v največji možni meri            |
|              |nevtralizirani z izčiščeno formo, z             |
|              |nerefleksnimi površinami in v svetli kovinsko   |
|              |sivi barvi.                                     |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.3 Drugi     |Objekti za lastne potrebe: utrjena dvorišča,    |
|dopustni      |škarpe in podporni zidovi (3.4.1.16.) ter       |
|nezahtevni    |pomožni objekti za spremljanje stanje okolja.   |
|in enostavni  |                                                |
|objekti       |                                                |
|(razen        |                                                |
|stavb) po     |                                                |
|Uredbi        |                                                |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|3.1 Omejitev  |/                                               |
|gostote       |                                                |
|pozidave v    |                                                |
|tlorisu,      |                                                |
|odmiki stavb  |                                                |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.1           |Prostorske ureditve in eventualne stavbe oziroma|
|Organizacija  |tehnični objekti naj bodo organizirani in       |
|prostora      |oblikovani minimalistično, z najmanjšim tehnično|
|              |izvedljivim volumnom nad raščeno površino       |
|              |zemlje. Stavbe naj imajo strehe oblikovane le   |
|              |kot zelene strehe ali ravne strehe (3.4.1.14.)  |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.2 Zelene    |Stavbe in drugi objekti naj bodo glede na       |
|in druge      |tehnične pogoje funkcioniranja v največji možni |
|zunanje       |meri integrirani v krajino – z oblikovanjem     |
|ureditve na   |zatravljenih brežin in zasaditvijo visoke       |
|GE, ograje    |vegetacije v gručah. Tudi fizično varovanje naj |
|in žive meje  |se v največji možni meri zagotavlja z           |
|              |zemeljskimi ureditvami. Dopolnilno se za ta     |
|              |namen, kolikor druge oblike varovanja ne        |
|              |zadoščajo (alarmiranje, video …), lahko         |
|              |uporablja le žična ograja v grafitno sivi ali   |
|              |temno zeleni barvi. V odprtem prostoru naj se   |
|              |pri nagnjenem zemljišču deli tovrstnih stavb    |
|              |gradijo z integracijo v oporne zidove – škarpe  |
|              |(3.4.1.16.) praviloma visoke do 1,0 m, vendar (v|
|              |eni kaskadi) največ 2,0 m.                      |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.3 Velikost  |GE je lahko velika le toliko, kolikor je        |
|GE,           |minimalno potrebno za tehnično kakovostno in    |
|posebnosti    |racionalno ureditev objekta ter optimalno       |
|parcelacije   |integracijo objekta v okolje.                   |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.4 Druge     |Na območju GE veljajo merila IV. stopnje varstva|
|določbe       |pred hrupom.                                    |
|urbanističnega|Na območju ČN Sodražica (EUP Vi11-O.icn) veljajo|
|oblikovanja   |naslednje določbe:                              |
|              |V sklopu ČN naj se uredi zadrževalni bazen      |
|              |ustreznih kapacitet, v katerem bi bilo možno    |
|              |skladiščiti odpadno vodo v primeru okvare ČN. Za|
|              |preprečitev preplavitve naj bo območje ČN       |
|              |dvignjeno 0,5 m nad koto poplavnih voda Q100,   |
|              |kakor je predvideno v Hidrološko-hidravlični    |
|              |študiji za ČN Sodražica (Inženiring za vode,    |
|              |2008).                                          |
|              |Na podlagi hidrološko-hidravlične študije je    |
|              |pričakovana gladina vode pri Q100 na lokaciji   |
|              |(kota 519,39 m n.m.) 0,9 m. Zato so potrebni    |
|              |omilitveni ukrepi, ki bodo onemogočili          |
|              |onesnaženje vode Bistrice z neprečiščenimi      |
|              |odpadnimi vodami: pravilno in učinkovito        |
|              |delovanje ČN, zagotavljanje predpisane stopnje  |
|              |čiščenja, zagotavljanje vodotesnosti, odvoz in  |
|              |pravilno odlaganje blata ter monitoring.        |
|              |Kompresorska postaja naj bo urejena v           |
|              |armiranobetonskih posebnih prostorih brez oken  |
|              |in s kovinskimi vrati ali ustreznem tipskem     |
|              |protihrupnem ohišju. Prav tako naj bodo črpalke |
|              |v protihrupnih ohišjih. Po zaključku gradbenih  |
|              |del se na območju ČN zagotovi vzpostavitev      |
|              |prvotnega stanja z ustreznim oblikovanjem terena|
|              |in zasaditvijo avtohtone vegetacije – tako      |
|              |drevesnih kot grmovnih vrst.                    |
|              |Upravljavec naj zagotovi prve meritve emisij    |
|              |oziroma parametrov odpadnih vod in količine     |
|              |odpadne vode ter občasni obratovalni monitoring |
|              |vode. Blato čistilne naprave naj upravljavec    |
|              |odvaža na večjo komunalno čistilno napravo, ki  |
|              |ima urejen sprejem grezničnih gošč. Dehidrirano |
|              |blato naj se kompostira ali odvaža na komunalno |
|              |deponijo. Prepovedano je odvažanje blata na     |
|              |kmetijske površine na kraškem območju.          |
+--------------+------------------------------------------------+
Tipi GE s prevladujočo PNR- A
74. člen
(tip GE: odo-A: GE osamele domačije)
+---------------------------------------------------------------+
|odo – GE osamele domačije                                      |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba (PNR),      |
|namembnost GE                                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|(ONR): stavbna zemljišča; (PNR): A – površine razpršene        |
|poselitve; namembnost GE: namenjena je bivanju in vsem         |
|vrstam dejavnosti: primarnim, sekundarnim, terciarnim in       |
|kvartarnim znotraj meril opredeljene stavbne strukture in v    |
|pogojih podeželskega okolja.                                   |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.1 Glavne    |Le ena hiša na podeželju; visoka do E1 + M.     |
|stavbe –      |Izjema: lahko sta dve glavni stavbi – hiši na   |
|tip,          |podeželju, če je tako opredeljeno v posebnih    |
|število,      |merilih.                                        |
|število etaž  |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.2 Pomožne   |Lahko se gradi največ tri stavbe, če ima GE samo|
|stavbe –      |eno glavno stavbo, oziroma do pet pomožnih      |
|število,      |stavb, če sta na GE dve glavni stavbi; do višine|
|število etaž  |E2. Pomožne stavbe GE (3.4.4.4.) se lahko       |
|              |gradijo tudi po Uredbi kot enostavni oziroma    |
|              |nezahtevni objekti, in sicer le: stavbe za      |
|              |potrebe kmetijstva – kmečka lopa, kozolec,      |
|              |krmišče, molzišče, senik, skedenj, rastlinjak,  |
|              |silos, kašča ali čebelnjak in le ena stavba za  |
|              |lastne potrebe – steklenjak, vrtna uta ali lopa.|
|              |Tipi objektov – pomožnih stavb po Klasifikaciji |
|              |so lahko le: 12520 Rezervoarji, silosi in       |
|              |skladišča (razen hladilnic in specializiranih   |
|              |skladišč tudi 3.4.1.6.), 12711 Stavbe za        |
|              |rastlinsko predelavo (le rastlinjaki), 12712    |
|              |Stavbe za spravilo pridelka, 12712 Stavbe za    |
|              |rejo živali, 12714 Druge nestanovanjske         |
|              |kmetijske stavbe.                               |
|              |Izjeme: 11100 Enostanovanjske stavbe (razen     |
|              |vrstnih hiš), 12111 Hoteli in podobne stavbe za |
|              |kratkotrajno nastanitev (razen hotelov,         |
|              |motelov); 12112 Gostilne, restavracije in       |
|              |točilnice; 12120 Druge gostinske stavbe za      |
|              |kratkotrajno nastanitev; 12301 Trgovske stavbe  |
|              |(razen nakupovalnih centrov, trgovskih centrov, |
|              |veleblagovnic, pokritih tržnic); 12304 Stavbe za|
|              |druge storitvene dejavnosti (razen avtopralnic);|
|              |12620 Muzeji in knjižnice (razen stavb za hrambo|
|              |arhivskih gradiv).                              |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.3 Drugi     |Objekti za lastne potrebe: utrjena dvorišča,    |
|dopustni      |ograje za pašo živine – plot (3.4.1.11.), škarpe|
|nezahtevni    |in podporni zidovi (3.4.1.16.), vrtina ali      |
|in enostavni  |vodnjak. Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti:   |
|objekti       |betonsko korito ali ribnik, gnojišče in         |
|(razen        |zbiralnik gnojnice ali gnojevke ter hlevski     |
|stavb) po     |izpust (vse 3.4.1.5.).                          |
|Uredbi        |                                                |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|3.1 Omejitev  |Gostoto pozidave v tlorisu določajo velikostna  |
|gostote       |merila dopustnih tipov stavb in obveznost       |
|pozidave v    |izgradnje notranjega dvorišča (3.4.3.1.),       |
|tlorisu,      |kolikor jo dopušča velikost GE.                 |
|odmiki stavb  |                                                |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.1           |Stavbe so lahko organizirane le okoli notranjega|
|Organizacija  |dvorišča. Pri tem naj bo glavna stavba načeloma |
|prostora      |organizirana ob najpomembnejšem javnem prostoru |
|              |tako, da ga sooblikuje.                         |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.2 Zelene    |Na zemljiščih GE z nagibom raščenega terena več |
|in druge      |kot 1:4 se lahko zgradijo ravne zunanje utrjene |
|zunanje       |površine, široke do 8,0 m. Zunaj obodnih stavb  |
|ureditve na   |notranjega dvorišča naj bodo opredeljene        |
|GE, ograje    |funkcionalne zelene površine. Te površine naj   |
|in žive meje  |bodo zatravljene in zasajene z avtohtonim sadnim|
|              |drevjem (orehi, hruškami, jablanami ali lipami  |
|              |…). Grmičevje je lahko zgolj dopolnilno.        |
|              |Drevesne vrste iz skupine iglavcev niso         |
|              |dovoljene. Izmed ograj in živih meja so         |
|              |dovoljeni le leseni plotovi do višine 1,0 m in  |
|              |žive meje iz avtohtonih vrst (gaber ipd.).      |
|              |Izjeme so le ograje za pašo živine (3.4.1.11.)  |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.3 Velikost  |Velikostni red GE je do 3000 m2. Posamezne GE   |
|GE,           |lastniško ni dovoljeno deliti na več manjših.   |
|posebnosti    |Velikost parcele se določi z uveljavljanjem     |
|parcelacije   |racionalne rabe prostora ob upoštevanju potreb  |
|              |po modernizaciji, lege, potrebnega              |
|              |manipulativnega prostora in vitalnosti kmetije. |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.4 Druge     |Na območju GE veljajo merila III. stopnje       |
|določbe       |varstva pred hrupom, razen za vplivna območja   |
|urbanističnega|gospodarskih objektov – kmetijskih in gozdarskih|
|oblikovanja   |objektov za katere veljajo merila IV. stopnje   |
|              |varstva pred hrupom.                            |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.5           |Pri poselitvi v odprti krajini je potreben      |
|Omilitveni    |projektno – lokalno zasnovan način čiščenja     |
|ukrepi        |komunalnih voda v obliki nepropustnih greznic,  |
|              |manjših čistilnih naprav oziroma rastlinskih    |
|              |čistilnih naprav. Gnojišča za shranjevanje gnoja|
|              |in gnojnice ter nepropustne greznice je potrebno|
|              |urediti v skladu s predpisi.                    |
+--------------+------------------------------------------------+
75. člen
(tip GE: ppn-: GE varovanje pogojev izvedbe OPPN)
+---------------------------------------------------------------+
|ppn – GE varovanje pogojev izvedbe OPPN                        |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba (PNR),      |
|namembnost GE                                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|(ONR): stavbna zemljišča; (PNR): vse vrste območij stavbnih    |
|zemljišč; namembnost GE: v skladu z usmeritvami za izdelavo    |
|OPPN.                                                          |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.1 Glavne    |Le obstoječa stavbna struktura.                 |
|stavbe –      |                                                |
|tip,          |                                                |
|število,      |                                                |
|število etaž  |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.2 Pomožne   |Le obstoječa stavbna struktura.                 |
|stavbe –      |                                                |
|število,      |                                                |
|število etaž  |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.3 Drugi     |Dovoljeni so le obstoječi objekti.              |
|dopustni      |                                                |
|nezahtevni    |                                                |
|in enostavni  |                                                |
|objekti       |                                                |
|(razen        |                                                |
|stavb) po     |                                                |
|Uredbi        |                                                |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|3.1 Omejitev  |Gostota pozidave se ne sme povečati.            |
|gostote       |                                                |
|pozidave v    |                                                |
|tlorisu,      |                                                |
|odmiki stavb  |                                                |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.1           |Predmet usmeritev izdelave OPPN in nato OPPN    |
|Organizacija  |samega.                                         |
|prostora      |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.2 Zelene    |Ohranitev obstoječega statusa oziroma sanacija  |
|in druge      |stavbišč/utrjenih površin v zelene površine.    |
|zunanje       |                                                |
|ureditve na   |                                                |
|GE, ograje    |                                                |
|in žive meje  |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.3 Velikost  |Dovoljena je le parcelacija, katere posledica je|
|GE,           |le združevanje parcel.                          |
|posebnosti    |                                                |
|parcelacije   |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.4 Druge     |Vsi posegi in ukrepi na GE, ki bi lahko dvignili|
|določbe       |ekonomsko vrednost zemljišč, gredo v primeru    |
|urbanističnega|eventualnih posegov v kontekstu realizacije OPPN|
|oblikovanja   |na račun investitorja. Do sprejetja OPPN so     |
|              |dovoljene le gradnje in prostorske ureditve, ki |
|              |ne bodo ovirale načrtovane gradnje in ureditev  |
|              |po OPPN, med drugim:                            |
|              |– gradnja komunalne opreme za oskrbo obstoječih |
|              |objektov;                                       |
|              |– gradnja pomožnih objektov – ograj ter         |
|              |postavitev začasnih objektov;                   |
|              |– vzdrževanje in rekonstrukcije obstoječih      |
|              |objektov, nadzidave in prizidave ter nadomestne |
|              |gradnje na obstoječih GE, kolikor niso v        |
|              |neskladju z načrtovano ureditvijo;              |
|              |– sprememba rabe in namembnosti obstoječih      |
|              |objektov glede na plansko namensko rabo         |
|              |zemljišča.                                      |
|              |Na območju GE veljajo do sprejema OPPN stopnje  |
|              |varstva pred hrupom, določene v Uredbi o mejnih |
|              |vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list |
|              |RS, št. 105/05) glede na opredeljeno namensko   |
|              |rabo prostora na območju urejanja z OPPN.       |
+--------------+------------------------------------------------+
76. člen
(tip GE: x: GE s posebnim režimom urejanja)
+---------------------------------------------------------------+
|x – GE s posebnim režimom urejanja                             |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba (PNR),      |
|namembnost GE                                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|(ONR): stavbna zemljišča; (PNR): vse vrste območij stavbnih    |
|zemljišč; namembnost GE: v skladu z določili v posebnih        |
|merilih.                                                       |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.1 Glavne    |Le obstoječa stavbna struktura. Novih stavb ni  |
|stavbe –      |dovoljeno graditi.                              |
|tip,          |                                                |
|število,      |                                                |
|število etaž  |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.2 Pomožne   |Le obstoječa stavbna struktura. Novih stavb ni  |
|stavbe –      |dovoljeno graditi.                              |
|število,      |                                                |
|število etaž  |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|2.3 Drugi     |Le obstoječa stavbna struktura. Novih stavb ni  |
|dopustni      |dovoljeno graditi.                              |
|nezahtevni    |                                                |
|in enostavni  |                                                |
|objekti       |                                                |
|(razen        |                                                |
|stavb) po     |                                                |
|Uredbi        |                                                |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|3.1 Omejitev  |/                                               |
|gostote       |                                                |
|pozidave v    |                                                |
|tlorisu,      |                                                |
|odmiki stavb  |                                                |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.1           |/                                               |
|Organizacija  |                                                |
|prostora      |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.2 Zelene    |/                                               |
|in druge      |                                                |
|zunanje       |                                                |
|ureditve na   |                                                |
|GE, ograje    |                                                |
|in žive meje  |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.3 Velikost  |/                                               |
|GE,           |                                                |
|posebnosti    |                                                |
|parcelacije   |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|4.4 Druge     |Vsa določila so opredeljena v posebnih merilih  |
|določbe       |in pogojih GE.                                  |
|urbanističnega|Na območju GE so stopnje varstva pred hrupom    |
|oblikovanja   |določene v Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev  |
|              |hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05)     |
|              |glede na opredeljeno namensko rabo prostora na  |
|              |območju GE.                                     |
+--------------+------------------------------------------------+
3.4.4.0 Stavba
3.4.4.1 Stavba – splošna merila in pogoji za oblikovanje stavb
77. člen
(merila in pogoji oblikovanja)
Stavbe (po formulaciji ZGO-1) naj bodo stavbarsko oziroma arhitekturno oblikovane. Merilo ter arhitekturni jezik oziroma stavbarski izraz pri vsaki novi, nadomestni ali rekonstruirani stavbi, naj:
– bosta izpeljana iz arhitekturnih oziroma stavbarskih tipov oziroma njihovih elementov avtohtone arhitekture v kontekstu ohranjanja in razvoja arhitekturne identitete prostora,
– zagotavljata integracijo v konkretno mikro okolje, v katerega se stavbo umešča v skladu z vlogo stavbe v prostoru (npr. lokacija na robu naselja, ob javnem prostoru ipd.) in njene namembnosti po kriterijih avtohtonega poselitvenega vzorca, v katerega se stavba umešča.
Vse novo zgrajene stavbe morajo izpolnjevati tehnična merila oziroma gradbene predpise v zvezi z gradnjo in uporabo stavb, npr. s področja varovanja zdravja – zagotavljanje higienskih in zdravstvenih zahtev v zvezi z osončenjem, dostopnost za invalide, varovanje pred hrupom v skladu z Zakonom o graditvi objektov (ZGO-1), podzakonske predpise in drugo.
Etažnost stavbe
Upoštevajoč določila termina v ZGO je določena z dovoljenim največjim številom etaž na strani najvišje vzdolžne fasade stavbe nad terenom, npr. E2 (pritličje in nadstropje pri glavnem vhodu v pritličju oziroma klet in pritličje pri glavnem vhodu v kleti).
Možnost gradnje mansarde, tj. podstrešja s koristno površino, določa navedba oznake M (npr. E2 + M). Mansarda ima lahko kolenčni zid do svetle višine 1,2 m. Kolikor M ni naveden, potem kolenčni zid ni dovoljen. Uporabni prostori se na podstrešju kljub temu lahko vzpostavijo v skladu z drugimi merili EUP. V primerih obstoječih stavb, ko je kolenčni zid podstrešja višji od 1,2 m, se podstrešje šteje za celotno etažo (praviloma nadstropje).
V primeru, ko je stavba umeščena v poševno zemljišče, tako da višinska razlika med vzdolžno in čelno fasado premošča eno etažo, je pri vseh tipih glavnih stavb dovoljena vzpostavitev dodatne etaže (le ene).
Kletne etaže je mogoče organizirati najmanj na celotni tlorisni površini vseh stavb GE, če v posebnih merilih ni opredeljeno drugače. Kleti, ki so v celoti vkopane, lahko obsegajo vsaj celotno območje notranjega dvorišča oziroma površino, ki jo dovoljujejo faktorji, če so za posamezno GE opredeljeni.
Podzemna stavba
Stavba oziroma deli stavbe se lahko po tem odloku gradijo vselej in povsod na območjih, predvidenih za gradnjo, kolikor gradbeno tehnične lastnosti in pogoji obratovanja ne ovirajo kvalitetnega izpolnjevanja podrobnejše namenske rabe ter osnovnih funkcij ureditve nad nivojem terena oziroma v ter nad nivojem javnega prostora (npr. parka, vozišča ipd.).
Orientacija stavbe
Orientacija stavbe je smer slemena strehe osnovnega kubusa stavbe. Ta je vzdolžna glede na tlorisno geometrijo stavbe. Na posamezni lokaciji je določena z zazidalno smerjo, če je ta določena s prikazom v grafičnem delu odloka, sicer pa:
– v skladu z določili v splošnih merilih in pogojev posameznega tipa GE;
– z določili v posebnih merilih EUP;
– po analogiji orientacij glavnih stavb na sosednjih GE – smerjo orientacije glavnih stavb v UE; ta se odčita kot smer obeh glavnih stavb na sosednjih GE;
– v smeri poteka plastnic zemljišča.
Na zemljiščih GE z nagibom več kot 1:4 so lahko stavbe, širše od 7,0 m, orientirane le vzdolž plastnic ± 30 stopinj.
Oblikovanje fasad stavbe
Fasade, ki potekajo vzdolž slemena strehe (oziroma na območju te orientacije), so vzdolžne fasade. Druge, ki so na strani izteka slemena, so čelne fasade. Glavna fasada je fasada, ki je postavljena proti najpomembnejšemu javnemu prostoru.
Fasadna ploskev naj se oblikovno deli na tri glavne horizontalne pasove: podnožje glavne fasade, osrednji del in strešni venec. V strešnem vencu naj se celovito oblikuje stik med fasadno ploskvijo in streho z odvodnjavanjem. Vsaj po dve sosednji fasadi naj bosta oblikovani v enotni fasadni kompoziciji in enotnem proporcijskem sistemu. Najpomembnejši fasadni elementi naj bodo praviloma urejeni v enotnem kompozicijskem sistemu, načeloma v vertikalnih oseh.
Med okenske odprtine ne sodijo steklene fasade, tj. deli fasad v posameznem horizontalnem pasu fasadne ploskve.
Sestavni del arhitekturnih značilnosti stavb so tudi vsi na stavbo nameščeni tehnični in označevalni elementi (svetlobni napisi, oglasni panoji, klimatske naprave ipd.). Na glavni fasadi stavbe ni dovoljeno nameščati enot klimatskih naprav. Dopustna je obvestilna signalizacija in oglaševanje za lastne potrebe na fasadah stavb (in poljavnem prostoru GE), v katerih se opravlja dejavnost, vendar ti ne smejo motiti okoliških bivalnih prostorov (stanovanj, pisarn), če le ti zadovoljujejo določila Uredbe. Na glavni fasadi stavbe se lahko postavljajo tudi spominska obeležja.
Oblikovanje strehe stavbe
Streha naj se praviloma oblikuje kot tip klasična streha (3.4.1.8.) oziroma naj oblikovanje izhaja iz opredelitev posameznega tipa glavne stavbe, če v posebnih merilih (3.5.0.0. Specifikacija EUP in podobmočij KGV s posebnimi PIP) ni opredeljeno drugače.
Glavna in pomožna stavba GE
Glede na vlogo stavbe na GE je stavba lahko le glavna stavba ali pa pomožna stavba.
3.4.4.2 Splošna merila organizacije in oblikovanja glavnih stavb
78. člen
(splošna merila oblikovanja glavnih stavb)
Glavna stavba je po vsebini, značaju in arhitekturnih/stavbarskih elementih najpomembnejša stavba gradbene enote, ki določa odnos med gradbeno enoto in najpomembnejšim javnim prostorom. Zato naj bo organizirana ob najpomembnejšem javnem prostoru GE. V njej naj bodo urbanotvorno organizirani najpomembnejši programi, ki so vzpostavljeni na GE. Hkrati naj bo glede na tlorisno bruto površino največja stavba GE. Kot glavna fasada se oblikuje fasada ob najpomembnejšem javnem prostoru, na katerega stavba meji. Z oblikovanjem glavne fasade naj se artikulira odnos oziroma pomen in značaj stavbe do javnega prostora.
Glavni vhod v glavno stavbo je lahko le na glavni fasadi osnovnega kubusa stavbe. Kota glavnega vhoda v glavno stavbo je lahko praviloma le na koti javnega prostora ± 0,5 m. Drugi najpomembnejši vhod naj se oblikuje na notranji fasadi. Prioriteta pomembnosti vhodov naj sledi zaporedju: 1. javni prostori, 2. drugi poslovni prostori ter 3. bivalni prostori. Vhodi naj se oblikujejo kot osrednji arhitekturni členi fasade, katere del so. Na glavni fasadi osnovnega kubusa ni dovoljeno organizirati dovozov (npr. v garaže).
Sestavine glavne stavbe – osnovni in sekundarni kubusi
Glavna stavba ima le osnovni kubus oziroma je sestavljena iz osnovnega in morda enega ali več sekundarnih kubusov.
Osnovni kubus glavne stavbe
Osnovni kubus glavne stavbe naj bo oblikovan kot osrednji del stavbe – z največjim volumnom in glavno streho nad njim, ki naj bo praviloma nameščen na regulacijske elemente javnega prostora. Umeščanje kubusa na GE je opredeljeno pod merili oblikovanja GE (3.4.3.0. GE). Oblikovanje strehe osnovnega kubusa glavne stavbe in posebnosti oblikovanja fasad je opredeljeno pri posameznem dovoljenem tipu glavne stavbe.
Sekundarni kubus glavne stavbe
Sekundarni kubusi so vsi drugi deli glavne stavbe zunaj osnovnega kubusa, ki so od slednjega bistveno manjši – odstopajo po višini in oblikovanju tako, da so osnovnemu kubusu podrejeni in se z njim hkrati stikajo na vsaj eni stranici. Vsota površin sekundarnih kubusov ne sme presegati površine osnovnega kubusa. Razmerje bruto površin med osnovnim in sekundarnimi kubusi ne sme biti manjše kot 1:1. Možnost in način vzpostavitve sekundarnega kubusa so opredeljeni pri posameznem tipu glavne stavbe.
Sekundarni kubus se lahko oblikuje v skladu z naslednjimi merili:
– zgornji rob mora biti poravnan z vrhom fasade na osnovnem kubusu ali pa od njega nižji vsaj 1,0 m;
– ne sme biti širši od 4,0 m, merjeno od osnovne stične ploskve pomožnega in osnovnega kubusa;
– v primerih, ko sooblikuje mejo naselja, mora biti dolg najmanj 2/3 dimenzije osnovnega kubusa;
– lahko je zgolj pritličen z eventualno izkoriščenim podstrešjem (brez kolenčnega zidu).
Sekundarnih kubusov ni dovoljeno graditi v prostoru med glavno fasado stavbe in najpomembnejšim javnim prostorom. Izjema so le sekundarni kubusi, ki so opredeljeni kot posebni arhitekturni elementi oziroma posebni sekundarni kubusi: balkon, gank, loža, nadstrešek.
Gank je avtohton, izrazito vzdolžen arhitekturni element, ki je v celotni širini in dolžini pokrit z osnovno streho in kot tak sestavina osnovnega kubusa. Pokrit je tako, da sega izven zunanjega roba čez celoten napušč.
Loža je pokrit zunanji prostor nad pritličjem znotraj kubusa stavbe, ki je z vseh strani, razen z ene, zaprt.
Nadstrešek je posebna oblika sekundarnega kubusa, ki je vsaj z dveh strani odprt. Na glavni fasadi je dovoljen le pri glavnih stavbah z aktivnim javnim prostorom in je namenjen le urbanim dejavnostim.
Pri vseh tipih glavnih stavb, razen pri tipu stavbe javna stavba, balkoni niso dovoljeni. Priporočljivi so posebni arhitekturni elementi, kot so gank, loža, nadstrešek.
Streha sekundarnega kubusa je lahko le tipa ravna streha ali klasična streha, usklajena z naslednjimi merili:
– elementi klasične strehe (naklon, kritina, obrobe …) so lahko le taki kot pri klasični strehi osnovnega kubusa;
– tudi vidni elementi tipa ravna streha naj bodo na celotni stavbi enaki;
– kota kapi je lahko le na koti kapi strehe osnovnega kubusa ali vsaj 1,0 m nižja; to razmerje velja tudi za slemeni obeh delov stavbe;
– frčade ali drugi strešni izzidki niso dovoljeni;
– strehe sekundarnih kubusov na vzdolžni fasadi osnovnega kubusa imajo lahko le smer orientacije strehe osnovnega kubusa.
Sekundarni kubus glavne stavbe, ki poleg zgoraj opredeljenih meril sekundarnega kubusa izpolnjuje tudi merila nezahtevnega in enostavnega objekta po Uredbi se lahko gradi kot nezahtevni ali enostavni objekt po navedi Uredbi (npr. steklenjak manjšega obsega). Velja tudi obratno – vsi enostavni in nezahtevni objekti morajo ustrezati merilom tega odloka.
Glavna stavba GE se lahko gradi le v skladu z zahtevnim in manj zahtevnim objektom, kot jih določa Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost.
3.4.4.3 Tipi glavne stavbe
79. člen
(tip glavne stavbe: hiša na podeželju)
+--------------------------------------------------------------+
|                      hiša na podeželju                       |
+------------+-------------------------------------------------+
|Osnovni     |V tlorisu širok optimalno okoli 8,0 m in največ  |
|kubus glavne|10,0 m;   najmanjše razmerje širina:dolžina je   |
|stavbe      |2:3, največje pa 1:2; visoka največ E1 + M, če   |
|(76. člen)  |ni predpisano drugače.                           |
+------------+-------------------------------------------------+
|Sekundarni  |Lahko se organizirajo le na straneh, ki ne       |
|kubusi      |mejijo na najpomembnejši javni prostor – izjema  |
|glavne      |je lahko le nadstrešek vhoda.                    |
|stavbe      |                                                 |
|(76. člen)  |                                                 |
+------------+-------------------------------------------------+
|Namembnost  |Osnovni namen je bivanje, dopolnilno pa so lahko |
|stavbe      |vzpostavljene tudi terciarne dejavnosti manjšega |
|            |obsega. V njej ni dovoljeno skladiščenje nad 1   |
|            |površine ene etaže ter proizvodnja – razen       |
|            |obrti. Slednja je lahko le dopolnilna vsebina ob |
|            |javnem programu.                                 |
+------------+-------------------------------------------------+
|Tipi        |11100 Enostanovanjske stavbe (razen vrstnih      |
|objektov    |hiš).                                            |
|            |Izjeme: (v primeru javnega programa): 12111      |
|            |Hoteli in podobne stavbe za kratkotrajno         |
|            |nastanitev (razen hotelov, motelov); 12112       |
|            |Gostilne, restavracije in točilnice; 12120 Druge |
|            |gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev;     |
|            |12201 Stavbe javne uprave (razen sodišč,         |
|            |parlamenta, policijske postaje, stavbe občine);  |
|            |12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic; 12203     |
|            |Druge upravne in pisarniške stavbe (razen        |
|            |konferenčnih in kongresnih stavb); 12301         |
|            |Trgovske stavbe (razen nakupovalnih centrov,     |
|            |trgovskih centrov, veleblagovnic, pokritih       |
|            |tržnic); 12304 Stavbe za druge storitvene        |
|            |dejavnosti (razen avtopralnic); 12620 Muzeji in  |
|            |knjižnice (razen stavb za hrambo arhivskih       |
|            |gradiv).                                         |
+------------+-------------------------------------------------+
|Posebnosti  |Pri okenskih odprtinah, večjih od 0,2 m2, naj bo |
|oblikovanja |razmerje med širino in višino praviloma večje od |
|fasad       |razmerja 1:1,5. Stavbno pohištvo je              |
|(3.4.4.1.)  |priporočljivo v naravnih tonih avtohtonih vrst   |
|            |lesa (smreka, hrast, macesen …). Barve fasad so  |
|            |lahko le pastelne barve zemeljskih tonov.        |
|            |Stavbno pohištvo v barvah kovin ni dovoljeno.    |
+------------+-------------------------------------------------+
|Tipi streh  |Klasična simetrična streha, z možnostjo          |
|(3.4.1.8.)  |centralnega izzidka nad vhodom.                  |
+------------+-------------------------------------------------+
80. člen
(tip glavne stavbe: gospodarska stavba)
+--------------------------------------------------------------+
|                     gospodarska stavba                       |
+------------+-------------------------------------------------+
|Osnovni     |Optimalno široka 15,0 m in največ 25,0 m, pri    |
|kubus glavne|čemer mora biti razmerje širina:dolžina med 2:3  |
|stavbe      |do 1:3. Pri stavbah, ki so ožje od 15,0 m, je    |
|(76. člen)  |lahko to razmerje med 1:1 in 1:3; ima le eno     |
|            |etažo (E1), če ni drugače predpisano.            |
|            |Izjeme: Stavba tipa gospodarska stavba je na     |
|            |prostoru GE praviloma v vlogi glavne stavbe,     |
|            |vendar je v izjemnih primerih lahko na GE        |
|            |nameščena kot pomožna stavba GE, namenjena       |
|            |izključno sekundarni dejavnosti. V tem primeru   |
|            |naj bo na GE v vlogi glavne stavbe vzpostavljena |
|            |stavba iz nabora tipa glavna stavba: klasična    |
|            |javna ali modernistična javna stavba, v kateri   |
|            |naj bo organizirana tudi uprava predmetne        |
|            |dejavnosti (3.4.3.0 GE). Izhodiščna kota         |
|            |pritličja je lahko le na eni od kot etaž glavne  |
|            |stavbe GE (+ 0,5 m).                             |
+------------+-------------------------------------------------+
|Sekundarni  |So lahko organizirani le na straneh, ki ne       |
|kubusi      |mejijo na javni prostor.                         |
|glavne      |                                                 |
|stavbe      |                                                 |
|(76. člen)  |                                                 |
+------------+-------------------------------------------------+
|Namembnost  |Namenjena le opravljanju dejavnosti s področja   |
|stavbe      |kmetijstva ter terciarnih dejavnosti – obrtnih,  |
|            |servisnih in drugih dejavnosti. Bivanje v njej   |
|            |ni dovoljeno.                                    |
+------------+-------------------------------------------------+
|Tipi        |12510 Industrijske stavbe (razen tovarn,         |
|objektov    |klavnic, pivovarn, montažnih hal); 12520         |
|            |Rezervoarji, silosi in skladišča (le pokrite     |
|            |skladiščne površine); 12711 Stavbe za rastlinsko |
|            |predelavo; 12712 Stavbe za rejo živali; 12713    |
|            |Stavbe za spravilo pridelka; 12714 Druge         |
|            |nestanovanjske kmetijske stavbe; 12203 Druge     |
|            |upravne in pisarniške stavbe (razen konferenčne  |
|            |in kongresne stavbe).                            |
+------------+-------------------------------------------------+
|Posebnosti  |Orientirana je lahko le vzdolž plastnic in       |
|oblikovanja |hkrati z eno od stranic okoli notranjega         |
|fasad       |dvorišča.                                        |
|(3.4.4.1.)  |                                                 |
+------------+-------------------------------------------------+
|Tipi streh  |Klasična simetrična streha, praviloma brez       |
|(3.4.1.8.)  |strešnih izzidkov ter frčad ali izjemoma – v     |
|            |intenzivnem urbanem okolju – tudi ravna streha.  |
+------------+-------------------------------------------------+
81. člen
(tip glavne stavbe: industrijska hala)
+--------------------------------------------------------------+
|                      industrijska hala                       |
+------------+-------------------------------------------------+
|Osnovni     |Kot volumen naj bo pravilnih elementarnih        |
|kubus glavne|geometrijskih oblik z ravnimi površinami (npr.   |
|stavbe      |kocka, kvader ipd). Višina je lahko do višine    |
|(76. člen)  |naselbinskega telesa prevladujoče stavbne        |
|            |strukture na vplivnem območju oziroma največ     |
|            |10,0 m, če ni določeno drugače.                  |
+------------+-------------------------------------------------+
|Sekundarni  |/                                                |
|kubusi      |                                                 |
|glavne      |                                                 |
|stavbe      |                                                 |
|(76. člen)  |                                                 |
+------------+-------------------------------------------------+
|Namembnost  |Namenjena le dejavnosti sekundarnega sektorja, v |
|stavbe      |manjši meri (do 20%) lahko tudi z njo povezanimi |
|            |dopolnilnimi dejavnostim terciarnega sektorja.   |
+------------+-------------------------------------------------+
|Tipi        |12510 Industrijske stavbe; 12520 Rezervoarji,    |
|objektov    |silosi in skladišča; 23030 Objekti kemične       |
|            |industrije (razen koksarne ter terminala za      |
|            |ogljikovodike ter rafinerije).                   |
+------------+-------------------------------------------------+
|Posebnosti  |Stavbno pohištvo bele barve ali barve kovin je   |
|oblikovanja |dovoljeno. Dovoljene so slepe in steklene fasade |
|fasad       |brez svetlobnih refleksov.                       |
|(3.4.4.1.)  |                                                 |
+------------+-------------------------------------------------+
|Tipi streh  |Tip ravna streha.                                |
|(3.4.1.8.)  |                                                 |
+------------+-------------------------------------------------+
82. člen
(tip glavne stavbe: klasična javna stavba)
+--------------------------------------------------------------+
|                    klasična javna stavba                     |
+------------+-------------------------------------------------+
|Osnovni     |Pretežno obstoječa stavbna struktura. Glavne     |
|kubus glavne|fasade novih in nadomestnih stavb naj se         |
|stavbe      |locirajo na obstoječo gradbeno linijo ali na     |
|(76. člen)  |območje gradbene linije. Upoštevajo se merila    |
|            |posegov oziroma nadomestne stavbe na naselbinsko |
|            |pomembnih izvornih stavbah (48. člen)            |
+------------+-------------------------------------------------+
|Sekundarni  |So lahko organizirani le na straneh, ki ne       |
|kubusi      |mejijo na najpomembnejši javni prostor. Izjema   |
|glavne      |je lahko le nadstrešek nad glavnim vhodom –      |
|stavbe      |oblikovan tako, da je ostalim arhitekturnim      |
|(76. člen)  |elementom glavne fasade izrazito podrejen (npr.  |
|            |viseč steklen ipd.).                             |
+------------+-------------------------------------------------+
|Namembnost  |Namenjene le kvartarnim dejavnostim družbene     |
|stavbe      |infrastrukture. V primeru odsotnosti javnih      |
|            |programov je lahko do 50% koristnih površin      |
|            |izjemoma namenjenih tudi programom terciarnega   |
|            |sektorja ali bivanju, vendar ne v pritličju.     |
|            |Proizvodnja, skladiščenje na večjih površinah od |
|            |50 m2    in trgovina z zunanjimi skladiščnimi    |
|            |prostori niso dovoljeni.                         |
+------------+-------------------------------------------------+
|Tipi        |12112 Gostilne, restavracije in točilnice, 12201 |
|objektov    |Stavbe javne uprave; 12202 Stavbe bank, pošt,    |
|            |zavarovalnic; 12203 Druge upravne in pisarniške  |
|            |stavbe; 12301 Trgovske stavbe (razen             |
|            |veleblagovnic); 12304 Stavbe za druge storitvene |
|            |dejavnosti (razen avtopralnic); 12610 Stavbe za  |
|            |kulturo in razvedrilo (razen paviljonov za       |
|            |stavbe za živali in rastline v živalskih in      |
|            |botaničnih vrtovih); 12620 Muzeji in knjižnice;  |
|            |12630 Stavbe za izobraževanje in                 |
|            |znanstvenoraziskovalno delo; 12640 Stavbe za     |
|            |zdravstvo; 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki |
|            |niso uvrščene drugje (razen nadstrešnic za       |
|            |potnike na avtobusih in drugih postajališčih,    |
|            |javnih sanitarij in podobnega).                  |
+------------+-------------------------------------------------+
|Posebnosti  |Arhitekturna artikulacija glavne fasade mora     |
|oblikovanja |zagotoviti harmonično integracijo nove stavbe v  |
|fasad       |prostorski kontekst; po višini ne sme izstopati  |
|(3.4.4.1.)  |iz tematske strukture na vplivnem območju.       |
|            |Obstoječe javne stavbe izpred 1. polovice 20.    |
|            |stoletja naj se prenavljajo le v skladu s        |
|            |prvinami predmetne, izvorne arhitekture. Brez    |
|            |oblikovnih sprememb je tako potrebno v celoti    |
|            |prenoviti najmanj naslednje elemente: glavno in  |
|            |čelne fasade z vsemi izvornimi arhitekturnimi    |
|            |značilnostmi stavbe (detajle, streho in osnovni  |
|            |notranji ustroj stavbe s stopniščem). Stavbno    |
|            |pohištvo je dovoljeno tudi v beli barvi oziroma  |
|            |barvi kovin.                                     |
+------------+-------------------------------------------------+
|Tipi streh  |Tip klasična streha. Štirikapna streha se lahko  |
|(3.4.1.8.)  |ohranja le na obstoječih stavbah. Strešni        |
|            |izzidki (frčade) so lahko vzpostavljeni le na    |
|            |spodnji polovici strešne površine. Praviloma naj |
|            |bodo urejeni v vertikalnih kompozicijskih oseh   |
|            |glavne fasade.                                   |
+------------+-------------------------------------------------+
83. člen
(tip glavne stavbe: modernistična javna stavba)
+--------------------------------------------------------------+
|                 modernistična javna stavba                   |
+------------+-------------------------------------------------+
|Osnovni     |Visoka je lahko največ dve etaži (E2 + M), če ni |
|kubus glavne|določeno drugače. Pretežno obstoječa stavbna     |
|stavbe      |struktura. Na strani glavne fasade ob            |
|(76. člen)  |najpomembnejšem javnem prostoru širitve niso     |
|            |dovoljene.                                       |
+------------+-------------------------------------------------+
|Sekundarni  |Višinsko smejo segati največ do kote 1,0 m pod   |
|kubusi      |koto kapi osnovnega kubusa.                      |
|glavne      |                                                 |
|stavbe      |                                                 |
|(76. člen)  |                                                 |
+------------+-------------------------------------------------+
|Namembnost  |Namenjene le kvartarnim dejavnostim družbene     |
|stavbe      |infrastrukture. V primeru odsotnosti javnih      |
|            |programov je lahko do 50% koristnih površin      |
|            |izjemoma namenjenih tudi programom terciarnega   |
|            |sektorja ali bivanju, vendar slednje ne v        |
|            |pritličju. V stavbi ni dovoljena proizvodnja,    |
|            |skladiščenje na površinah, večjih od 50 m2       |
|            |oziroma arhiviranje na več kot 30% tlorisne      |
|            |površine, če tak prostor ni javen.               |
+------------+-------------------------------------------------+
|Tipi        |12112 Gostilne, restavracije in točilnice, 12201 |
|objektov    |Stavbe javne uprave; 12202 Stavbe bank, pošt,    |
|            |zavarovalnic; 12203 Druge upravne in pisarniške  |
|            |stavbe; 12301 Trgovske stavbe; 12304 Stavbe za   |
|            |druge storitvene dejavnosti; 12610 Stavbe za     |
|            |kulturo in razvedrilo (razen paviljonov za       |
|            |stavbe za živali in rastline v živalskih in      |
|            |botaničnih vrtovih); 12620 Muzeji in knjižnice;  |
|            |12630 Stavbe za izobraževanje in                 |
|            |znanstvenoraziskovalno delo; 12640 Stavbe za     |
|            |zdravstvo; 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki |
|            |niso uvrščene drugje (razen nadstrešnic za       |
|            |potnike na avtobusih in drugih postajališčih,    |
|            |javnih sanitarij in podobnega).                  |
+------------+-------------------------------------------------+
|Posebnosti  |Fasade, razen ne nujno notranje/dvoriščne        |
|oblikovanja |fasade, naj bodo oblikovane kot glavna fasada,   |
|fasad       |da prezentirajo javne vsebine stavbe. Tako slepe |
|(3.4.4.1.)  |kot steklene fasade so dovoljene. Slednje le     |
|            |brez refleksnih odbojev. Stavbno pohištvo je     |
|            |dovoljeno tudi v beli barvi oziroma barvah       |
|            |kovin.                                           |
+------------+-------------------------------------------------+
|Tipi streh  |Tip klasična streha ali ravna streha.            |
|(3.4.1.8.)  |                                                 |
+------------+-------------------------------------------------+
84. člen
(tip glavne stavbe: modernistična stanovanjska hiša)
+--------------------------------------------------------------+
|               modernistična stanovanjska hiša                |
+------------+-------------------------------------------------+
|Osnovni     |Optimalno širok 8,0 m in do največ 12,0 m.       |
|kubus glavne|Razmerje širine:dolžini v tlorisu je največ 2:3. |
|stavbe      |Visoka je lahko največ dve etaži (E2 + M), če ni |
|(76. člen)  |določeno drugače. Sleme ne sme presegati         |
|            |slihuete krajine streh prostorske enote, v       |
|            |kateri stavba stoji.                             |
+------------+-------------------------------------------------+
|Sekundarni  |Organizirani so   lahko le na straneh, ki ne     |
|kubusi      |mejijo na najpomembnejši javni prostor. Ne smejo |
|glavne      |se postavljati pred glavno fasado osnovnega      |
|stavbe      |kubusa stanovanjske stavbe, razen v primerih, ko |
|(76. člen)  |je možno s primernim oblikovanjem sanirati       |
|            |obstoječe stanje in izboljšati prostorski odnos  |
|            |med stanovanjsko stavbo in vplivnim delom ulice  |
|            |ali trga, ali ko je z dograditvami sosednjih     |
|            |stavb že določena nova gradbena linija. Posegi v |
|            |zaključenih sklopih individualnih stanovanjskih  |
|            |hiš naj zagotavljajo ohranitev in razvoj         |
|            |kvalitetnih bivalnih kvalitet celotne            |
|            |stanovanjske soseske.                            |
+------------+-------------------------------------------------+
|Namembnost  |Osnovni namen je bivanje le enega gospodinjstva, |
|stavbe      |ene ali več generacij.                           |
+------------+-------------------------------------------------+
|Tipi        |11100 Enostanovanjske stavbe (razen vrstne hiše  |
|objektov    |in počitniške hiše).                             |
+------------+-------------------------------------------------+
|Posebnosti  |Pri okenskih odprtinah, večjih od 0,2 m2, naj bo |
|oblikovanja |razmerje med širino in višino praviloma večje od |
|fasad       |razmerja 1:1,5. Stavbno pohištvo je              |
|(3.4.4.1.)  |priporočljivo v naravnih tonih avtohtonih vrst   |
|            |lesa (smreka, hrast, macesen …). Stavbno         |
|            |pohištvo v barvah kovin ni dovoljeno. Barve      |
|            |fasad so lahko le pastelne barve zemeljskih      |
|            |tonov.                                           |
+------------+-------------------------------------------------+
|Tipi streh  |Tipa klasična streha, v intenzivnem urbanem      |
|(3.4.1.8.)  |okolju tudi ravna streha. Znotraj tega naj bodo  |
|            |naklon strešnih površin in kolorit ter struktura |
|            |strešnikov usklajeni z okoliško strešno          |
|            |strukturo.                                       |
+------------+-------------------------------------------------+
85. člen
(tip glavne stavbe: paviljonska stavba/paviljon)
+--------------------------------------------------------------+
|                 paviljonska stavba/paviljon                  |
|              Podtip: odprta paviljonska stavba               |
+------------+-------------------------------------------------+
|Osnovni     |Oblikovana kot enoprostorska stavba z dodatnimi  |
|kubus glavne|pomožnimi (sanitarnimi, garderobnimi in          |
|stavbe      |skladiščnimi) prostori vendar z zgolj eno etažo  |
|(76. člen)  |(E1), višinsko prilagojeno prostorskemu          |
|            |kontekstu – praviloma visoko do največ 10,0 m.   |
|            |Stavba naj bo načeloma vzdolžna, vendar naj      |
|            |razmerje širina:dolžina v tlorisu ne bo večje od |
|            |1:3.                                             |
|            |Podtip odprta paviljonska stavba naj ima na vsaj |
|            |dveh fasadah zasnovano nadstrešnico (na glavni   |
|            |in najpomembnejši prečni javni fasadi).          |
+------------+-------------------------------------------------+
|Sekundarni  |Niso dovoljeni.                                  |
|kubusi      |                                                 |
|glavne      |                                                 |
|stavbe(76.  |                                                 |
|člen)       |                                                 |
+------------+-------------------------------------------------+
|Namembnost  |Namenjena programom javnega značaja terciarne in |
|stavbe      |kvartarne dejavnosti; skladiščenje in            |
|            |proizvodnja nista dovoljeni.                     |
+------------+-------------------------------------------------+
|Tipi        |12111 Hoteli in podobne stavbe za kratkotrajno   |
|objektov    |nastanitev; 12112 Gostilne, restavracije in      |
|            |točilnice; 12201 Stavbe javne uprave (razen      |
|            |sodišč, parlamenta, stavb občine); 12202 Stavbe  |
|            |bank, pošt, zavarovalnic; 12203 Druge upravne in |
|            |pisarniške stavbe; 12301 Trgovske stavbe (razen  |
|            |veleblagovnic); 12302 Sejemske dvorane,          |
|            |razstavišča; 12303 Bencinski servisi; 12304      |
|            |Stavbe za druge storitvene dejavnosti (razen     |
|            |avtopralnic); 12610 Stavbe za kulturo in         |
|            |razvedrilo (razen operne hiše); 12620 Muzeji in  |
|            |knjižnice, 12630 Stavbe za izobraževanje in      |
|            |znanstveno raziskovalno delo; 12640 Stavbe za    |
|            |zdravstvo; 12711 Stavbe za rastlinsko predelavo; |
|            |12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov,     |
|            |12722 Pokopališke stavbe in spremljajoči         |
|            |objekti.                                         |
+------------+-------------------------------------------------+
|Posebnosti  |Fasade naj bodo delno ali v celoti               |
|oblikovanja |odprte/transparente v največji možni meri, ki jo |
|fasad       |dopušča namembnost zgradbe; na fasadi naj bo     |
|(3.4.4.1.)  |čitljiva vertikalna konstrukcija. V naravnem     |
|            |okolju naj bo v naravnem lesu ali z belimi       |
|            |opleski.                                         |
|            |Podtip odprta paviljonska stavba: plastične in   |
|            |kolorirane kovinske obloge fasad niso dovoljene. |
+------------+-------------------------------------------------+
|Tipi streh  |Tip ravna streha. V izjemnih primerih, ko je     |
|(3.4.1.8.)  |mogoča utemeljitev iz obstoječega prostorskega   |
|            |konteksta urbanega ali vaškega prostora, je      |
|            |lahko streha tudi tipa klasična streha.          |
+------------+-------------------------------------------------+
86. člen
(tip glavne stavbe: počitniška hiša)
+--------------------------------------------------------------+
|                       počitniška hiša                        |
+------------+-------------------------------------------------+
|Osnovni     |Novogradnje in razširitve naj se oblikujejo v    |
|kubus glavne|skladu z določili oblikovanja tipa hiše na       |
|stavbe      |podeželju, ob optimalni širini tlorisa 6,0 m in  |
|(76. člen)  |največ 8,0 m. Razmerje širine in dolžine je      |
|            |lahko med 2:3 do 1:2. Visoka je lahko največ E1  |
|            |+ M, če ni določeno drugače. Novogradnje so      |
|            |lahko velike do 75 m2 na tloris ene etaže.       |
|            |Obstoječih stavb, ki so v tlorisu ene etaže      |
|            |večje od 75 m2, ni dovoljeno razširjati.         |
+------------+-------------------------------------------------+
|Sekundarni  |Lahko so zasnovani kot odprte ali zaprte         |
|kubusi      |konstrukcije.                                    |
|glavne      |                                                 |
|stavbe      |                                                 |
|(76. člen)  |                                                 |
+------------+-------------------------------------------------+
|Namembnost  |Namenjene individualnim – družinskim počitniškim |
|stavbe      |objektom, v katerih stalno bivanje ni dovoljeno. |
+------------+-------------------------------------------------+
|Tipi        |11100 Enostanovanjske stavbe (razen vrstne       |
|objektov    |hiše), 1271 nestanovanjske stavbe – gospodarski  |
|            |objekti (le zidanice)                            |
+------------+-------------------------------------------------+
|Posebnosti  |Stavbno pohištvo naj bo v naravnih tonih         |
|oblikovanja |avtohtonih vrst lesa (smreka, hrast, macesen …). |
|fasad       |Stavbno pohištvo v beli barvi in barvah kovin ni |
|(3.4.4.1.)  |dovoljeno. Barve fasad pri vseh tipih stavb,     |
|            |razen pri javnih stavbah, so lahko le pastelne   |
|            |barve zemeljskih tonov. Priporočljivo je, da     |
|            |imajo čela streh oziroma zgornji deli fasad      |
|            |lesene fasade – z vertikalno smerjo desk iz      |
|            |avtohtonih vrst lesa v naravnih barvah in        |
|            |teksturah.                                       |
+------------+-------------------------------------------------+
|Tipi streh  |Tip klasična streha.                             |
|(3.4.1.8.)  |                                                 |
+------------+-------------------------------------------------+
87. člen
(tip glavne stavbe: trško-mestna hiša)
+--------------------------------------------------------------+
|                      trško-mestna hiša                       |
+------------+-------------------------------------------------+
|Osnovni     |Optimalna širina je 10,0 m in največja 16,0 m;   |
|kubus glavne|najmanjše razmerje širina:dolžina je 2:3; visoka |
|stavbe      |je lahko največ dve etaži (E2 + M), oziroma do   |
|(76. člen)  |vrha slemena najvišje sosednje legalno zgrajene  |
|            |hiše, če ni predpisano drugače.                  |
+------------+-------------------------------------------------+
|Sekundarni  |Lahko se organizirajo le v sekundarnem delu GE – |
|kubusi      |v prostoru med osnovnim kubusom in javnim        |
|glavne      |prostorom ter sosednjimi GE vzdolž javnega       |
|stavbe      |prostora, na katerega meji, ni dopusten.         |
|(76. člen)  |                                                 |
+------------+-------------------------------------------------+
|Namembnost  |Namenjena bivanju, terciarnim in kvartarnim      |
|stavbe      |dejavnostim ter drobni obrti. Javni prostori v   |
|            |pritličju naj zavzemajo vsaj 50% površine        |
|            |pritličja. Pritličje trško-mestne stavbe je      |
|            |lahko namenjeno le terciarnim in kvartarnim      |
|            |dejavnostim.                                     |
|            |Pritličje se lahko izjemoma v celoti uporablja   |
|            |tudi v stanovanjske namene, vendar naj bo pri    |
|            |nadomestnih gradnjah, rekonstrukcijah in         |
|            |prenovah konstrukcijsko in konceptualno zgrajeno |
|            |kot javni prostor v skladu z naslednjimi merili: |
|            |– s svetlo višino med 2,8 in 4,0 m,              |
|            |– zagotovljena mora biti vizualna povezanost     |
|            |notranjih in najpomembnejšega javnega prostora,  |
|            |na katerega GE meji – vsaj 50% fasade naj bo     |
|            |transparentne.                                   |
|            |V nadstropjih je osnovni namen bivanje,          |
|            |dopolnilno pa so tam lahko tudi terciarne in     |
|            |kvartarne dejavnosti; skladiščenje ali           |
|            |proizvodnja v nadstropjih nista dovoljena.       |
+------------+-------------------------------------------------+
|Tipi        |1100 Enostanovanjske stavbe (razen vrstnih in    |
|objektov    |počitniških hiš); 11210 Dvostanovanjske stavbe   |
|            |(razen vrstnih hiš); 11221 Tri in                |
|            |večstanovanjske stavbe (razen stanovanjskih      |
|            |blokov in stolpnic); 12111 Hoteli in podobne     |
|            |stavbe za kratkotrajno nastanitev (razen         |
|            |motelov); 12112 Gostilne, restavracije in        |
|            |točilnice; 12120 Druge gostinske stavbe za       |
|            |kratkotrajno nastanitev; 12201 Stavbe javne      |
|            |uprave (razen sodišč, parlamenta, policijske     |
|            |postaje, stavb občin); 12202 Stavbe bank, pošt,  |
|            |zavarovalnic; 12203 Druge upravne in pisarniške  |
|            |stavbe (razen konferenčnih in kongresnih         |
|            |stavbe); 12301 Trgovske stavbe; 12304 Stavbe za  |
|            |druge storitvene dejavnosti (razen avtopralnic); |
|            |12620 Muzeji in knjižnice.                       |
+------------+-------------------------------------------------+
|Posebnosti  |Brez oblikovnih sprememb je tako potrebno v      |
|oblikovanja |celoti prenoviti najmanj naslednje elemente:     |
|fasad       |glavno in čelne fasade z vsemi izvornimi         |
|(3.4.4.1.)  |arhitekturnimi značilnostmi stavbe (detajle,     |
|            |streho in osnovni notranji ustroj stavbe s       |
|            |stopniščem). Stavbno pohištvo je priporočljivo v |
|            |naravnih tonih avtohtonih vrst lesa (smreka,     |
|            |hrast, macesen …). Stavbno pohištvo v barvah     |
|            |kovin ni dovoljeno.                              |
+------------+-------------------------------------------------+
|Tipi streh  |Tip klasična simetrična streha; na spodnji       |
|(3.4.1.8.)  |polovici strešne površine so lahko v vzdolžni    |
|            |smeri vzpostavljeni strešni izzidki (frčade), ki |
|            |naj bodo praviloma urejeni v vertikalnih         |
|            |kompozicijskih oseh glavne fasade.               |
+------------+-------------------------------------------------+
3.4.4.4 Merila organizacije in oblikovanja pomožne stavbe GE
88. člen
(splošna merila oblikovanja pomožnih stavb)
Pomožna stavba GE je prosto stoječa stavba, ki naj bo po vlogi v prostoru GE, oblikovanju in namenu podrejena glavni stavbi. Med pomožne stavbe sodijo vse stavbe na GE, ki niso glavne stavbe.
Umestitev v prostoru
Pomožne stavbe morajo izpolnjevati naslednja merila in pogoje:
– od sosednje stavbe morajo biti odmaknjene vsaj 3,0 m, od parcelne meje sosednje GE pa vsaj 3,0 m ali pa so lahko ob soglasju soseda postavljene na parcelo mejo;
– postavitev pomožne stavbe ne sme načenjati vaškega roba;
– locirane so lahko le v sekundarnem delu GE ali na območju notranjega dvorišča;
– sleme strehe naj bo v smeri daljše stranice.
Pomožne stavbe ni dovoljeno graditi med najpomembnejšim javnim prostorom in glavno fasado, razen v primerih, ko se gradi kot gospodarsko poslopje (GE.gp) ali v primerih, ko je pomožna stavba na vogalu kareja hkrati določena z vsaj dvema gradbenima linijama. V tem, slednjem primeru se ob javnem prostoru umešča v skladu z merili umeščanja glavne stavbe, le da je vhod v pomožno stavbo praviloma iz (notranjega) dvorišča.
Osnovni kubus
Širok je optimalno 10 m in največ 12,0 m; najmanjše razmerje širina: dolžina je 1:1; največje pa 1:3; izjemi sta enoredni ali iztegnjen kozolec, ki sta lahko tudi daljša;
– praviloma ima lahko le pritličje (P), klet (K) in mansardo(M); visoka največ E1 + M;
– z višino kapi in slemena na isti ali nižji absolutni višinski koti kot kota istega elementa glavne stavbe, na katerega meji;
– kolenčni zid izkoriščene mansarde je lahko izključno skrit pod kapjo.
Sekundarni kubusi
Pri pomožnih stavbah so sekundarni kubusi lahko le:
– pri pomožnih stavbah, katerih površina osnovnega kubusa je večja od 150 m2;
– ni jih dovoljeno postavljati med vzdolžno fasado in javnim prostorom;
– na čelih osnovnega kubusa ima lahko le ravno streho;
– na vzdolžni fasadi imajo lahko le ravno streho ali pa je postavljen v podaljšku strehe.
Namembnost pomožnih stavb
Glede na glavno stavbo GE naj pomožna stavba GE zagotavlja pokrit prostor vsem drugim, v razmerju do javnega prostora manj pomembnim dejavnostim GE, ki so skladne s podrobno namensko rabo v posameznem EUP/GE. V njih ni dovoljeno organizirati javnih prostorov za javne programe, stanovanj in drugih vsebin glavne stavbe GE, kolikor ni z njimi zapolnjenih vsaj 75% pritličij glavnih stavb GE; kolikor je ta pogoj izpolnjen, veljajo tudi za pomožne stavbe dopustni tipi objektov (3.4.3.2 tč. 2.0), ki so na posamezni GE predpisani za glavne stavbe.
Tipi objektov
Predpisani so pri posamezni GE.
Tipi enostavnih in nezahtevnih objektov
Predpisani so pri posamezni GE.
Oblikovanje fasade
Glavni vhod v pomožno stavbo je praviloma lahko le iz notranjega dvorišča (3.4.3.1). Ni je dovoljeno graditi v najpomembnejšem javnem prostoru GE.
Izvedba vidnih konstrukcije in fasade naj bo v naravnih barvah in strukturah, ki naj bodo skladni z oblikovanjem in materiali glavne stavbe.
Izjeme v oblikovanju so lahko steklenjak, zimski vrt ali bivalni oziroma gostinski lokal, kjer so lahko vse stranice/fasade iz prosojnih materialov.
Tipi streh pomožne stavbe
Pomožne stavbe imajo lahko streho tipa simetrična klasična streha, tipa enokapna streha ali tipa ravna streha. Strešni izzidki (frčade), čopi niso dovoljeni. V izjemnih primerih, v primeru steklenjakov oziroma zimskih vrtov, je lahko strešna kritina tudi brezbarvna, prosojna. Izjeme so tudi kapelice in vrtne bivalne lope velikosti do 20,0 m2 – te imajo lahko streho poljubne oblike.
Pomožne stavbe širine več kot 6,0 m imajo lahko le streho tipa simetrična dvokapnica in ne smejo imeti tipa ravna streha.
Streha pomožne stavbe naj bo usklajena s streho glavne stavbe GE, v kateri je umeščena. Tako naj ima isti naklon in barvo kritine kot streha glavne stavbe. Prav tako naj ima, če ni opredeljeno drugače, enako orientacijo.
Pomožno stavbo, ki poleg opredeljenih meril GE in pomožne stavbe GE po Uredbi izpolnjuje tudi merila nezahtevnega in enostavnega objekta, se lahko gradi po Uredbi kot nezahtevni ali enostavni objekt.
3.5.0.0 Specifikacija EUP in podobmočij KGV s posebnimi PIP
89. člen
(splošno)
Vsaka EUP ima v nadaljevanju povzete oziroma določene naslednje elemente:
– naziv (identičen nazivu v grafičnem prikazu izvedbenega dela) – z dvomestno črkovno oznako naselja in zaporedno številko EUP v naselju, določeno (prevladujočo) podrobno namensko rabo in oznako predpisanega tipa GE,
– naziv predpisanega tipa GE,
– predpisano največje število in tip oziroma tipe glavne stavbe,
– predpisano največje število pomožnih stavb,
– posebna merila in pogoje urejanja GE v predmetni EUP z navedbo eventualnega OPPN – (OPPN) na izvedbeni ravni (3.6.0.0. Usmeritve oziroma /OPPN/ na strateški ravni),
– navedbo poselitvene enote (iz strokovnih podlag).
90. člen
(specifikacija EUP)
3.6.0.0 Usmeritve za izdelavo OPPN
91. člen
OPPN se pripravijo za naslednja območja:
12 – Mala gora
OPPN-12-01 Sanacija kamnoloma Mala gora
Sanacija obstoječega odprtega kopa in odpiranje novih kapacitet na območju OPPN. Ob tem je potrebna izgradnja nove dostopne poti.
Omilitveni ukrepi: Ovršje Male gore poraščajo dinarska rdečeborovja na dolomitu. Ob širitvi jih je potrebno ohranjati v največji možni meri. Širitev naj se izvaja sočasno s sanacijo že eksploatiranih površin. Širitev in s tem posek drevja naj se izvaja postopoma – v fazah. Pri širitvi ceste je potrebno paziti, da se v okoliške površine širi le kolikor je to nujno potrebno, zato da se v največji možni meri ohranjata HT ilirska termofilna bukovja in srednjeevropska zmerno suha travišča s prevladujočo pokončno stoklaso. Dovozno cesto je potrebno asfaltirati, tako da bo zmanjšano prašenje, dodatno bo zaradi ustrezne ureditve cestišča manjša verjetnost nesreč in s tem izlitja nevarnih snovi iz mehanizacije. Po zaprtju kamnoloma je potrebno sanirati tudi transportne poti. V sklopu rudarskega projekta za kamnolom je potrebno izdelati strokovne podlage za varovanje okolja in narave.
14-Podklanec
OPPN 14-01 Delne sanacije naselja Podklanec
Prenova obstoječega javnega prostora – prečnega profila poti skozi naselje. Ob tem je potrebno opredeliti javni prostor pešca ter temu prilagojene nove gradbene linije in gradbene meje.
18-Sodražica
OPPN-18-01 Industrijska cona Fibran (PZ; št. proj. U0712)
Širitev proizvodnega območja obstoječe tovarne izolacijskih plošč Fibran. Pred izvedbo OPPN naj se za celoten obseg prostorske ureditve vzpostavijo nadomestna kmetijska zemljišča.
Omilitveni ukrepi: Faznost mora biti jasno opredeljena. Najprej je potrebno pozidati območje ob obstoječih industrijskih objektih. Na zunanje robove industrijske cone naj se umešča manj hrupno dejavnost. Komunalna infrastruktura, ki zajema čiščenje komunalne in tehnološke vode, mora biti urejena pred izdajo obratovalnih dovoljenj za posamezne dejavnosti.
OPPN-18-02 Stanovanjska soseska Ograde
Nova stanovanjska soseska individualnih enot je v različnih prostorskih nizih kot zaključek severne meje naselbinske strukture, umeščene v pobočje travniškega zatoka, ki se v vznožju pobočja na jugu navezuje na obstoječo sosesko na južni strani območja urejanja. Hkrati naj se zagotavlja možnost navezave na dolgoročno načrtovano novo obvozno lokalno cesto Sodražica – Sv. Gregor. Pred izvedbo OPPN naj se za celoten obseg prostorske ureditve vzpostavijo nadomestna kmetijska zemljišča.
OPPN-18-03 Središče Sodražice vzhod (PZ; št. proj. U0710)
Prostorska in programska prenova SV dela središča naselja Sodražica – v prvi vrsti sanacija obstoječega javnega prostora z ureditvijo prometa, okrepitev javnih funkcij naselja ter s prenovo obstoječega oziroma vzpostavitvijo novega poslovnega in oskrbnega središča. Ureditev vzhodnega dela središča vzpostavlja novo središčno os, ob kateri se z umeščenimi novimi stanovanjskimi objekti okrepi stanovanjska struktura naselja, z novimi parkirnimi in zelenimi površinami pa izboljša tudi kakovost obstoječega javnega prostora na območju središča. Območje sega na enoto kulturne dediščine EŠD 2276 Sodražica – Cerkev sv. Marije Magdalene z vplivnim območjem.
OPPN-18-04 Sanacija ORG južnega dela Sodražice
Sanacija degradiranega območja razpršenih gradenj – prostorska artikulacija južnega dela širšega središča mesta, katerega južno mejo vzpostavlja obvozna cesta. Območje sega na vplivno območje enote kulturne dediščine EŠD 2276 Sodražica – Cerkev sv. Marije Magdalene in vplivno območje enote EŠD 22403 Sodražica – Pokopališče.
OPPN-18-05 Sodražica Z1
Dopolnilna stanovanjska in splošna urbana struktura na območju lokalnega središča na zahodnem delu Sodražice na območju nepozidanih stavbnih zemljišč. Območje sega na vplivno območje enote EŠD 2276 Sodražica – Pokopališče.
OPPN-18-14 Prenova Strmca
Prenova javnega prostora (lokalna razširitev vozišča, pločniki, trg …) kot izhodišče celovite prenove naselja in vzpostavitve pogojev za razvoj v urbano strukturo – z višjo gostoto in kakovostjo urbanega okolja v središčnem delu.
OPPN-18-16: Rekreacijski center Jelovec
Vzpostavitev zimsko športnega centra s smučarsko skakalnico in vzporedno športno rekreacijsko in turistično infrastrukturo.
OPPN -18-17: Smučarski center Sodražica
Osojno pobočje je že urejeno kot javno smučišče. Z aktom se dejavnost prenavlja z varnostnimi sistemi in dopolnilnimi ureditvami ter prenovo stavbne strukture. Potrebna je rekonstrukcija obstoječih naprav smučišča in obnova ter dograditev objektov. V južnem delu območja urejanja se na obstoječih gozdnih poteh in gozdnih vlakah uredijo tekaške poti in sankališča.
Pri pripravi OPPN je potrebno upoštevati naslednje omilitvene ukrepe:
– ureditve sankališča in tekaških poti na južnem delu naj se urejajo brez gradbenih posegov in na obstoječih gozdnih poteh in vlakah in naj ne segajo do meje z dolino Laze oziroma se načrtujejo v ustreznem odmiku (najmanj 100 m),
– v sklopu priprave OPPN naj se v vegetacijski sezoni (v aprilu) izvede popis rastišč gozdnega jereba,
– v vegetacijski pokrov ni dovoljeno posegati zaradi varovanja pred erozijo,
– območje smučarskega centra se za aktivnosti športa in rekreacije omejuje na uporabo le v zimskem času,
– območja ni dovoljeno umetno zasneževati, dopustna je le rekonstrukcija obstoječih naprav,
– obstoječe smučišče naj se ne širi,
– dograditev objektov je dopustna le na območju zahodno od obstoječega smučišča, drugje gradbeni posegi niso dovoljeni.
21 – Zamostec
OPPN-21-01 Delna sanacija jedra Zamostca
Prenova naselbinskega telesa vasi, kjer se predvsem z ukrepi sanacije javnega prostora in ostale infrastrukture zagotavlja večja privlačnost vaškega okolja za nove dejavnosti in bivanje. Na območju se nahaja enota EŠD 22409 Zamostec – Kapelica Matere božje.
OPPN-21-02 Sanacija južnega dela Zamostca
Razvoj novega središča naselja na območju osrednjega križišča, vzpostavitev športnega parka in vzpostavitev dopolnilne stanovanjske soseske na obstoječih stavbnih zemljiščih v severnem delu.
OPPN-21-04 Stanovanjska soseska Zamostec (PZ; št. proj. U0713)
Stanovanjska soseska individualnih enot v formi dopolnitve obstoječe naselbinske strukture, kot dopolnitev pasu med izvorno vasjo in glavno cesto Žlebič–Sodražica. Pred izvedbo OPPN naj se za celoten obseg prostorske ureditve vzpostavijo nadomestna kmetijska zemljišča.
22-Zapotok
OPPN-22-01 Soseska Mali Zapotok
Dopolnilna stanovanjska soseska v kontekstu sanacije razpršene gradnje – povezovalni sklop med naselbinskim telesom vasi in linijo urbanizacijske stanovanjske strukture. Pred izvedbo OPPN naj se za celoten obseg prostorske ureditve vzpostavijo nadomestna kmetijska zemljišča.
23-Žimarice
OPPN-23-01 Delna sanacija Žimaric
Celovita prenova naselbinskega telesa s primarno redefinicijo in ureditvijo javnega prostora ter ostale infrastrukture in primarnega dela obulične stavbne strukture.
OPPN-23-02 Soseska Žimarice – SZ
Opredelitev dopolnilne stavbne strukture na območju obstoječih stavbnih zemljišč, ki ležijo v sekundarnem delu naselbinskega telesa Žimaric.
OPPN-23-03 Soseska Žimarice – V
Dopolnilna linearna stavbna struktura drobnega merila med posameznimi razpršenimi gradnjami.
OPPN-23-04: Soseska Žimarice – Z
Nova stanovanjska soseska na območju obstoječih stavbnih zemljišč znotraj naselbinskega telesa Žimarice.
92. člen
(prostorski ukrepi)
Za območje občine se pripravi program opremljanja stavbnih zemljišč. Za območje posameznega OPPN se lahko pripravi samostojen program opremljanja.
4.0.0.0 PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
93. člen
(veljavni prostorski izvedbeni akti)
Ob uveljavitvi tega odloka ostajajo v veljavi naslednji prostorski izvedbeni akti občine:
– Odlok o novelaciji Ureditveno zazidalnega načrta Sodražica, (SDL, št. 20/84) v delu, ki se nanaša na cono 2,3 ter cono 5 na območju parcel: 1492/1-del, 1492/94, 1492/88, 1492/87-del, 1492/203,1492/81,1492/217,1492/216, 1492/80, 1492/73, 1495, 1496, 1498, 1497, 1492/73, 1792/61-del, 1492/64-del, 1492/71-del, 1502-del, 1503, 1501, 1500/2, 1500/1, 1492/136, 2615/10, 1492/134del)
– Odlok o Občinskem lokacijskem načrtu Kurirska cesta–Cesta Notranjskega odreda R3/S16 – Sodražica, (Uradni list RS, št. 12/08 in 14/08).
Do uveljavitve varstvenih območij dediščine se upoštevajo določbe odloka za enote dediščine, ki so vključene v strokovne zasnove varstva z varstvenimi režimi iz 35. člena odloka. Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje Občine Sodražica (ZVKDS OE Ljubljana, februar 2008), se hranijo na sedežu Občine Sodražica in Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana.
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski akti:
– Odlok o prostorsko-ureditvenih pogojih za območji planskih celot R3 – krajevne skupnosti Sodražica in R6 – krajevne skupnosti Dolenja vas, (SDL, št. 20/89),
– Odlok o novelaciji Ureditveno zazidalnega načrta Sodražica, (SDL, št. 20/84) v delu, ki se nanaša na območje cona 1; osrednji del Sodražice, cona 4,5 razen območja parcel: 1492/1-del, 1492/94, 1492/88, 1492/87-del, 1492/203,1492/81,1492/217, 1492/216, 1492/80, 1492/73, 1495, 1496, 1498, 1497, 1492/73, 1792/61-del, 1492/64-del, 1492/71-del, 1502-del, 1503, 1501, 1500/2, 1500/1, 1492/136, 2615/10, 1492/134 del,
– Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega družbenega plana Občine Ribnica za območje Občine Sodražica za obdobje 1986–2000 ter spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin srednjeročnega plana Občine Ribnica za območje Občine Sodražica za obdobje 1986–1990, dopolnjen 2003 (Uradni list RS, št. 101/04 z dne 17. 9. 2004).
94. člen
(dokončanje postopkov)
Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja za poseg v prostor, začeti pred uveljavitvijo tega akta, se nadaljujejo in končajo na podlagi prostorskih aktov, ki so na obravnavanem prostoru veljali na dan začetka postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja. Za začetek postopka se šteje datum vloge za pridobitev projektnih pogojev soglasjedajalcev za predmetni poseg.
95. člen
(vpogled v akt in hramba)
Akt z vsemi prilogami se hrani v arhivu Občine Sodražica in je javnosti in uporabnikom na vpogled v prostorih občinske uprave Sodražica, Trg 25. maja 3, v Sodražici. V digitalni obliki je akt na vpogled na spletnih straneh občine. Sprejeti akt je posredovan Upravni enoti Ribnica in Ministrstvu za okolje in prostor.
96. člen
(veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500-1/06
Sodražica, dne 19. maja 2011
Župan
Občina Sodražica
Blaž Milavec l.r.