Uradni list

Številka 98
Uradni list RS, št. 98/2010 z dne 3. 12. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 98/2010 z dne 3. 12. 2010

Kazalo

5089. Uredba o koncesiji za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije, stran 15247.

Na podlagi 165. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08 in 108/09) in 10.a člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 19/10 – uradno prečiščeno besedilo in 56/10) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o koncesiji za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije
1. člen
(vsebina)
(1) Ta uredba je koncesijski akt, s katerim se določa pogoje za podeljevanje koncesije za izkoriščanje gozdov, ki so v lasti Republike Slovenije in s katerimi gospodari Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sklad).
(2) Izkoriščanje gozdov po tej uredbi zajema sečnjo in spravilo lesa, prodajo gozdnih lesnih sortimentov, opravljanje varstvenih in gojitvenih del ter vseh drugih del, ki so potrebna za zagotavljanje socialnih in ekoloških funkcij gozdov, ter gradnjo in vzdrževanje gozdne infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: koncesija), razen vzdrževanja gozdnih cest.
2. člen
(koncedent in koncesionar)
(1) Koncedent je Republika Slovenija, njegove funkcije pa v imenu in za račun Republike Slovenije opravlja sklad.
(2) Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba, ki v času izbire in ves čas trajanja koncesije izpolnjuje naslednje pogoje:
– ima registrirano dejavnost, ki je potrebna za izvajanje koncesije,
– izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje dejavnosti, ki so predmet koncesije,
– zoper njo ni uveden ali začet postopek prisilne poravnave, stečajni, likvidacijski postopek ali drug postopek, katerega posledica je prenehanje poslovanja,
– ima poravnane davke in prispevke,
– sama ali njen zakoniti zastopnik ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje iz 42. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08 in 19/10),
– je imela v obdobju zadnjih treh let v povprečju najmanj 100.000 eurov prihodkov iz dejavnosti gozdarstva,
– ima izkušnje s področja dejavnosti, ki so predmet koncesije,
– prevzema odgovornost za škodo, ki bi jo z opravljanjem ali v zvezi z opravljanjem koncesije lahko povzročila tretji osebi,
– izpolnjuje pogoje, določene v pravilniku, ki ureja minimalne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci del v gozdovih.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek je koncesionar lahko tudi fizična oseba, ki je kmet v skladu s predpisi, ki urejajo promet s kmetijskimi zemljišči, in aktivno gospodari na kmetiji v gorskem oziroma hribovitem svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja, če izpolnjuje pogoje iz sedmega, osmega in devetega odstavka 47. člena Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 31/00 – popr., 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 in 110/07; v nadaljnjem besedilu: Zakon o gozdovih), pravilnika, ki ureja pogoje, ki jih mora izpolnjevati fizična oseba za uveljavljanje prednostne pravice pri podelitvi koncesije za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije, in pogoje iz četrte, pete in osme alinee prejšnjega odstavka.
3. člen
(javni razpis za izbiro koncesionarja)
(1) Koncesija se podeli na podlagi javnega razpisa.
(2) V javnem razpisu za izbiro koncesionarja za gozdove iz prvega odstavka 1. člena te uredbe se določi zlasti:
– predmet javnega razpisa,
– gozdovi, za katere se podeljuje koncesija, z navedbo katastrske občine, parcelne številke in lastniškega deleža Republike Slovenije,
– rok in vsebina prijave na javni razpis,
– način vložitve prijave na javni razpis,
– dokumentacija, ki jo mora predložiti prijavitelj,
– pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,
– strokovne reference in druga dokazila, ki morajo biti predložena za ugotavljanje usposobljenosti prijavitelja,
– merilo za izbiro koncesionarja,
– rok izbire koncesionarja,
– rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izbiri koncesionarja,
– rok za sklenitev koncesijske pogodbe,
– začetek in čas trajanja koncesije,
– odgovorne osebe za dajanje informacij med javnim razpisom.
4. člen
(uspešnost javnega razpisa)
(1) Javni razpis se izvede, če prispe vsaj ena pravočasna in popolna ponudba.
(2) Javni razpis je neuspešen, če do poteka razpisanega roka ni predložena nobena prijava oziroma nobena prijava ne izpolnjuje pogojev iz te uredbe.
(3) Če javni razpis ne uspe, se lahko ponovi.
5. člen
(merilo za izbiro koncesionarja)
Merilo za izbiro koncesionarja je višina koncesijske dajatve, pri čemer imajo prednost tisti prijavitelji, ki ponudijo višjo koncesijsko dajatev.
6. člen
(komisija za izbiro koncesionarja)
Predlog za oceno in izbiro koncesionarja pripravi petčlanska komisija, ki jo imenuje direktor sklada, in ima predsednika ter štiri člane. O izbiri koncesionarja odloči direktor sklada z odločbo.
7. člen
(koncesijsko razmerje)
(1) Koncesijsko razmerje nastane in začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe.
(2) Koncesija se podeli za obdobje 10 let.
(3) Trajanje koncesijskega razmerja se opredeli s koncesijsko pogodbo in se ne sme podaljševati.
8. člen
(koncesijska pogodba)
(1) Medsebojna razmerja v zvezi z izvrševanjem koncesije uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesijska pogodba mora poleg vsebin, ki jih določa zakon, vsebovati zlasti:
– natančno določitev gozdov z navedbo katastrske občine, parcelne številke in lastniškega deleža Republike Slovenije, za katere je bila koncesija podeljena,
– pričetek in čas trajanja koncesije,
– letni program izkoriščanja gozdov, ki so predmet koncesijske pogodbe,
– višino koncesijske dajatve,
– dolžnost koncesionarja izdelati sečnospravilne načrte,
– dolžnost koncesionarja poročati koncedentu o izvajanju koncesije,
– dolžnost koncesionarja, da ločeno izkazuje vse poslovne dogodke, ki se nanašajo na predmet koncesije,
– pravice in druge dolžnosti koncesionarja,
– način prodaje gozdnih lesnih sortimentov,
– pogoje za odkup koncesije s strani koncedenta,
– način vračunavanja kupnine za odplačno pridobljene in na sklad prenesene gozdove,
– razloge za prenehanje koncesijskega razmerja in njegove posledice,
– obveznosti koncedenta,
– druge pogoje, potrebne za ureditev razmerja.
9. člen
(pogoji za odvzem koncesije)
(1) Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju, če koncesionar:
– ne izpolnjuje pogojev iz drugega ali tretjega odstavka 2. člena te uredbe,
– ne izvaja letnega programa izkoriščanja gozdov oziroma odstopa od njegovega izvajanja brez soglasja koncedenta,
– opravlja sečnjo s podizvajalci v nasprotju z 18. členom te uredbe,
– ne izkazuje ločeno vseh poslovnih dogodkov, ki se nanašajo na predmet koncesije, ali ne omogoči koncedentu vpogleda v poslovne listine in drugih dejanj nadzora v skladu z 20. členom te uredbe,
– ne razvršča gozdnih lesnih sortimentov v skladu s 14. členom te uredbe, če se to ugotovi pri najmanj petih tovorih v istem koledarskem letu,
– ne prodaja gozdnih lesnih sortimentov na javni dražbi v skladu s 16. členom te uredbe,
– poroča o dogodkih, ki so predmet koncesije, v nasprotju z njihovim dejanskim potekom,
– ne izvaja del v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove, ohranjanje narave, varnost in zdravje pri delu ter delovna razmerja,
– ne plačuje koncesijske dajatve v skladu z 12. členom te uredbe,
– zavrne podpis sprememb in dopolnitev koncesijske pogodbe zaradi uskladitve s to uredbo v predpisanem roku v skladu z 21. členom te uredbe,
– je v postopku stečajnega ali likvidacijskega postopka v skladu s predpisi, ki urejajo stečaj in likvidacijo.
(2) Koncedent pisno opozori koncesionarja na kršitve, ki so razlog za odvzem koncesije, mu določi primeren rok za odpravo kršitev in ga opozori, da bo sicer uvedel postopek odvzema koncesije.
(3) Prenehanje koncesije v primeru odvzema se podrobneje uredi s koncesijsko pogodbo.
10. člen
(prenos koncesije)
Koncesija iz tretjega odstavka 2. člena te uredbe se lahko z dovoljenjem koncedenta prenese na prevzemnika kmetije, če izpolnjuje pogoje iz javnega razpisa, na podlagi katerega je bila podeljena koncesija.
11. člen
(letni program izkoriščanja gozdov)
(1) Letni program izkoriščanja gozdov iz drugega odstavka 1. člena te uredbe določi koncedent.
(2) V letnem programu izkoriščanja gozdov se po koncesionarjih, gozdnogospodarskih enotah in oddelkih med drugim določijo količinski in vrednostni podatki na obrazcih št. 1A, 3A, 4 in 5 iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe. Koncedent sprejme letni program do 1. decembra tekočega leta za naslednje leto in ga pošlje koncesionarju v elektronski obliki. Koncedent lahko letni program med letom kadarkoli spremeni, če nastopi višja sila, zaradi katere je treba spremeniti letni obseg izkoriščanja gozdov za več kot 10% obsega del, če se tržne cene gozdnih lesnih sortimentov spremenijo za več kot 10% ali če se spremenita koncesijski akt in koncesijska pogodba, ki vplivata na program.
(3) Sečnjo in spravilo lesa mora koncesionar opravljati v skladu s sečno-spravilnimi načrti, ki jih je dolžan izdelati na podlagi tehnološkega dela gozdnogojitvenih načrtov. V roku meseca dni po prejemu gozdnogojitvenega načrta in podatkov o izbranem drevju za posek mora koncesionar koncedentu po gozdnogospodarskih enotah in oddelkih posredovati podatke iz sečno-spravilnih načrtov, in sicer:
– število norma ur, kot so predpisane za sečnjo in spravilo, ločeno po spravilnih sredstvih,
– oceno strukture sortimentov, ločeno na hlodovino in preostali les za iglavce in listavce,
– vrednost del za gradnjo, pripravo in vzdrževanje gozdnih vlak skladno z obrazcem št. 5 iz priloge 1 te uredbe.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek lahko koncesionar v dogovoru s koncendentom opravi sanitarno sečnjo na podlagi 29. člena Zakona o gozdovih tudi brez sečno-spravilnega načrta, mora pa najpozneje v enem mesecu po izvedeni sečnji koncedentu sporočiti podatke, ki so navedeni v prejšnjem odstavku.
(5) Za nastop višje sile se štejejo posledice naravnih ujm, zlasti žleda, snega, močnega vetra, požara ipd. ter kalamitete škodljivcev in bolezni.
12. člen
(koncesijska dajatev)
(1) Višino koncesijske dajatve določita koncedent in koncesionar za prvo leto trajanja pogodbe s pogodbo, za vsako naslednje leto pa z aneksom, ki mora biti sklenjen najpozneje do zadnjega dne v letu za vsako naslednje leto.
(2) Koncesionar mora koncedentu mesečno plačevati koncesijsko dajatev, kot izhaja iz letnega programa izkoriščanja gozdov, obračun na podlagi dejanske realizacije pa se opravi do 31. januarja za preteklo leto.
(3) Koncesijska dajatev se določi tako, da se od letne realizacije za posekan in prodan les po tržni vrednosti na kamionski cesti odštejejo priznani stroški izkoriščanja gozdov iz drugega odstavka 1. člena te uredbe. Koncesijska dajatev ne more biti manjša od 15% letne realizacije za posekan in prodan les po tržni vrednosti na kamionski cesti iz koncesijskih gozdov, razen v primeru višje sile iz petega odstavka prejšnjega člena in pod pogoji drugega odstavka prejšnjega člena.
(4) V primeru znižanja koncesijske dajatve zaradi višje sile Zavod za gozdove Slovenije izdela načrt sanacije gozdov v skladu s pravilnikom, ki ureja varstvo gozdov, ki ga sklad finančno ovrednoti in sprejme spremembo letnega programa izkoriščanja gozdov.
13. člen
(letna realizacija)
(1) Letna realizacija za posekan in prodan les po tržni vrednosti na kamionski cesti iz koncesijskih gozdov se določi tako, da se količina lesa po kakovostnih razredih z odpremnic koncesionarjev množi s tržno vrednostjo gozdnih lesnih sortimentov.
(2) Tržno vrednost gozdnih lesnih sortimentov iz prejšnjega odstavka določi koncedent v letnem programu izkoriščanja gozdov na podlagi spremljanja cen v Sloveniji in sosednjih državah ter doseženih cen na javnih dražbah.
(3) Vsak tovor morajo spremljati odpremnice s podatki o oddelku, odseku, delovišču, količini in kakovosti gozdnih lesnih sortimentov v skladu s to uredbo. Podatki z odpremnic se zbirajo v informacijskem sistemu koncedenta, ki je dostopen koncesionarjem, za gozdne lesne sortimente, ki izhajajo iz gozdov, ki jih imajo v koncesiji. Koncesionar je dolžan odpremnice elektronsko pošiljati koncedentu pred odvozom gozdnih lesnih sortimentov s kamionske ceste.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka koncesionarji, ki jim je bila koncesija podeljena na podlagi 47. člena Zakona o gozdovih, pošljejo odpremnico koncedentu v dveh dneh po opravljenem prevozu.
(5) Letna realizacija iz prvega odstavka tega člena ne sme biti nižja od predvidene v letnem programu izkoriščanja gozdov. Če je nižja, se obračuna predvidena letna realizacija.
(6) Če koncesionar ne soglaša s tržno vrednostjo gozdnih lesnih sortimentov iz drugega odstavka tega člena, je dolžan vse gozdne lesne sortimente iz gozdov, ki so predmet koncesije, prodati na javni dražbi.
(7) Pred prodajo gozdnih lesnih sortimentov na javni dražbi mora koncesionar seznaniti koncendenta o letnem načrtu javnih dražb, v katerem so navedeni kraj in predviden čas, količine gozdnih lesnih sortimentov in izklicne cene po kakovostnih razredih.
14. člen
(razvrščanje gozdnih lesnih sortimentov)
(1) Koncesionar je dolžan gozdne lesne sortimente, pridobljene v gozdu, ki je predmet koncesije, pred njihovim odvozom s kamionske ceste razvrstiti v skladu s standardi iz pravilnika, ki ureja merjenje in razvrščanje gozdnih lesnih proizvodov (v nadaljnjem besedilu: pravilnik), in označiti s ploščico s kodo, tako da so iz pripadajoče dokumentacije razvidni naslednji podatki:
– dimenzija in kakovostni razred,
– gozdnogospodarska enota, oddelek oziroma odsek in delovišče, iz katerega izhaja gozdni lesni sortiment.
(2) Ploščica s kodo iz prejšnjega odstavka se pritrdi na posamezen gozdni lesni sortiment hlodovine in drogov, pri drugih gozdnih lesnih sortimentih pa se z eno ploščico označi celotni tovor.
(3) Če gozdni lesni sortimenti niso bili prodani skladno z dimenzijsko in kakovostno klasifikacijo iz pravilnika, je koncesionar dolžan navesti tehnične lastnosti tako prodanih gozdnih lesnih sortimentov, ki so primerljive z dimenzijskimi in kakovostnimi razredi iz pravilnika.
(4) Šteje se, da je tovor gozdnih lesnih sortimentov neskladen z odpremnico, če:
– skupna količina lesnih sortimentov odstopa od količine na odpremnici za več kot 5%,
– količina hlodovine odstopa od drugih gozdnih lesnih sortimentov za več kot 5%,
– več kot 5% skupne količine gozdnih lesnih sortimentov ni pravilno razvrščene po drevesnih vrstah,
– več kot 10% količine hlodovine ni pravilno uvrščene v kakovostne razrede.
(5) Dopustno odstopanje od četrte alinee prejšnjega odstavka je možno samo pri zaporednih kakovostnih razredih, sicer se šteje, da je tovor neskladen z odpremnico.
15. člen
(poročanje o izvajanju programa)
(1) Koncesionar je dolžan do 15. dneva v mesecu za pretekli mesec poročati koncedentu o izvajanju letnega programa izkoriščanja gozdov na obrazcih št. 1B, 2A, 2B, 3B, 4 in 5 iz priloge 1 te uredbe, v elektronski obliki.
(2) Koncedent na svoji spletni strani do konca meseca za pretekli mesec objavi količino in iztrženo ceno gozdnih lesnih sortimentov na kamionski cesti.
16. člen
(javna dražba)
(1) Javna dražba gozdnih lesnih sortimentov je javna prodaja, pri kateri je prodajna pogodba sklenjena s ponudnikom, ki ponudi najvišjo ceno nad izklicno ceno.
(2) Javno dražbo opravi posebna tričlanska komisija (v nadaljnjem besedilu: komisija), ki jo imenuje koncedent. Med člani komisije mora biti en predstavnik koncesionarja.
(3) Komisija je dolžna pripraviti načrt javne dražbe, v katerem določi izklicno ceno gozdnih lesnih sortimentov po dimenzijskih in kakovostnih razredih, določenih v pravilniku, in njihovo lokacijo.
(4) Javna dražba mora biti objavljena v javnih medijih in na spletnih straneh koncedenta. Med objavo razpisa javne dražbe na spletnih straneh in dnem izvajanja javne dražbe mora preteči najmanj osem dni.
(5) Objava javne dražbe mora vsebovati zlasti:
– naziv in sedež koncesionarja oziroma naslov, kamor se pošiljajo ponudbe,
– kraj in čas javne dražbe,
– količino gozdnih lesnih sortimentov ali njihovih skupin po dimenzijah in kakovostnih razredih ter njihovo lokacijo,
– izklicno ceno in najnižji znesek njenega višanja, ki ne more biti manjši od 5% izklicne cene,
– način in rok plačila kupnine,
– navedbo, da je plačilo kupnine v roku, ki je določen, bistvena sestavina pravnega posla,
– kavcijo za resnost ponudbe v višini 10% od izklicne cene, ki jo je treba položiti pred začetkom dražbe in se vplača na žiro račun koncesionarja pred začetkom dražbe,
– navedbo, da se po končani dražbi kavcija v roku osmih dni vrne tistim dražiteljem, ki niso uspeli, uspelemu dražitelju pa se položena kavcija všteje v ceno,
– navedbo, kje in pod kakšnimi pogoji se lahko interesenti pred začetkom javne dražbe seznanijo s podrobnejšimi pogoji dražbe in si ogledajo predmet dražbe,
– določilo, da gozdni lesni sortimenti, ki so predmet javne dražbe, preidejo v last izbranega dražitelja po predložitvi bančne garancije za kupnino ali nakazilom kupnine,
– druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati uspeli dražitelj.
(6) Pri javni dražbi so navzoči vsi člani komisije. Dražitelji, ki ne izpolnjujejo razpisnih pogojev, se izločijo iz postopka.
(7) Izklicna cena oziroma vsaka nadaljnja cena se izkliče trikrat. V primeru, da nobeden od udeležencev javne dražbe navedene cene ne zviša pred tretjim izklicem, se šteje, da je sprejeta tista cena, ki je bila izklicana trikrat. Ko je cena izklicana trikrat, predsednik komisije ugotovi, komu in po kakšni ceni je bil predmet javne dražbe prodan, in kupca pozove k podpisu pogodbe.
(8) Dražba se šteje za izvedeno tudi v primeru, če se je ne udeleži noben dražitelj. V tem primeru se izklicna cena šteje za tržno vrednost lesa, ki ga po tej ceni lahko prevzame koncesionar.
(9) V kolikor koncesionar odkloni prevzem lesa po izklicni ceni, ga je koncedent dolžan odkupiti ter posredovati na trg najmanj po izklicni ceni.
(10) Na javni dražbi komisija vodi zapisnik, v katerega vpisuje zlasti:
– kraj, kjer se dražba opravlja, datum in uro,
– sklic na objavo javne dražbe,
– imena članov komisije,
– predmet dražbe,
– imena navzočih ponudnikov oziroma njihovih zastopnikov, ki morajo imeti pisno pooblastilo,
– ugotovitev o izpolnjevanju pogojev dražiteljev, ki pristopijo k dražbi,
– najvišjo izklicano ceno in ime oziroma firmo kupca ter ugotovitev, da je bil kupec pozvan k sklenitvi pogodbe ali ugotovitev, da izklicna cena ni bila dosežena in javna dražba ni bila uspešna,
– odločitev o izbiri najugodnejše ponudbe.
(11) Z najugodnejšim dražiteljem se sklene pogodba najkasneje v 30 dneh po zaključku dražbe. Če dražitelj ne podpiše pogodbe v navedenem roku iz razlogov, ki so na strani dražitelja, ponudnik zadrži njegovo kavcijo.
(12) Koncesionar je dolžan izbranemu dražitelju zagotoviti prevzem gozdnih lesnih sortimentov takoj, ko preidejo v njegovo last.
(13) V treh dneh po opravljeni dražbi je komisija dolžna dražitelje pisno obvestiti o izbiri najugodnejše ponudbe.
(14) Komisija iz drugega odstavka tega člena prizna koncesionarju stroške prodaje gozdnih lesnih sortimentov, nastale na javni dražbi, na podlagi predloženih dokazil. Stroški ne smejo presegati 10% vrednosti lesa, dosežene na javni dražbi.
17. člen
(priznani stroški izkoriščanja gozdov)
(1) Priznane stroške izkoriščanja gozdov določi koncedent, pri čemer določi stroške za enoto dela in gozdarske delovne stroje na podlagi kolektivne pogodbe za gozdarstvo Slovenije, cen, ki veljajo na trgu, in strokovnih analiz, ki jih izdela koncedent sam ali njihovo izdelavo naroči pri organizaciji z referencami na tem področju.
(2) Podlaga za izračun stroškov, ki se lahko priznajo koncesionarju, so normativi za dela v gozdovih, ki so kot priloga 2 sestavni del te uredbe.
(3) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena se za dela, ki so bila opravljena s podizvajalci, koncesionarju priznajo stroški na podlagi plačanih računov, povečani za stroške organizacije teh del do največ:
– 20% za dela pri sečnji in spravilu lesa, varstvenih in gojitvenih delih ter drugih delih, ki so potrebna za zagotavljanje socialnih in ekoloških funkcij gozdov,
– 10% za gradnjo in vzdrževanje gozdne infrastrukture, vključno s pripravo gozdnih vlak.
(4) Stroški izkoriščanja gozdov, ki je opravljeno s podizvajalci, morajo biti najmanj 10% nižji, kot če bi dela opravil koncesionar sam.
18. člen
(izvajanje koncesije)
(1) Koncesionar je dolžan izkoriščati gozdove v lasti Republike Slovenije sam kot dober gospodar.
(2) Za posamezna dela v gozdu lahko koncesionar v soglasju s koncedentom dobi podizvajalce. Soglasje se izda pod pogojem, da se s takšnim poslovanjem praviloma zagotovi delo lokalnim izvajalcem.
19. člen
(samostojnost koncesionarja)
(1) Koncesionar izvaja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun.
(2) Koncesionar nosi celotno tveganje povpraševanja po lesnih sortimentih in druga tržna tveganja koncesije.
20. člen
(nadzor nad izvajanjem koncesije)
(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije opravlja koncedent, pri čemer ugotavlja, če:
– koncesionar ločeno izkazuje vse poslovne dogodke, ki se nanašajo na predmet koncesije,
– koncesionar izvaja koncesijo v skladu z letnim programom izkoriščanja gozdov,
– koncesionar izvaja dela v skladu s sečno-spravilnimi načrti v skladu s tretjim odstavkom 11. člena te uredbe,
– je tovor označen in razvrščen v dimenzijske in kakovostne razrede v skladu s 14. členom,
– javna dražba poteka v skladu s 16. členom te uredbe,
– koncesionar opravlja dela s podizvajalci v skladu z 18. členom te uredbe.
(2) Pri opravljanju nadzora lahko koncedent kadarkoli zahteva:
– vpogled v tisti del poslovnih listin koncesionarja, ki se nanašajo na izvajanje koncesijske pogodbe,
– vpogled v evidence o izvajanju del v gozdovih, ki so predmet koncesijske pogodbe,
– da se na območju koncesijskih gozdov in gozdnih prometnic, ki vodijo iz njih, raztovorijo kamioni, da bi ugotovil skladnost tovora z odpremnico iz tretjega odstavka 13. člena te uredbe.
(3) Če se koncesionar in koncedent ne moreta sporazumeti o skladnosti tovora z odpremnico iz tretjega odstavka 13. člena te uredbe o njej odloči strokovnjak Biotehniške fakultete, Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, ali Gozdarskega inštituta Slovenije (v nadaljnjem besedilu: strokovnjak).
(4) Strošek strokovnjaka in strošek zastoja proizvodnje zaradi nadzora nosi:
– koncedent, če neskladnost ni bila ugotovljena,
– koncesionar, če je bila ugotovljena neskladnost.
(5) Koncedent je dolžan pregledati poslovne listine in evidence iz prve in druge alinee drugega odstavka tega člena najmanj enkrat letno, skladnost tovora z odpremnico pa je pri posameznem koncesionarju dolžan preveriti najmanj enkrat mesečno, pri čemer mora letno preveriti najmanj 2% odpreme gozdnih lesnih sortimentov pri posameznem koncesionarju.
21. člen
(rok za objavo javnega razpisa za izbiro koncesionarja)
Sklad objavi prvi javni razpis v skladu s to uredbo do 30. junija 2011.
22. člen
(prehodna določba)
Za vprašanja, ki se urejajo z aneksi, sklenjenimi h koncesijskim pogodbam do uveljavitve te uredbe, in z aneksi, sklenjenimi h koncesijskim pogodbam, s katerimi se določi višina koncesijske dajatve za leto 2010, se uporablja Uredba o koncesiji za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 34/96 in 70/00).
23. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve te uredbe prenehata veljati Uredba o koncesiji za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 34/96 in 70/00) in Pravilnik o določitvi normativov za dela v gozdovih (Uradni list RS, št. 11/99 in 44/09), uporabljata pa se za primere iz prejšnjega člena te uredbe.
24. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00715-35/2010
Ljubljana, dne 2. decembra 2010
EVA 2010-2311-0090
Vlada Republike Slovenije
mag. Mitja Gaspari l.r.
Minister