Uradni list

Številka 49
Uradni list RS, št. 49/2011 z dne 24. 6. 2011
Uradni list

Uradni list RS, št. 49/2011 z dne 24. 6. 2011

Kazalo

2352. Zakon o evropskih svetih delavcev (ZESD-1), stran 6687.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o evropskih svetih delavcev (ZESD-1)
Razglašam Zakon o evropskih svetih delavcev (ZESD-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 14. junija 2011.
Št. 003-02-6/2011-3
Ljubljana, dne 22. junija 2011
dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O EVROPSKIH SVETIH DELAVCEV (ZESD-1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina in cilj zakona)
(1) Ta zakon prenaša v pravni red Republike Slovenije Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2009/38/ES z dne 6. maja 2009 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti (UL L št. 122 z dne 16. maja 2009, str. 28) in ureja ustanavljanje evropskih svetov delavcev, ki jih sestavljajo predstavniki delavk in delavcev (v nadaljnjem besedilu: delavcev), in urejanje postopkov obveščanja in posvetovanja z delavci v gospodarskih družbah ali v povezanih gospodarskih družbah, ki so ustanovljene v državah članicah Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu: država članica) in poslujejo vsaj v dveh državah članicah (v nadaljnjem besedilu: družbe ali povezane družbe v državah članicah).
(2) Cilj zakona je izboljšati pravico delavcev do obveščanja in posvetovanja v družbah in povezanih družbah, ki so ustanovljene v državah članicah. V ta namen se ustanavljajo evropski sveti delavcev ali pa se z dogovorom uredi postopek obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali v povezanih družbah v državah članicah v zvezi z nadnacionalnimi vprašanji ob pogojih, ki jih določa ta zakon tako, da zagotavlja učinkovitost tega postopka in učinkovitost odločanja.
(3) Pristojnosti in naloge evropskih svetov delavcev in postopki obveščanja in posvetovanja, sprejeti za doseganje cilja iz prejšnjega odstavka, veljajo v primeru družbe za vse podružnice, ki so v določeni državi članici, in v primeru povezanih družb za vse družbe s sedežem v državah članicah, razen če ni dogovorjeno širše področje veljavnosti.
2. člen
(uporaba zakona)
(1) Ta zakon se uporablja za družbe v državah članicah, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, in za povezane družbe v državah članicah, katerih obvladujoča družba ima sedež v Republiki Sloveniji.
(2) Če družba ali obvladujoča družba povezanih družb nima svojega sedeža v državi članici, določbe tega zakona veljajo za katero koli podružnico ali odvisno družbo v Republiki Sloveniji, če družba ali obvladujoča družba pooblasti to podružnico ali odvisno družbo za svojo predstavnico. Če ni pooblaščene predstavnice, se ta zakon uporablja, če je v Republiki Sloveniji podružnica ali družba z največ zaposlenimi v primerjavi z drugimi podružnicami ali družbami v povezanih družbah v državah članicah.
(3) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na izračun števila delavcev, dolžnost posredovanja podatkov, obvladujočo družbo, posredovanje zahteve glavnemu poslovodstvu, solidarno odgovornost delodajalca, volitve predstavnikov delavcev iz Republike Slovenije, obveščanje predstavnikov delavcev in varstvo predstavnikov delavcev se uporabljajo tudi, če je glavno poslovodstvo v drugi državi članici.
3. člen
(pojmi)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
– družba v državah članicah je družba, ki posluje v državah članicah in zaposluje najmanj 1.000 delavcev in od tega najmanj po 150 delavcev v vsaj dveh državah članicah;
– povezane družbe so družbe, ki so sestavljene iz obvladujoče družbe in ene ali več odvisnih družb;
– povezane družbe na območju držav članic so družbe, ki poslujejo v državah članicah in zaposlujejo najmanj 1.000 delavcev v najmanj dveh državah članicah ter vključujejo najmanj dve družbi, ki imata sedež v različnih državah članicah, v katerih je zaposlenih najmanj po 150 delavcev;
– obvladujoča družba je družba, ki ima odločilen vpliv nad drugo odvisno družbo v skladu s 6. členom tega zakona;
– glavno poslovodstvo je poslovodstvo v družbi, ki posluje v državah članicah ali poslovodstvo obvladujoče družbe v povezanih družbah na območju držav članic. Za glavno poslovodstvo se šteje tudi poslovodstvo podružnice ali družbe iz drugega odstavka 2. člena tega zakona;
– obveščanje je posredovanje podatkov predstavnikom delavcev s strani glavnega poslovodstva ali druge ustrezne ravni poslovodstva, zato da se jim omogoči seznanitev in preučitev določene zadeve. Obveščanje se opravi v času, na način in z vsebino, ki predstavnikom delavcev omogoča poglobljeno oceno možnih posledic in, če je primerno, vključuje pripravo posvetovanj s poslovodstvom zadevne družbe ali povezane družbe v državah članicah;
– posvetovanje je vzpostavitev dialoga in izmenjava mnenj med predstavniki delavcev in glavnim poslovodstvom ali drugo ustrezno ravnjo poslovodstva v času, na način in z vsebino, ki predstavnikom delavcev na podlagi zagotovljenih informacij omogoča, da brez poseganja v pristojnosti vodstva in v razumnem času izrazijo mnenje o predlaganih ukrepih, na katere se nanaša posvetovanje, ki bi se lahko upoštevalo v družbi ali povezani družbi, ki posluje v državah članicah;
– evropski svet delavcev je svet, ki je ustanovljen za obveščanje delavcev in posvetovanje z njimi v skladu z določbami tega zakona;
– posebno pogajalsko telo je telo, ki je ustanovljeno za pogajanje z glavnim poslovodstvom o ustanovitvi evropskega sveta delavcev ali ureditvi postopka za obveščanje in posvetovanje z delavci v skladu z določbami tega zakona;
– nadnacionalne zadeve so zadeve, ki se nanašajo na družbo ali povezano družbo v državah članicah ali na najmanj dve družbi ali podružnici ali povezani družbi v dveh različnih državah članicah.
4. člen
(izračun števila delavcev)
Število delavcev v družbah in podružnicah v Republiki Sloveniji se izračuna na podlagi povprečnega števila delavcev v preteklih dveh letih poslovanja.
5. člen
(dolžnost zbiranja in posredovanja podatkov)
Vsa poslovodstva družb, ki so povezane v povezano družbo v državah članicah, in glavno poslovodstvo družbe ali povezane družbe v državah članicah so odgovorna za zbiranje informacij, nujnih za začetek pogajanj, in za njihovo posredovanje zainteresiranim delavcem ali njihovim predstavnikom. To velja predvsem za posredovanje podatkov o skupnem številu delavcev in njihovi porazdelitvi po državah članicah, družbah in njihovih podružnicah ter o strukturi družb ali povezanih družb.
6. člen
(obvladujoča družba)
(1) Družba v povezanih družbah v državah članicah je obvladujoča družba, če neposredno ali posredno obvladuje druge družbe v povezanih družbah (odvisne družbe).
(2) Družba neposredno ali posredno obvladuje drugo družbo, če:
– lahko imenuje več kot polovico članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa odvisnih družb, ali
– ima nadzor nad večino glasov na podlagi kapitala iz izdanih delnic odvisnih družb, ali
– ima v lasti večino vpisanega delniškega kapitala odvisnih družb.
(3) Če več kot ena družba izpolnjuje merila iz prve do tretje alineje prejšnjega odstavka, se obvladujoča družba določi tako, da se merila uporabijo po vrstnem redu, kakor so našteta.
(4) Pri določitvi obvladujoče družbe po drugem odstavku tega člena je treba pravicam glasovanja in imenovanja obvladujoče družbe prišteti pravice vseh njenih odvisnih družb ter vseh fizičnih in pravnih oseb, ki delujejo v svojem imenu, vendar na račun obvladujoče družbe ali njenih odvisnih družb.
II. POSEBNO POGAJALSKO TELO
7. člen
(ustanovitev)
(1) Posebno pogajalsko telo se ustanovi zato, da se z glavnim poslovodstvom družbe pogaja glede dogovora o obveščanju in posvetovanju z delavci. Ustanovi se na pisno zahtevo delavcev ali njihovih predstavnikov, naslovljeno na glavno poslovodstvo, ali na pobudo glavnega poslovodstva.
(2) Zahteva je pravilno vložena, če jo podpiše najmanj 100 delavcev ali njihovih predstavnikov iz najmanj dveh podružnic ali družb v različnih državah članicah in jo prejme glavno poslovodstvo. Če je vložena več kakor ena zahteva, se podpisi seštejejo.
(3) Če se zahteva vloži pri poslovodstvu podružnice ali družbe v Republiki Sloveniji, ta zahtevo takoj pošlje glavnemu poslovodstvu in o tem obvesti vlagatelje zahteve.
(4) Glavno poslovodstvo mora posebnemu pogajalskemu telesu posredovati podatke in dokumentacijo, ki jih ta potrebuje za opravljanje svojih nalog.
(5) Sodelovanje med glavnim poslovodstvom in posebnim pogajalskim telesom temelji na medsebojnem zaupanju.
(6) Glavno poslovodstvo in posebno pogajalsko telo sporazumno določita čas, pogostost in kraj pogajanj.
8. člen
(število članov posebnega pogajalskega telesa)
(1) Število članov posebnega pogajalskega telesa iz posamezne države članice je sorazmerno s številom delavcev, ki so zaposleni v družbah in povezanih družbah iz te države članice.
(2) Delavcem iz posamezne države članice se dodeli en sedež v posebnem pogajalskem telesu za vsakih začetih 10 % od skupnega števila delavcev, ki so zaposleni v družbah in povezanih družbah v vseh državah članicah skupaj.
9. člen
(volitve predstavnikov posebnega pogajalskega telesa iz Republike Slovenije)
(1) Predstavnike delavcev iz Republike Slovenije v posebno pogajalsko telo izvoli zbor delavcev na tajnih volitvah.
(2) Pravico predlagati kandidate za člane posebnega pogajalskega telesa imajo sveti delavcev, reprezentativni sindikati v družbi ali podružnici in najmanj 50 delavcev v družbi ali podružnici.
10. člen
(obvestilo o članih posebnega pogajalskega telesa)
Posebno pogajalsko telo mora glavnemu poslovodstvu takoj sporočiti osebna imena svojih članov, njihove naslove in podatek, iz katerih družb ali podružnic prihajajo, ter ga obvestiti o začetku pogajanj. Glavno poslovodstvo te podatke pošlje poslovodstvom in svetom delavcev v podružnicah ali družbah, reprezentativnim sindikatom, ki so zastopani v družbah in podružnicah v Republiki Sloveniji, ter pristojnim evropskim organizacijam delavcev in delodajalcev.
11. člen
(seje, poslovnik, strokovnjaki)
(1) Glavno poslovodstvo takoj po izvolitvi članov posebnega pogajalskega telesa skliče njegovo ustanovno sejo in o tem obvesti poslovodstva podružnic in družb. Posebno pogajalsko telo izvoli predsednika izmed svojih članov in sprejme svoj poslovnik.
(2) Posebno pogajalsko telo ima pravico, da se pred pogajanji z glavnim poslovodstvom in po njih sestane brez navzočnosti predstavnikov glavnega poslovodstva. Glavno poslovodstvo v ta namen zagotovi potrebna sredstva za komunikacijo.
(3) Posebno pogajalsko telo sprejema sklepe z večino glasov svojih članov, če ta zakon ne določa drugače.
(4) Posebno pogajalsko telo lahko zaradi opravljanja svojih nalog zaprosi za pomoč strokovnjake po lastni izbiri, med katerimi so lahko tudi predstavniki sindikatov na ravni držav članic. Ti strokovnjaki in predstavniki sindikatov so lahko na zahtevo posebnega pogajalskega telesa navzoči na pogajalskih sestankih v vlogi svetovalca.
12. člen
(vključevanje predstavnikov delavcev iz drugih držav)
Če se glavno poslovodstvo in posebno pogajalsko telo sporazumeta, da bo dogovor, ki naj bi ga sklenila v skladu s 15. členom tega zakona, veljal tudi za podružnice ali družbe v državah, ki niso države članice, se lahko dogovorita, da se v posebno pogajalsko telo vključijo tudi predstavniki iz teh držav, določita njihovo število in opredelita njihov pravni položaj.
13. člen
(sklep o prekinitvi pogajanj)
(1) Posebno pogajalsko telo lahko z najmanj dvotretjinsko večino glasov svojih članov sklene, da pogajanj ne začne ali da že začeta pogajanja prekine. Ta sklep ustavi postopek dogovarjanja o obveščanju in posvetovanju z delavci. O sklepu in izidu glasovanja je treba sestaviti zapisnik, ki ga podpiše predsednik. Kopija zapisnika se pošlje glavnemu poslovodstvu.
(2) Nova zahteva za oblikovanje posebnega pogajalskega telesa se lahko vloži najprej po dveh letih od dneva sprejetja sklepa iz prejšnjega odstavka, razen če se posebno pogajalsko telo in glavno poslovodstvo pisno dogovorita za krajši rok.
14. člen
(stroški)
(1) Stroške ustanovitve in delovanja posebnega pogajalskega telesa krije glavno poslovodstvo. Če se vključijo strokovnjaki iz četrtega odstavka 11. člena tega zakona, glavno poslovodstvo krije stroške samo za enega strokovnjaka. Glavno poslovodstvo mora zagotoviti prostore, materialna sredstva, prevajalce in administrativno osebje, ki je potrebno za sestanke, in kriti potrebne potne stroške ter stroške bivanja, ki zajemajo prehrano in prenočišče, članov posebnega pogajalskega telesa.
(2) Delodajalec solidarno z glavnim poslovodstvom jamči za pravico do povračila stroškov članu posebnega pogajalskega telesa iz Republike Slovenije.
III. DOGOVOR O USTANOVITVI EVROPSKEGA SVETA DELAVCEV
15. člen
(svoboda organiziranja)
Glavno poslovodstvo in posebno pogajalsko telo se odločita, kako bosta organizirala obveščanje in posvetovanje z delavci, pri čemer ju ne zavezujejo določbe IV. poglavja tega zakona. Dogovor mora veljati za vse delavce v državah članicah, v katerih posluje družba ali povezane družbe. Stranki se dogovorita, ali se za obveščanje in posvetovanje ustanovi evropski svet delavcev v skladu s 16. členom tega zakona, ali pa se uvede postopek obveščanja in posvetovanja z delavci v skladu z 18. členom tega zakona.
16. člen
(dogovor o ustanovitvi in pristojnosti evropskega sveta delavcev)
(1) Evropski svet delavcev se ustanovi s pisnim dogovorom, ki določa zlasti:
– na katere podružnice in družbe se dogovor nanaša, vključno s podružnicami ali družbami zunaj ozemlja držav članic, kadar zajema tudi te;
– sestavo evropskega sveta delavcev, število članov, trajanje mandata in razdelitev mest, ki omogoča uravnoteženo predstavništvo delavcev po dejavnostih, kategorijah delavcev in spolu, če je to mogoče;
– pristojnosti in naloge evropskega sveta delavcev in postopek obveščanja in posvetovanja ter ureditev povezovanja obveščanja in posvetovanja med evropskim svetom delavcev in nacionalnimi predstavniškimi telesi delavcev;
– kraj, pogostost in trajanje sej;
– sestavo, način imenovanja, naloge in način sklicevanja sestankov ožjega odbora, če je ta ustanovljen v okviru evropskega sveta delavcev;
– finančna in materialna sredstva, ki jih je treba zagotoviti evropskemu svetu delavcev;
– datum začetka veljavnosti dogovora, postopek spremembe ali odpovedi dogovora, primere, v katerih je treba obnoviti pogajanja o dogovoru in postopek za ponovna pogajanja o njem, vključno v primeru strukturnih sprememb v družbah ali povezanih družbah v državah članicah.
(2) Če ni drugače dogovorjeno, se glede določitve članov evropskega sveta delavcev iz Republike Slovenije uporablja 21. člen tega zakona.
17. člen
(prilagoditev)
(1) Kadar pride v strukturi družbe ali povezane družbe v državah članicah do večjih sprememb in če določb v veljavnem dogovoru ni ali veljavni dogovori med seboj niso usklajeni, glavno poslovodstvo začne pogajanja iz 7. člena tega zakona na lastno pobudo ali na pisno zahtevo najmanj 100 delavcev ali njihovih predstavnikov v najmanj dveh družbah ali podružnicah v najmanj dveh različnih državah članicah.
(2) Člani posebnega pogajalskega telesa so, poleg izvoljenih ali imenovanih članov na podlagi 8. člena tega zakona, najmanj trije člani obstoječega evropskega sveta delavcev ali vsakega od obstoječih evropskih svetov delavcev.
(3) Obstoječi evropski sveti delavcev med pogajanji nadaljujejo svoje delo v skladu s sprejetim dogovorom med člani evropskih svetov delavcev in glavnim poslovodstvom.
18. člen
(dogovor o postopku obveščanja in posvetovanja)
Za ureditev postopka obveščanja in posvetovanja z delavci se sklene pisni dogovor, ki določa, pod kakšnimi pogoji imajo predstavniki delavcev pravico, da se posvetujejo o dobljenih informacijah, in postopek za obravnavanje njihovih predlogov ali težav z glavnim poslovodstvom ali drugo ustrezno ravnjo poslovodstva. Te informacije se nanašajo predvsem na zadeve, ki bistveno vplivajo na interese delavcev v vseh družbah, na katere se dogovor nanaša.
IV. USTANOVITEV IN POSLOVANJE EVROPSKEGA SVETA DELAVCEV PO SAMEM ZAKONU
19. člen
(pogoji)
(1) Evropski svet delavcev se ustanovi v skladu z 20. in 21. členom tega zakona, če:
– glavno poslovodstvo noče začeti pogajanj v šestih mesecih od dneva vložitve zahteve,
– se v obdobju treh let od dneva vložitve zahteve ne sklene dogovor iz 16. ali 18. člena tega zakona ali
– glavno poslovodstvo in posebno pogajalsko telo razglasita neuspeh pogajanj.
(2) Evropskega sveta delavcev ni treba ustanoviti, če je posebno pogajalsko telo pred iztekom roka iz druge alineje prejšnjega odstavka sprejelo sklep o prekinitvi pogajanj iz prvega odstavka 13. člena tega zakona.
20. člen
(sestava evropskega sveta delavcev)
(1) Evropski svet delavcev sestavljajo delavci iz družb in povezanih družb v državah članicah.
(2) Delavcem iz posamezne države članice se dodeli en sedež v evropskem svetu delavcev za vsakih začetih 10 % od skupnega števila delavcev, ki so zaposleni v družbah in povezanih družbah v vseh državah članicah skupaj v času, ko je bila dana informacija iz 5. člena tega zakona.
21. člen
(volitve članov evropskega sveta delavcev iz Republike Slovenije)
(1) Člane evropskega sveta delavcev iz Republike Slovenije izvoli zbor delavcev na tajnih volitvah.
(2) Sveti delavcev, reprezentativni sindikati v družbi ali podružnici in najmanj 50 delavcev v družbi ali podružnici imajo pravico predlagati kandidate za člane evropskega sveta delavcev.
22. člen
(obvestilo o članih evropskega sveta delavcev)
Evropski svet delavcev mora glavnemu poslovodstvu takoj sporočiti osebna imena svojih članov, njihove naslove in podatek, iz katerih družb ali podružnic prihajajo. Glavno poslovodstvo te podatke pošlje poslovodstvom in svetom delavcev v podružnicah ali družbah ter reprezentativnim sindikatom, ki so zastopani v podružnicah in družbah v Republiki Sloveniji.
23. člen
(ustanovna seja)
Glavno poslovodstvo po izvolitvi članov evropskega sveta delavcev skliče njegovo ustanovno sejo. Evropski svet delavcev izvoli izmed svojih članov predsednika in namestnika predsednika.
24. člen
(predsednik)
(1) Predsednik zastopa in predstavlja evropski svet delavcev.
(2) Namestnik zastopa in predstavlja evropski svet delavcev v odsotnosti predsednika.
25. člen
(odbor)
(1) Evropski svet delavcev lahko izmed svojih članov izvoli ožji odbor za usklajevanje svojih nalog, ki šteje največ pet članov. Ožji odbor evropskega sveta delavcev mora imeti na voljo pogoje za redno izvajanje svojih nalog.
(2) Odbor sprejme poslovnik, s katerim uredi način svojega dela.
26. člen
(sklepi, poslovnik, strokovnjaki)
(1) Evropski svet delavcev sprejema sklepe z večino glasov navzočih članov, če ta zakon ne določa drugače.
(2) Evropski svet delavcev ali njegov ožji odbor, po potrebi razširjen v skladu tretjim odstavkom 30. člena tega zakona, ima pravico, da se pred sestankom z glavnim poslovodstvom sestane brez navzočnosti predstavnikov glavnega poslovodstva.
(3) Način dela evropskega sveta delavcev se uredi s poslovnikom.
(4) S poslovnikom se lahko predvidi, da evropskemu svetu delavcev in njegovemu odboru pomagajo pri delu strokovnjaki, ki jih sama izbereta, če je to potrebno za pravilno izvajanje njunih nalog.
27. člen
(stroški)
(1) Glavno poslovodstvo krije stroške ustanovitve in delovanja evropskega sveta delavcev ter njegovega odbora. Če se vključijo strokovnjaki iz prejšnjega člena, glavno poslovodstvo krije stroške samo za enega strokovnjaka. Glavno poslovodstvo mora zagotoviti prostore, materialna sredstva in administrativno osebje, ki je potrebno za sestanke ter opravljanje tekočega dela, poleg tega mora zagotoviti tudi prevajalce za sestanke. Kriti mora potrebne potne stroške in stroške bivanja, ki zajemajo prehrano in prenočišče, članov evropskega sveta delavcev in članov odbora.
(2) Delodajalec solidarno z glavnim poslovodstvom jamči za pravico do povračila stroškov članu evropskega sveta delavcev iz Republike Slovenije.
28. člen
(pristojnosti)
(1) Pristojnosti evropskega sveta delavcev se nanašajo na nadnacionalna vprašanja.
(2) Glavno poslovodstvo ali druga ustrezna raven poslovodstva mora evropski svet delavcev obveščati zlasti o strukturi družb ali povezanih družb v državah članicah, njihovem gospodarskem in finančnem položaju ter predvidenem razvoju poslovanja, proizvodnje in prodaje.
(3) Glavno poslovodstvo ali druga ustrezna raven poslovodstva mora obveščati in se posvetovati z evropskim svetom delavcev zlasti o predvidenem razvoju zaposlovanja, naložbah, temeljnih organizacijskih spremembah družbe, uvajanju novih delovnih in proizvodnih postopkov, prenosu proizvodnje, združevanju, zmanjšanju ali zapiranju družb, podružnic ali njihovih bistvenih delov in kolektivnem odpuščanju presežnih delavcev.
(4) Posvetovanje se izvede tako, da se predstavnikom delavcev omogoči sestanek z glavnim poslovodstvom in da dobijo utemeljen odgovor na vsako mnenje, ki ga izrazijo.
29. člen
(letno obveščanje in posvetovanje)
Glavno poslovodstvo vsaj enkrat v koledarskem letu obvesti evropski svet delavcev in se z njim posvetuje o poslovnem uspehu in perspektivah družbe ali povezanih družb v državah članicah ter mu predloži potrebno gradivo. O tem glavno poslovodstvo obvesti tudi vsa vodstva družb, ki so povezane v povezano družbo.
30. člen
(obveščanje in posvetovanje v izrednih okoliščinah)
(1) Glavno poslovodstvo ali druga ustrezna raven poslovodstva mora o izrednih okoliščinah ali odločitvah, ki občutno vplivajo na interese delavcev, obvestiti ožji odbor evropskega sveta delavcev, ali če tega odbora ni, evropski svet delavcev in mu predložiti potrebno gradivo. Ožji odbor evropskega sveta delavcev ali evropski svet delavcev ima pravico zahtevati sestanek z glavnim poslovodstvom ali drugo ustrezno ravnjo poslovodstva v sklopu družbe ali povezane družbe v državah članicah, ki je pristojna za samostojno odločanje zaradi obveščanja in posvetovanja.
(2) Izjemne okoliščine so predvsem:
– sprememba lokacije družbe, podružnic ali njihovih bistvenih delov;
– zapiranje družbe, podružnice ali njihovih bistvenih delov;
– kolektivni odpusti delavcev.
(3) Člani evropskega sveta delavcev iz tistih družb ali podružnic, ki jih te okoliščine ali odločitve neposredno prizadenejo, imajo prav tako pravico, da se udeležijo sestanka, ki ga organizira ožji odbor.
(4) Sestanek za obveščanje in posvetovanje se organizira v najkrajšem možnem roku na podlagi poročila, ki ga pripravi glavno poslovodstvo ali druga ustrezna raven poslovodstva družbe ali povezane družbe v državah članicah. Evropski svet delavcev lahko izrazi svoja stališča o poročilu na koncu sestanka ali v določenem roku.
(5) Ta sestanek ne posega v pravice glavnega poslovodstva.
(6) Obveščanje in posvetovanje v izrednih okoliščinah se izvede ob upoštevanju načela učinkovitosti in spoštovanja zaupnosti.
31. člen
(mandat in nova določitev članov)
(1) Mandat članov evropskega sveta delavcev traja štiri leta, če ne preneha prej zaradi odpoklica ali iz drugih razlogov. Mandat začne teči z izvolitvijo ali imenovanjem.
(2) Vsaki dve leti, računano od datuma ustanovne seje evropskega sveta delavcev, glavno poslovodstvo preveri, ali se je število delavcev v posameznih državah članicah toliko spremenilo, da bi se spremenil izračun za sestavo evropskega sveta delavcev iz drugega odstavka 20. člena tega zakona. O rezultatih mora obvestiti evropski svet delavcev. Če rezultati zahtevajo drugačno sestavo evropskega sveta delavcev, ta od pristojnih organov zahteva, da na novo določijo člane evropskega sveta delavcev za tiste države članice, kjer se v primerjavi s preteklim obdobjem zahteva drugačno število predstavnikov delavcev. S tem se konča članstvo predstavnikov delavcev, ki so do tedaj predstavljali te države članice v evropskem svetu delavcev.
(3) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi za države članice, ki še niso bile zastopane v evropskem svetu delavcev.
32. člen
(začetek pogajanj)
Evropski svet delavcev, ki je ustanovljen po samem zakonu, mora najmanj šest mesecev pred koncem mandata z večino glasov vseh članov sprejeti sklep, ali bo začel pogajanja za dogovor z glavnim poslovodstvom v skladu s 15. členom tega zakona. Če se evropski svet delavcev odloči za začetek pogajanj, ima iste pravice in obveznosti kot posebno pogajalsko telo. Pri tem se smiselno uporabljajo določbe 7., 11. in 12. člena, prvi odstavek 13. člena ter 14., 15., 16. in 18. člen tega zakona. Če pride do sklenitve dogovora o obveščanju in posvetovanju z delavci po 15. členu tega zakona, mandat evropskega sveta delavcev preneha z njegovo sklenitvijo.
V. VLOGA IN VARSTVO PREDSTAVNIKOV DELAVCEV
33. člen
(vloga)
Člani evropskega sveta delavcev imajo na voljo sredstva, potrebna za uresničevanje pravic iz tega zakona, in kolektivno zastopajo interese delavcev družbe ali povezane družbe v državah članicah.
34. člen
(obveščanje predstavnikov delavcev)
Člani evropskega sveta delavcev morajo o postopku obveščanja in posvetovanja poročati predstavnikom delavcev (svetom delavcev in reprezentativnim sindikatom), ali če taki predstavniki ne obstajajo, vsem delavcem v družbah ali podružnicah v državah članicah.
35. člen
(izobraževanje)
Člani posebnega pogajalskega telesa in evropskega sveta delavcev imajo pravico do izobraževanja s pravico do plačane odsotnosti z dela, če je to potrebno za izpolnjevanje njihovih predstavniških nalog na mednarodni ravni.
36. člen
(sodelovanje na temelju medsebojnega zaupanja)
Glavno poslovodstvo in evropski svet delavcev sodelujeta na temelju medsebojnega zaupanja v dobro delavcev in družbe ali povezanih družb v državah članicah. Enako velja tudi za sodelovanje med glavnim poslovodstvom in predstavniki delavcev v postopku obveščanja in posvetovanja.
37. člen
(spoštovanje zaupnosti)
(1) Glavno poslovodstvo mora evropskemu svetu delavcev dajati informacije o zadevah, za katere se dogovori v skladu s 16. in 18. členom tega zakona ali o zadevah iz prvega in drugega odstavka 30. člena tega zakona.
(2) Člani evropskega sveta delavcev morajo spoštovati zaupnost vseh podatkov o poslovanju, s katerimi so bili seznanjeni kot člani tega sveta in ki jih je glavno poslovodstvo izrecno označilo kot zaupne in se ne smejo objaviti ali uporabiti. Ta določba velja tudi za nekdanje člane evropskega sveta delavcev.
(3) Prejšnji odstavek ne velja za stike z drugimi člani evropskega sveta delavcev in za stike s predstavniki delavcev v podružnicah ali družbah v državah članicah, če morajo biti te osebe o vsebini podatkov in rezultatih posvetovanj obveščene v skladu z dogovorom iz 16. ali 34. člena tega zakona, za stike s predstavniki delavcev v nadzornem svetu, s prevajalci ali strokovnjaki, ki pomagajo evropskemu svetu delavcev.
(4) Dolžnost spoštovanja zaupnosti po prejšnjih odstavkih smiselno velja za:
– člane posebnega pogajalskega telesa;
– predstavnike delavcev v postopku obveščanja in posvetovanja;
– strokovnjake in prevajalce;
– predstavnike delavcev v podružnicah in družbah v Republiki Sloveniji.
(5) Izjeme glede obveznosti spoštovanja zaupnosti iz tretjega odstavka tega člena smiselno veljajo za:
– posebno pogajalsko telo glede strokovnjakov in prevajalcev;
– predstavnike delavcev v postopku obveščanja in posvetovanja glede prevajalcev in strokovnjakov, ki jim po dogovoru pomagajo, ter v stikih s predstavniki delavcev v podružnicah in družbah v Republiki Sloveniji, če morajo biti te osebe v okviru dogovora obveščene o vsebini podatkov in rezultatih posvetovanja.
38. člen
(varstvo predstavnikov delavcev v Republiki Sloveniji)
(1) Za člane evropskega sveta delavcev, zaposlene v Republiki Sloveniji, se glede varstva smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, v delu, ki se nanaša na varstvo pred odpovedjo za predstavnike delavcev, in določba zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju.
(2) V skladu s prejšnjim odstavkom se varstvo zagotavlja tudi namestnikom članov evropskega sveta delavcev, članom posebnega pogajalskega telesa in predstavnikom delavcev v postopku obveščanja in posvetovanja.
VI. NADZOR IN REŠEVANJE SPOROV
39. člen
(nadzor inšpekcije dela)
Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo.
40. člen
(spori)
Za reševanje sporov v zvezi z izvajanjem tega zakona je pristojno delovno sodišče.
VII. KAZENSKE DOLOČBE
41. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 20.000 do 100.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
1. v nasprotju s 5. členom tega zakona ne posreduje podatkov, posreduje napačne ali nepopolne podatke;
2. v nasprotju z 29. členom in prvim odstavkom 30. člena tega zakona ne opravi letnega obveščanja in posvetovanja ter obveščanja in posvetovanja v izjemnih okoliščinah, ali če posreduje napačne ali nepopolne podatke.
(2) Z globo od 2.000 do 5.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
VIII. KONČNI DOLOČBI
42. člen
(prenehanje veljavnosti zakona)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o evropskih svetih delavcev (Uradni list RS, št. 59/02 in 103/07).
43. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 300-01/11-8/10
Ljubljana, dne 14. junija 2011
EPA 1798-V
Državni zbor
Republike Slovenije
dr. Pavel Gantar l.r.
Predsednik