Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE-1)
Razglašam Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 17. decembra 2025.
Št. 003-02-1/2025-440
Ljubljana, dne 25. decembra 2025
O SPODBUJANJU RABE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE (ZSROVE-1)
I. POGLAVJE: SPLOŠNE DOLOČBE
Ta zakon ureja izvajanje politike države in občin na področju rabe obnovljivih virov energije, določa zavezujoči cilj za delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi v Republiki Sloveniji ter ukrepe za doseganje tega cilja in načine njihovega financiranja, ureja potrdila o izvoru energije, podpore za spodbujanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov, mehanizme mednarodnega sodelovanja za doseganje deleža energije iz obnovljivih virov, samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov, uporabo energije iz obnovljivih virov in odvečne toplote v sektorju ogrevanja in hlajenja, sektorju stavb, industrijskem sektorju in sektorju prometa.
(prenos in izvajanje predpisov Evropske unije)
(1) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive Evropske unije:
– Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (prenovitev), (UL L št. 328 z dne 21. 12. 2018, str. 82), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2024/1711 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o spremembi direktiv (EU) 2018/2001 in (EU) 2019/944 glede izboljšanja zasnove trga električne energije v Uniji (UL L št. 2024/1711 z dne 26. 6. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2018/2001/EU),
– Direktiva (EU) 2023/1791 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. septembra 2023 o energetski učinkovitosti in spremembi Uredbe (EU) 2023/955 (prenovitev), (UL L št. 231 z dne 20. 9. 2023, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2024/1788 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o skupnih pravilih notranjega trga plina iz obnovljivih virov, zemeljskega plina in vodika, spremembi Direktive (EU) 2023/1791 in razveljavitvi Direktive 2009/73/ES (prenovitev), (UL L št. 2024/1788 z dne 15. 7. 2024; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2023/1791/EU),
– Direktiva (EU) 2024/1275 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. aprila 2024 o energetski učinkovitosti stavb (prenovitev), (UL L št. 2024/1275 z dne 8. 5. 2024) in
– Direktiva (EU) 2024/1788 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o skupnih pravilih notranjega trga plina iz obnovljivih virov, zemeljskega plina in vodika, spremembi Direktive (EU) 2023/1791 in razveljavitvi Direktive 2009/73/ES (prenovitev), (UL L št. 2024/1788 z dne 15. 7. 2024).
(2) Ta zakon ureja tudi sodelovanje Republike Slovenije v mehanizmu Evropske unije za financiranje energije iz obnovljivih virov za izvajanje Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 328 z dne 21. 12. 2018, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2018/1999/EU).
(3) Ta zakon ureja tudi način izvajanja:
– Uredbe (EU) 2019/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o notranjem trgu električne energije (prenovitev), (UL L št. 158 z dne 14. 6. 2019, str. 54), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2024/1747 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o spremembi uredb (EU) 2019/942 in (EU) 2019/943 glede izboljšanja zasnove trga električne energije v Uniji (UL L št. 2024/1747 z dne 26. 6. 2024; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/943/EU) v delu, ki se nanaša na pogodbe o nakupu električne energije in dvosmerne pogodbe na razliko;
– Uredbe (EU) 2024/1735 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o vzpostavitvi okvira ukrepov za krepitev ekosistema proizvodnje neto ničelnih tehnologij Evrope in spremembi Uredbe (EU) 2018/1724 (UL L št. 2024/1735 z dne 28. 6. 2024) v delu, ki se nanaša na uporabo necenovnih meril pri dražbah za uvajanje obnovljivih virov energije.
(1) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1. »baterija za domačo rabo« pomeni samostojno polnilno baterijo z nazivno močjo več kot 2 kWh, ki je primerna za vgradnjo in uporabo v domačem okolju;
2. »baterija za električna vozila« pomeni baterijo za električna vozila, opredeljeno v 14. točki prvega odstavka 3. člena Uredbe (EU) 2023/1542 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2023 o baterijah in odpadnih baterijah, spremembi Direktive 2008/93/ES in Uredbe (EU) 2019/1020 ter razveljavitvi Direktive 2006/66/ES (UL L št. 191 z dne 28. 7. 2023, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2023/1542/EU);
3. »biomasa« pomeni biološko razgradljive dele proizvodov, odpadkov in ostankov biološkega izvora iz kmetijstva, vključno s snovmi rastlinskega in živalskega izvora, ter iz gozdarstva in z njima povezanih proizvodnih dejavnosti, vključno z ribištvom in akvakulturo, ter biološko razgradljivi deli odpadkov, vključno z industrijskimi in komunalnimi odpadki biološkega izvora;
4. »biomasna goriva« so plinasta in trdna goriva, proizvedena iz biomase;
5. »bioplin« je plinasto gorivo, proizvedeno iz biomase;
6. »brezemisijska stavba« je stavba z zelo visoko energetsko učinkovitostjo, ki ne potrebuje energije ali potrebuje zelo majhno količino energije, proizvaja ničelne emisije ogljika iz fosilnih goriv na kraju samem in ne proizvaja obratovalnih emisij toplogrednih plinov ali proizvaja zelo majhno količino teh emisij;
7. »bruto končna poraba energije« je energija, dobavljena za energetske namene industriji, prometu, gospodinjstvom, storitvenemu sektorju, vključno z javnim sektorjem, kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, električna energija in toplota, ki ju porabi energetska panoga za proizvodnjo električne energije, proizvodnjo toplote in goriva, namenjenega uporabi v prometu, ter izguba električne energije in toplote pri distribuciji in prenosu;
8. »daljinsko hlajenje« je distribucija toplotne energije v obliki ohlajenih tekočin iz centralnih ali decentraliziranih proizvodnih virov po omrežju do več zgradb ali zemljišč za hlajenja prostorov ali procesno hlajenje;
9. »daljinsko ogrevanje« je distribucija toplotne energije v obliki pare ali vroče vode iz centralnih ali decentraliziranih proizvodnih virov po omrežju do več zgradb ali zemljišč za ogrevanje prostorov ali procesno ogrevanje in se ne nanaša na distribucijske sisteme s skupno nazivno močjo priključenih naprav odjemalcev, manjšo od 500 kW;
10. »distribucija toplote« je prenos toplote po distribucijskem sistemu, ki vključuje tudi dobavo končnim odjemalcem;
11. »distributer toplote« je fizična ali pravna oseba, ki izvaja distribucijo toplote po distribucijskem sistemu, razen distribucije toplote po lastniških distribucijskih sistemih, ki so v solasti ali skupni lasti odjemalcev in lahko vključujejo tudi proizvodni vir;
12. »dobava« je prodaja energije, vključno z nadaljnjo prodajo energije, končnim odjemalcem;
13. »dobavitelj energije« je pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost dobave energije;
14. »dobavitelj goriva« je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki izvede sprostitev goriva, goriva iz obnovljivih virov, mešanico obeh, električne energije za uporabo v prometu, goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora ali recikliranega ogljičnega goriva kot trošarinskega izdelka, v skladu z zakonom, ki ureja trošarine, v porabo na območju Republike Slovenije. Če gorivo, gorivo iz obnovljivih virov, mešanica obeh, električna energija, gorivo iz obnovljivih virov nebiološkega izvora ali reciklirano ogljično gorivo ni trošarinski izdelek, se šteje za dobavitelja goriva pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ima v lasti infrastrukturo za ta goriva oziroma prek njega sprošča le-to v porabo na območju Republike Slovenije;
15. »dobropis za e-mobilnost« je dokazilo o električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, ki je bila dokazljivo dobavljena in porabljena v prometu na območju Republike Slovenije v določenem obdobju;
16. »druga tekoča biogoriva« pomeni tekoča biogoriva, ki se uporabljajo za energetske namene, vključno s proizvodnjo električne energije ter energije za ogrevanje in hlajenje, in ki so proizvedena iz biomase; tekoča biogoriva za energetske namene ne vključujejo pogonskih biogoriv, ki so namenjena uporabi v prometu;
17. »dvosmerna pogodba na razliko (CfD)« je pogodbeni dogovor, sklenjen med upravičencem do podpore in centrom za podpore, ki zagotavlja stabilizacijo prihodkov iz tržne dejavnosti, pri katerem je cilj povečanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ali razvoj nizkoogljičnih tehnologij;
18. »električna energija iz obnovljivih virov energije« je električna energija, ki jo proizvedejo proizvodne naprave, ki uporabljajo le obnovljive vire energije, kot tudi del električne energije, ki jo iz obnovljivih virov energije proizvedejo kombinirane proizvodne naprave, ki uporabljajo tudi neobnovljive vire energije, razen električne energije iz črpalnih hidroelektrarn in drugih sistemov za shranjevanje energije;
19. »energija iz obnovljivih virov« je energija iz obnovljivih nefosilnih virov, in sicer vetrna, sončna (sončni toplotni in sončni fotovoltaični viri) in geotermalna energija, energija okolice, energija plimovanja, valovanja in druga energija morja, vodna energija, osmotska energija ter energija iz biomase, deponijskega plina, plina, pridobljenega z napravami za čiščenje odplak, in bioplina;
20. »energija okolice« sta naravna toplotna energija in energija, nakopičena v omejenem prostoru, ki se lahko shranjuje v zunanjem zraku, z izjemo izpušnega zraka, ali v površinski ali odpadni vodi;
21. »finančni instrument« je finančni instrument, opredeljen v 30. točki 2. člena Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (prenovitev), (UL L št. 2024/2509 z dne 26. 9. 2024);
22. »geotermalna energija« je energija, ki je shranjena pod trdnim zemeljskim površjem v obliki toplote;
23. »goriva iz obnovljivih virov« so pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva, biomasna goriva in goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora;
24. »goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora« pomeni tekoča in plinasta goriva, katerih energijska vsebnost izhaja iz obnovljivih virov, ki niso biomasa;
25. »industrijska baterija« pomeni industrijsko baterijo, opredeljeno v 13. točki prvega odstavka 3. člena Uredbe 2023/1542/EU;
26. »inovativna tehnologija za energijo iz obnovljivih virov« pomeni tehnologijo za pridobivanje energije iz obnovljivih virov, ki na vsaj en način izboljšuje primerljivo najsodobnejšo tehnologijo za energijo iz obnovljivih virov ali omogoča izkoriščanje tehnologije za energijo iz obnovljivih virov, ki se še ne trži v celoti, ali vključuje jasno stopnjo tveganja;
27. »končni odjemalec s samooskrbo« je končni odjemalec, ki je imetnik soglasja za priključitev na prevzemno-predajnem mestu, ali druga oseba, ki ima soglasje imetnika soglasja za priključitev za odjem električne energije na prevzemno-predajnem mestu, in ki proizvaja električno energijo iz obnovljivih virov energije za celotno ali delno pokrivanje lastne končne rabe električne energije z napravo za samooskrbo in lahko shranjuje ali prodaja lastno proizvedeno električno energijo iz obnovljivih virov, če navedene dejavnosti za negospodinjske odjemalce s samooskrbo niso osnovne poslovne ali poklicne dejavnosti;
28. »medsebojna izmenjava energije iz obnovljivih virov« (v nadaljnjem besedilu: medsebojna izmenjava) je izmenjava energije iz obnovljivih virov neposredno med udeleženci na trgu, katerih prevzemno-predajna mesta pripadajo istemu članu bilančne sheme, ali posredno prek certificiranega tretjega udeleženca na trgu, kot je agregator; pravica do medsebojne izmenjave ne posega v pravice in obveznosti vpletenih strani, ki jih imajo kot končni odjemalci, proizvajalci, dobavitelji ali agregatorji;
29. »MSP« je mikro, malo ali srednje veliko podjetje, opredeljeno v 2. členu priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (UL L št. 124 z dne 20. 5. 2003, str. 36), (v nadaljnjem besedilu: Priporočilo Komisije o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij);
30. »naprava za samooskrbo« je proizvodna naprava, ki proizvaja električno energijo iz obnovljivih virov energije praviloma za celotno ali delno pokrivanje potreb lastne končne rabe končnega odjemalca s samooskrbo, razen proizvodnih naprav, ki so, ali so bile, vključene v podporno shemo za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji z visokim izkoristkom na podlagi 64.n člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 22/10, 10/12 in 94/12 – ZDoh-2L), 372. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo, 65/20 in 158/20 – ZURE) ali 20. člena Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 121/21, 189/21, 121/22 – ZUOKPOE in 102/24; v nadaljnjem besedilu: ZSROVE);
31. »naprava za sončno energijo« je proizvodna naprava, ki pretvarja energijo sonca v toplotno ali električno energijo, zlasti sončno toplotno in sončno fotovoltaično opremo;
32. »napredna pogonska biogoriva« so pogonska biogoriva, proizvedena iz surovin, določenih v delu A priloge IX Direktive 2018/2001/EU;
33. »objekt za shranjevanje električne energije ali toplote na isti lokaciji« je naprava za shranjevanje energije v kombinaciji s proizvodno napravo, ki sta priključeni na isto točko dostopa do omrežja;
34. »obveznost glede obnovljivih virov energije« je program podpore, ki zahteva od:
a) proizvajalcev energije, da v proizvodnjo vključijo določen delež energije iz obnovljivih virov energije,
b) dobaviteljev energije, da v dobavo vključijo določen delež energije iz obnovljivih virov, ali
c) od porabnikov energije, da v porabo vključijo določen delež energije iz obnovljivih virov, kamor spadajo tudi programi, pri katerih se takšne zahteve lahko izpolnijo z zelenimi certifikati;
35. »odvečna toplota in odvečni hlad« sta neizogibna toplota ali hlad, ki nastaneta kot stranski proizvod v industrijskih obratih ali elektrarnah ali v terciarnem sektorju in ki bi se brez dostopa do sistema daljinskega ogrevanja ali hlajenja neuporabljena odvedla v zrak ali vodo, kadar je ali bo uporabljen proces soproizvodnje ali kadar soproizvodnja ni izvedljiva;
36. »plin iz obnovljivih virov« pomeni bioplin, opredeljen v 5. točki tega odstavka, tudi bioplin, ki je nadgrajen v biometan, in goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, kot so opredeljena v 23. točki tega odstavka;
37. »pogodba o nakupu električne energije iz obnovljivih virov« je dvostranska pogodba o nakupu električne energije iz obnovljivih virov med proizvajalcem in odjemalcem, ki je sklenjena za obdobje najmanj petih let in na podlagi tržnih cen na upoštevnem trgu, brez predpisanih posegov v določanje cen;
38. »pogonska biogoriva« so tekoča goriva za uporabo v prometu, proizvedena iz biomase;
39. »pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva z nizkim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč« so pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, katerih surovine so bile proizvedene v okviru sistemov, ki se z izboljšanimi kmetijskimi praksami in pridelavo poljščin na območjih, ki se pred tem niso uporabljala za gojenje poljščin, izogibajo izpodrivalnemu učinku pogonskih goriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, in ki so bila proizvedena v skladu s trajnostnimi merili za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva;
40. »pokrito parkirišče« je parkirišče s krito konstrukcijo z vsaj tremi parkirnimi mesti za avtomobile, ki ne uporablja energije za zagotavljanje notranjih okoljskih pogojev;
41. »poljščine, ki se uporabljajo za živila in krmo« so poljščine z visoko vsebnostjo škroba, rastline za pridelavo sladkorja ali oljnice, ki se pridelujejo na kmetijskih zemljiščih kot glavne poljščine in ne vključujejo ostankov, odpadkov, lesne celuloze ali vmesnih poljščin, kot so dosevki in pokrovne poljščine, če uporaba takih vmesnih poljščin ne ustvari potrebe po dodatnih zemljiščih;
42. »poljščine z visoko vsebnostjo škroba« so poljščine, večinoma žita (ne glede na to, ali se uporabi le zrnje ali celotna rastlina kot v primeru silažne koruze), gomoljnice in korenovke (kot so krompir, topinambur, sladki krompir, maniok in jam) ter stebelne gomoljnice (kot sta kolokazija in malanga);
43. »potrdilo o izvoru« je javna listina v elektronski obliki, ki končnemu odjemalcu dokazuje, iz katerega vira, kako in v katerem obdobju je proizvedena v njem določena količina energije;
44. »prenova proizvodne naprave« je obnova naprave, ki proizvaja energijo iz obnovljivih virov, zlasti popolna ali delna zamenjava naprav ali sistemov in obratovalne opreme za spremembo zmogljivosti ali povečanje učinkovitosti ali zmogljivosti te proizvodne naprave;
45. »preostala mešanica energijskih virov« je skupna letna mešanica energijskih virov v Republiki Sloveniji, ki ne vključuje deleža, ki ga krijejo preklicana potrdila o izvoru;
46. »priključitev« je fizična priključitev ali priklop na energetsko omrežje pod pogoji, opredeljenimi s tem zakonom in predpisi, ki urejajo priključitev na predmetna energetska omrežja;
47. »program podpore« je vsak instrument, program ali mehanizem, ki ga uporabi država članica ali skupina držav članic in spodbuja uporabo energije iz obnovljivih virov z zniževanjem stroškov te energije, zvišanjem cene, po kateri se lahko prodaja, ali povečanjem količine nabavljene energije na podlagi obveznosti glede obnovljive energije ali drugače, kamor med drugim spadajo finančni instrumenti, naložbena pomoč, davčne oprostitve ali olajšave, vračilo davkov, programi podpore, ki zavezujejo k uporabi obnovljive energije, vključno s programi, ki uporabljajo zelene certifikate, in neposredni programi zaščite cen, vključno s tarifami za dovajanje energije in spremenljivimi ali fiksnimi plačili premij;
48. »proizvodna naprava« je sklop opreme in napeljav, ki obnovljive vire energije pretvarjajo v električno energijo, toploto za ogrevanje in hlajenje ali v goriva iz obnovljivih virov, in lahko samostojno obratuje;
49. »reciklirana ogljična goriva« so tekoča in plinasta goriva, ki se proizvajajo iz tokov tekočih ali trdnih odpadkov neobnovljivega izvora, ki niso primerni za snovno predelavo v skladu s 4. členom Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L št. 312 z dne 22. 11. 2008, str. 3), zadnjič spremenjeni z Direktivo (EU) 2025/1892 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. septembra 2025 o spremembi Direktive 2008/98/ES o odpadkih (UL L 2025/1892 z dne 26. 9. 2025), ali iz plina iz predelave odpadkov in izpušnega plina neobnovljivega izvora, ki nastajata kot neizogibna in nenamerna posledica proizvodnega procesa v industrijskih obratih;
50. »skupnost na področju energije iz obnovljivih virov« je pravna oseba,
a) ki temelji na odprti in prostovoljni udeležbi, je samostojna in jo dejansko nadzorujejo družbeniki ali člani, ki so v bližini projektov na področju energije iz obnovljivih virov, ki jih ima ta pravna oseba v lasti in jih razvija;
b) katere družbeniki ali člani so občine, pravne ali fizične osebe, razen pravnih oseb, ki opravljajo gospodarsko dejavnost in niso MSP;
c) jo sestavljajo vsaj tri različne pravne ali fizične osebe;
č) katere glavni cilj je zagotoviti okoljske, gospodarske in socialne skupnostne koristi za svoje družbenike ali člane ali lokalna območja, v katerih deluje, in ne toliko finančne dobičke;
51. »skupnostna samooskrba« je proizvajanje električne energije iz obnovljivih virov energije za celotno ali delno pokrivanje potreb vsaj dveh končnih odjemalcev, povezanih v skupnostno samooskrbo, z eno ali več napravami za samooskrbo;
52. »soproizvodnja z visokim izkoristkom« je postopek sočasne proizvodnje toplote in električne ali mehanske energije, ki izpolnjuje merila glede izkoristkov in prihrankov primarne energije iz priloge II Direktive 2023/1791/EU;
53. »stanje staranja« pomeni stanje, opredeljeno v 28. točki prvega odstavka 3. člena Uredbe 2023/1542/EU;
54. »stanje napolnjenosti« pomeni stanje napolnjenosti, opredeljeno v 27. točki prvega odstavka 3. člena Uredbe 2023/1542/EU;
55. »toplota« je toplota v obliki pare, vroče vode, tople vode ali ohlajenih tekočin;
56. »toplotna črpalka« je naprava ali sistem, ki iz okolja odvzema toploto pri nižji temperaturi in jo pri višji temperaturi oddaja;
57. »vrednost delovne moči« pomeni dinamične informacije v sistemu upravljanja baterije, ki predpisujejo nastavitve električne energije, pri katerih naj bi baterija optimalno delovala med polnjenjem ali praznjenjem, tako da sta njeno stanje staranja in operativna uporaba optimizirana.
(2) Drugi izrazi s področja energetike, ki niso opredeljeni s tem zakonom, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja energetike.
(3) Drugi izrazi s področja alternativnih goriv, ki niso opredeljeni s tem zakonom, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi, ki urejajo alternativna goriva.
(4) Izrazi s področja graditve objektov, ki niso opredeljeni s tem zakonom, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja graditve objektov.
(5) Izrazi s področja večstanovanjskih stavb, ki niso opredeljeni s tem zakonom, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi, ki urejajo večstanovanjske stavbe.
(6) Izrazi s področja varstva okolja, ki niso opredeljeni s tem zakonom, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja varstva okolja.
(določitev zavezujočega cilja)
(1) Delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije v Republiki Sloveniji je določen v višini 33 % za leto 2030.
(2) Delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije v Republiki Sloveniji ne sme biti manjši od izhodiščnega deleža 25 %.
(3) Proizvodnja električne energije, plina in toplote iz obnovljivih virov energije ter gradnja in prevzem objektov in zemljišč, ki so zanjo potrebni, so v javno korist.
(4) Republika Slovenija si z ukrepi v Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (v nadaljnjem besedilu: NEPN) prizadeva, da do leta 2030 inovativno tehnologijo za energijo iz obnovljivih virov uporablja vsaj v 5 % novonameščenih zmogljivosti za energijo iz obnovljivih virov.
(5) Cilji iz prvega odstavka tega člena se obravnavajo kot del širše podnebne politike Republike Slovenije, vključno z dolgoročno strategijo razogljičenja in ciljem doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2050.
(izračun deleža energije iz obnovljivih virov)
(1) Bruto končna poraba energije iz obnovljivih virov se izračuna kot vsota:
– bruto končne porabe električne energije iz obnovljivih virov,
– bruto končne porabe energije iz obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja ter
– končne porabe energije iz obnovljivih virov v prometnem sektorju.
(2) Plin in električna energija iz obnovljivih virov energije se za namene izračuna deleža bruto končne porabe energije ter končne porabe energije iz obnovljivih virov iz prve, druge in tretje alineje prejšnjega odstavka upoštevata le enkrat.
(3) Energija, proizvedena iz goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izbora, se upošteva v sektorju, v katerem se porabi.
(4) Ne glede na v prejšnji odstavek se lahko Republika Slovenija dogovori z drugo oziroma drugimi državami članicami Evropske unije, da se gorivo iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, porabljeno v eni državi članici, v celoti ali delno upošteva pri deležu bruto končne porabe energije iz obnovljivih virov v državi članici, v kateri so ta goriva proizvedena. Republika Slovenija o sklenjenih sporazumih obvesti Evropsko komisijo, vključno s količino goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, ki jo je Republika Slovenija upoštevala pri svojem deležu bruto končne porabe energije iz obnovljivih virov ter datumu začetka izvajanja sporazuma.
(5) Za namene prve alineje prvega odstavka tega člena se bruto končna poraba električne energije iz obnovljivih virov izračuna kot količina električne energije, proizvedene v Republiki Sloveniji iz obnovljivih virov, pri čemer so vključene proizvodnja električne energije pri končnih odjemalcih s samooskrbo in v skupnostih na področju energije iz obnovljivih virov ter električna energija iz goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, razen proizvodnje električne energije v akumulacijskih prečrpovalnih napravah iz vode, ki je bila najprej prečrpana navzgor, in električna energija, ki se uporablja za proizvodnjo goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora.
(6) Za namene druge alineje prvega odstavka tega člena se bruto končna poraba energije iz obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja izračuna kot količina energije za daljinsko ogrevanje in hlajenje, proizvedene v Republiki Sloveniji iz obnovljivih virov, k čemur se doda poraba druge energije iz obnovljivih virov v industriji, gospodinjstvih, storitvenem sektorju, kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, ter za ogrevanje, hlajenje in rabo energije v industrijskih procesih.
(7) Za namene tretje alineje prvega odstavka tega člena se končna poraba energije iz obnovljivih virov v prometnem sektorju izračuna kot vsota vseh pogonskih biogoriv, bioplinov in goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, porabljenih v prometnem sektorju. To vključuje goriva iz obnovljivih virov, dobavljena mednarodnim pomorskim skladiščem.
(8) Delež energije iz obnovljivih virov se izračuna kot bruto končna poraba energije iz obnovljivih virov, deljena z bruto končno porabo energije iz vseh virov energije, izraženo v odstotkih. Pri izračunu deleža energije iz obnovljivih virov se uporabljajo metodologija in opredelitve izrazov, opredeljene v Uredbi (ES) št. 1099/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o statistiki energetike (UL L št. 304 z dne 14. 11. 2008, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2024/264 z dne 17. januarja 2024 o spremembi Uredbe (ES) št. 1099/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki energetike glede izvedbe posodobitev letnih, mesečnih in kratkoročnih mesečnih statistik energetike (UL L št. 2024/264 z dne 18. 1. 2024).
(9) Ministrica ali minister, pristojen za energijo (v nadaljnjem besedilu: minister), podrobneje predpiše način izračuna bruto končne porabe energije iz obnovljivih virov, pri čemer upošteva tudi določbe delegiranih aktov Evropske komisije, izdanih na podlagi 35. člena Direktive 2018/2001/EU.
II. POGLAVJE: POTRJEVANJE ENERGIJE IZ OBNOVLJIVIH VIROV
1. ODDELEK: DEKLARACIJA ZA NAPRAVO
(1) Deklaracija za napravo (v nadaljnjem besedilu: deklaracija) je odločba, ki jo izda Agencija za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija) proizvajalcu, ki je lastnik ali upravljavec naprave, za posamezno napravo za proizvodnjo energije ali energenta za končno porabo. Z njo se potrjuje, da naprava izpolnjuje pogoje in zahteve v zvezi z vrsto naprave za proizvodnjo energije, namestitvijo predpisane merilne opreme, uporabljenim energetskim virom in doseganjem zahtevanih izkoristkov ter izbranim režimom obratovanja.
(2) Agencija na zahtevo proizvajalca energije z odločbo v upravnem postopku izda deklaracijo za napravo, če ta izpolnjuje predpisane pogoje. Postopek pridobitve deklaracije se prednostno izvede za naprave, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Deklaracija se izda za določen čas.
(3) Deklaracija se izda za napravo:
– za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije,
– za proizvodnjo električne energije iz neobnovljivih virov energije,
– za soproizvodnjo z visokim izkoristkom,
– za proizvodnjo plinastih goriv iz obnovljivih virov energije,
– za proizvodnjo toplote za ogrevanje in hlajenje iz obnovljivih virov energije za naprave, večje od 50 kW,
– za uporabo odvečne toplote v sistemih daljinskega ogrevanja,
– za proizvodnjo pogonskih tekočih in plinastih biogoriv,
– za proizvodnjo goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, kot je vodik,
– za vodikovo proizvodno napravo iz neobnovljivih virov energije.
(4) Za posamezno napravo se lahko izda le ena deklaracija ne glede na število različnih vrst vhodnega energenta ali energije in število vrst proizvedenega energenta ali energije.
(5) Za napravo, ki proizvaja električno energijo v soproizvodnji z visokim izkoristkom iz obnovljivih virov energije, se izda deklaracija za napravo iz obnovljivih virov energije pod pogojem, da je zagotovljeno izpolnjevanje pogojev za soproizvodnjo z visokim izkoristkom.
(6) Za individualne in skupnostne naprave za samooskrbo z močjo manj kot 50 kW se deklaracija ne izda, tehnične podatke za pridobitev potrdila o izvoru iz 9. člena tega zakona pa za te naprave zagotovi distribucijski operater.
(7) Pooblaščene osebe agencije nadzirajo imetnike deklaracij ter izpolnjevanje pogojev in zahtev iz deklaracije.
(8) Proizvajalec mora obveščati agencijo o vseh spremembah naprave, ki lahko vplivajo na veljavnost deklaracije.
(9) Agencija po uradni dolžnosti spremeni deklaracijo, če je obveščena o spremembah na napravi oziroma v zvezi z napravo, ki vplivajo na pogoje in zahteve iz veljavne deklaracije.
(10) Agencija po uradni dolžnosti z odločbo odvzame deklaracijo, če:
– je bila naprava spremenjena tako, da ne izpolnjuje več pogojev in zahtev iz veljavne deklaracije;
– naprava ne obratuje, razen za čas trajanja krajših vzdrževalnih del, ali
– proizvajalec na zahtevo agencije ne da podatkov, potrebnih za preverjanje pogojev in zahtev iz deklaracije.
(1) Agencija vodi elektronski register deklaracij za naprave (v nadaljnjem besedilu: register deklaracij), v katerem se vodijo podatki o napravah z veljavno deklaracijo in proizvajalcih, ki so imetniki deklaracij. V registru deklaracij se vodijo naslednji osebni podatki proizvajalca, ki je imetnik deklaracij:
– ime in priimek,
– davčna številka,
– stalno prebivališče,
– naslov elektronske pošte in telefon.
(2) Namen obdelave osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka je izvajanje nalog agencije v zvezi z vodenjem evidence o napravah z veljavno deklaracijo, omogočanjem preglednosti sistema, preverjanjem skladnosti naprav z veljavnimi zahtevami in zagotavljanjem povezljivosti z drugimi registri. Podatki iz registra so javni, razen osebnih podatkov fizičnih oseb. Osebni podatki se hranijo za čas trajanja veljavnosti deklaracije, nato pa še največ pet let po njenem prenehanju.
(3) Podatke o proizvajalcih in napravah z veljavno deklaracijo agencija po uradni dolžnosti vpiše v register deklaracij.
(4) Agencija omogoči elektronsko povezljivost registra deklaracij z registrom potrdil o izvoru. Izmenjava podatkov poteka v strojno berljivi strukturirani elektronski obliki.
(1) Minister predpiše tehnične pogoje in specifikacije, vključno s pogoji za meritve, registracijo in sporočanje merilnih rezultatov, ki jih morajo izpolnjevati posamezne vrste naprav iz tretjega in šestega odstavka 6. člena tega zakona. Če obstajajo harmonizirani ali evropski standardi, vključno s tehničnimi referenčnimi sistemi, ki jih vzpostavijo evropske organizacije za standardizacijo, se tehnični pogoji in specifikacije določijo na podlagi navedenih standardov. Upoštevajo se harmonizirani standardi, katerih sklici so bili objavljeni v Uradnem listu Evropske unije v podporo evropskemu pravu, vključno z Uredbo 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2017 o vzpostavitvi okvira za označevanje z energijskimi nalepkami in razveljavitvi Direktive 2010/30/EU (UL L št. 198 z dne 28. 7. 2017, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo (EU) 2020/740 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 2020 o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge parametre, spremembi Uredbe (EU) 2017/1369 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1222/2009 (UL L št. 177 z dne 5. 6. 2020, str. 1) in z Direktivo 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (prenovitev), (UL L št. 285 z dne 31. 10. 2009, str. 10), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L št. 315 z dne 14. 11. 2012, str. 1). Če teh standardov ni, se uporabijo drugi harmonizirani standardi in evropski standardi. Tehnični pogoji in specifikacije ne določajo, kdaj je treba naprave in sisteme certificirati.
(2) Tehnični pogoji in specifikacije iz prejšnjega odstavka morajo biti v skladu s trajnostnimi merili ter pogoji uporabe načela kaskadne uporabe biomase in hierarhije ravnanja z odpadki, opredeljenimi v 92. in 93. členu tega zakona.
(3) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) predpiše vsebino vloge za pridobitev deklaracije, podrobneje uredi izdajanje deklaracije, izmenjavo podatkov, trajanje veljavnosti deklaracij glede na vrsto oziroma tehnologijo naprave za proizvodnjo energije, prijavo sprememb podatkov iz deklaracije ter vsebino in vodenje registra deklaracij.
2. ODDELEK: POTRDILA O IZVORU
(1) Potrdilo o izvoru je dokument v elektronski obliki, ki proizvajalcem in dobaviteljem omogoča, da dokažejo, iz katerega energetskega vira, v kateri napravi in kako je proizvedena energija ali energent, ki so ga proizvedli oziroma dobavili. Potrdilo o izvoru lahko proizvajalec pridobi za energijo ali energent, proizveden v napravi, ki ima veljavno deklaracijo, in v napravi iz šestega odstavka 6. člena tega zakona.
(2) Potrdilo o izvoru izda center za podpore na zahtevo proizvajalca energije, ki je imetnik deklaracije za napravo iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona oziroma lastnik naprave za samooskrbo iz šestega odstavka 6. člena tega zakona. Potrdila o izvoru se lahko izdajo tudi avtomatizirano, če so za posamezne tipe proizvodnih naprav na voljo vsi potrebni in nedvoumni podatki, ki omogočajo zanesljivo obdelavo brez potrebe po dodatni presoji. Način, postopek in tipi naprav, za katere se potrdila o izvoru izdajajo avtomatizirano, se določijo v pravilih za delovanje centra za podpore iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona. Potrdilo o izvoru se izda, prenese in razveljavi v elektronski obliki v skladu s standardom SIST EN 16325 ter je natančno, zanesljivo in zaščiteno pred goljufijami. Tako potrdilo velja za javno listino.
(3) Potrdilo o izvoru je izdano proizvajalcu z vpisom potrdila na račun tega proizvajalca v registru potrdil o izvoru. Potrdilo o izvoru se lahko prenese s prenosom na račun novega imetnika v registru potrdil o izvoru ali z elektronskim izvozom potrdil na imetnika v tujini.
(4) Če center za podpore zavrne zahtevo za izdajo potrdila o izvoru, mora o tem izdati odločbo.
(5) Centru za podpore podatke v zvezi s proizvedeno energijo, za katero center za podpore izdaja potrdila o izvoru, sporočajo naslednji subjekti:
– elektrooperater sistema, na katerega je priključena naprava za proizvodnjo električne energije, za katero se izdaja potrdilo o izvoru;
– proizvajalec plinastih goriv iz obnovljivih virov energije in vodika za prodajo;
– operater sistema, na katerega je priključena naprava za proizvodnjo plina in goriv iz obnovljivih virov energije ter vodika, za katere se izdaja potrdilo o izvoru;
– distributer toplote, na katerega omrežje je priključena naprava za proizvodnjo energije za ogrevanje ali hlajenje iz obnovljivih virov;
– druga oseba, ki ima podatek, ki ga potrebuje center za podpore.
(6) Za izdajo potrdila o izvoru za napravo iz šestega odstavka 6. člena tega zakona lahko center za podpore iz Centralnega elektroenergetskega portala Slovenije pridobi podatke o instalirani moči proizvodnje, lastniku merilnega mesta in stanju merilnega mesta.
(7) Pooblaščene osebe centra za podpore nadzirajo imetnike potrdil o izvoru ter izpolnjevanje predpisanih pogojev in zahtev glede potrdil o izvoru. Pooblaščene osebe agencije izvajajo nadzor nad izvajanjem izdajanja in upravljanja potrdil o izvoru.
(8) Potrdilo o izvoru energije je standardne velikosti 1 MWh. Standardna velikost se lahko deli na manjše dele pod pogojem, da so ti deli večkratnik 1 Wh. Za vsako enoto proizvedene energije iz posamezne naprave za proizvodnjo energije je mogoče izdati največ eno potrdilo o izvoru.
(9) Posamezno potrdilo o izvoru je za dokazovanje izvora energije veljavno za transakcije 12 mesecev od zadnjega dneva proizvodnje takšne enote energije, za katero je bilo potrdilo izdano, razveljavi pa se lahko najpozneje v 18 mesecih od zadnjega dneva proizvodnje enote energije, za katero je bilo potrdilo izdano. Potrdila o izvoru, ki niso razveljavljena v roku iz prejšnjega stavka, prenehajo veljati in se upoštevajo pri izračunu preostale mešanice energetskih virov. Dobavitelji morajo potrdila o izvoru, ki jih imajo na računu, razveljaviti najpozneje šest mesecev po preteku njihove veljavnosti.
(10) Količina energije iz posameznega vira, ki ustreza potrdilom o izvoru in jo dobavitelj energije prenese na tretjo stranko, se odšteje od deleža posameznega vira energije v njegovem naboru energetskih virov za obveščanje končnih odjemalcev o deležu posameznega vira energije oziroma prispevka posameznega vira energije k skupni sestavi goriv, ki jih je dobavitelj izkoristil v predhodnem letu. Enako velja za navedbo sklicevanja na referenčne vire, kot so spletne strani, na katerih so javnosti na voljo podatki o vplivih na okolje, ki so izraženi vsaj z emisijami toplogrednih plinov kot rezultatom proizvodnje energije iz skupne sestave goriv, ki jih je dobavitelj izkoristil v predhodnem letu.
(11) Kadar se plin dobavlja iz omrežja za vodik ali plin, vključno s plinastimi gorivi iz obnovljivih virov nebiološkega izvora in biometanom, mora dobavitelj za dokazovanje deleža ali količine energije iz obnovljivih virov v mešanici energijskih virov uporabiti potrdila o izvoru, razen za delež mešanice energijskih virov, ki ustreza morebitnim nedokumentiranim komercialnim ponudbam in za katerega lahko dobavitelj uporabi preostalo mešanico energijskih virov. Kadar odjemalec porablja plin iz omrežja za vodik ali plin, vključno z gorivi iz obnovljivih virov nebiološkega izvora in biometanom, kot je razvidno iz komercialne ponudbe njegovega dobavitelja, se za vsako porabo plina izdana potrdila o izvoru razveljavijo v količini, ki ustreza podatkom o deležu teh plinov v omrežju.
(12) Podatke o potrdilih o izvoru za plin center za podpore posreduje upravljavcu virtualne točke za plin. Upravljavec virtualne točke za plin omogoča pregledno izvajanje transakcij s potrdili o izvoru za plin, pri čemer se te transakcije v okviru upravljanja virtualne točke obravnavajo kot transakcije s plinom. O izvedenih transakcijah upravljavec virtualne točke redno obvešča center za podpore za potrebe registra potrdil o izvoru.
(13) Potrdila o izvoru se ne uporabljajo za izračunavanje bruto končne porabe energije iz obnovljivih virov in dokazovanje doseganja ciljev iz 4. člena tega zakona. Prenosi potrdil o izvoru, ki jih dobavitelji izvedejo ločeno ali skupaj s fizičnim prenosom energije, ne vplivajo na odločanje Republike Slovenije, da za doseganje svojih ciljev za obnovljivo energijo uporabi statistične prenose, sodeluje z drugimi državami v skupnih projektih ali oblikuje skupne programe podpor obnovljivim virom energije za izpolnjevanje ciljev, ali na izračun končne bruto porabe energije iz obnovljivih virov.
(14) Vlada z uredbo podrobneje uredi pogoje, način in postopek izdaje potrdil o izvoru, transakcije s potrdili o izvoru, podrobneje določi najdaljše trajanje veljavnosti potrdila in načine prenehanja veljavnosti potrdil ter podrobneje določi nadzor nad potrdili, vrste podatkov, zavezance za sporočanje in sporočanje podatkov iz petega odstavka tega člena.
(vsebina potrdila o izvoru)
(1) Potrdilo o izvoru mora vsebovati najmanj podatke o:
a) tem, ali se potrdilo nanaša na električno energijo, plin, goriva ali toploto za ogrevanje ali hlajenje ali odvečno toploto;
b) energetskem viru, iz katerega je bila energija proizvedena, ter dnevu začetka in konca njene proizvodnje, ki se lahko opredeli tudi:
– v skladu z bilančnim obračunskim intervalom, ki velja za predmetno omrežje, v katero se prevzema plin iz obnovljivih virov, vključno z gorivi iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, ali toploto za ogrevanje in hlajenje iz obnovljivih virov;
– v skladu z bilančnim obračunskim intervalom, opredeljenim v 15. točki 2. člena Uredbe 2019/943/EU v primeru električne energije iz obnovljivih virov;
c) identiteti, lokaciji, vrsti in zmogljivosti naprave, v kateri je bila energija proizvedena;
č) tem, v kolikšni meri je naprava prejemala podporo za naložbe in v kolikšni meri je imela enota energije koristi od programov podpore ter vrste programa podpore;
d) dnevu začetka obratovanja naprave in
e) dnevu in državi izdaje potrdila ter enotni identifikacijski številki potrdila.
(2) Potrdilo o izvoru električne energije in potrdilo o izvoru toplote, kadar gre za soproizvodnjo z visokim izkoristkom, mora poleg podatkov iz prejšnjega odstavka vsebovati še:
a) toplotno in električno zmogljivost proizvodne naprave, v kateri je bila električna energija proizvedena;
b) spodnjo kurilno vrednost goriva, iz katerega je bila električna energija proizvedena, uporabo toplote, proizvedene skupaj z električno energijo, in natančno navedbo dnevov in krajev proizvodnje;
c) podrobno navedbo količine električne energije in toplote, proizvedene v soproizvodnji z visokim izkoristkom;
č) podrobno navedbo prihrankov primarne energije;
d) nazivni električni in toplotni izkoristek naprave za soproizvodnjo;
e) podatek, ali je obrat pridobil spodbudo za naložbo in ali je proizvedena energija prejela podporo ter vrsto in višino podpore, če je bila izplačana do izdaje potrdila o izvoru.
(3) Potrdilo o izvoru toplote za ogrevanje in hlajenje iz obnovljivih virov energije in odvečne toplote mora poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena vsebovati še podatke o sistemu daljinskega ogrevanja in hlajenja, v katerega se dobavlja toplota.
(4) Proizvodni napravi, ki proizvaja električno energijo v soproizvodnji z visokim izkoristkom iz obnovljivih virov energije in ki ima deklaracijo za proizvodno napravo iz obnovljivih virov energije v skladu s tretjim odstavkom 6. člena tega zakona, se za proizvedeno električno energijo izda potrdilo o izvoru električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, na katerem so navedeni tudi podatki iz drugega odstavka tega člena.
(5) Vlada lahko v uredbi iz štirinajstega odstavka prejšnjega člena predpiše tudi druge podatke, ki jih mora vsebovati potrdilo o izvoru, če je tako opredeljeno v mednarodnih standardih, vrsto podatkov, ki jih morajo za pridobitev potrdila o izvoru zagotavljati proizvajalci, in način uporabe potrdil o izvoru.
(potrdila o izvoru, izdana v drugih državah)
(1) Potrdilo o izvoru, ki ga izda pristojni izdajatelj v drugi državi članici Evropske unije na način in pod pogoji iz Direktive 2018/2001/EU in Direktive 2012/27/EU, ima v Republiki Sloveniji enako dokazno moč o podatkih iz prvega, drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena kot potrdila o izvoru, ki jih izda center za podpore. V Republiki Sloveniji se potrdila o izvoru, ki jih izda druga država članica, priznavajo izključno za dokazovanje deleža oziroma količine energije iz obnovljivih virov v naboru energetskih virov lastnika potrdil o izvoru.
(2) Center za podpore z odločbo zavrne priznanje potrdila o izvoru, če upravičeno dvomi o točnosti, zanesljivosti ali verodostojnosti potrdila. Zavrnitev priznanja potrdila o izvoru kot dokaza mora temeljiti na objektivnih, preglednih in neizključujočih merilih. Center za podpore Evropsko komisijo obvesti o zavrnitvi potrdila o izvoru z utemeljitvijo zavrnitve.
(3) V primeru, ko center za podpore zavrne priznanje potrdila o izvoru, ki ga je izdal pristojni izdajatelj v drugi državi članici Evropske unije, mora na zahtevo Evropske komisije priznati potrdilo o izvoru in odpraviti odločbo, s katero je zavrnil priznanje.
(4) Potrdilo o izvoru, ki ga izda tretja država, se v Republiki Sloveniji ne prizna, razen če ima Evropska unija s tretjo državo sklenjen sporazum o vzajemnem priznavanju potrdil o izvoru, izdanih v Evropski uniji, združljiv sistem potrdil o izvoru, vzpostavljen v navedeni tretji državi, in v primeru neposrednega uvoza ali izvoza energije.
(5) Center za podpore sodeluje z drugimi izdajatelji oziroma združenji izdajateljev potrdil o izvoru, če to zmanjša ovire pri dostopu do drugih trgov.
(6) Potrdilo o izvoru, izdano v drugi članici Evropske unije ali tretji državi, s katero ima Evropska unija sklenjen sporazum o vzajemnem priznavanju potrdil o izvoru, je lahko preneseno v elektronski obliki preko združljivega sistema potrdil o izvoru.
(register potrdil o izvoru)
(1) Center za podpore vodi elektronski register potrdil o izvoru, zagotavlja tehnično upravljanje in vzdrževanje registra potrdil o izvoru in v ta namen zagotovi povezljivost z drugimi registri. Izmenjava podatkov poteka v strojno berljivi strukturirani elektronski obliki.
(2) Register iz prejšnjega odstavka mora vsebovati najmanj podatke o:
a) proizvedeni energiji po posameznih napravah za proizvodnjo energije iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona;
b) potrdilih o izvoru, ki jih ima posamezni imetnik, vključno s podatkom o državi, v kateri je bilo posamezno potrdilo izdano;
c) vseh prenosih posameznega potrdila o izvoru;
č) preklicu ali drugem načinu prenehanja veljavnosti posameznega potrdila o izvoru;
d) uporabi potrdil o izvoru za dokazovanje, da je bila določena količina energije proizvedena v soproizvodnji z visokim izkoristkom ali iz obnovljivih virov ali iz neobnovljivih virov (razveljavitev potrdila), z vsemi podatki o razveljavljenem potrdilu in podatki o lastniku razveljavljenega potrdila;
e) potrdilih o izvoru, ki so bila izvožena iz Republike Slovenije in uvožena v Republiko Slovenijo.
(3) Če je imetnik potrdila fizična oseba, se v registru potrdil vodijo tudi naslednji osebni podatki imetnika:
– ime in priimek,
– davčna številka,
– stalno prebivališče,
– naslov elektronske pošte in telefon.
(4) Namen obdelave osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka je izvajanje nalog centra za podpore v zvezi z vodenjem evidence o potrdilih o izvoru, upravljanjem transakcij s potrdili, preverjanjem upravičenosti do razveljavitve in prenosa potrdil, zagotavljanjem transparentnosti trga z energijo ter povezljivostjo z drugimi združljivimi sistemi in registri. Osebni podatki se hranijo za čas, ko je oseba imetnik potrdila o izvoru, in še pet let po prenehanju te vloge oziroma zadnje transakcije.
(5) Del registra potrdil o izvoru je tudi račun v registru, v katerega so vneseni podatki o posameznem imetniku potrdil o izvoru in podatki o vseh potrdilih o izvoru, s katerimi je imetnik opravljal prenose, razveljavitve ali preklice, ki se štejejo za transakcije. Račun proizvajalca se lahko odpre le za proizvajalca energije, ki ima za napravo za proizvodnjo energije veljavno deklaracijo, račun trgovca pa tudi za vsako drugo osebo, ki pridobi ali opravlja transakcije s potrdili o izvoru.
(6) Posamezni imetnik računa ima vpogled le v podatke, ki so v njegovem računu ali računih.
(7) Center za podpore s splošnim aktom podrobneje določi način in pravila za vodenje registra potrdil o izvoru, pogoje za odprtje računa v registru, vodenje računa in zaprtje računa v registru ter način in obliko sporočanja upravičencev do potrdil o izvoru.
(avkcije potrdil o izvoru)
(1) Zaradi zagotavljanja transparentnosti, nediskriminatornega dostopa in učinkovite rabe potrdil o izvoru se potrdila o izvoru, ki so bila prenesena na center za podpore, lahko prodajo ali dodelijo na javni avkciji.
(2) Avkcije izvaja center za podpore samostojno ali v sodelovanju z energetsko borzo ob izpolnjevanju tehničnih in ekonomskih pogojev.
(3) Postopek izvedbe avkcije, roki, pravila sodelovanja, morebitne omejitve ter pogoji plačila se podrobneje uredijo s pravili za izvedbo avkcije, ki jih izda center za podpore.
(4) Center za podpore na svoji spletni strani objavi pogoje in postopek izvedbe avkcije najmanj 30 dni pred izvedbo avkcije, o izvedbi avkcije pa obvesti tudi zainteresirano javnost.
(1) Za financiranje stroškov, povezanih z izdajo, vodenjem in upravljanjem potrdil o izvoru ter z drugimi nalogami, opredeljenimi v tem zakonu, imetniki oziroma uporabniki, ki so vpisani v register potrdil o izvoru, plačajo letno pristojbino.
(2) Letna pristojbina se določi za posamezno napravo za proizvodnjo energije, vpisano v register potrdil o izvoru, in se obračuna na podlagi:
– stroškov vodenja računa v registru,
– nazivne moči naprave,
– količine izdanih potrdil o izvoru oziroma količine energije, za katero so bila potrdila izdana v preteklem koledarskem letu.
(3) Pri določitvi višine pristojbine se upošteva načelo sorazmernosti. Letna pristojbina se določa tako, da manjše proizvodne naprave prispevajo manj, večje naprave pa sorazmerno več.
(4) Če uporabnik kljub opozorilu zapadle obveznosti ne poravna v dodatnem roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni, se naprava začasno izbriše iz registra.
(5) Podrobnejša merila glede zavezancev, višine pristojbine, razredov naprav glede na moč naprave, rokov in načina plačila se določijo z aktom, ki ga izda center za podpore, v soglasju z ministrom, pristojnim za energijo.
III. POGLAVJE: PODPORE ZA SPODBUJANJE PROIZVODNJE ENERGIJE IZ OBNOVLJIVIH VIROV IN ZA SHRANJEVANJE ENERGIJE
1. ODDELEK: ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV ZA PODPORE IN NALOGE CENTRA ZA PODPORE
(1) Rabo obnovljivih virov energije spodbuja država s programi izobraževanja, obveščanja in ozaveščanja javnosti, pripravo predpisov, finančnimi spodbudami in drugimi programi podpore.
(2) Raba obnovljivih virov energije se spodbuja z namenom povečanja količine in deleža obnovljivih virov energije, povečanja zanesljivosti oskrbe z energijo, prispevanja k blaženju podnebnih sprememb in doseganju podnebne nevtralnosti, zmanjšanja uvozne odvisnosti pri oskrbi z energijo in zaradi drugih energetskih razlogov, ki so opredeljeni v strateških dokumentih in akcijskih načrtih.
(3) Ukrepi in mehanizmi za spodbujanje večje proizvodnje energije iz obnovljivih virov so podrobno opredeljeni v dolgoročnem časovnem načrtu sredstev za podpore iz 20. člena tega zakona in v dokumentih dolgoročnega načrtovanja energetske politike, akcijskih načrtih, strategijah in programih.
(1) Sredstva za podpore so namenska sredstva, ki se oblikujejo v skladu s tem zakonom in so namenjena le za zagotavljanje podpor ter druge namene, opredeljene s tem zakonom.
(2) Sredstva za podpore upravlja center za podpore iz 19. člena tega zakona. Upravljanje namenskih sredstev za podpore vključuje izvajanje vseh aktivnosti, ki so potrebne za pridobivanje sredstev v skladu s tretjim odstavkom tega člena in smotrno porabo teh sredstev za namene iz četrtega odstavka tega člena.
(3) Sredstva za podpore se zagotavljajo na enotnem računu s:
a) prispevkom za spodbujanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov;
b) proračunskimi viri, če se za podpiranje energije iz obnovljivih virov energije oblikujejo posebna namenska proračunska postavka in določijo namenski proračunski prihodki;
c) sredstvi, pridobljenimi iz statističnih prenosov v skladu z 51. členom tega zakona;
č) sredstvi, pripadajočimi Republiki Sloveniji zaradi sodelovanja v vlogi gostiteljice projektov v mehanizmu Evropske unije iz drugega odstavka 57. člena tega zakona;
d) pozitivnimi bančnimi obrestmi in obrestmi iz naslova drugih naložb teh sredstev;
e) zamudnimi obrestmi, pridobljenimi iz upravljanja sredstev centra za podpore;
f) prodajo potrdil o izvoru na avkciji centra za podpore;
g) letnimi pristojbinami za izdajo in vodenje potrdil o izvoru.
(4) Sredstva za izvajanje podpor se uporabljajo za:
a) delovanje centra za podpore,
b) zagotavljanje podpor za spodbujanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov in shranjevanja energije,
c) zagotavljanje naložbene pomoči za naprave za samooskrbo,
č) plačila za statistične prenose v skladu z 51. členom tega zakona,
d) skupne projekte med državami članicami Evropske unije in državami članicami ter tretjimi državami v skladu z 52. in 54. členom tega zakona,
e) za finančna plačila v mehanizem Evropske unije za financiranje energije iz obnovljivih virov v skladu z 32. in 33. členom Uredbe 2018/1999/EU,
f) plačilo negativnih bančnih obresti ter zamudnih obresti, ki temeljijo na sodni poravnavi ali odločitvi sodišča, če gre za sodne spore, ki so neposredno povezani z izvajanjem nalog iz točke b), c), g) ali h) tega odstavka,
g) izplačila enkratnih nadomestil občinam za spodbujanje uvajanja vetrnih proizvodnih naprav v skladu z 71. členom Zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 78/23, 95/24 in 77/25),
h) plačilo jamstev v okviru jamstvene sheme v skladu s 47. členom tega zakona,
i) za vzpostavitev in upravljanje polnilnih parkov za električna vozila, na katerih se za oskrbo prometa v okviru obvezne gospodarske javne službe zagotavlja električna energija, proizvedena iz obnovljivih virov,
j) druge namene, opredeljene s tem zakonom.
(določanje prispevkov za spodbujanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov in njihova poraba)
(1) Prispevek za spodbujanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov iz točke a) tretjega odstavka prejšnjega člena se končnim odjemalcem obračunava glede na količino dobavljene energije v kilovatnih urah (kWh). Prispevek plačuje vsak končni odjemalec za električno energijo, plin iz omrežja in daljinsko toploto ter daljinsko hlajenje za posamezno prevzemno-predajno mesto. Prispevek se plačuje tudi za trda in tekoča fosilna goriva, utekočinjeni naftni plin ter utekočinjeni zemeljski plin, ki ga vsak končni odjemalec plačuje dobavitelju.
(2) Višino prispevkov določi vlada z uredbo tako, da je vsa energija, ne glede na vrsto, enakomerno obremenjena.
(3) Končni odjemalec prispevek plačuje kot posebno postavko na mesečnem računu za omrežnino oziroma na računu za dobavljeno gorivo ali toploto. Oseba, ki prejme prispevek skupaj s plačilom računa, ga mora takoj in brezplačno prenesti v korist centra za podpore.
(4) Dobavitelji fosilnih trdnih, tekočih in plinastih goriv in toplote prenesejo prispevek mesečno na podlagi prodaje v korist centra za podpore.
(5) Prispevek se ne plačuje za toploto iz učinkovitih sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja, ki za svoje delovanje v celoti izrabljajo obnovljive vire energije ali odvečno toploto.
(6) Prispevek se ne plačuje za prevzemno-predajna mesta, prek katerih so na omrežje neposredno priključene črpalne hidroelektrarne in samostojni baterijski hranilniki električne energije, ki prevzeto električno energijo namenjajo izključno za poznejšo pretvorbo shranjene energije v električno energijo in oddajo v omrežje.
(7) Prispevek se ne plačuje za električno energijo in goriva, ki se porabijo v sektorju pretvorbe energije za proizvodnjo toplote v sistemih daljinskega ogrevanja in hlajenja.
(8) Prispevek se ne plačuje za gorivo, ki ga dobavitelji prodajo trgovcem za nadaljnjo prodajo ali drugim dobaviteljem za dobavo končnim odjemalcem.
(9) Prispevek se ne plačuje za končno energijo oziroma gorivo, ki je uporabljeno za neenergetsko rabo.
(znižanje prispevka za spodbujanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov za energetsko intenzivna podjetja)
(1) Energetsko intenzivna podjetja so upravičena do znižanja prispevka iz 17. člena tega zakona pod pogojem, da:
– izvajajo ukrepe iz energetskega pregleda na podlagi zakona, ki ureja učinkovito rabo energije;
– izvajajo sistem upravljanja z energijo v skladu s standardom SIST EN ISO 50001 ali sistem upravljanja z okoljem v skladu s standardom SIST EN ISO 14001 ter je izveden minimalni pregled v skladu s prilogo A, točko A.3 standarda SIST ISO 50002, ki se izvede vsaka štiri leta, ali
– proizvajajo energijo iz obnovljivih virov energije.
(2) Nadzor nad izvajanjem določb iz prejšnjega odstavka izvaja agencija.
(3) Vlada z uredbo iz drugega odstavka 17. člena tega zakona podrobneje predpiše merila za določitev energetsko intenzivnih podjetij glede razvrstitve po glavnih dejavnostih, ki imajo veliko elektro intenzivnost in v katerih so podjetja izpostavljena mednarodni trgovini, pri čemer ne gre za podjetja v težavah, ter način določanja in delež znižanja prispevka za spodbujanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov v skladu s pravili za državne pomoči za področje energije.
(1) Dejavnost centra za podpore je obvezna državna gospodarska javna služba.
(2) Centru za podpore se podeli javno pooblastilo za naslednje naloge:
a) upravljanje sredstev iz tretjega odstavka 16. člena tega zakona;
b) vodenje in izvajanje podpornih shem, sklepanje pogodb o podporah in izplačevanje podpor;
c) izdajanje potrdil o izvoru ter vodenje, tehnično upravljanje in vzdrževanje registra potrdil o izvoru;
č) dodeljevanje naložbene pomoči za naprave za samooskrbo;
d) obravnava pobud in pridobivanje ponudb investitorjev za sodelovanje Republike Slovenije v mehanizmih mednarodnega sodelovanja za doseganje deleža energije iz obnovljivih virov v skladu s IV. poglavjem tega zakona;
e) zagotavljanje delovanja, tehničnega upravljanja in vzdrževanja registra potrdil o izvoru;
f) izvajanje nalog kontaktne točke iz 3. oddelka VII. poglavja tega zakona;
g) pripravljanje smernic in mnenj v postopkih priprave prostorskih aktov za področje energije iz obnovljivih virov v skladu z zakonom, ki ureja ureditev prostora;
h) vodenje, tehnično upravljanje, vzdrževanje registra dobropisov za e-mobilnost;
i) dodeljevanje finančnih spodbud za rabo obnovljivih virov energije iz sredstev evropske kohezijske politike in drugih finančnih mehanizmov;
j) izvajanje jamstvene sheme;
k) druge naloge v skladu s tem zakonom.
(3) Center za podpore po javnem pooblastilu izdaja tudi pravila za delovanje centra za podpore, ki podrobneje urejajo način izvajanja nalog gospodarske javne službe dejavnosti centra za podpore, in sicer določajo sklepanje pogodb o podporah in izplačevanje podpor, dodeljevanje naložbene pomoči za naprave za samooskrbo ter potrdila o izvoru, obveščanje, posredovanje in objavo podatkov centra za podpore, obračun in finančno poravnavo centra za podpore ter drugih nalog v skladu s tem zakonom.
(4) Center za podpore izvaja tudi druge dejavnosti, povezane z obveščanjem, ozaveščanjem ter usposabljanjem iz tega zakona in zakona, ki ureja učinkovito rabo energije.
(5) Izvajalec gospodarske javne službe dejavnost centra za podpore ne sme izvajati dejavnosti elektrooperaterja, operaterja sistema plina, operaterja sistema za daljinsko ogrevanje ali hlajenje ali dejavnosti proizvodnje energije ali goriv.
(6) Gospodarsko javno službo dejavnost centra za podpore v Republiki Sloveniji izvaja gospodarska družba, katere edini družbenik je Republika Slovenija, ki s koncesijskim aktom uredi izvajanje gospodarske javne službe ter z njo sklene koncesijsko pogodbo.
(7) Center za podpore pridobiva sredstva za svoje delovanje iz prispevka za spodbujanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov iz točke a) tretjega odstavka 16. člena tega zakona. Višino sredstev iz prispevka za delovanje centra za podporo določi vlada na podlagi sprejetega letnega programa dela in finančnega načrta družbe. Če vlada do 31. marca tekočega leta ne določi višine sredstev, se center za podpore do sprejetja novega sklepa financira v višini, kot jo določa zadnji veljavni sklep, sorazmerno v višini ene dvanajstine za vsak mesec. Vlada z vsakokratnim sklepom določi znesek, namenjen za delovanje centra za podpore. V sklepu se znesek prikaže po namenih, in sicer za kontaktno točko, za upravljanje sredstev centra za podpore ter za izvajanje vseh drugih nalog centra za podpore.
(8) Center za podpore po javnem pooblastilu opravlja tudi druge naloge s področja spodbujanja energetske učinkovitosti, alternativnih goriv, energetske in mobilnostne revščine ali zmanjševanja emisij v prometu, dodeljevanja sredstev s področja celostnega prometnega načrtovanja in trajnostne mobilnosti ter druge ukrepe, povezane s prometom in prometno infrastrukturo, ki ciljno prispevajo k povečanju obnovljivih virov energije, zmanjševanju emisij in izboljševanju okoljskih parametrov delovanja prometnega sektorja, ki niso del izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe. Sredstva za izvajanje teh nalog, ki so prihodek centra za podpore, zagotovi ministrstvo, pristojno za energijo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). Center za podpore v ta namen z ministrstvom sklene pogodbo, s katero se določijo namen, obseg in vir financiranja nalog, sredstva za izvajanje teh nalog in pogoji opravljanja nalog. Center za podpore mora voditi ločene računovodske obračune in evidence o sredstvih za izvajanje nalog iz tega odstavka in o uporabi teh sredstev za posamezne naloge.
(9) Center za podpore opravlja tudi naloge s področja ugotavljanja namenske porabe nadomestila za kritje posrednih stroškov iz zakona, ki ureja podnebje. Sredstva za izvajanje teh nalog, ki so prihodek centra za podpore, zagotovi ministrstvo, pristojno za podnebje. Center za podpore v ta namen z ministrstvom, pristojnim za podnebje, sklene pogodbo, s katero se določijo namen, obseg in vir financiranja nalog, sredstva za izvajanje teh nalog in pogoji opravljanja nalog. Center za podpore mora voditi ločene računovodske obračune in evidence o sredstvih za izvajanje nalog iz tega odstavka in uporabi teh sredstev za posamezne naloge.
(10) Center za podpore, po predhodnem soglasju ministrstva, pristojnega za podnebje, izvede povabilo k oddaji vlog za neposredno potrditev projektov, ki so upravičena do sofinanciranja iz Sklada za modernizacijo, ter nadzor nad izvedbo teh investicij. Sredstva za izvajanje teh nalog, ki so prihodek centra za podpore, zagotovi ministrstvo, pristojno za podnebje. Center za podpore v ta namen z ministrstvom, pristojnim za podnebje, sklene pogodbo, s katero se določijo namen, obseg in vir financiranja nalog, sredstva za izvajanje teh nalog in pogoji opravljanja nalog. Center za podpore mora voditi ločene računovodske obračune in evidence o sredstvih za izvajanje nalog iz tega odstavka in uporabi teh sredstev za posamezne naloge.
(11) Podrobno ureditev izvajanja podpor, dodeljevanja pomoči ali drugih spodbud in nadzora nad dodeljenimi pomočmi oziroma spodbudami center za podpore določi v pravilih iz tretjega odstavka tega člena. Center za podpore določi obvezno uporabo digitalnih storitev pri poslovanju s centrom za podpore, kadar gre za poslovanje s pravnimi osebami.
(12) Center za podpore mora voditi ločene računovodske obračune in evidence o sredstvih, zbranih s prispevki in drugimi viri iz tretjega odstavka 16. člena tega zakona, in o uporabi teh sredstev za različne vrste podpor, delovanje centra za podpore in druge predpisane namene.
(13) Center za podpore vodi register prejemnikov podpor. Podatke o prejetih podporah lahko center za podpore preda pristojnim organom v okviru poročanj, ki jih mora izvajati. Center za podpore podatke o višini in prejemnikih podpor objavi na svoji spletni strani.
(14) Osebe, ki od centra za podpore prejemajo podporo ali prodajajo električno energijo prek centra za podpore, in operaterji, na katerih omrežje so navedene osebe priključene, morajo centru za podpore na njegovo zahtevo predati podatke, ki jih center potrebuje za izvajanje svojih nalog v okviru gospodarske javne službe po tem zakonu.
(15) V register prejemnikov podpor se vpišejo tudi naslednji osebni podatki prejemnikov podpor:
– ime in priimek,
– davčna številka in
– stalno prebivališče.
(16) Podatki iz registra, razen osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka, so javni.
(17) Osebni podatki se lahko uporabljajo le za vodenje registra prejemnikov podpor in za namene preverjanja dvojnega financiranja oziroma spoštovanje pravil o državnih pomočeh. Center za podpore lahko osebne podatke iz registra uporablja tudi za znanstvenoraziskovalne in statistične namene. Osebni podatki se hranijo še pet let po izplačilu zadnje podpore.
(dolgoročni časovni načrt)
(1) Vlada vsaki dve leti do 31. decembra sprejme dolgoročni časovni načrt doseganja ciljev spodbujanja proizvodnje in rabe obnovljivih virov energije za naslednjih pet let (v nadaljnjem besedilu: dolgoročni časovni načrt).
(2) V dolgoročnem časovnem načrtu vlada vsaj za naslednji dve leti predvidi:
a) obseg sredstev, zbranih iz virov sredstev za podpore iz tretjega odstavka 16. člena tega zakona;
b) obseg sredstev, ki so namenjena za posamezni ukrep za doseganje ciljev spodbujanja rabe obnovljivih virov energije;
c) okvirni časovni razpored in pogostost javnih pozivov;
č) pričakovane primerne tehnologije (po potrebi);
d) način in časovnico prerazporeditve sredstev, če v predvidenem obdobju zbrana sredstva niso porabljena;
e) po potrebi tudi vključevanje Republike Slovenije v mehanizme mednarodnega sodelovanja za doseganje deleža energije iz obnovljivih virov.
(3) Center za podpore sodeluje pri pripravi dolgoročnega časovnega načrta. Pri pripravi dolgoročnega časovnega načrta vlada tudi na podlagi podatkov centra za podpore in agencije oceni učinkovitost dosedanjih programov podpor za energijo iz obnovljivih virov in iz soproizvodnje z visokim izkoristkom. Ocena se vključi v celovito nacionalno energetsko in podnebno poročilo o napredku v skladu z 20. členom Uredbe 2018/1999/EU.
(4) Dolgoročni časovni načrt vsebuje oceno potrebnih finančnih sredstev in ne predvideva posegov v okolje.
(5) Vlada lahko v posameznem letu obdobja, za katero velja dolgoročni časovni načrt, ta načrt spremeni, če je to potrebno zaradi prilagoditve obsegu zbiranja ali uporabe sredstev za podpore.
(6) Dolgoročni časovni načrt in njegove spremembe se javno objavijo.
2. ODDELEK: VRSTE PODPOR, ENERGETSKE TEHNOLOGIJE IN ZAHTEVE
(namen in upravičenost podpor)
(1) Podpore se dodeljujejo z namenom spodbujanja razvoja projektov, ki temeljijo na obnovljivih virih energije, shranjevanju energije in uporabi odvečne toplote, s ciljem povečanja deleža obnovljivih virov v energetski mešanici, zagotavljanja finančne stabilnosti projektov ter s tem omogočanja trajnostnega izvajanja projektov, in na krepitvi tržne integracije obnovljivih virov energije z izboljšanjem njihove konkurenčnosti in vključevanjem v energetski trg.
(2) Podpore se načrtujejo tako, da se prepreči vsako neupravičeno izkrivljanje učinkovitega delovanja trgov ter hkrati ohranijo učinkovite spodbude za poslovanje in cenovni signali. Če so stroški proizvodnje energije iz obnovljivih virov ali uporabe odvečne toplote, vključno z normalnim tržnim donosom na vložena sredstva, višji od tržnih cen tovrstne energije, se za energijo, proizvedeno v teh napravah, lahko dodelijo podpore.
(3) Višina podpore se določi po načelu stroškovne učinkovitosti s ciljem zagotoviti učinkovito rabo energije in spodbujati rabo obnovljivih virov energije. Pri določanju načinov spodbujanja in višine podpor se lahko upoštevajo tudi drugi vidiki, kot so odpornost energetskih sistemov, okoljska trajnostnost, socialni vidik, ohranjanje kulturne dediščine in naravnega okolja, uporaba naravnih materialov, povezovanje energetskih sektorjev in sistemov ter spodbujanje zaposlovanja in regionalnega razvoja.
(4) Pri določanju načinov spodbujanja in višine podpor je mogoče za demonstracijske in pilotne projekte, skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov in manjše proizvodne naprave določiti višjo raven podpore. Za skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov se upoštevajo njihove posebnosti, hkrati pa se zagotovi enakopravna možnost sodelovanja pri pridobivanju podpor kot drugim udeležencem na trgu.
Podpora za spodbujanje uvajanja energije iz obnovljivih virov se šteje za državno pomoč in se zagotavlja iz sredstev za podpore v obliki:
a) spodbude za naložbe, namenjene financiranju novih in prenovljenih proizvodnih naprav ter sistemov za shranjevanje energije iz 3. oddelka tega poglavja,
b) pomoči za tekoče poslovanje, namenjene podpori za proizvodnjo energije in zagotavljanju obratovanja, in sicer kot:
– pomoč za tekoče poslovanje za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov iz 4. oddelka tega poglavja ali
– pomoč za tekoče poslovanje za proizvodnjo toplote, hladu, obnovljivega vodika in pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv, bioplina, vključno z biometanom, in biomasnih goriv iz obnovljivih virov iz 5. oddelka tega poglavja.
Podpore iz prejšnjega člena se lahko namenjajo za naslednje vrste individualnih ali skupnostnih naprav:
a) za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, razen proizvodnje električne energije iz vodika,
b) za proizvodnjo električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom iz obnovljivih virov,
c) za proizvodnjo toplote in hladu iz obnovljivih virov, vključno s toplotnimi črpalkami v skladu s prilogo VII k Direktivi 2018/2001/EU
č) za proizvodnjo plina iz obnovljivih virov,
d) za proizvodnjo goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, kot je vodik,
e) za proizvodnjo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv, bioplina, vključno z biometanom, in biomasnih goriv,
f) za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov z uporabo drugih novih demonstracijskih in pilotnih tehnologij,
g) za shranjevanje električne energije, tudi v kombinaciji z eno od drugih vrst naprav,
h) za shranjevanje toplote, tudi v kombinaciji z eno od drugih vrst naprav,
i) za shranjevanje plina iz obnovljivih virov energije, tudi v kombinaciji z eno od drugih vrst naprav,
j) za shranjevanje goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, kot je vodik, tudi v kombinaciji z eno od drugih vrst naprav,
k) za shranjevanje pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv, bioplina, biometana in biomasnih goriv, tudi v kombinaciji z eno od drugih vrst naprav,
l) za rabo odvečne toplote.
(zahteve in trajnostni kriteriji)
(1) Naprave in sistemi za energijo iz obnovljivih virov morajo izpolnjevati tehnične pogoje in specifikacije iz prvega odstavka 8. člena tega zakona, da so upravičeni do podpor in podpornih shem.
(2) Podpora za soproizvodnjo z visokim izkoristkom iz obnovljivih virov se dodeli, če te naprave zagotavljajo skupne prihranke primarne energije v primerjavi z ločeno proizvodnjo toplote in električne energije v skladu z zakonom, ki ureja učinkovito rabo energije.
(3) Podpora za proizvodnjo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv, bioplina, vključno z biometanom, in biomasnih goriv ter goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, kot je vodik, se dodeli le ob izpolnjevanju trajnostnih meril, meril za prihranek emisij toplogrednih plinov in načela kaskadne uporabe biomase ter hierarhije ravnanja z odpadki v skladu z 92. in 93. členom tega zakona.
(pogoji in merila za dodelitev pomoči)
(1) Dodelitev pomoči v okviru postopka dodeljevanja temelji na objektivnih, jasnih, preglednih in nediskriminatornih pogojih in cenovnih merilih za upravičenost in izbor, opredeljenih pri posameznih vrstah podpor iz 22. člena tega zakona. Pogoji in merila morajo biti predhodno opredeljeni in objavljeni vsaj šest tednov pred rokom za predložitev vlog, da se zagotovi učinkovita konkurenca.
(2) Dodelitev pomoči lahko v primeru specifičnih značilnosti posamezne tehnologije ali projektnega tipa temelji tudi na necenovnih predizbirnih merilih ali merilih za dodelitev, ki temeljijo na ocenjevanju prispevka projekta k trajnostnosti in odpornosti, kot so:
a) kakovost projekta,
b) zmožnost pravočasne izvedbe projekta,
c) odgovorno poslovno ravnanje,
č) kibernetska varnost in varnost podatkov,
d) prispevek k odpornosti sistema,
e) prispevek k zmanjšanju prezasedenosti omrežja,
f) povezovanje energetskih sektorjev in sistemov,
g) okoljska trajnostnost ter
h) inovativnost.
(3) Necenovna merila iz prejšnjega odstavka so na podlagi pregledne, objektivne in nediskriminatorne metodologije zasnovana tako, da omogočajo razvrščanje upravičenih projektov in da ne povzročajo nesorazmernih stroškov. Natančnejša določitev teh meril se opredeli v postopku dodeljevanja podpor.
(4) Za različne vrste tehnologij, obnovljivih virov energije in kategorije naprav se določijo ločena merila upravičenosti za dodelitev pomoči, ki so prilagojena posebnim tehničnim in ekonomskim značilnostim posameznih tehnologij ter zagotavljajo pošteno konkurenco med upravičenci.
(5) Dodelitev pomoči se na nediskriminatoren način lahko omeji na posamezne vrste tehnologij, obnovljivi vir, velikost in tip proizvodnih naprav, kadar je mogoče predvideti, da bodo dosežena manjša izkrivljanja konkurence in kadar bi tehnološka nevtralnost privedla do neoptimalnih rezultatov v zvezi z:
a) dolgoročnim potencialom posamezne tehnologije,
b) potrebo po povečanju raznovrstnosti,
c) stroški integracije omrežij,
č) omrežnimi omejitvami in stabilnostjo omrežij,
d) potrebo po izogibanju izkrivljanja na trgih surovin, ki se nanaša na biomaso,
e) doseganjem ciljev varstva okolja, zlasti ciljev ničelnega onesnaževanja zraka, vode in tal.
(6) Vlada z uredbo podrobneje opredeli vrste podpor in predpiše tehnične specifikacije in zahteve za proizvodne naprave in hranilnike energije, pogoje glede inštalirane oziroma priključne moči ter druge podrobnejše pogoje in merila za dodelitev pomoči, ki temeljijo na pravilih in postopkih za dodelitev državnih pomoči v skladu s shemo pomoči.
3. ODDELEK: SPODBUDA ZA NALOŽBE V NOVE IN PRENOVLJENE PROIZVODNE NAPRAVE TER ZA SHRANJEVANJE ENERGIJE
(1) Investicijska spodbuda za naložbe v novonameščene proizvodne naprave, hranilnike energije in prenovo obstoječih zmogljivosti se dodeljuje kot državna pomoč na podlagi sheme pomoči.
(2) Spodbuda se na podlagi javnega poziva ali javnega razpisa, ki ga izvede center za podpore, dodeljuje v obliki neposrednih nepovratnih sredstev za naložbe v energetske tehnologije iz 23. člena tega zakona.
(3) Znesek dodeljene pomoči je neodvisen od dejanske proizvodnje energije.
(1) Upravičeni stroški so stroški naložbe za projekt, ki se nahaja na eni lokaciji in obsega eno ali več proizvodnih naprav, hranilnikov energije ali celotni obrat.
(2) Intenzivnost pomoči ne sme presegati 45 % upravičenih stroškov projekta, pri čemer se intenzivnost pomoči lahko poveča za 20 odstotnih točk za pomoč, dodeljeno malim podjetjem, oziroma za 10 odstotnih točk za pomoč, dodeljeno srednje velikim podjetjem. Velikost podjetja se določa na podlagi metodologije, ki jo določi posamezni javni poziv ali javni razpis v skladu s Priporočilom Komisije o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij.
(3) Intenzivnost pomoči se natančneje določi v okviru postopka dodeljevanja spodbud, ob upoštevanju razpoložljivih sredstev in v skladu s predpisi, ki urejajo državne pomoči.
(najvišji znesek in omejitve pomoči)
(1) Pomoči se lahko dodelijo do zneska 100 milijonov eurov na naložbeni projekt.
(2) Najvišji znesek pomoči, izražen v EUR/kW priključne oziroma inštalirane moči proizvodne naprave in v EUR/kWh kapacitete hranilnika energije, ne sme presegati višine zneska pomoči iz prejšnjega odstavka in intenzivnosti pomoči iz prejšnjega člena.
(3) Najvišji znesek pomoči se določi na podlagi:
– referenčnih skupnih stroškov projekta za posamezne tehnologije,
– velikosti in tipa proizvodnih naprav ter hranilnikov energije,
– specifičnih zahtev za skupnostne naprave,
– posebnih pogojev za proizvodne naprave, za katere veljajo okoljske, prostorske in gradbene zahteve ali kulturnovarstveni pogoji oziroma soglasja.
(4) Najvišji znesek pomoči se določi v okviru postopka dodeljevanja spodbud, pri čemer se upošteva trenutno stanje na trgu.
(postopek dodeljevanja spodbud)
(1) Dodeljevanje spodbud za naložbe se izvaja po postopku iz 133. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 38/24 in 47/25 – ZOEE-A; v nadaljnjem besedilu: EZ-2), razen če ta zakon določa drugače.
(2) Za manjše naprave do 500 kW se lahko izvede poenostavljen postopek dodeljevanja spodbud, ki se ne vodi po konkurenčnem postopku.
(3) V poenostavljenem postopku iz prejšnjega odstavka se pomoč dodeli v pavšalnem znesku, brez izvedbe individualne ocene upravičenih stroškov projekta. Vloge za pridobitev spodbude se samodejno izpolnijo na podlagi podatkov, ki jih center za podpore pridobi in obdeluje iz obstoječih evidenc, če gre za proizvodne naprave, ki so že priključene v elektroenergetsko omrežje.
(posebni primeri odprave, razveljavitve ali spremembe upravnega akta in obnova postopka)
(1) Če center za podpore po izdaji odločbe, izdane na podlagi javnega poziva ali javnega razpisa, ugotovi, da je bil materialni predpis napačno uporabljen oziroma sploh ni bil uporabljen, da je bilo dejansko stanje ugotovljeno nepopolno ali napačno ali da so podane kršitve pravil postopka, zaradi česar bi bilo treba izdati drugačno odločbo, izda odločbo, s katero odpravi, razveljavi ali spremeni že izdano odločbo.
(2) Center za podpore odločbo iz prejšnjega odstavka izda le do izplačila spodbude.
(3) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi za sklep o zavrženju in sklep o ustavitvi postopka.
(4) Če center za podpore izve za nova dejstva, najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi lahko sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljali do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku, začne obnovo postopka iz tega razloga po uradni dolžnosti v šestih mesecih od dneva, ko je moral navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze. Po preteku treh let od vročitve odločbe prijavitelju se obnova po uradni dolžnosti ne more začeti.
(5) Če center za podpore ugotovi, da je bil zaradi napak v odločbi, izdani samodejno z uporabo informacijskega sistema, višina pomoči napačno določena, začne obnovo postopka po uradni dolžnosti v šestih mesecih od dokončnosti odločbe. Po preteku šestih mesecev od dokončnosti odločbe se obnova iz tega razloga ne more več začeti.
(6) Zoper sklep o obnovi postopka posebna pritožba ali upravni spor nista dovoljena. Sklep se lahko izpodbija v upravnem sporu zoper odločbo, izdano v obnovljenem postopku.
(odvzem pravice in vračilo že izplačanih nepovratnih sredstev)
(1) Center za podpore z odločbo odvzame pravico do spodbude, ki je bila na podlagi odločbe že izplačana, če zahteve iz odločbe niso izpolnjene.
(2) Že izplačana sredstva centra za podpore je treba vrniti v 15 dneh po pravnomočnosti odločbe iz prejšnjega odstavka. Če prejemnik sredstev ne vrne v predpisanem roku, se odločba šteje za izvršilni naslov v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje, center za podpore pa lahko začne postopek prisilne izterjave. V primeru zamude se zaračunajo zakonite zamudne obresti od prvega dne po izteku roka za vračilo do dneva plačila.
(1) Pri dodelitvi pomoči se upoštevajo najvišje dovoljene intenzivnosti pomoči za sofinanciranje upravičenih stroškov v okviru posameznih naložb ter skupni znesek državne pomoči za naložbo, dejavnost ali podjetje, ki prejema pomoč.
(2) Dodelitev pomoči ni združljiva s pomočjo de minimis ali drugo pomočjo za iste upravičene stroške, če bi bila s kumulacijo presežena dovoljena intenzivnost pomoči iz 27. člena tega zakona ne glede na vir, iz katerega je pomoč dodeljena.
(3) Prijavitelj mora v postopku dodeljevanja spodbud pred dodelitvijo sredstev center za podpore seznaniti z vsemi državnimi pomočmi in pomočmi de minimis, ki jih je ali bo prejel za iste upravičene stroške na podlagi tega zakona ali drugih predpisov.
(4) Pomoč, dodeljena na podlagi III. poglavja tega zakona, se lahko kumulira:
– z vsako drugo pomočjo, če se ti ukrepi nanašajo na različne opredeljive upravičene stroške;
– z vsako drugo pomočjo za iste upravičene stroške, ki se deloma ali v celoti prekrivajo, če se s tako kumulacijo ne preseže največja dovoljena intenzivnost pomoči iz 27. člena tega zakona in znesek pomoči iz 28. člena tega zakona;
– z drugo pomočjo za tekoče poslovanje, dodeljeno v skladu z določbami iz 4. in 5. oddelka III. poglavja tega zakona.
4. ODDELEK: POMOČ ZA TEKOČE POSLOVANJE ZA PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ OBNOVLJIVIH VIROV
(1) Finančna pomoč za tekoče poslovanje za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov se dodeli kot državna pomoč na podlagi sheme pomoči s predvidenim obsegom zmogljivosti ali izhodne energije in proračunom za projekte, ki obsegajo eno ali več proizvodnih naprav z energetskimi tehnologijami iz točk a), b) in f) 23. člena tega zakona.
(2) Pomoč se dodeli v okviru konkurenčnega postopka zbiranja vlog v obliki mehanizma zaščite cen z dvosmerno pogodbo na razliko (CfD), po kateri proizvajalci električne energije s centrom za podpore poravnajo razliko med pogodbeno ceno, ki predstavlja pričakovano dolgoročno prihodkovno raven za proizvajalca, in referenčno tržno ceno. Zaščita cen se vzpostavi na način, da se prepreči izkrivljajoči učinek na odločitve o obratovanju, dispečiranju in vzdrževanju proizvodnih naprav.
(3) Pomoč se lahko dodeli tudi za obstoječe proizvodne naprave, če je brez dodeljene pomoči ogrožena njihova nadaljnja sposobnost obratovanja, ter za prenovljene proizvodne naprave, če prenova vključuje bistveno posodobitev ali zamenjavo ključnih komponent naprave, ki izboljšajo njeno učinkovitost, povečajo proizvodnjo energije ali podaljšajo obratovalno življenjsko dobo.
(1) Pomoč se dodeli z izdajo odločbe o dodelitvi pomoči.
(2) Pomoč se izplačuje za določeno časovno obdobje od začetka obratovanja proizvodne naprave, pri čemer se za določitev trajanja obdobja upravičenosti upoštevajo posebnosti posamezne vrste tehnologije, razmere na trgu in drugi pomembni dejavniki. Trajanje pomoči se določi z odločbo o dodelitvi pomoči in vključuje ustrezne varnostne ter izhodne mehanizme, ki omogočajo prilagodljivost v primeru nepredvidenih okoliščin ali sprememb v tržnih razmerah.
(3) Za začetek obratovanja proizvodne naprave se šteje datum izdaje uporabnega dovoljenja za obratovanje proizvodne naprave oziroma datum prvega priklopa na omrežje, če izdaja uporabnega dovoljenja za proizvodno napravo ni predpisana.
(4) Pomoč je mogoče pridobiti le za proizvedeno električno energijo, za katero je izdano veljavno potrdilo o izvoru. Proizvajalec električne energije s sklenitvijo pogodbe o zagotavljanju pomoči pooblasti izdajatelja potrdil o izvoru, da izda vsa prejemnikova potrdila o izvoru in jih prenese na center za podpore. Center za podpore razpolaga s potrdili o izvoru ter jih lahko uporabi ali jih ponudi na avkciji v skladu s 13. členom tega zakona.
(5) Operater trga centru za podpore in ministrstvu zagotavlja potrebne tržne podatke o preteklih cenah in napovedih cen električne energije, ki so potrebni za učinkovito izvajanje podporne sheme.
(6) Podrobnejše tehnične zahteve za proizvodne naprave in posamezne vrste tehnologij, obnovljivi vir in velikost proizvodnih naprav se opredelijo v konkurenčnem postopku zbiranja vlog. Pri določanju teh zahtev se upoštevata možnost prihodnjih sprememb in prilagoditev razpisnih postopkov glede na tehnološki razvoj, tržne razmere in ugotovitve iz preteklih razpisov.
(7) Vlada z uredbo iz šestega odstavka 25. člena tega zakona predpiše vrste energetskih tehnologij, način določanja mehanizma zaščite cen, ki ga center za podpore pripravi in izvaja v obliki dvosmerne pogodbe na razliko (CfD) v konkurenčnem postopku zbiranja vlog na podlagi poziva za vstop v podporno shemo, pogoje za obstoječe in prenovljene naprave, podrobnejše pogoje za pridobitev, način izvajanja in trajanje pomoči, izhod iz mehanizma, finančne korekcije in postopek za odvzem pomoči, sankcije za zamude ali neizpolnitev obveznosti ter druga vprašanja podeljevanja in koriščenja pomoči.
(8) Z uredbo iz prejšnjega odstavka vlada določi tudi vrste podatkov, potrebne za izplačevanje pomoči, roke za njihovo posredovanje in način dostopa do teh podatkov. Center za podpore pridobi dostop do podatkov o proizvodnji električne energije preko enotne vstopne točke nacionalnega podatkovnega vozlišča v skladu z zakonom, ki ureja oskrbo z električno energijo.
(sodelovanje projektov s kombinacijo prodaje na podlagi dolgoročne pogodbe o nakupu električne energije)
(1) Če proizvajalec v okviru projekta del proizvedene električne energije prodaja na podlagi dolgoročnih pogodb o nakupu električne energije iz obnovljivih virov, lahko za preostali del proizvodnje sklene dvosmerno pogodbo na razliko (CfD) in je upravičen do pomoči le za ta del, pod pogojem, da sodelovanje ne vpliva negativno na konkurenco na trgu, zlasti kadar obe stranki, vključeni v pogodbo o nakupu električne energije, nadzoruje isti subjekt.
(2) Merila za izbor projektov iz prejšnjega odstavka upoštevajo dostop do trga pogodb o nakupu električne energije iz obnovljivih virov za akterje, ki se soočajo z vstopnimi ovirami, kot so mala in srednje velika podjetja, tako da dajejo prednost ponudnikom, ki predložijo podpisano pogodbo o nakupu električne energije iz obnovljivih virov, ali zavezo, da bodo podpisali tovrstno pogodbo za del proizvodnje v okviru projekta od enega ali več potencialnih kupcev, ki imajo težave pri dostopu do trga takih pogodb.
(3) Vlada v uredbi iz šestega odstavka 25. člena tega zakona predpiše tudi zahteve za sodelovanje projektov s kombinacijo prodaje na podlagi dolgoročne pogodbe o nakupu električne energije in način določanja pogojev in razmejitev med obema mehanizmoma, ki se podrobneje opredelijo v konkurenčnem postopku zbiranja vlog.
5. ODDELEK: POMOČ ZA TEKOČE POSLOVANJE ZA PROIZVODNJO TOPLOTE, HLADU, OBNOVLJIVEGA VODIKA IN POGONSKIH BIOGORIV, DRUGIH TEKOČIH BIOGORIV, BIOPLINA, VKLJUČNO Z BIOMETANOM, IN BIOMASNIH GORIV IZ OBNOVLJIVIH VIROV
(1) Finančna pomoč za tekoče poslovanje za proizvodnjo toplote, hladu, obnovljivega vodika in pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv, bioplina, vključno z biometanom, biomasnih goriv iz obnovljivih virov, se dodeli kot državna pomoč na podlagi sheme pomoči s predvidenim obsegom zmogljivosti ali izhodne energije in proračunom za projekte, ki obsegajo eno ali več proizvodnih naprav z energetskimi tehnologijami iz točk c), č), d), e) in f) 23. člena tega zakona.
(2) Pomoč se dodeli v okviru konkurenčnega postopka zbiranja vlog v obliki:
a) obratovalne podpore s pogodbo o zagotavljanju pomoči, po kateri se proizvajalcu izplača razlika med ponujeno ceno na enoto proizvedene energije in referenčno ceno, ki se določi za enoto proizvedene energije glede na povprečno tržno ceno posamezne tehnologije ali povprečno tržno ceno primerljive tehnologije, kadar tehnologija na trgu še ni razvita, v določenem referenčnem obdobju, pri čemer mora biti mehanizem oblikovan tako, da se prepreči kakršen koli izkrivljajoči učinek na odločitve o obratovanju, dispečiranju in vzdrževanju naprave za proizvodnjo energije, ali
b) mehanizma zaščite cen z ogljikovo dvosmerno pogodbo na razliko (CCfD), ki je namenjena spodbujanju razogljičenja tehnološko zahtevnih in emisijsko intenzivnih sektorjev in po kateri se proizvajalcu izplača razlika med pogodbeno opredeljenimi referenčnimi stroški proizvodnje z nizkoogljično tehnologijo in referenčno tržno ceno primerljive fosilne alternative, pri čemer mora proizvajalec, če tržna cena preseže pogodbeno opredeljeno raven, razliko vrniti, mehanizem pa mora biti oblikovan tako, da se prepreči izkrivljajoči učinek na odločitve o obratovanju, dispečiranju in vzdrževanju proizvodnih naprav.
(3) Pomoč se lahko dodeli tudi za obstoječe proizvodne naprave, če je brez dodeljene pomoči ogrožena njihova nadaljnja sposobnost obratovanja, ter za prenovljene proizvodne naprave, če prenova vključuje bistveno posodobitev ali zamenjavo ključnih komponent naprave, ki izboljšajo njeno učinkovitost, povečajo proizvodnjo energije ali podaljšajo obratovalno življenjsko dobo.
(1) Pomoč se dodeli z izdajo odločbe o dodelitvi pomoči. Po dodelitvi pomoči se sklene pogodba o zagotavljanju obratovalne podpore ali ogljikova dvosmerna pogodba na razliko (CCfD).
(2) Pomoč se izplačuje določeno obdobje po začetku obratovanja proizvodne naprave, pri čemer se za določitev trajanja obdobja upravičenosti upoštevajo posebnosti posamezne vrste tehnologije, razmere na trgu in drugi pomembni dejavniki. Trajanje zagotavljanja pomoči se določi z odločbo o dodelitvi pomoči in vključuje ustrezne varnostne ter izhodne mehanizme, ki omogočajo prilagodljivost v primeru nepredvidenih okoliščin ali sprememb v tržnih razmerah.
(3) Za začetek obratovanja proizvodne naprave se šteje dan izdaje uporabnega dovoljenja za obratovanje proizvodne naprave oziroma dan prvega priklopa na omrežje oziroma tehnični prevzem naprave v obratovanje s strani pristojnega inštalaterja, če izdaja uporabnega dovoljenja za proizvodno napravo ni predpisana.
(4) Pomoč je mogoče pridobiti le za proizvedeno energijo, za katero je izdano veljavno potrdilo o izvoru.
(5) Centru za podpore podatke o proizvodnji in prodani energiji zagotavljajo:
– operaterji sistema v skladu z zakonom, ki ureja oskrbo s plini,
– distributerji v skladu z zakonom, ki ureja oskrbo z drugimi energetskimi plini in zakonom, ki ureja oskrbo s toploto iz distribucijskih sistemov, ter
– proizvajalci sami, ki prodano energijo distribuirajo do kupcev s cisternami.
(6) Center za podpore in agencija zagotavljata potrebne tržne podatke o preteklih cenah in napovedih tržnih cen energije in energentov, ki so potrebni za učinkovito izvajanje podporne sheme.
(7) Podrobnejše tehnične zahteve za proizvodne naprave in posamezne vrste tehnologij, obnovljivi vir in velikost proizvodnih naprav se opredelijo v konkurenčnem postopku zbiranja vlog.
(8) Vlada z uredbo iz šestega odstavka 25. člena tega zakona predpiše vrste energetskih tehnologij, način določanja mehanizma zaščite cen v obliki ogljikove dvosmerne pogodbe na razliko (CCfD) in obratovalne podpore v konkurenčnem postopku zbiranja vlog na podlagi poziva centra za podpore za vstop v podporno shemo, pogoje za obstoječe in prenovljene naprave, podrobnejše pogoje za pridobitev, način izvajanja, prekinitev, trajanje pomoči, izhod iz mehanizma, finančne korekcije in postopek za odvzem pomoči, sankcije za zamude ali neizpolnitev obveznosti ter druga vprašanja podeljevanja in koriščenja pomoči. Z uredbo iz prejšnjega odstavka vlada določi tudi vrste podatkov, potrebne za izplačevanje pomoči, roke za njihovo posredovanje in način dostopa do teh podatkov.
(9) Center za podpore v javnem pozivu določi podrobnosti obratovalne podpore in mehanizma zaščite cen za posamezne vrste dvosmernih pogodb na razliko iz tega in prejšnjega oddelka.
6. ODDELEK: POSTOPEK DODELJEVANJA IN ODLOČANJA O POMOČI ZA TEKOČE POSLOVANJE
(1) Konkurenčni postopek dodeljevanja in odločanja o pomoči za tekoče poslovanje za vstop v podporno shemo se izvaja za pomoči iz 4. in 5. oddelka tega poglavja tega zakona.
(2) Pri odločanju o dodelitvi pomoči se smiselno uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon ne določa drugače.
(izbor projektov za vstop v podporno shemo)
(1) Center za podpore v skladu z dolgoročnim časovnim načrtom iz 20. člena tega zakona objavi javni poziv za vstop v podporno shemo, s katerim investitorje povabi k prijavi projektov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Odpiranje vlog na javni poziv je javno.
(2) Javni poziv mora vsebovati najmanj naslednjo vsebino:
– pravna podlaga in namen,
– razpoložljiva sredstva za podpore,
– merila za dodelitev pomoči in pogoji za prijavo,
– tehnične in finančne zahteve za projekte,
– pogoje za sklenitev pogodb o zagotavljanju pomoči,
– rok za prijavo.
(3) Prijavitelj na podlagi objavljenega javnega poziva vloži vlogo za prijavo projekta za dodelitev pomoči elektronsko v spletni aplikaciji centra za podpore.
(4) Vsaj 70 % vseh izbirnih meril, ki se uporabljajo za razvrščanje vlog in dodelitev pomoči v konkurenčnem postopku zbiranja vlog, mora temeljiti na ponujeni ceni pomoči, izraženi na enoto proizvedene energije ali zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.
(5) Po opravljenem izbirnem postopku se na podlagi ocenjevanja vlog glede na merila upravičenci razvrstijo po vrstnem redu doseženih točk in pomoč se dodeli tistim projektom, ki so glede na razvrščenost upravičeni do razpoložljivih sredstev. Center za podpore odloči o potrditvi ali zavrnitvi projekta z odločbo, zoper katero ni pritožbe.
(6) Naknadne prilagoditve izida postopka zbiranja vlog, kot so nadaljnja pogajanja o rezultatih oziroma spremembah ponujene cene pomoči, niso dovoljene.
(7) V primeru, da vsi ponudniki prejmejo pomoč v določenem postopku zbiranja vlog, se v prihodnjih postopkih zagotovi učinkovita konkurenca, na primer z zmanjšanjem proračuna ali obsega zmogljivosti.
(8) Če prejemnik pomoči prejme tudi drugo državno pomoč, se podpora energiji iz te naprave zmanjša v odvisnosti od zneska prejete pomoči.
(9) Za namen vodenja postopka in odločanja o dodelitvi pomoči ali izplačila pomoči ali v postopku spremljanja in nadzora center za podpore poleg podatkov, ki se nanašajo na proizvodnjo energije iz petega odstavka 34. člena in šestega odstavka 37. člena tega zakona, pridobiva in obdeluje tudi podatke v skladu s 135. členom EZ-2.
(10) Center za podpore na spletni strani javno objavi podatke o izbranih projektih z navedbo investitorja, izbrane tehnologije, moči proizvodne naprave in ponujene cene energije za izbrane projekte, ki so podlaga za določitev višine pomoči ob vstopu v podporno shemo.
(razveljavitev javnega poziva)
(1) Javni poziv in izdane odločbe, s katerimi se dodeli pomoč za tekoče poslovanje, se lahko razveljavijo, če se naknadno ugotovi, da:
– javni poziv ali izdane odločbe niso skladne s pravili o državni pomoči, opredeljenimi v nacionalni zakonodaji ali pravu Evropske unije;
– dodeljena pomoč povzroča izkrivljanje konkurence na energetskem trgu;
– dodeljena pomoč presega stroške proizvodnje, vključno z ustreznim donosom, in s tem povzroča nesorazmerno breme in porabo javnih sredstev;
– izbirna merila za dodelitev pomoči niso bila določena pregledno in nediskriminatorno.
(2) Ministrstvo po uradni dolžnosti ali na predlog centra za podpore začne postopek za razveljavitev javnega poziva ali izdane odločbe iz razlogov iz prejšnjega odstavka. Postopek se lahko začne najpozneje v treh letih od dneva objave javnega poziva oziroma izdaje odločbe.
(3) V postopku razveljavitve javnega poziva ali izdane odločbe se morajo oceniti:
– obseg in vpliv nesorazmernosti ali potencialnega izkrivljanja konkurence;
– vpliv razveljavitve na že obstoječe projekte in pogodbe.
(4) Če je ugotovljeno, da je nesorazmernost ali izkrivljanje konkurence mogoče odpraviti z manjšimi spremembami pogojev ali znižanjem višine pomoči, ministrstvo centru za podpore predlaga, da sprejme ustrezne ukrepe za spremembo odločbe o dodelitvi pomoči, ne da bi razveljavil celoten javni poziv ali vse odločbe.
(5) Ministrstvo mora o razveljavitvi javnega poziva ali izdanih odločb javnost obvestiti o razlogih za razveljavitev in o ukrepih, ki bodo sprejeti za odpravo posledic.
(6) V primeru razveljavitve javnega poziva center za podpore izvede postopek za objavo novega javnega poziva z odpravljenimi nepravilnostmi in spremenjenimi merili in pogoji.
(7) Center za podpore mora ob objavi novega javnega poziva navesti razloge za razveljavitev prejšnjega poziva in glavne spremembe pogojev.
(sklenitev pogodb z izbranimi upravičenci)
(1) Center za podpore po vročitvi odločbe o dodelitvi pomoči upravičencu pošlje v podpis pogodbo. S pogodbo se urejajo pravice in obveznosti prejemnika pomoči, predvideni obseg proizvedene energije, pogoji za izplačilo, finančne korekcije in medsebojno obveščanje. Če se odločba o dodelitvi podpore spremeni, center za podpore pozove prejemnika k sklenitvi nove pogodbe.
(2) V skladu z rokom iz pogodbe se kot pogoj za začetek veljavnosti pogodbe lahko zahteva predložitev bančne garancije, unovčljive na prvi poziv, ali drugo finančno zavarovanje za izvedbo projektov, ki se unovči ob zamudi roka za začetek obratovanja naprave. V primeru unovčitve je upravičenec do sredstev iz unovčenega zavarovanja center za podpore. Vlada z uredbo iz šestega odstavka 25. člena tega zakona podrobneje predpiše pogoje za zagotavljanje zavarovanja, vrste drugih finančnih zavarovanj in določitev njihove višine.
(3) Naprava mora biti dokončana, pridobiti je treba deklaracijo za napravo in začeti mora obratovati v roku iz pogodbe. Če naprava ni dokončana in ne deluje v tem roku, odločba preneha veljati, razen v primerih, ki so navedeni v pogodbi in za katere je predvidena možnost podaljšanja roka.
(4) Center za podpore z odločbo ugotovi, da odločba o dodelitvi pomoči preneha veljati, če preneha veljati deklaracija za proizvodno napravo ali če naprava preneha obratovati. Z vročitvijo odločbe se pomoč preneha izplačevati.
(sprememba okoliščin in neupravičeno priznana pomoč)
(1) Prejemnik pomoči centru za podpore sporoči vsa dejstva, ki nastanejo po izdaji odločbe o dodelitvi pomoči in vplivajo na upravičenost do pomoči, njeno višino ali čas prejemanja. Dejstva mora prejemnik sporočiti v osmih dneh od dne, ko je zanje izvedel.
(2) Center za podpore po uradni dolžnosti izda odločbo, s katero:
– odpravi ali razveljavi odločbo o dodelitvi pomoči, če zaradi spremenjenih okoliščin prejemnik ni upravičen do pomoči ali če prejemnik pomoči ne sklene pogodbe v rokih iz drugega odstavka prejšnjega člena;
– spremeni odločbo o dodelitvi pomoči, če je prejemnik zaradi spremenjenih okoliščin upravičen do drugačne višine ali trajanja ali če po izdaji odločbe nastanejo okoliščine, ki vplivajo na pogoje in podatke, navedene v odločbi o dodelitvi pomoči.
(3) Če je prejemnik pomoči zaradi spremenjenih okoliščin prejel pomoč, do katere ni upravičen, center za podpore v odločbi iz prejšnjega odstavka opredeli vrednost neupravičeno prejete pomoči in vračilo.
(4) Če prejemnik pomoči po izdaji odločbe o dodelitvi pomoči prejme drugo državno pomoč za napravo oziroma proizvodnjo energije iz te naprave, zaradi katere ni upravičen do pomoči v priznani višini, center za podpore spremeni odločbo o dodelitvi pomoči in opredeli obseg sredstev, do katerih prejemnik pomoči ni upravičen, ter vračilo preveč izplačanih sredstev.
(5) Če je bila odločba o dodelitvi pomoči izdana na podlagi neresničnih navedb in podatkov prejemnika, ali na podlagi ponarejene listine ali krive izpovedbe priče ali izvedenca, ali kot posledica kakšnega drugega kaznivega dejanja, center za podpore odpravi odločbo o dodelitvi pomoči ter prejemniku naloži vračilo neupravičeno izplačane pomoči.
(nadzor nad prejemniki pomoči in vračilo neupravičeno izplačane pomoči)
(1) Pooblaščene osebe centra za podpore nadzirajo prejemnike pomoči, ali izpolnjujejo pogoje in zahteve iz odločbe o dodelitvi pomoči.
(2) Če center za podpore ugotovi, da so nastale okoliščine, zaradi katerih prejemnik pomoči ne izpolnjuje več zahtev in pogojev iz odločbe o dodelitvi pomoči in je prejel sredstva, do katerih ni upravičen ali ni upravičen v dodeljeni višini, mu z odločbo naloži vračilo neupravičeno prejetih sredstev skupaj z obrestmi, in sicer če:
– so bila sredstva neupravičeno pridobljena v dobri veri, se za čas od plačila posameznih vrednosti neupravičenih sredstev do vračila obračunajo obresti po evropski medbančni obrestni meri za ročnost enega leta, in sicer v višini, ki je veljala na dan izplačila posameznih vrednosti neupravičeno pridobljenih sredstev;
– je prejemnik vedel ali bi moral vedeti, da ni upravičen do prejemanja sredstev, mora vrniti neupravičeno pridobljena sredstva z zakonitimi zamudnimi obrestmi, obračunanimi od izplačila posameznega neupravičenega zneska do vrnitve.
(3) Neupravičeno prejeta sredstva mora prejemnik vrniti v 30 dneh od dokončnosti odločbe.
(4) Center za podpore lahko vrnitev neupravičeno prejetih sredstev zahteva še pet let po izteku pravice do pomoči, dodeljene z odločbo iz 39. člena tega zakona.
(5) Center za podpore in prejemnik pomoči lahko na predlog prejemnika skleneta dogovor o obročnem vračilu neupravičeno prejetih sredstev, pri čemer rok za vračilo ne sme biti daljši od enega leta, šteto od dokončnosti odločbe.
7. ODDELEK: DOLGOROČNE POGODBE O NAKUPU ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ OBNOVLJIVIH VIROV IN JAMSTVENA SHEMA
(register dolgoročnih pogodb o nakupu električne energije iz obnovljivih virov)
(1) Register dolgoročnih pogodb o nakupu električne energije iz obnovljivih virov (v nadaljnjem besedilu: register pogodb PPA) je osrednja zbirka podatkov, ki omogoča pregledno in centralizirano beleženje in spremljanje vseh veljavnih dolgoročnih pogodb o nakupu električne energije iz obnovljivih virov (v nadaljnjem besedilu: pogodba PPA), s ciljem zagotavljanja skladnosti, preglednosti in učinkovitega delovanja trga električne energije.
(2) Operater trga vzpostavi, vzdržuje in upravlja register pogodb PPA, ki omogoča elektronsko prijavo pogodb PPA, redno posodabljanje podatkov in izmenjavo podatkov z ACER, z nacionalnimi in evropskimi regulatorji, ter elektrooperaterji in zaščito podatkov.
(3) Vse pogodbe PPA, ki so sklenjene za obdobje trajanja več kot pet let, morajo biti prijavljene operaterju trga v 60 dneh od njihove sklenitve.
(4) Prijava pogodbe PPA vključuje zlasti naslednje podatke:
– identifikacijo pogodbenih strank,
– pričakovano količino električne energije v MWh in dinamiko proizvedene električne energije,
– trajanje pogodbe,
– ceno električne energije,
– določbe o ukrepih v primeru neplačevanja s strani odjemalca,
– tip pogodbe,
– vrsto obnovljivega vira.
(5) Operater trga lahko sam prepozna pogodbo PPA na podlagi analize podatkov o tržnih transakcijah, če ugotovi, da proizvodnja električne energije iz posameznega obnovljivega vira ni na voljo na trgu električne energije, temveč je trajno usmerjena k posameznemu kupcu ali skupini kupcev. Če operater trga sam prepozna pogodbo PPA, manjkajoče podatke o pogodbi PPA pridobi iz obstoječih evidenc ali jih zahteva od pogodbenih strank, ki zahtevane informacije predložijo v 30 dneh od prejema zahteve operaterja trga.
(6) Operater trga pripravi letno poročilo o pogodbah PPA za preteklo leto in ga najpozneje do 31. marca predloži ministrstvu, agenciji in ACER. Poročilo vsebuje anonimizirane in agregirane podatke, ki ne omogočajo identifikacije pogodbenih strank ali posameznih pogodbenih pogojev.
(7) Podatki iz poročila iz prejšnjega odstavka se vključijo v celovito nacionalno energetsko in podnebno poročilo o napredku v skladu s 17. členom Uredbe 2018/1999/EU.
45. člen
(odprava ovir za dolgoročne pogodbe o nakupu električne energije iz obnovljivih virov)
(1) Operater trga vsaki dve leti oceni normativne in administrativne ovire za dolgoročne pogodbe PPA ter pripravi predloge ukrepov za lažje pogoje za sklenitev pogodb PPA, odpravo neupravičenih ovir, vključno z neenakopravnimi ali nesorazmernimi postopki ali plačili pri njihovem sklepanju, in jih predloži ministrstvu.
(2) Ukrepi iz prejšnjega odstavka se vključijo v NEPN in poročila o napredku v skladu z Uredbo 2018/1999/EU.
(1) Jamstvena shema je finančni instrument, v okviru katerega center za podpore zagotavlja delno, pogojno in neodplačno finančno jamstvo za plačilne obveznosti odjemalcev iz pogodb PPA v primeru njihovega neizpolnjevanja ali insolventnosti.
(2) Upravičenci do vključitve v jamstveno shemo so proizvajalci električne energije iz obnovljivih virov, ki imajo sklenjene pogodbe PPA z odjemalci, pri čemer morajo biti odjemalci ob sklenitvi pogodbe plačilno sposobni in ne smejo izpolnjevati pogojev finančnih težav v skladu z Uredbo (EU) 2019/943. Šteje se, da je odjemalec v finančnih težavah, kadar izkazuje znake insolventnosti, dolgoročne plačilne nesposobnosti, ko je nad njim uveden postopek zaradi insolventnosti ali ko obstajajo objektivni finančni kazalniki, ki kažejo, da ga tak postopek lahko doleti, vključno s pomembnim poslabšanjem likvidnostnega položaja, povečano zadolženostjo ali izgubo več kot polovice kapitala.
(3) Jamstvena shema je zasnovana na način, da ne izkrivlja trga pogodb PPA, temveč prispeva k njegovemu razvoju. Namenjena je zmanjšanju finančnih tveganj proizvajalcev električne energije iz obnovljivih virov energije, povezanih z neizpolnjevanjem dolgoročnih plačilnih obveznosti s strani odjemalcev, in spodbujanju trajnostnega razvoja z vzpostavitvijo dinamičnega trga z dolgoročnimi pogodbami ter krepitvi tržne integracije obnovljivih virov energije.
(financiranje in upravljanje)
(1) Jamstvena shema se v skladu s točko h četrtega odstavka 16. člena tega zakona financira iz sredstev za podpore prek centra za podpore. Skupni znesek jamstev v okviru jamstvene sheme je omejen na preostanek razpoložljivih sredstev za podpore, kot jih določa letni načrt upravljanja. Z letnim načrtom upravljanja se določi letna kvota jamstev.
(2) Center za podpore upravlja jamstveno shemo, pri čemer izvaja ocenjevanje vlog za vključitev projektov v jamstveno shemo, odloča o pogojih in času aktivacije jamstev, izvaja izplačila jamstev iz sredstev za podpore ter pripravlja letno poročilo o delovanju jamstvene sheme, vključno s finančno bilanco in oceno učinkov sheme.
(vključitev v jamstveno shemo, aktivacija in trajanje jamstva)
(1) Jamstvena shema je dostopna proizvajalcem električne energije iz obnovljivih virov, ki imajo z odjemalci sklenjene pogodbe PPA. V jamstveno shemo ne morejo vstopiti podjetja, ki so lastniško povezana.
(2) Ob upoštevanju načela nediskriminacije se lahko jamstvena shema nameni tudi kategoriji odjemalcev, kot so mala in srednje velika podjetja, ki se soočajo z ovirami pri vstopu na trg pogodb o nakupu električne energije, pod pogojem, da ti odjemalci niso v finančnih težavah v skladu z drugim odstavkom 46. člena tega zakona.
(3) Jamstvo se aktivira v primeru neplačila obveznosti iz pogodbe PPA s strani odjemalca, če so izpolnjeni vsaj naslednji pogoji, da:
a) proizvajalec izkaže, da ni v finančnih težavah in je izvedel vse potrebne korake za izterjavo dolga;
b) neplačilo traja več kot 60 dni od zapadlosti obveznosti;
c) je obseg izplačila določen po tržni ceni in ne presega 80 % vrednosti neplačanih obveznosti, navedenih v pogodbi PPA;
č) je sklenjena pogodba med proizvajalcem in centrom za podpore.
(4) Z aktivacijo jamstva center za podpore pridobi pravico do izterjave izplačanega zneska od odjemalca. Aktivacija jamstva ne izključuje nadaljnjih postopkov izterjave preostanka obveznosti s strani proizvajalca.
(5) Jamstvo velja za obdobje največ petih let od zapadlosti prvih neplačanih obveznosti iz pogodbe PPA in do začetka nadomestne prodaje električne energije na trgu električne energije oziroma do ponovnega izpolnjevanja plačilnih obveznosti iz pogodbe PPA, odvisno od tega, kar nastopi prej.
(6) Pogodba o vključitvi v jamstveno shemo mora vsebovati:
– zavarovanje odjemalca v obliki bančne garancije, unovčljive na prvi poziv, ali drugo finančno zavarovanje, vključno s poroštvi lastnikov odjemalca, ki krije najmanj del vrednosti pogodbe PPA, in
– zavarovanje proizvajalca v obliki menice ali drugo finančno zavarovanje, namenjeno zavarovanju vračila morebitno neupravičeno izplačanih jamstev.
(7) Center za podpore v pravilih za delovanje centra za podpore določi podrobnejše pogoje za delovanje jamstvene sheme, pravila za način sklepanja pogodb s končnimi odjemalci v povezavi z bilančno odgovornostjo njihovih dobaviteljev, minimalno trajanje pogodb, cenovne mehanizme, upravičenost projektov do vključitve v jamstveno shemo, višino in trajanje jamstva, sporočanje o zapadlih in neplačanih obveznostih, postopke aktivacije in deaktivacije, pogoje za zagotavljanje in višino zavarovanj, postopke za zavrnitev aktivacije jamstva ter izterjavo izplačanega zneska od odjemalca in prenehanja jamstva.
(8) Upravičenec, ki uveljavlja jamstvo, mora nemudoma in z vso potrebno skrbnostjo začeti postopek iskanja novega odjemalca za prevzem električne energije oziroma zagotoviti nadomestno prodajo električne energije na trgu.
(9) Center za podpore v pravilih iz sedmega odstavka tega člena določi podrobnejše pogoje in roke za iskanje novega odjemalca, vključno z dokazili, ki jih mora proizvajalec predložiti. Če proizvajalec v določenem roku ne dokaže, da je izvedel vse potrebne korake za iskanje novega odjemalca, lahko center za podpore zavrne nadaljnje izplačilo jamstva ali ga sorazmerno zmanjša.
IV. POGLAVJE: FINANČNE SPODBUDE ZA RABO OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE IZ EVROPSKE KOHEZIJSKE POLITIKE IN DRUGIH FINANČNIH MEHANIZMOV
(način dodeljevanja spodbud)
(1) Upravičenci do finančnih spodbud za rabo obnovljivih virov energije so fizične osebe, fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, samostojni podjetniki in pravne osebe javnega ali zasebnega prava.
(2) Finančne spodbude za rabo obnovljivih virov energije se dodeljujejo z javnim pozivom, javnim razpisom ali neposredno sklenitvijo pogodbe po postopkih, kot jih določajo predpisi, ki urejajo javne finance, pri čemer se kot merila za ocenjevanje upoštevajo količine proizvedene energije iz obnovljivih virov energije in izpustov toplogrednih plinov ter stroškovna učinkovitost.
(3) Finančne spodbude dodeljujeta ministrstvo in center za podpore iz 19. člena tega zakona, ki na svoji spletni strani objavita vse prejemnike finančnih spodbud, njihov naslov ter vrsto in velikost financiranega projekta.
(4) Minister podrobneje določi oblike spodbud, način dodelitve spodbud, pogoje in merila za njihovo dodelitev, vrste upravičenih stroškov in najvišji delež sofinanciranja po posameznih vrstah ukrepov glede na veljavna pravila o državnih pomočeh. Ministrstvo lahko v postopku dodeljevanja spodbud opredeli dodatne pogoje in merila za njihovo dodelitev.
(1) Finančne spodbude iz tega poglavja se financirajo iz:
– državnega proračuna,
– sredstev evropske kohezijske politike in drugih finančnih mehanizmov ter
– drugih virov.
(2) Za projekte, sofinancirane iz sredstev evropske kohezijske politike ali drugih finančnih mehanizmov, se poleg postopkov, kot jih določajo predpisi, ki urejajo javne finance, upoštevajo še pravila in predpisi, ki veljajo za izvajanje evropske kohezijske politike in drugih finančnih mehanizmov.
V. POGLAVJE: MEHANIZMI MEDNARODNEGA SODELOVANJA ZA DOSEGANJE DELEŽA ENERGIJE IZ OBNOVLJIVIH VIROV
(1) Republika Slovenija lahko z eno ali več državami članicami Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: države članice) sklene pogodbe o statističnih prenosih za določene količine energije iz obnovljivih virov energije za obdobje enega ali več let.
(2) Statistično prenesena količina energije iz obnovljivih virov se doda količini energije iz obnovljivih virov, proizvedeni v Republiki Sloveniji, ali odšteje od nje, tudi če se ne uvozi ali izvozi iz Republike Slovenije.
(3) Vlada lahko odloči, da Republika Slovenija statistične prenose izvaja v okviru platforme Unije za razvoj energije iz obnovljivih virov (v nadaljnjem besedilu: URDP). V tem primeru vlada sporoči URDP letne podatke o nacionalnih prispevkih k cilju Evropske unije ali kateremu koli merilu, določenemu za spremljanje napredka pri izvajanju Uredbe 2018/1999/EU, vključno s količino energije, za katero Republika Slovenija po pričakovanjih ne bo dosegla svojega prispevka ali za katero ga bo po pričakovanjih presegla, ter navede ceno, pri kateri bi sprejela prenos morebitnega presežka pri proizvodnji energije iz obnovljivih virov v drugo državo članico ali iz nje. Dejanska cena teh prenosov se določi v vsakem primeru posebej na podlagi mehanizma URDP za usklajevanje povpraševanja in ponudbe, o čemer Republika Slovenija in ta država članica ali države članice sklenejo pogodbo za eno ali več let.
(4) Pogodbe iz prvega odstavka tega člena se Evropski komisiji priglasijo v okviru URDP najpozneje v 12 mesecih po koncu vsakega leta, v katerem učinkujejo. Informacije, poslane Evropski komisiji, vključujejo količino in ceno te energije. Za prenose, dokončane v okviru URDP, se vključene strani in informacije o posameznih prenosih razkrijejo javnosti.
(5) Prenosi začnejo učinkovati, potem ko vse države članice, vključene v prenos, tega priglasijo Evropski komisiji oziroma ko so v okviru URDP izpolnjeni vsi pogoji za izravnavo.
(6) Sredstva za statistične prenose se zagotovijo iz sredstev za podpore iz 16. člena tega zakona; sredstva, pridobljena s statističnimi prenosi, pa se lahko uporabijo za namene iz četrtega odstavka 16. člena tega zakona.
(skupni projekti držav članic)
(1) Vlada si prizadeva, da se Republika Slovenija do 31. decembra 2025 dogovori o vzpostavitvi okvira za sodelovanje v skupnih projektih držav članic z eno ali več drugimi državami članicami ter da do 31. decembra 2030 doseže dogovor o vzpostavitvi vsaj dveh skupnih projektov z eno ali več državami članicami, ki se nanašajo na vse vrste skupnih projektov v zvezi s proizvodnjo električne energije in energije za ogrevanje ali hlajenje iz obnovljivih virov (v nadaljnjem besedilu: skupni projekt držav članic). Za izvajanje skupnega projekta držav članic Republika Slovenija s sodelujočimi državami sklene mednarodno pogodbo v skladu z zakonom, ki ureja zunanje zadeve. Pri skupnih projektih lahko sodelujejo pravne osebe zasebnega prava.
(2) Skupni projekt držav članic se lahko izvaja tudi po letu 2030.
(3) Pri načrtovanju in izvedbi skupnih projektov si Republika Slovenija prizadeva za pravično porazdelitev stroškov in koristi med vsemi sodelujočimi državami članicami. V ta namen se v sporazumu o sodelovanju vključijo vsi ustrezni stroški in koristi skupnega projekta.
(4) Republika Slovenija po sklenitvi sporazuma o sodelovanju uradno obvesti Evropsko komisijo. Obvestilo vključuje ključne informacije o vsebini sporazuma, sodelujočih strankah in predvidenem datumu začetka izvajanja skupnih projektov.
(5) Skupni projekt držav članic se lahko izvaja na območju Republike Slovenije ali druge države članice. Kadar se projekt izvaja na območju Republike Slovenije, Republika Slovenija Evropsko komisijo uradno obvesti o deležu ali količini električne energije ter energije za ogrevanje ali hlajenje iz obnovljivih virov, proizvedene na ozemlju Republike Slovenije v okviru vsakega skupnega projekta, ki se je začel izvajati po 25. juniju 2009, ali proizvedene v napravi s povečano zmogljivostjo, ki je bila obnovljena po tem dnevu, kar se šteje kot del deleža energije iz obnovljivih virov druge države članice.
(6) Uradno obvestilo iz prejšnjega odstavka pripravi ministrstvo in vsebuje:
a) opis predlagane naprave ali podatke o obnovljeni napravi;
b) podatke o deležu ali količini električne energije ali energije za ogrevanje ali hlajenje, ki jo proizvede naprava in ki se šteje kot del deleža energije iz obnovljivih virov druge države članice;
c) podatke o državi članici, za katero se poda uradno obvestilo, in
č) podatke o obdobju, izraženem v celih koledarskih letih, v katerem se električna energija ali energija za ogrevanje ali hlajenje iz obnovljivih virov, ki jo proizvede naprava, šteje kot del deleža energije iz obnovljivih virov druge države članice.
(7) Uradno obvestilo lahko Republika Slovenija spremeni ali umakne s soglasjem države članice, ki je potrdila skupni projekt.
(8) Kadar se skupni projekt držav članic izvaja na območju druge države članice, Republika Slovenija sodeluje pri pripravi, spremembi ali umiku uradnega obvestila.
(9) Ministrstvo na podlagi okvirnih ciljev za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na morju, načrtovanih v morskem bazenu, povezanim z ozemljem Republike Slovenije, ki je opredeljen v skladu s 14. členom Uredbe (EU) 2022/869 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2022 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo, spremembi uredb (ES) št. 715/2009, (EU) 2019/942 in (EU) 2019/943 ter direktiv 2009/73/ES in (EU) 2019/944 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 347/2013 (UL L št. 152 z dne 3. 6. 2022, str. 45), objavi informacije o količinah energije iz obnovljivih virov na morju, ki jih namerava proizvesti prek razpisov, pri čemer se upošteva tehnična in ekonomska izvedljivost glede na omrežno infrastrukturo in dejavnosti, ki se že izvajajo.
(10) Republika Slovenija si prizadeva, da projekte na področju energije iz obnovljivih virov na morju vključi v svoje pomorske prostorske načrte, pri čemer se upoštevajo dejavnosti, ki se že izvajajo na zadevnih območjih. Skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov se lahko vključijo v skupne projekte v zvezi z energijo iz obnovljivih virov na morju.
(učinki skupnih projektov držav članic)
(1) Kadar Republika Slovenija da uradno obvestilo iz prejšnjega člena, ministrstvo v treh mesecih po koncu vsakega leta iz obdobja, določenega v točki č) šestega odstavka prejšnjega člena, ugotovi:
– skupno količino električne energije ali energije za ogrevanje ali hlajenje, ki jo je naprava, na katero se je nanašalo uradno obvestilo, v tem letu proizvedla iz obnovljivih virov, in
– količino električne energije ali energije za ogrevanje ali hlajenje, ki jo je ta naprava v tem letu proizvedla iz obnovljivih virov in se v skladu s pogoji iz uradnega obvestila šteje kot del deleža energije iz obnovljivih virov druge države članice.
(2) Ministrstvo o ugotovitvah iz prejšnjega odstavka obvesti državo članico, za katero je bilo podano uradno obvestilo iz prejšnjega člena, in Evropsko komisijo.
(3) Količina električne energije ali energije za ogrevanje ali hlajenje, ki je bila pridobljena iz obnovljivih virov ter v zvezi s katero so bili sporočeni podatki v skladu z drugo alinejo prvega odstavka tega člena, se odšteje od količine električne energije ali energije za ogrevanje ali hlajenje, pridobljene iz obnovljivih virov, ki se upošteva pri izračunu deleža energije iz obnovljivih virov Republike Slovenije.
(4) Kadar uradno obvestilo izda pristojni organ druge države članice, se količina električne energije ali energije za ogrevanje ali hlajenje, ki je bila pridobljena iz obnovljivih virov ter v zvezi s katero so bili sporočeni podatki, doda količini električne energije ali energije za ogrevanje ali hlajenje, pridobljene iz obnovljivih virov, ki se upošteva pri izračunu deleža energije iz obnovljivih virov v Republiki Sloveniji.
(skupni projekti s tretjimi državami)
(1) Vlada lahko odloči, da Republika Slovenija tudi skupaj z eno ali več državami članicami sodeluje z eno ali več tretjimi državami pri vseh vrstah skupnih projektov v zvezi s proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov (v nadaljnjem besedilu: skupni projekt s tretjimi državami). V tako sodelovanje, ki poteka ob popolnem spoštovanju mednarodnega prava, so lahko vključene tudi pravne osebe zasebnega prava.
(2) Skupni projekti s tretjimi državami se lahko izvajajo tudi po letu 2030. Za izvajanje skupnega projekta s tretjimi državami se s sodelujočimi državami sklene mednarodna pogodba v skladu z zakonom, ki ureja zunanje zadeve.
(3) Električna energija, proizvedena iz obnovljivih virov v tretjih državah, se za izračun deleža energije iz obnovljivih virov v Republiki Sloveniji upošteva le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) da je električna energija porabljena v Evropski uniji, kar se šteje za izpolnjeno, kadar:
– so vsi pristojni operaterji prenosnih sistemov v državi izvora, namembni državi in po potrebi v vsaki tranzitni tretji državi dodeljeni zmogljivosti interkonektorja dokončno dodelili količino električne energije, ki je enakovredna upoštevani električni energiji;
– je pristojni sistemski operater v državi članici, v kateri je bila porabljena, v bilanco dokončno vnesel količino električne energije, ki je enakovredna upoštevani električni energiji, ter
– se dodeljena zmogljivost in proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov v napravi iz točke b) tega odstavka nanašata na isto obdobje;
b) električno energijo v okviru skupnega projekta s tretjimi državami proizvaja naprava, ki je začela delovati po 25. juniju 2009, ali naprava s povečano zmogljivostjo, ki je bila obnovljena po navedenem dnevu;
c) za količino proizvedene in izvožene električne energije je bila iz programa podpore tretje države dodeljena le investicijska pomoč tej napravi in
č) je električna energija proizvedena v skladu z mednarodnim pravom v tretji državi, ki je podpisnica Konvencije Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter drugih mednarodnih konvencij ali pogodb o človekovih pravicah.
(4) Republika Slovenija pošlje Evropski komisiji uradno obvestilo s podatki o deležu ali količini električne energije, proizvedene v napravi na ozemlju tretje države, ki se šteje kot del deleža energije iz obnovljivih virov v Republiki Sloveniji. Če Republika Slovenija sodeluje z eno ali več državami članicami, se Evropski komisiji pošlje razdelitev tega deleža ali te količine med države članice. Ta delež ali količina ne presega deleža ali količine, ki se dejansko izvaža v Evropsko unijo in v njej porabi, ter ustreza količini iz prve in druge alineje točke a) tretjega odstavka tega člena ter izpolnjuje pogoje iz točke a) tretjega odstavka tega člena.
(5) Uradno obvestilo iz prejšnjega odstavka pripravi ministrstvo in vsebuje:
a) predlagane naprave ali podatke o obnovljeni napravi;
b) podatke o deležu ali količini električne energije, ki jo proizvede naprava in ki se šteje kot del deleža energije iz obnovljivih virov Republike Slovenije, ob upoštevanju zahtev po zaupnosti podatkov pa tudi ustrezno finančno ureditev;
c) podatke o obdobju, izraženem v celih koledarskih letih, v katerem se električna energija šteje kot del deleža energije iz obnovljivih virov Republike Slovenije in po potrebi druge države članice, ter
č) pisno potrditev tretje države, na katere ozemlju naj bi naprava začela delovati, glede točk b) in c) tega odstavka in navedbo deleža ali količine električne energije, proizvedene v napravi, ki bo v domači rabi navedene tretje države.
(6) Uradno obvestilo, ki ga da Republika Slovenija v skladu s tem členom, se lahko spremeni ali umakne le s skupnim soglasjem tretje države, ki je potrdila skupni projekt v skladu s točko č) prejšnjega odstavka.
(učinki skupnih projektov s tretjimi državami)
(1) Kadar Republika Slovenija da uradno obvestilo iz prejšnjega člena, ministrstvo v 12 mesecih po koncu vsakega leta iz obdobja, določenega v točki c) petega odstavka prejšnjega člena, ugotovi:
a) skupno količino električne energije, ki je bila v navedenem letu proizvedena iz obnovljivih virov v napravi, na katero se je nanašalo uradno obvestilo iz prejšnjega člena;
b) količino električne energije, ki je bila v navedenem letu proizvedena iz obnovljivih virov v napravah in se šteje kot del deleža energije iz obnovljivih virov Republike Slovenije v skladu s pogoji iz uradnega obvestila iz prejšnjega člena, ter
c) dokazilo o izpolnjevanju pogojev iz tretjega odstavka prejšnjega člena.
(2) Republika Slovenija predloži ugotovitev iz prejšnjega odstavka Evropski komisiji in tretji državi, ki je potrdila projekt v skladu s točko č) petega odstavka prejšnjega člena.
(3) Količina električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, za katero je bila v skladu s točko b) prvega odstavka tega člena izdana ugotovitev, se za izračun deležev energije iz obnovljivih virov iz tega zakona doda upoštevani količini energije, proizvedeni iz obnovljivih virov, pri izračunu deleža energije iz obnovljivih virov Republike Slovenije.
Za namene petega odstavka 52. člena tega zakona in točke b tretjega odstavka 54. člena tega zakona se enote energije iz obnovljivih virov, ki se lahko obračunajo kot povečanje zmogljivosti naprave, obravnavajo, kot da bi jih proizvedla samostojna naprava, ki je začela obratovati v trenutku, ko se je povečala zmogljivost.
(sodelovanje v mehanizmu Unije za financiranje energije iz obnovljivih virov)
(1) Če Republika Slovenija ne dosega ene ali več nacionalnih referenčnih vrednosti za dosego deleža energije iz obnovljivih virov, kot so opredeljene z NEPN, ali če Republika Slovenija od 1. januarja 2021 ne ohranja izhodiščnega deleža 25 %, lahko vlada odloči, da se izvede finančno vplačilo v mehanizem Unije za financiranje energije iz obnovljivih virov, vzpostavljen v skladu s 33. členom Uredbe 2018/1999/EU in Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/1294 z dne 15. septembra 2020 o mehanizmu Unije za financiranje energije iz obnovljivih virov (UL L št. 303 z dne 17. 9. 2020, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Izvedbena Uredba 2020/1294/EU).
(2) Vlada se lahko odloči za sodelovanje v mehanizmu Unije za financiranje energije iz obnovljivih virov kot država članica gostiteljica v skladu z Izvedbeno Uredbo 2020/1294/EU.
(3) Sredstva za izvedbo finančnega plačila iz prvega odstavka tega člena se zagotovijo iz sredstev za podpore v skladu s 16. členom tega zakona.
VI. POGLAVJE: SAMOOSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO IZ OBNOVLJIVIH VIROV IN PRIKLJUČEVANJE NAPRAV ZA SAMOOSKRBO TER SKUPNOSTI NA PODROČJU ENERGIJE IZ OBNOVLJIVIH VIROV
1. ODDELEK: SAMOOSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO IZ OBNOVLJIVIH VIROV
(1) Končni odjemalci, priključeni na distribucijsko omrežje, imajo pravico postati končni odjemalci s samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov.
(2) Pravico do samooskrbe uveljavljajo končni odjemalci posamično, v skupnostni samooskrbi ali z agregiranjem.
(3) Skupnostna samooskrba se omogoči vsem končnim odjemalcem, ki električno energijo odjemajo prek prevzemno-predajnih mest:
– iste večstanovanjske, poslovno-stanovanjske, stanovanjsko-poslovne ali poslovne stavbe s poslovnimi prostori, ki imajo lastna prevzemno-predajna mesta, ali druge stavbe z več prevzemno-predajnimi mesti, priključenimi na skupno notranjo nizkonapetostno inštalacijo te stavbe (samooskrba večstanovanjske stavbe), ali
– ki so priključena na distribucijsko omrežje v Republiki Sloveniji (samooskrba skupnosti za oskrbo z energijo iz obnovljivih virov).
(4) Končni odjemalci se v skupnostno samooskrbo povežejo na podlagi pogodbe po pravilih obligacijskega prava ali tako, da ustanovijo pravno osebo v skladu s 64. členom tega zakona.
(5) Končni odjemalci, ki so udeleženi v skupnostni samooskrbi, se lahko dogovorijo, da si delijo proizvedeno energijo iz obnovljivih virov.
(6) Končni odjemalec s samooskrbo z dobaviteljem sklene pogodbo o samooskrbi. Ta je vrsta pogodbe o dobavi električne energije in mora poleg obveznih sestavin, določenih v zakonu, ki ureja oskrbo z električno energijo, vsebovati tudi določbe o odkupu električne energije, proizvedene v napravi za samooskrbo, ki je bila oddana v omrežje. Končni odjemalec s samooskrbo lahko za proizvedeno električno energijo sklene tudi pogodbo o nakupu električne energije iz obnovljivih virov.
(7) Pogodba o samooskrbi lahko vsebuje tudi določbe o določanju obračunskih količin za potrebe obračuna dobavljene električne energije.
(8) Distribucijski operater mora za izvajanje pogodbe o samooskrbi in pogodbe o nakupu električne energije iz obnovljivih virov končnemu odjemalcu s samooskrbo, dobavitelju, s katerim ima končni odjemalec sklenjeno pogodbo o samooskrbi, ali tretji osebi, ki ima pooblastilo končnega odjemalca, brezplačno zagotavljati vse potrebne obračunske podatke.
(9) Vlada z uredbo določi podrobnejše pogoje za posamezne vrste samooskrbe, način obračuna električne energije in način obračuna dajatev za končne odjemalce s samooskrbo, podrobnejše pogoje za dodelitev naložbene pomoči iz drugega odstavka 59. člena tega zakona in oprostitev plačila prispevkov in omrežnine iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 60. člena tega zakona, pogoje za priključitev naprave za samooskrbo, vsebino ukrepa in poročanje o njem ter spremljanje njegovega izvajanja.
(10) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na napravo za samooskrbo ali končnega odjemalca s samooskrbo, se nanašajo tudi na napravo za skupnostno samooskrbo ali končnega odjemalca, ki je povezan v skupnostno samooskrbo, če ni izrecno določeno drugače.
(pravice končnih odjemalcev s samooskrbo)
(1) Končni odjemalci s samooskrbo imajo ne glede na način izvajanja samooskrbe pravico, da proizvajajo energijo iz obnovljivih virov tudi za lastno porabo, jo shranjujejo in prodajajo svoje presežke proizvedene električne energije, oddane v distribucijsko omrežje, tudi na podlagi pogodb o nakupu električne energije iz obnovljivih virov, prek dobaviteljev električne energije in po pravilih medsebojne izmenjave.
(2) Končni odjemalci s samooskrbo lahko pridobijo naložbeno pomoč v skladu s pogoji iz Uredbe Komisije (EU) 2023/2831 z dne 13. decembra 2023 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L 2023/2831 z dne 15. 12. 2023). Naložbeno pomoč v skladu z 19. členom tega zakona dodeljuje center za podpore.
(3) Končni odjemalci s samooskrbo za proizvedeno električno energijo v napravi za samooskrbo lahko za proizvedeno električno energijo, oddano v distribucijsko omrežje, pridobijo potrdila o izvoru v skladu z določbami 6. in 9. člena tega zakona.
(4) Plačilo za prodano električno energijo prejmejo končni odjemalci s samooskrbo neposredno od kupca oziroma dobavitelja ali prek podporne sheme za obnovljive vire energije. Plačilo mora odražati tržno vrednost te električne energije, pri določitvi odkupne cene pa se lahko upošteva tudi dolgoročna vrednost samooskrbe iz obnovljivih virov energije za omrežje, okolje in družbo.
(5) Končni odjemalci s samooskrbo lahko namestijo in upravljajo sisteme za shranjevanje električne energije.
(6) Za končne odjemalce s samooskrbo se uporabljajo tudi določbe zakona, ki ureja oskrbo z električno energijo, o aktivnih odjemalcih.
(7) Končni odjemalci s samooskrbo imajo vse pravice, ki jih imajo kot končni odjemalci v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja oskrbo z električno energijo.
(8) Končni odjemalci s samooskrbo se za namene tega zakona ne štejejo za proizvajalce električne energije, razen če za presežke proizvedene električne energije, oddane v distribucijsko omrežje, sklenejo pogodbo o nakupu električne energije iz obnovljivih virov.
(9) Če končni odjemalec s samooskrbo umre, lahko skupnost dedičev takoj po dedovanju nadaljuje izvajanje pogodbe o samooskrbi, ki jo je imel sklenjeno pokojni končni odjemalec, o čemer morajo najpozneje v enem mesecu po dedovanju obvestiti dobavitelja, s katerim je sklenjena pogodba o samooskrbi, in distribucijskega operaterja. Z dnem pravnomočnosti sklepa o dedovanju vstopi dedič oziroma dediči, ki so dedovali proizvodno napravo za samooskrbo, v pogodbo o samooskrbi, ki jo je imel sklenjeno pokojni končni odjemalec. O vstopu v pogodbo mora dedič oziroma dediči obvestiti dobavitelja in distribucijskega operaterja najpozneje v enem mesecu po pravnomočnosti sklepa o dedovanju.
(obračun omrežnine, prispevkov in drugih dajatev)
(1) Za električno energijo, prevzeto iz javnega omrežja, končni odjemalci s samooskrbo plačujejo omrežnino, ki je neizključujoča in odraža stroške in koristi samooskrbe, ter druge javne dajatve, ki se obračunavajo na količino električne energije, prevzete iz javnega omrežja. Končnemu odjemalcu v skupnostni samooskrbi se pri določitvi višine omrežnine upošteva obseg uporabe omrežja.
(2) Ne glede na določbe 17. člena tega zakona se odjemalcem s samooskrbo sorazmerno zniža višina prispevka, ki se obračunava na kWh dobavljene energije. Višina znižanega prispevka se za te odjemalce določi v uredbi iz drugega odstavka 17. člena tega zakona.
(3) Ne glede na določbe zakona, ki ureja učinkovito rabo energije, končni odjemalci s samooskrbo za električno energijo, prevzeto iz omrežja, ne plačajo prispevka na rabo energije za povečanje energetske učinkovitosti.
(4) Za električno energijo, oddano v omrežje, končni odjemalec s samooskrbo ne plača omrežnine in drugih javnih dajatev.
(5) Za lastno proizvedeno električno energijo iz obnovljivih virov, ki je lahko tudi shranjena in ostane v njegovi stavbi, končni odjemalec s samooskrbo ne plača omrežnine ali drugih javnih dajatev.
(lastništvo in upravljanje naprave za samooskrbo)
(1) Napravo za samooskrbo ima lahko v lasti ali jo upravlja tudi tretja oseba, ki s končnim odjemalcem s samooskrbo sklene pogodbo, v kateri se uredijo tudi pravice in obveznosti tretje osebe in končnega odjemalca glede upravljanja naprave, kar obsega zlasti namestitev naprave, njeno obratovanje vključno z meritvami in vzdrževanje.
(2) Tretja oseba se ne šteje za končnega odjemalca s samooskrbo.
(3) Tretja oseba lahko vstopi v podporno shemo v soglasju s končnim odjemalcem.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko tretja oseba, ki ima v lasti napravo za skupnostno samooskrbo, izjemoma prodaja proizvedeno električno energijo iz naprave za samooskrbo v delu, ki ni razdeljen med člane skupnostne samooskrbe.
(5) Upravljavec stavbe v lasti Republike Slovenije ali občine se lahko odloči, da na strehi in drugih potrebnih delih stavbe ustanovi služnost postavitve naprave za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov v korist tretje osebe, ki napravo zgradi in z njo obratuje. Služnost se ustanovi v skladu z zakonom, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Določbe tega člena se uporabljajo tudi za upravljavca proizvodne naprave iz tega odstavka.
(program za spodbujanje samooskrbe)
(1) Ministrstvo vsaka tri leta sprejme program za spodbujanje in lajšanje razvoja samooskrbe z energijo iz obnovljivih virov na podlagi ocene neupravičenih ovir za samooskrbo z energijo iz obnovljivih virov in njenega potenciala na ozemlju in v energetskih omrežjih Republike Slovenije.
(2) Program iz prejšnjega odstavka zlasti:
a) obravnava dostopnost samooskrbe z električno energijo iz obnovljivih virov za vse končne odjemalce, tudi tiste v ranljivih gospodinjstvih;
b) odpravlja neupravičene ovire za financiranje projektov na trgu in obravnava ukrepe za lažji dostop do finančnih sredstev;
c) odpravlja druge neupravičene ovire v predpisih in drugih splošnih aktih za samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov, tudi za najemnike;
č) obravnava spodbude za lastnike stavb, da ustvarijo možnosti za samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov, tudi za najemnike;
d) končnim odjemalcem s samooskrbo z energijo iz obnovljivih virov za njihovo lastno proizvedeno električno energijo iz obnovljivih virov, ki jo dovajajo v omrežje, omogoča enakopravni dostop do ustreznih programov podpore in vseh delov trga z električno energijo.
(3) Povzetek politik in ukrepov iz programa iz tega člena ter ocena njegovega izvajanja se vključita v NEPN in poročila o napredku v skladu z Uredbo 2018/1999/EU.
(4) Ukrepi za spodbujanje in lajšanje razvoja samooskrbe ne smejo biti v neskladju s predpisi Evropske unije o državnih pomočeh.
(soglasje za priključitev in postopek enostavnega priključevanja naprav za samooskrbo)
(1) Pred priključitvijo naprave za samooskrbo je treba pri distribucijskem operaterju pridobiti soglasje za priključitev v primeru novega prevzemno-predajnega mesta, na katerega je priključena naprava za samooskrbo, oziroma spremembo soglasja za priključitev v primeru obstoječega prevzemno-predajnega mesta. Izdaja spremembe soglasja za priključitev poteka po skrajšanem ugotovitvenem postopku, ki je hiter in mora biti dokončan najpozneje v 15 dneh, če je potreben poseben ugotovitveni postopek, pa najpozneje v 30 dneh od dneva prejema popolne vloge. V postopku iz prejšnjega stavka distribucijski operater vlagatelja pozove k dopolnitvi vloge najpozneje pet dni po prejemu vloge.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek in določbe zakona, ki ureja oskrbo z električno energijo, o priključevanju na omrežje ter ob upoštevanju določb tega zakona o priključevanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov na omrežje sme končni odjemalec s samooskrbo napravo za samooskrbo, katere priključna moč ne presega 50 kW, priključiti na distribucijsko omrežje z vložitvijo enostavne vloge za priključitev. V postopkih pridobitve soglasja za priključitev in v postopkih pridobitve spremembe soglasja za priključitev naprav za samooskrbo, katerih priključna moč ne presega 50 kW, se vroča z navadno vročitvijo z vložitvijo v hišni predalčnik, poštni predal ali v elektronski predal naslovnika. Dokumenti v fizični obliki se vročajo z vložitvijo v hišni predalčnik ali poštni predal v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Dokumenti v elektronski obliki se vročajo na naslov elektronskega predala, ki je naveden v vlogi, ali na naslov elektronskega predala, s katerega je bila poslana vloga, ne glede na to, ali gre za varni ali drugi elektronski predal. Vročitev šteje za opravljeno sedmi dan od dneva odpreme, naslovniku pa se sporočita dan odpreme in dan vročitve. Vročitev v elektronski predal se opravi, če je vlagatelj s takšnim načinom vročanja soglašal.
(3) Podrobnejša vsebina enostavne vloge za priključitev iz prejšnjega odstavka se določi v uredbi iz devetega odstavka 58. člena tega zakona. Vsebuje zlasti:
– predvideni dan priključitve naprave za samooskrbo,
– predlagano točko za priključitev na omrežje,
– tehnične lastnosti naprave.
(4) Distribucijski operater potrdi prejem popolne enostavne vloge za priključitev najpozneje v treh delovnih dneh od prejema te vloge ali pa v tem roku pozove stranko k dopolnitvi vloge.
(5) Distribucijski operater lahko za naprave za samooskrbo, katerih priključna moč ne presega 50 kW, v enem mesecu po prejemu popolne enostavne vloge iz tretjega odstavka tega člena z odločbo zavrne priključitev zaradi utemeljenih varnostnih pomislekov oziroma tehnične nezdružljivosti komponent sistema ali predlaga drugačne pogoje za priključitev.
(6) Če distribucijski operater ne izda odločbe iz prejšnjega odstavka in je ne vroči stranki v enem mesecu po prejemu popolne enostavne vloge iz tretjega odstavka tega člena, se šteje, da je končni odjemalec s samooskrbo pridobil pravico do priključitve v omrežje uporabnika sistema za števcem.
(7) Priključitev iz prejšnjega odstavka se izvede v skladu s predpisi, ki določajo tehnične in druge pogoje za priključitev in obratovanje v omrežju uporabnika sistema. Naprava za samooskrbo lahko z dnem priključitve nemoteno obratuje in oddaja presežke v sistem ne glede na določbe zakona, ki ureja oskrbo z električno energijo.
(8) Distribucijski operater mora najpozneje v 15 dneh od nastopa domneve iz šestega odstavka tega člena končnega odjemalca s samooskrbo registrirati in mu predložiti pogodbo o uporabi sistema, ki jo je podpisal distribucijski operater. Če distribucijski operater pogodbe o uporabi sistema ne pošlje končnemu odjemalcu v roku iz prejšnjega stavka ali ne izvede registracije v roku iz prejšnjega stavka, lahko končni odjemalec zahteva, da agencija izda odločbo, s katero distribucijskemu operaterju naloži priključitev na sistem v roku, ki ni daljši od 15 dni od vročitve odločbe.
(9) Določbe tega člena se uporabljajo tudi za priključevanje naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov v okviru demonstracijskih projektov.
2. ODDELEK: SKUPNOST NA PODROČJU ENERGIJE IZ OBNOVLJIVIH VIROV
(ustanovitev skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov)
(1) Končni odjemalci imajo pravico ustanoviti skupnost na področju energije iz obnovljivih virov (v nadaljnjem besedilu tega poglavja: skupnost OVE).
(2) Pravne osebe, ki se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo, so lahko člani skupnosti OVE, razen če v okviru sodelovanja v skupnosti opravljajo svojo osnovno gospodarsko ali poklicno dejavnost.
(3) Člani skupnosti OVE ohranijo pravice in obveznosti, ki jih imajo kot končni odjemalci s samooskrbo v skladu s tem zakonom in kot končni odjemalci v skladu z zakonom, ki ureja oskrbo z električno energijo.
(4) Za skupnost OVE velja tudi naslednje:
a) ima pravico do proizvodnje, porabe, shranjevanja in prodaje energije iz obnovljivih virov, tudi na podlagi pogodb o nakupu električne energije iz obnovljivih virov;
b) enakopravno dostopa do vseh ustreznih energetskih trgov tako neposredno kot z agregiranjem;
c) za namene tega zakona se šteje za proizvajalca električne energije;
č) za proizvodno napravo se lahko izdajajo deklaracije in potrdila o izvoru;
d) lahko pridobi podporo iz IV. poglavja tega zakona.
(5) Skupnost OVE se vpiše v evidenco skupnosti na področju obnovljivih virov energije.
(1) Ministrstvo vzpostavi, vodi in upravlja evidenco skupnosti OVE (v nadaljnjem besedilu: evidenca).
(2) Evidenca se vodi zaradi spremljanja stanja in javne objave podatkov o pomembnih dejstvih o skupnostih OVE, izvajanja zakonsko opredeljenih pristojnosti, dodeljevanja podpor za spodbujanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov ter spodbud za energetsko učinkovitost in učinkovito rabo energije, izvajanja nalog kontaktne točke in centra za podpore ter za izvajanje ukrepov energetske politike.
(3) Predlog za vpis v evidenco se ministrstvu pošlje na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani ministrstva. Predlog za vpis v evidenco vsebuje:
– ime in sedež skupnosti OVE;
– temeljni akt skupnosti OVE, iz katerega je razvidno, da gre za skupnost OVE;
– ime in priimek ter naslov stalnega ali začasnega prebivališča predstavnika skupnosti;
– ime in priimek ter naslov stalnega ali začasnega prebivališča ali firmo pristopnega člana in sedež;
– število naprav za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov ter njihovo kapaciteto.
(4) V evidenci se obdelujejo naslednji osebni in drugi podatki:
– ime in sedež skupnosti OVE;
– ime in priimek ter naslov stalnega prebivališča ali firma pristopnega člana in sedež;
– število naprav za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in njihova kapaciteta;
– datum vpisa v evidenco, datum spremembe podatkov v evidenci in datum izbrisa iz evidence.
(5) Podatki iz prejšnjega odstavka so javni, razen podatkov o imenu in priimku ter naslovu stalnega ali začasnega prebivališča ali firmi člana in sedežu.
(6) Ministrstvo omogoči pridobivanje podatkov iz evidence državnim organom, občinam, centru za podpore ter kontaktni točki za namen izvajanja zakonsko opredeljenih nalog ali za dodeljevanje podpor za spodbujanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov ter spodbud za energetsko učinkovitost in učinkovito rabo energije.
(7) Morebitne spremembe podatkov, ki se vodijo v evidenci, skupnost OVE ministrstvu sporoči v dveh mesecih od nastanka spremembe.
(8) Na podlagi pisnega obvestila o prenehanju delovanja skupnosti OVE, ki se posreduje ministrstvu, se skupnost OVE izbriše iz evidence.
(omogočitveni program na področju skupnosti OVE)
(1) Ministrstvo vsaka tri leta sprejme omogočitveni program za spodbujanje in lajšanje razvoja skupnosti OVE na podlagi ocene ovir in možnosti za razvoj skupnosti OVE.
(2) Z omogočitvenim programom iz prejšnjega odstavka je treba zagotoviti, da:
a) se odpravijo neupravičene ovire v predpisih in drugih splošnih aktih in upravne ovire za skupnosti OVE;
b) za skupnosti OVE, ki so pravne osebe in ki dobavljajo energijo oziroma zagotavljajo agregiranje ali druge komercialne energetske storitve, veljajo določbe, ki so relevantne za takšne dejavnosti;
c) operater distribucijskega sistema in elektrooperater sodelujeta s skupnostmi, da bi olajšala prenose energije znotraj teh skupnosti;
č) se za skupnosti OVE uporabljajo pravični, sorazmerni in pregledni postopki, vključno s postopki registracije ter omrežnine, ki odražajo stroške, pa tudi ustrezne dajatve, s čimer se zagotovi, da ustrezno, pošteno in uravnoteženo prispevajo k delitvi skupnih stroškov v sistemu v skladu s pregledno analizo stroškov in koristi razpršenih virov energije, ki jo pripravi agencija;
d) se skupnosti OVE, ki so pravne osebe, obravnavajo enakopravno, kar zadeva njihove dejavnosti, pravice in obveznosti, ki jih imajo kot udeleženci na trgu;
e) je sodelovanje v skupnosti OVE na voljo vsem končnim odjemalcem, tudi tistim v ranljivih gospodinjstvih;
f) so na voljo orodja za lažji dostop do financiranja in informacij;
g) sta občinam in njihovim organom pri omogočanju in vzpostavljanju skupnosti OVE ter pri njihovi neposredni udeleženosti pri tem zagotovljeni regulativna podpora in podpora za razvoj zmogljivosti;
h) se določijo pravila za zagotovitev enake in enakopravne obravnave končnih odjemalcev, ki sodelujejo v skupnosti.
(3) Glavne prvine omogočitvenega programa ter ocena njihovega izvajanja se vključijo v NEPN in poročila o napredku v skladu z Uredbo 2018/1999/EU.
(4) Pri oblikovanju programov podpore rabe obnovljivih virov energije se brez poseganja v pravila Evropske unije o državnih pomočeh upoštevajo posebnosti skupnosti OVE, da se jim omogočijo enake možnosti za pridobitev deklaracije, potrdil o izvoru električne energije ter za kandidiranje za podpore, kot se omogočijo drugim udeležencem na trgu.
VII. POGLAVJE: SPODBUJANJE RABE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE V NAČRTOVANJU IN DOLOČANJU POGOJEV ZA IZDAJO DOVOLJENJ, TRAJANJE POSTOPKA IZDAJE DOVOLJENJ IN KONTAKTNA TOČKA
1. ODDELEK: SPODBUJANJE RABE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE V NAČRTOVANJU IN DOLOČANJU POGOJEV ZA IZDAJO DOVOLJENJ
(1) Državni organi, organi občin in nosilci javnih pooblastil morajo pri izdaji podzakonskih predpisov in splošnih aktov za izvajanje javnih pooblastil, ki se nanašajo na izdajo dovoljenja ali drugega posamičnega akta v zvezi s proizvodno napravo in z njimi povezanimi prenosnimi ali distribucijskimi omrežji, proizvodnjo in shranjevanjem električne energije in energije za ogrevanje ali hlajenje iz obnovljivih virov, za postopek pretvorbe biomase v pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva, biomasna goriva ali druge energente ter za goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, skrbeti za to, da so pogoji in zahteve sorazmerni in potrebni ter pripomorejo k izvajanju načela energetske učinkovitosti na prvem mestu v skladu z 18. točko 2. člena Uredbe 2018/1999/EU.
(2) Pravila, ki urejajo izdajo dovoljenj ali drugih posamičnih aktov iz prejšnjega odstavka, morajo biti pregledna in sorazmerna, ne smejo razlikovati med vlagatelji zahtev ter morajo v celoti upoštevati posebnosti posameznih tehnologij energije iz obnovljivih virov.
(3) Center za podpore pripravi smernice in mnenja za področje energije iz obnovljivih virov, ki jih ministrstvo v skladu z zakonom, ki ureja urejanje prostora, vključi v smernice in mnenja v postopkih priprave prostorskih aktov.
(4) Pri načrtovanju, projektiranju in omejevanju rabe energentov v prostoru je treba dati prednost obnovljivim virom energije pred fosilnimi viri energije, razen pri daljinskih sistemih, ki so energetsko učinkoviti, in plinovodnih sistemih z večjim deležem obnovljivega plina v sistemu. Pri omejevanju energentov je treba upoštevati tudi druge okoljske politike in njihove zahteve.
(1) Državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil morajo pri pripravi in sprejetju prostorskih aktov, določanju pogojev in izdajanju mnenj v postopkih prostorskega načrtovanja, ki se nanašajo na gradnjo in obnavljanje lokalne infrastrukture, industrijskih, storitvenih ali stanovanjskih območij, energetske in prometne infrastrukture, vključno z omrežji za električno energijo, energijo za daljinsko ogrevanje in hlajenje, pline ter alternativna goriva, na državni, regionalni in lokalni ravni spodbujati vključevanje in uvajanje energije iz obnovljivih virov vključno s samooskrbo z energijo iz obnovljivih virov in skupnostmi na področju energije iz obnovljivih virov ter uporabo odvečne toplote in odvečnega hladu. Pri tem morajo upoštevati tudi pozitivno učinkovanje naprav, ki izrabljajo obnovljive vire energije, na okoljske in podnebne cilje.
(2) Lokalne skupnosti vključijo uporabo obnovljivih virov energije v lokalne energetske koncepte, pripravljene v skladu z zakonom, ki ureja načrtovanje na področju energetike, in v druge akte, s katerimi se načrtujejo pravila za urejanje prostora.
(3) Lokalne skupnosti se pri pripravi lokalnih energetskih konceptov posvetujejo z operaterji omrežij v delu, ki se nanaša na:
– analizo možnosti učinkovite rabe energije in analizo potencialov obnovljivih virov energije,
– prilagajanje odjema energije,
– samooskrbo z energijo iz obnovljivih virov in skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov.
(4) Operaterji omrežij morajo pri pripravi razvojnih ali trajnostnih načrtov omrežja upoštevati prihodnje potrebe po ojačitvi omrežja ali gradnji novega omrežja, kot izhajajo iz lokalnih energetskih konceptov in nacionalnih strategij in načrtov glede na načrtovano umeščanje naprav, ki izrabljajo energijo iz obnovljivih virov, v prostor in vključevanje samooskrbe ter skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov.
(5) Državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil morajo pri izdaji podzakonskih predpisov in splošnih aktov za izvajanje javnih pooblastil, ki se nanašajo na izvajanje gradbenih del in proizvodnjo, promet ter uporabo gradbenih proizvodov, uvesti ukrepe za povečanje obsega uporabe vseh vrst energije iz obnovljivih virov pri gradbenih delih in proizvodih, vključno s povečanjem samooskrbe z energijo iz obnovljivih virov, z lokalnim shranjevanjem energije ter energetske učinkovitosti, povezane s soproizvodnjo in skoraj ničenergijskimi stavbami in brezemisijskimi stavbami. Ta zahteva velja tudi za obrambne organe in sile za zaščito, reševanje in pomoč, vendar le, ko to ni v nasprotju z naravo in poglavitnim ciljem dejavnosti obrambnih sil in sil za zaščito, reševanje in pomoč ter z izjemo materialov, ki se uporabljajo izključno v vojaške namene in za zagotavljanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(6) Vključevanje in uvajanje energije iz obnovljivih virov, vključno s samooskrbo z energijo iz obnovljivih virov, in skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov v javnih stavbah sta del načrtov za prenovo stavb, kot jih določa zakon, ki ureja učinkovito rabo energije.
(izjema od pridobitve gradbenega dovoljenja za manjše proizvodne naprave)
(1) Za postavitev manjših naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije ali s soproizvodnjo z visokim izkoristkom, ki se namestijo na, v ali ob stavbi ali gradbenem inženirskem objektu, zgrajenem v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, ni potrebno gradbeno dovoljenje.
(2) Vlada z uredbo določi vrste, velikost ter pogoje za montažo in priključitev manjših naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije ali s soproizvodnjo z visokim izkoristkom iz prejšnjega odstavka, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje.
(ocena možnosti na področju uporabe energije iz obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja)
(1) Ministrstvo po preučitvi lokalnih energetskih konceptov in posvetovanju z lokalnimi skupnostmi izdela oceno možnosti na področju energije iz obnovljivih virov ter uporabe odvečne toplote in odvečnega hladu v sektorju ogrevanja in hlajenja in po potrebi vključi prostorsko analizo okoljsko sprejemljivih območij z nizkim ekološkim tveganjem in degradiranih območij ter možnosti za uporabo manjših projektov za gospodinjstva. V tej oceni upošteva razpoložljive in ekonomsko upravičene tehnologije za industrijsko in domačo uporabo, da se določijo mejniki in ukrepi za večjo uporabo energije iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje ter po potrebi uporabo odvečne toplote in odvečnega hladu z daljinskim ogrevanjem in hlajenjem z namenom vzpostavitve dolgoročne nacionalne strategije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in onesnaževanja zraka, ki jih povzročata ogrevanje in hlajenje. Ta ocena mora biti narejena v skladu z načelom »energijska učinkovitost na prvem mestu«.
(2) Ocena možnosti iz prejšnjega odstavka se vključi v celovito oceno možnosti za uporabo soproizvodnje z visokim izkoristkom ter učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje ter analizo stroškov in koristi, ki jo pripravi ministrstvo v skladu z zakonom, ki ureja učinkovito rabo energije.
2. ODDELEK: TRAJANJE POSTOPKA IZDAJE DOVOLJENJ
(splošna pravila glede trajanja postopka izdaje dovoljenj)
(1) Postopek izdaje dovoljenj, ki ga ureja ta oddelek, vključuje izdajo vseh dovoljenj, soglasij ali mnenj in drugih posamičnih upravnih aktov, potrebnih za postavitev, rekonstrukcijo, obnovo, priključitev na omrežje, obratovanje ter vključitev energije iz obnovljivih virov v omrežja za ogrevanje in hlajenje, za:
– proizvodne naprave, vključno s tistimi, ki združujejo različne obnovljive vire energije,
– toplotne črpalke,
– objekte za shranjevanje električne energije ali toplote na isti lokaciji.
(2) Postopek izdaje dovoljenj iz prejšnjega odstavka zajema vse faze od popolnosti vloge za izdajo dovoljenja do izdaje odločbe.
(3) Razen če ne sovpada z drugimi fazami upravnega postopka, trajanje postopka izdaje dovoljenj iz tega oddelka ne vključuje:
– časa, v katerem se proizvodne naprave, njihovi priključki na omrežje in povezana omrežna infrastruktura, potrebna za zagotovitev stabilnosti, zanesljivosti in varnosti omrežja, gradijo ali obnavljajo, in
– časa za upravne postopke, potrebne za velike nadgradnje omrežja zaradi zagotavljanja stabilnosti, zanesljivosti in varnosti omrežja.
(trajanje postopka izdaje dovoljenj na prednostnih območjih)
(1) Postopek izdaje dovoljenj za projekte na potencialnih ali predpisanih prednostnih območjih umeščanja naprav, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov energije in ki so opredeljena z zakonom, ki ureja uvajanje naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (v nadaljnjem besedilu: prednostna območja), sme trajati največ eno leto oziroma v primeru projektov na morju največ dve leti. V izjemnih okoliščinah se lahko rok iz prejšnjega stavka podaljša za največ šest mesecev z obrazloženim sklepom, ki mora biti izdan pred potekom roka iz prejšnjega stavka.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek sme postopek izdaje dovoljenj na prednostnih območjih trajati največ šest mesecev oziroma v primeru vetrnih proizvodnih naprav na morju največ eno leto, če gre za:
– obnovo proizvodne naprave,
– postavitev nove proizvodne naprave, katere inštalirana zmogljivost ne presega 150 kW, in
– objekte za shranjevanje električne energije ali toplote na isti lokaciji.
(3) V izjemnih okoliščinah se lahko rok iz prejšnjega odstavka podaljša za največ tri mesece oziroma v primeru vetrnih proizvodnih naprav na morju za največ šest mesecev z obrazloženim sklepom, ki mora biti izdan pred potekom roka iz prejšnjega odstavka. Izjemne okoliščine iz prejšnjega stavka so zlasti nujni varnostni razlogi v primerih, ko obnova bistveno vpliva na omrežje ali osnovno zmogljivost, velikost ali delovanje proizvodne naprave.
(trajanje postopka izdaje dovoljenj zunaj prednostnih območij)
(1) Postopek izdaje dovoljenj za projekte zunaj prednostnih območij sme trajati največ dve leti oziroma v primeru projektov na morju največ tri leta. V izjemnih okoliščinah, ko je na primer potrebna presoja vplivov na okolje v skladu s predpisi s področja varstva okolja, se lahko rok iz prejšnjega stavka podaljša za največ šest mesecev z obrazloženim sklepom, ki mora biti izdan pred potekom roka iz prejšnjega stavka.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek sme postopek izdaje dovoljenj zunaj prednostnih območij trajati največ eno leto oziroma v primeru projektov na morju največ dve leti, če gre za:
– obnovo proizvodne naprave,
– postavitev nove proizvodne naprave, katere inštalirana zmogljivost ne presega 150 kW, in
– objekte za shranjevanje električne energije ali toplote na isti lokaciji.
(3) V izjemnih okoliščinah se lahko rok iz prejšnjega odstavka podaljša za največ tri mesece z obrazloženim sklepom, ki mora biti izdan pred potekom roka iz prejšnjega odstavka.
(trajanje postopka izdaje dovoljenj za fotonapetostne naprave)
(1) Ne glede na 72. člen tega zakona in prejšnji člen sme postopek izdaje dovoljenj za postavitev fotonapetostnih naprav na objektih, katerih glavni namen ni proizvodnja električne energije v fotonapetostnih napravah ali shranjevanje energije, trajati največ tri mesece. Prejšnji stavek ne velja za postavitev na umetnih vodnih površinah.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek sme postopek izdaje dovoljenj za postavitev fotonapetostnih naprav, katerih priključna moč ne presega 50 kW in ki niso naprave za samooskrbo, trajati največ en mesec od dneva prejema popolne vloge, zanje pa se smiselno uporabljajo določbe 63. člena tega zakona o postopku enostavnega priključevanja in pridobitvi pravice do priključitve v omrežje uporabnika sistema za števcem.
(trajanje postopka izdaje dovoljenj za toplotne črpalke)
Ne glede na 72. in 73. člen tega zakona sme postopek izdaje dovoljenj za postavitev toplotne črpalke z močjo pod 50 MW, če zanjo ni potrebno gradbeno dovoljenje, trajati največ en mesec, v primeru toplotnih črpalk, ki izkoriščajo toploto zemljine, pa tri mesece.
3. ODDELEK: KONTAKTNA TOČKA
(izvajanje nalog kontaktne točke)
(1) Kontaktna točka na zahtevo vlagatelja usmerja vloge za pridobitev dovoljenj in drugih aktov iz drugega odstavka tega člena in vlagatelju pomaga pri celotnem postopku od vložitve zahteve do izdaje dokončne odločbe o tej zahtevi.
(2) Dovoljenja in drugi akti iz prejšnjega odstavka so vsa dovoljenja in drugi posamični akti, prostorski akti, licence, registracije in upravna dejanja, ki so potrebni za gradnjo, rekonstrukcijo, obnovo ali obratovanje proizvodne naprave ter za pridobitev podpore za proizvodno napravo. Vključujejo zlasti:
a) prijavo na javni razpis za podpore v skladu s tem zakonom;
b) odločbo o sklenitvi podpore in sklenitev pogodbe o njej;
c) spremembo oziroma sprejetje prostorskega izvedbenega akta;
č) lokacijsko preveritev;
d) gradbeno dovoljenje;
e) vodno dovoljenje;
f) celovito dovoljenje;
g) uporabno dovoljenje;
h) soglasje za priključitev na prenosni ali distribucijski sistem;
i) priključitev na omrežje;
j) okoljevarstvena, energetska, naravovarstvena, kulturnovarstvena in druga soglasja ali dovoljenja, če so potrebna;
k) pogodbo o uporabi sistema;
l) postopek pridobivanja deklaracije za proizvodno napravo in podatke iz registra deklaracij;
m) vsako drugo dovoljenje, ki se nanaša na proizvodno napravo in je potrebno za gradnjo ali rekonstrukcijo ter za začetek obratovanja proizvodne naprave.
(3) Naloge kontaktne točke izvaja center za podpore, ki lahko za izvajanje nalog iz tega člena in vzpostavitve mreže regionalnih svetovalnih pisarn sodeluje z lokalnimi energetskimi organizacijami.
(4) Kontaktna točka lahko opravlja vse naloge v zvezi s pomočjo vlagatelju v upravnih in drugih postopkih, vendar ne nastopa kot zastopnik ali pooblaščenec vlagatelja v upravnem ali drugem postopku. Kontaktna točka vlagatelja pregledno vodi skozi postopek predložitve vlog za izdajo dovoljenj do izdaje ene ali več odločitev pristojnih organov in mu zagotavlja vse potrebne informacije.
(5) Center za podpore za izvajanje nalog kontaktne točke opravlja naslednja javna pooblastila:
a) vzpostavi in vodi javno dostopne uradne evidence prejetih in popolnih vlog oziroma statusa vlog v postopkih iz prvega in drugega odstavka tega člena ter pridobiva, zbira, obdeluje in povezuje podatke iz prvega in drugega odstavka 77. člena tega zakona, vključno z evidenco zamud ter evidenco zgrajenih proizvodnih naprav;
b) pripravi analize in poročila o trajanju, optimizaciji in pospešitvi postopkov, ki jih ministrstvo uporabi za strateško načrtovanje uvajanja obnovljivih virov energije;
c) sodeluje s pristojnimi organi, ki odločajo v postopkih za izdajo dovoljenj in drugih aktov iz drugega odstavka tega člena, da se omogoči čim hitrejši in učinkovitejši postopek pri izmenjavi vlog in drugih dokumentov, in pristojnim organom daje informacije o nameravani proizvodni napravi in drugem objektu.
(6) Poleg nalog iz prejšnjega odstavka center za podpore opravlja tudi naslednja opravila:
a) pripravi in posodablja ter javno objavi priročnik o postopkih za investitorje na področju proizvodnje energije iz obnovljivih virov, ki posebej obravnava tudi majhne projekte in projekte končnih odjemalcev s samooskrbo, vključno s projekti skupnostne samooskrbe;
b) obvešča glede spodbujanja rabe obnovljivih virov energije, vključevanja v sistem samooskrbe in oblikovanja skupnostne samooskrbe;
c) opravlja druga administrativna opravila za potrebe postopkov;
č) ministrstvu letno poroča o svojih ugotovitvah glede spoštovanja rokov za izdajo dovoljenj po tem zakonu;
d) pripravi in letno posodablja analizo o razpoložljivem in potrebnem številu usposobljenih in kvalificiranih inštalaterjev naprav na obnovljive vire energije ter ministrstvu predlaga ukrepe.
(7) Izvajanje nalog kontaktne točke se financira iz sredstev za podpore iz 16. člena tega zakona.
(8) Vlada z uredbo podrobneje predpiše naloge kontaktne točke iz tega člena in iz 77. člena tega zakona.
(upravljanje in hramba podatkov pri izvajanju nalog kontaktne točke)
(1) Center za podpore mora zagotoviti elektronsko poslovanje z zahtevami vlagateljev. Druge osebe in organi, ki sodelujejo v postopkih, opredeljenih v tem členu, morajo centru za podpore v najkrajšem mogočem roku neodplačno predati podatke oziroma informacije, ki jih kontaktna točka potrebuje. V ta namen center za podpore vzpostavi informacijski sistem, s katerim zagotavlja ustrezno informacijsko podporo za integrirano izvajanje poslovnih in upravnih procesov. Z namenom usmerjanja in pomoči vlagateljem v skladu s prvim in drugim odstavkom prejšnjega člena center za podpore brezplačno pridobiva, zbira, obdeluje in povezuje naslednje podatke:
– iz zbirke lokacijskih preveritev in iz zbirke lokacijskih informacij, ki jih vodijo občine na podlagi katastrske občine in parcelne številke, številke stavbe ali dela stavbe, če obstaja, podatke o: številki spisa, zadeve, postopka; datumu odprtja spisa, zadeve, postopka; datumu vložitve pobude; datumu sklepa lokacijske preveritve; datumu popolne vloge; fazi postopka; skupnem trajanju postopka; lokaciji proizvodne naprave; vrsti investicije OVE;
– iz zbirke prostorskih aktov in iz zbirke državnega prostorskega načrta, ki ju vodi ministrstvo, pristojno za naravne vire in prostor, na podlagi katastrske občine in parcelne številke, številke stavbe ali dela stavbe, če obstaja, podatke o: številki spisa, zadeve, postopka; datumu odprtja spisa, zadeve, postopka; datumu vložitve pobude; datumu sklepa; datumu popolne vloge; fazi postopka; skupnem trajanju postopka; vrsti investicije OVE;
– iz zbirke naravovarstvenih pogojev ter iz zbirke naravovarstvenih soglasij, ki ju vodi ministrstvo, pristojno za naravne vire in prostor na podlagi katastrske občine in parcelne številke, številke stavbe ali dela stavbe, če obstaja, ali merilnega oziroma odjemnega mesta, podatke o: številki spisa, zadeve, postopka; datumu odprtja spisa, zadeve, postopka; datumu vložitve pobude; datumu sklepa dovoljenja; datumu popolne vloge; fazah postopka; skupnem trajanju postopka; vrsti investicije OVE;
– iz zbirke okoljevarstvenih soglasij in energetskih dovoljenj ter iz zbirke presoje vplivov na okolje, ki ju vodi ministrstvo na podlagi katastrske občine in parcelne številke, številke stavbe ali dela stavbe, če obstaja, ali merilnega oziroma odjemnega mesta, podatke o: številki spisa, zadeve, postopka; datumu odprtja spisa, zadeve, postopka; datumu vložitve pobude; datumu sklepa dovoljenja; datumu popolne vloge; fazah postopka; skupnem trajanju postopka; vrsti investicije OVE;
– iz zbirke okoljevarstvenih soglasij, ki jo vodi Agencija Republike Slovenije za okolje na podlagi katastrske občine in parcelne številke, številke stavbe ali dela stavbe, če obstaja, ali merilnega oziroma odjemnega mesta, podatke o: številki spisa, zadeve ali postopka; datumu odprtja spisa, zadeve ali postopka; vložitvi vloge za pridobitev okoljevarstvenega soglasja; datumu izdaje dokumenta; datumu popolne vloge; fazah postopka; skupnem času trajanja postopka;
– iz zbirke vodnih dovoljenj, vodnih pravic, mnenj o vplivu gradnje na vodni režim ali stanje voda, vodnih dovoljenj za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah, ki jih vodi direkcija za vode Republike Slovenije na podlagi katastrske občine in parcelne številke, številke stavbe ali dela stavbe, če obstaja, ali merilnega oziroma odjemnega mesta, podatke o: številki spisa, zadeve ali postopka; datumu odprtja spisa, zadeve ali postopka; vložitvi vloge za pridobitev vodnega dovoljenja; datumu izdaje dokumenta; datumu popolne vloge; fazah postopka; skupnem času trajanja postopka;
– iz zbirke evidenc o začetkih gradnje, zbirke evidence gradbenih dovoljenj in zbirke uporabnih dovoljenj, ki jih vodijo upravne enote na podlagi katastrske občine in parcelne številke, številke stavbe ali dela stavbe, če obstaja, ali merilnega oziroma odjemnega mesta, podatke o: številki spisa, zadeve ali postopka; datumu odprtja spisa, zadeve ali postopka; vložitvi vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma uporabnega dovoljenja oziroma o datumu prijave gradnje; datumu izdaje gradbenega dovoljenja oziroma datumu izdaje uporabnega dovoljenja; datumu popolne vloge; fazah postopka; skupnem času trajanja postopka;
– iz evidence kulturnovarstvenih soglasij, ki jo vodi Zavod za varstvo kulturne dediščine na podlagi katastrske občine in parcelne številke, številke stavbe ali dela stavbe, če obstaja, podatke o: številki spisa, zadeve ali postopka; datumu odprtja spisa, zadeve ali postopka; vložitvi vloge za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja; datumu izdaje kulturnovarstvenega soglasja; datumu popolne vloge; fazah postopka; skupnem času trajanja postopka;
– iz evidence izdanih soglasij za priključitev (v nadaljnjem besedilu: SzP), ki jih vodi ELES, d. o. o., operater kombiniranega prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega omrežja na podlagi katastrske občine in parcelne številke, številke stavbe ali dela stavbe, če obstaja, ali merilnega oziroma odjemnega mesta, podatke o: datumu prejetja vloge; datumu odprtja spisa, zadeve ali postopka; številki spisa, zadeve ali postopka; datumu popolne vloge; fazah postopka; datumu izdaje soglasja za priključitev; nazivu in naslovu merilnega oziroma odjemnega mesta; tehničnih pogojih in omejitvah priklopa; moči naprave, datumu dokončnosti ali pravnomočnosti SzP;
– iz zbirke pogodb o uporabi sistema (v nadaljnjem besedilu: PoUS), ki jih vodi ELES, d. o. o., operater kombiniranega prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega omrežja na podlagi katastrske občine in parcelne številke, številke stavbe ali dela stavbe, če obstaja, ali merilnega oziroma odjemnega mesta, podatke o: datumu prejetja vloge za priključitev in uporabo sistema (v primeru novega SzP); datumu prejetja zahteve za izdajo PoUS (v vseh drugih primerih); datumu sklenitve PoUS; datumu popolne vloge za priklop in uporabo sistema; datumu priklopa, odjemnem mestu, moči naprave;
– iz zbirke evidence deklaracij, ki jih vodi agencija oziroma center za podpore na podlagi katastrske občine in parcelne številke, številke stavbe ali dela stavbe, če obstaja, ali merilnega oziroma odjemnega mesta, podatke o: številki spisa, zadeve ali postopka; datumu odprtja spisa, zadeve ali postopka; datumu vloge za pridobitev deklaracije; datumu izdaje deklaracije; datumu popolne vloge; fazah postopka; skupnem času trajanja postopka; proizvajalcu; proizvodni napravi; vhodnem energentu; imenu proizvodne naprave; lokaciji proizvodne naprave; veljavnosti deklaracije;
– iz zbirke izbranih projektov OVE in SPTE v podporni shemi, ki jih vodi agencija oziroma center za podpore na podlagi katastrske občine in parcelne številke, številke stavbe ali dela stavbe, če obstaja, ali merilnega oziroma odjemnega mesta, podatke o: številki spisa, zadeve ali postopka; datumu odprtja spisa, zadeve ali postopka; datumu oddaje vloge za pridobitev podpore; vrstah podpore; proizvodni napravi;
– iz evidence evidenc o napravah SPTE, ki jih vodi operater sistema plina in distributerji toplote na podlagi katastrske občine in parcelne številke, številke stavbe ali dela stavbe, če obstaja, ali merilnega oziroma odjemnega mesta, podatke o: številki spisa, zadeve ali postopka; datumu odprtja spisa, zadeve ali postopka; datumu vloge za pridobitev deklaracije; datumu izdaje deklaracije; datumu popolne vloge; fazah postopka; skupnem času trajanja postopka; proizvajalcu; proizvodni napravi; vhodnem energentu; imenu proizvodne naprave; veljavnosti deklaracije.
(2) Center za podpore za namene priprave analiz in poročanja ministrstvu na podlagi povezovalnih znakov, ki sta merilno oziroma odjemno mesto ali katastrska občina s parcelno številko ter številko stavbe ali dela stavbe, če obstaja, pridobiva, zbira, povezuje in obdeluje podatke iz zbirk ter uradnih evidenc, določenih v prejšnjem odstavku tega člena, razen številke spisa. Center za podpore pridobiva podatke iz zbirk ter uradnih evidenc od pristojnih organov, določenih v prejšnjem odstavku. Druge osebe in organi, ki sodelujejo v postopkih, opredeljenih v prejšnjem odstavku, morajo centru za podpore enkrat letno, najpozneje do konca januarja za preteklo leto, brezplačno predložiti podatke oziroma informacije, ki jih center za podpore potrebuje za vse postopke v zvezi s pospeševanjem uvajanja obnovljivih virov energije, vključno s postopki, za katere ni bila vložena zahteva vlagatelja v skladu s prvim odstavkom tega člena.
(3) Neposredni dostop do podatkov iz prvega in drugega odstavka tega člena se omogoči v elektronski strojno berljivi strukturirani obliki. Kadar to ni mogoče, pa mora organ ali druga oseba centru za podpore podatke posredovati prednostno. Posredovanje podatkov, ki jih center za podpore povezuje, vključuje dostop do vsebine podatkov, njihov prepis, kopiranje ali prenos v evidence centra za podpore.
(4) Podatki iz prvega in drugega odstavka tega člena se za namen spremljanja vzpostavitve in izvajanja projektov obnovljivih virov energije in nadzora nad tem hranijo največ 10 let od pridobitve podatkov.
(5) Upravljavec podatkov iz prvega in drugega odstavka tega člena je center za podpore.
VIII. POGLAVJE: VKLJUČEVANJE ENERGIJE IZ OBNOVLJIVIH VIROV V OGREVANJE IN HLAJENJE
(povečanje deleža energije iz obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja)
(1) V sektorju ogrevanja in hlajenja se mora v Republiki Sloveniji povečevati delež uporabe energije iz obnovljivih virov za vsaj 0,8 odstotne točke kot letno povprečje, izračunano za obdobje 2021 do 2025, in za vsaj 1,1 odstotne točke kot letno povprečje, izračunano za obdobje 2026 do 2030, z izhodiščem pri deležu energije iz obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja za leto 2020.
(2) Delež povečanja iz prejšnjega odstavka se izraža kot delež bruto končne porabe energije v Republiki Sloveniji in izračuna v skladu z metodologijo iz 5. člena tega zakona.
(3) Pri izvajanju ukrepov za dosego ciljev iz prvega in prejšnjega odstavka je treba dati prednost najboljšim razpoložljivim tehnologijam, če je to mogoče.
(4) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena se lahko pri izračunu deleža energije iz obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja ter povprečnega letnega povečanja v skladu z navedenim odstavkom upoštevata odvečna toplota in odvečni hlad, pri čemer je to omejeno na največ 40 % povprečnega letnega povečanja. Pri tem se povprečno letno povečanje poveča za polovico upoštevanih odstotnih točk odvečne toplote in odvečnega hladu do zgornje meje 1,0 odstotne točke za obdobje 2021 do 2025 in 1,3 odstotne točke za obdobje 2026 do 2030.
(5) Poleg letnih povečanj za minimalne odstotne točke iz prvega odstavka tega člena se z ukrepi, opredeljenimi v NEPN, povečuje delež energije iz obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja za dodatne okvirne 0,8 odstotne točke za obdobje 2021 do 2025 in za dodatne okvirne 0,5 odstotne točke za obdobje 2026 do 2030. Dodatne okvirne odstotne točke brez odvečne toplote in hladu znašajo 1,6 odstotka.
(6) Kadar delež energije iz obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja presega 60 %, se šteje, da je s takšnim deležem izpolnjeno povprečno letno povečanje iz prvega odstavka tega člena; kadar pa delež energije iz obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja presega 50 %, vendar ne 60 %, se šteje, da je s takšnim deležem izpolnjena polovica povprečnega letnega povečanja iz prvega odstavka tega člena.
(7) Za izračun deleža električne energije iz obnovljivih virov, ki se uporablja za ogrevanje in hlajenje za namene prvega odstavka tega člena, se uporabi povprečni delež električne energije iz obnovljivih virov, dobavljen v Republiki Sloveniji v predhodnih dveh letih.
(8) Lastnikom ali najemnikom stavb ter malim in srednje velikim podjetjem se z dostopnimi in preglednimi svetovalnimi orodji zagotovijo informacije o stroškovno učinkovitih ukrepih in finančnih instrumentih za izboljšanje rabe energije iz obnovljivih virov v sistemih ogrevanja in hlajenja.
(9) Za dosego povprečnega letnega povečanja deleža energije iz obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja iz prvega odstavka tega člena se izvajajo naslednji ukrepi:
– vključitev energije iz obnovljivih virov ali odvečne toplote in odvečnega hladu v vire energije in goriva za ogrevanje in hlajenje;
– namestitev učinkovitih sistemov ogrevanja in hlajenja z energijo iz obnovljivih virov v stavbah, priklop stavb na učinkovite sisteme za daljinsko ogrevanje ali hlajenje ali uporabo energije iz obnovljivih virov ali odvečne toplote in odvečnega hladu za postopke industrijskega ogrevanja in hlajenja;
– krepitev zmogljivosti nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov za popis lokalnega potenciala za ogrevanje in hlajenje z energijo iz obnovljivih virov, načrtovanje in izvajanje projektov in infrastruktur na področju energije iz obnovljivih virov ter svetovanje v zvezi s tem;
– oblikovanje okvirov za zmanjšanje tveganja za znižanje stroškov kapitala za projekte ogrevanja in hlajenja z energijo iz obnovljivih virov ter projekte v zvezi z odvečno toploto in hladom, med drugim z možnostjo združevanja manjših projektov in njihovega celovitejšega povezovanja z drugimi ukrepi za energijsko učinkovitost in obnovo stavb;
– spodbujanje sklepanja pogodb o nakupu energije iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje za velike in kolektivne male porabnike;
– načrtovanje sheme nadomeščanja fosilnih virov ogrevanja, sistemov ogrevanja, ki niso združljivi z obnovljivimi viri energije, ali sheme postopnega opuščanja fosilnih goriv z mejniki;
– zahteve na lokalni ravni glede načrtovanja ogrevanja z energijo iz obnovljivih virov, ki zajema hlajenje;
– spodbujanje proizvodnje bioplina in biometana in njegovega dovajanja v plinsko omrežje namesto njegove uporabe za proizvodnjo električne energije;
– spodbujanje vključevanja tehnologije za shranjevanje toplotne energije v sisteme ogrevanja in hlajenja;
– spodbujanje omrežij za daljinsko ogrevanje in hlajenje, zlasti skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov, vključno z regulativnimi ukrepi, ureditvami financiranja ter podporo, in
– drugi ukrepi politike z enakim učinkom, vključno s fiskalnimi ukrepi, shemami podpore ali drugimi finančnimi spodbudami, ki prispevajo k namestitvi opreme za ogrevanje in hlajenje iz energije iz obnovljivih virov ter razvoju energetskih omrežij za oskrbo z energijo iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje v stavbah in industriji.
(10) Ukrepi iz prejšnjega odstavka morajo biti dostopni vsem porabnikom, zlasti ranljivim gospodinjstvom.
(11) Če cilj iz prvega odstavka tega člena ni dosežen, se to objavi v celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem poročilu o napredku v skladu z 20. členom Uredbe 2018/1999/EU. Ministrstvo Evropski komisiji predloži utemeljitev, vključno z ukrepi, ki pripomorejo k doseganju cilja.
(omejevanje uporabe posameznih energentov za ogrevanje)
Projektiranje in vgradnja kotla na kurilno olje, mazut in premog, razen tam, kjer je uporaba kurilnega olja, mazuta in premoga del industrijskega ali proizvodnega procesa, nista dovoljena.
1. ODDELEK: UKREPI ZA POVEČANJE DELEŽA ENERGIJE IZ OBNOVLJIVIH VIROV V DALJINSKIH SISTEMIH
(povečanje deleža energije iz obnovljivih virov in odvečne toplote ter učinkovitost sistema daljinskega ogrevanja in hlajenja)
(1) Z ukrepi, opredeljenimi v NEPN in 78. členu tega zakona, sistemi daljinskega ogrevanja in hlajenja prispevajo k deležu energije iz obnovljivih virov in odvečne toplote v ogrevanju in hlajenju. Cilj prizadevanj za skupni prispevek sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja je povečanje deleža energije iz obnovljivih virov in odvečne toplote vsaj za 2,2 odstotne točke na leto, in to kot letno povprečje za obdobje od leta 2021 do 2030 glede na izhodiščno leto 2020 in izraženo kot delež končne porabe energije pri daljinskem ogrevanju in hlajenju v primerjavi z leti z običajnimi podnebnimi razmerami.
(2) Električna energija iz obnovljivih virov, ki se uporablja za daljinsko ogrevanje in hlajenje, se lahko upošteva pri povprečnem letnem povečanju deleža iz tega odstavka. Za izračun deleža električne energije iz obnovljivih virov, ki se uporablja za daljinsko ogrevanje in hlajenje, se uporabijo povprečni deleži električne energije iz obnovljivih virov, dobavljene v predhodnih dveh letih.
(3) V primeru, da skupni prispevek sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja pri deležu energije iz obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja presega delež 60 %, se šteje, da je obveznost iz prvega odstavka tega člena izpolnjena. O izpolnitvi zahtev iz tega odstavka se poroča v okviru NEPN.
(4) V primeru, da skupni prispevek sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja pri deležu energije iz obnovljivih virov v distribuirani toploti v sektorju ogrevanja in hlajenja presega 50 %, vendar ne več kot 60 %, se šteje, da je izpolnjena polovica povprečnega letnega povečanja iz prvega odstavka tega člena.
(5) V primeru, da skupni prispevek sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja pri deležu energije iz obnovljivih virov ter odvečne toplote in odvečnega hladu presega delež 60 %, se šteje, da je obveznost iz prvega odstavka tega člena izpolnjena. O izpolnitvi zahtev iz tega odstavka se poroča v okviru NEPN.
(6) V bilanci zagotavljanja distribuiranega deleža obnovljivih virov energije in odvečne toplote v sistem daljinskega ogrevanja in hlajenja se upoštevajo vsi viri energije iz obnovljivih virov in odvečne toplote, uporabljeni za proizvodnjo in distribucijo toplote, tudi na podlagi pogodb o dobavi.
(7) Distributerje toplote v sistemih daljinskega ogrevanja ali hlajenja z zmogljivostjo nad 25 MW se spodbuja, da priključijo druge dobavitelje energije iz obnovljivih virov ter odvečne toplote in odvečnega hladu ali da tako priključitev ponudijo ter toploto ali hlad iz energije iz obnovljivih virov ter odvečne toplote in odvečnega hladu kupijo od tretjih dobaviteljev na podlagi nediskriminatornih meril, ki jih določi agencija in ki veljajo v primeru, ko morajo sistemi daljinskega ogrevanja ali hlajenja izpolniti povpraševanje novih odjemalcev, nadomestiti obstoječe zmogljivosti za proizvodnjo toplote ali hladu ali razširiti obstoječe zmogljivosti za proizvodnjo toplote ali hladu.
(8) Distributerji toplote v sistemih daljinskega ogrevanja ali hlajenja lahko zavrnejo priključitev in nakup toplote ali hlajenja od dobavitelja, ki je tretja stran, v naslednjih primerih:
– sistem zaradi drugih dobaviteljev toplote ali hladu iz energije iz obnovljivih virov ali odvečne toplote in odvečnega hladu nima zadostne zmogljivosti;
– toplota ali hlad, ki ga dobavi dobavitelj, ki je tretja stran, ne izpolnjuje tehničnih parametrov, potrebnih za priključitev sistema daljinskega ogrevanja in hlajenja ter zagotovitev njegovega zanesljivega in varnega delovanja;
– distributer sistema daljinskega ogrevanja in hlajenja lahko dokaže, da bi zagotavljanje dostopa povzročilo čezmerno povišanje stroškov toplote ali hladu za končne odjemalce v primerjavi s stroški za uporabo glavnega lokalnega vira oskrbe s toploto ali hladom, s katerim je energija iz obnovljivih virov ali odvečna toplota in odvečni hlad v konkurenčnem odnosu;
– sistem daljinskega ogrevanja in hlajenja je učinkovit sistem daljinskega ogrevanja in hlajenja.
(9) V primeru, ko distributer sistema daljinskega ogrevanja ali hlajenja zavrne priključitev dobavitelja ogrevanja ali hlajenja na podlagi prejšnjega odstavka, agenciji predloži informacije o razlogih za zavrnitev ter pogojih in ukrepih, ki bi jih bilo treba sprejeti v sistemu, da bi se omogočila priključitev. Agencija glede predložene informacije ugotovi, ali je razlog za zavrnitev upravičen. Če razlog ni upravičen, agencija distributerju sistema daljinskega ogrevanja in hlajenja naloži odpravo neupravičene zavrnitve.
(10) Distributer toplote pripravi in na svoji spletni strani objavi osnovne pogoje za priključevanje virov in odkup toplote iz energije iz obnovljivih virov in odvečne toplote za distribucijo v sistemu daljinskega ogrevanja in hlajenja.
(11) Distributer toplote, ki kupuje toploto za distribucijo na trgu, prednostno izbira odvečno toploto in energijo iz obnovljivih virov toplote.
(12) Samoupravna lokalna skupnost distributerja toplote spodbuja pri povečanju deleža obnovljivih virov energije in odvečne toplote v sistemu ogrevanja in hlajenja ter pri doseganju učinkovitega daljinskega ogrevanja in hlajenja.
(trajnostni načrt za doseganje ciljev in meril)
(1) Distributer toplote izdela trajnostni načrt za sistem daljinskega ogrevanja in hlajenja. Obveznost izdelave trajnostnega načrta za sisteme daljinskega ogrevanja in hlajenja se ne nanaša na lastniške distribucijske sisteme in distribucijske sisteme s skupno nazivno močjo priključenih naprav odjemalcev na sistemu, manjšo od 500 kW.
(2) Trajnostni načrt vsebuje:
a) analizo potenciala virov toplote za distribucijo toplote iz energije iz obnovljivih virov in odvečne toplote na širšem območju distribucijskega sistema toplote;
b) analizo drugih možnosti, ki neposredno ali posredno omogočajo ali pospešujejo povečanje deleža energije iz obnovljivih virov in odvečne toplote v distribuciji toplote, kar med drugim vključuje zmanjšanje izgub, optimiranje obratovanja ali nižanje temperatur ogrevnega medija;
c) analizo morebitnih virov odvečne toplote in odvečnega hladu v industrijskem in terciarnem sektorju z namenom, da se olajša uporaba odvečne toplote in odvečnega hladu v sistemih daljinskega ogrevanja in hlajenja. Pri analizi in vključevanju odvečne toplote in odvečnega hladu v distribuciji toplote je treba upoštevati deležnike, kot so:
– operaterji sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja;
– podjetja v industrijskem in terciarnem sektorju, ki proizvajajo odvečno toploto in hlad, ki ju je mogoče ekonomsko predelati prek sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja, kot so podatkovni centri, industrijski obrati, velike poslovne stavbe, objekti za shranjevanje energije in javni prevoz;
– lokalni organi, odgovorni za načrtovanje in odobritev energetske infrastrukture;
– znanstveni strokovnjaki, ki razvijajo najsodobnejše sisteme daljinskega ogrevanja in hlajenja, ter
– skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov, udeležene pri ogrevanju in hlajenju;
č) oceno potenciala sistema daljinskega ogrevanja in hlajenja za povezovanje s sistemom distribucije električne energije za izravnavo in druge sistemske storitve, vključno s prilagajanjem odjema in shranjevanjem presežne električne energije iz obnovljivih virov, ki ga distributer pripravi v sodelovanju z elektrooperaterjem;
d) oceno gospodarnosti in stroškovno učinkovitost izkoriščanja opisanih potencialov in virov;
e) ukrepe in dejavnosti za povečanje deleža energije iz obnovljivih virov in odvečne toplote pri distribuciji toplote, vključno s predvidenimi naložbenimi stroški in časovnico;
f) ukrepe in dejavnosti za dosego in ohranjanje merila učinkovitosti sistema daljinskega ogrevanja, vključno s predvidenimi naložbenimi stroški in časovnico;
g) zbirni pregled načrtovanih ukrepov in povezanih podatkov.
(3) Podrobnejšo vsebino in obliko zbirnega pregleda načrtovanih ukrepov in povezanih podatkov predpiše agencija s splošnim aktom.
(4) Trajnostni načrt je izdelan za obdobje desetih let, distributer toplote pa ga posodobi najmanj vsaka štiri leta oziroma pogosteje, če se spremenijo zahtevani cilji in merila.
(5) Distributer toplote pridobi soglasje samoupravne lokalne skupnosti k trajnostnemu načrtu glede skladnosti z usmeritvami lokalne energetske politike. Distributer toplote trajnostni načrt in soglasje samoupravne lokalne skupnosti pošlje v vednost agenciji in objavi na svoji spletni strani.
(6) Distributer toplote za vsak posamezni sistem daljinskega ogrevanja in hlajenja, ki ni energetsko učinkovit v skladu z zakonom, ki ureja učinkovito rabo energije, zaprosi agencijo za soglasje k trajnostnemu načrtu. Agencija na podlagi vloge distributerja, ki ji je priloženo soglasje samoupravne lokalne skupnosti, izda soglasje k trajnostnemu načrtu glede pričakovanega doseganja učinkovitosti sistema daljinskega ogrevanja in hlajenja, če iz načrta izhaja, da bo po njegovi izvedbi sistem daljinskega ogrevanja in hlajenja dosegal energetsko učinkovitost. Agencija soglasje k trajnostnemu načrtu objavi na svoji spletni strani. Distributer toplote trajnostni načrt, za katerega je pridobil soglasje agencije, skupaj s soglasjem samoupravne lokalne skupnosti objavi na svoji spletni strani.
(7) Distributer toplote agenciji letno poroča o poteku izvajanja ukrepov iz trajnostnega načrta.
(obveščanje o sistemu daljinskega ogrevanja in hlajenja)
(1) Distributer toplote na svoji spletni strani objavi vrednosti kazalnikov, ki jih na podlagi poslanih podatkov za koledarsko leto za sistem daljinskega ogrevanja in hlajenja preračuna agencija, in sicer:
a) podatek o učinkovitosti sistema daljinskega ogrevanja in hlajenja: doseganje merila učinkovitosti, povprečni letni delež toplote iz energije iz obnovljivih virov, odvečne toplote in visoko učinkovite soproizvodnje v prodani toploti končnim odjemalcem;
b) vrednost faktorja primarne energije za sistem daljinskega ogrevanja in hlajenja za preteklo koledarsko leto in
c) vrednost emisij ogljikovega dioksida na enoto dobavljene energije iz sistema daljinskega ogrevanja in hlajenja za preteklo koledarsko leto.
(2) Distributer toplote lahko na svoji spletni strani objavi medletne vrednosti kazalnikov iz prejšnjega odstavka, ki jih preračuna v skladu z aktom agencije.
(3) Distributer toplote letne podatke o učinkovitosti sistema, faktorju primarne energije in vrednosti emisij ogljikovega dioksida brezplačno pošlje končnemu odjemalcu skupaj z letnim obračunom in na zahtevo.
(4) Agencija s splošnim aktom predpiše način za preračun vrednosti kazalnikov iz prvega odstavka tega člena.
(uporaba sistema daljinskega ogrevanja in hlajenja)
(1) Odjemalec daljinskega ogrevanja in hlajenja ima pravico do odklopa z odpovedjo ali spremembo pogodbe o odjemu toplote, če:
– sistem ni energetsko učinkovit in
– odjemalec projektira in celovito energetsko prenovi stavbo v skoraj ničenergijsko ali brezemisijsko stavbo.
(2) Ne glede na zahteve iz prejšnjega odstavka ima odjemalec daljinskega ogrevanja in hlajenja pravico do odklopa z odpovedjo ali spremembo pogodbe o odjemu toplote za stavbo, ki ima letno potrebno toploto za ogrevanje pod 4.000 kWh in se v celoti ogreva na obnovljive ali nizkoogljične vire.
(3) Pravica do odklopa iz prvega odstavka tega člena in prejšnjega odstavka se nanaša na stavbo kot celoto. V primeru večstanovanjskih stavb ali stavb z več enotami je mogoč le odklop celotne stavbe.
(4) V imenu končnih odjemalcev, ki so priključeni na toplotno postajo, lahko pravico do odklopa uveljavlja tudi podjetje v lasti vseh odjemalcev ali zastopnik vseh odjemalcev, ki uveljavljajo pravico do odklopa. V primeru iz prejšnjega odstavka so to vsi odjemalci, katerih stavba je priključena na toplotno postajo oziroma so v tej stavbi.
(5) Če je odpoved pogodbe povezana s fizičnim odklopom, odjemalec krije neamortizirani in neplačani del sredstev, ki so bila potrebna za priključitev stavbe in stroške odklopa.
(6) Agencija v aktu, ki ureja obvezno vsebino sistemskih obratovalnih navodil, uredi pravico končnih odjemalcev v primeru odklopa po tem členu.
IX. POGLAVJE: VKLJUČEVANJE ENERGIJE IZ OBNOVLJIVIH VIROV V STAVBE
(raba sončne energije na stavbah in parkiriščih)
(1) Vse novozgrajene stavbe morajo biti v fazi prostorskega načrtovanja načrtovane tako, da se optimizira njihov potencial za proizvodnjo energije iz sonca na podlagi sončnega obsevanja lokacije, kar omogoča naknadno stroškovno učinkovito namestitev naprav za sončno energijo.
(2) Na novih stavbah oseb javnega sektorja in novih nestanovanjskih stavbah z uporabno tlorisno površino, večjo od 250 m2, je obvezna namestitev naprave za sončno energijo.
(3) Na obstoječih stavbah oseb javnega sektorja z uporabno tlorisno površino, večjo od 250 m2, je obvezna namestitev naprave za sončno energijo.
(4) Na obstoječih nestanovanjskih stavbah z uporabno tlorisno površino, večjo od 500 m2, je obvezna namestitev naprave za sončno energijo v primeru, kadar se v stavbi izvede večja prenova ali ukrep, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje za prenovo stavbe, dela na strehi ali namestitev tehničnega stavbnega sistema.
(5) Na novih stanovanjskih stavbah je obvezna namestitev naprave za sončno energijo.
(6) Na novih pokritih in utrjenih parkiriščih, katerih tlorisna površina znaša 1.000 m2 ali več, ter na novih pokritih parkiriščih neposredno ob stavbi je obvezna namestitev naprav za sončno energijo.
(7) Namestitev naprav za sončno energijo iz drugega, tretjega, četrtega, petega odstavka tega člena in prejšnjega odstavka ni obvezna, kadar njihova postavitev ni izvedljiva ali dopustna ob upoštevanju vrste ali namembnosti objekta, lege ali osončenosti objekta, kompleksnosti lastninsko-pravnih razmerij, možnosti priklopa na elektroenergetsko omrežje, ekonomske in tehnične izvedljivosti, zahtev varovanja kulturne dediščine, zahtev glede zelene strehe, interesov nacionalne varnosti in obrambe, zagotavljanja varnosti v prometu, upravljanja voda, varstva gozdov, zagotavljanja zelenih površin ter na naravi temelječih rešitev ali zahtev s področja ohranjanja narave.
(8) Za postavitev, obratovanje in odstranitev naprav za sončno energijo je odgovoren lastnik objekta, ki lahko svojo obveznost prenese tudi na drugo osebo.
(9) Vlada v uredbi, ki ureja podrobnejša pravila urejanja prostora za umeščanje fotonapetostnih naprav in sprejemnikov sončne energije na podlagi zakonodaje o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, določi izjeme, ko obvezna postavitev iz prvega do sedmega odstavka tega člena ni dopustna ali izvedljiva:
– v povezavi z vrsto ali namembnostjo objekta,
– v povezavi z lego ali osončenostjo objekta,
– zaradi zagotavljanja zelenih površin in na naravi temelječih rešitev,
– zaradi zahtev varovanja kulturne dediščine ali
– zaradi kompleksnosti lastninsko-pravnih razmerij, ki onemogočajo njihovo postavitev.
(10) Vlada v uredbi iz prejšnjega odstavka določi tudi minimalno nazivno moč naprave za sončno energijo ali minimalno površino tlorisne površine strehe ali parkirišča, ki jo mora pokrivati naprava, pri čemer se upoštevajo tudi morebitne omejitve zmogljivosti priklopa na omrežje.
(11) Kadar je objekt iz tretjega ali četrtega odstavka nagrajen na javnem natečaju ali je prejel nacionalno nagrado s področja arhitekture, urbanizma ali krajinske arhitekture, mora lastnik pred postavitvijo naprave za sončno energijo pridobiti usmeritev avtorja glede njihove postavitve. Usmeritev lastniku ne sme povzročiti nesorazmernih stroškov oziroma znatno podaljšati časa postavitve. Če avtor usmeritev ne poda v enem mesecu, se šteje, da se strinja s predlagano postavitvijo naprave za sončno energijo.
85. člen
(dokazovanje obratovanja in izjeme od obvezne postavitve naprave za sončno energijo)
(1) Obstoj izjeme od obvezne postavitve naprave za sončno energijo iz prejšnjega člena lastnik objekta dokazuje:
– z zavrnjenim dovoljenjem, soglasjem ali negativnim mnenjem, ki ga organ, pristojen za odločanje o nameravani postavitvi naprave, izda v postopkih, ki se nanašajo na varovanje interesov iz sedmega odstavka prejšnjega člena, in iz katerega izhaja, da postavitev naprave ni mogoča;
– s strokovno podlago, ki obsega preverjanje izvedljivosti in ekonomičnosti različnih variant v idejni fazi ter vrednotenje stroškovnih in naložbenih kazalnikov ter predlogov najboljše variante (v nadaljnjem besedilu: študija izvedljivosti), iz katere izhaja, da je postavitev naprave ekonomsko ali tehnično neizvedljiva, ali
– s projektno dokumentacijo, iz katere je razvidno, da gre za objekt na območju, ki izpolnjuje pogoje za uvrstitev med obrate manjšega tveganja za okolje ali med obrate večjega tveganja za okolje, začasni objekt ali podzemni objekt, katerega streha je javna površina ali zelena streha.
(2) Izdelovalec študijo izvedljivosti iz druge alineje prejšnjega odstavka pripravi na podlagi dovoljenj, soglasij ali mnenj, ki jih investitor mora pridobiti na podlagi predpisov s področja varstva okolja, zagotavljanja nacionalne varnosti in obrambe, zahtev glede zelene strehe, varnosti v prometu, varovanja kulturne dediščine, upravljanja voda, varstva gozdov, ohranjanja narave in priklopa na elektroenergetsko omrežje. Neizvedljivost zaradi interesa obrambe in nacionalne varnosti je mogoče dokazovati tudi z mnenjem ministrstva, pristojnega za obrambo. Študija izvedljivosti velja pet let od njene priprave, pred prenehanjem njene veljavnosti pa mora lastnik pridobiti novo študijo izvedljivosti, ki upošteva aktualne ekonomske kazalce, razvoj tehnike in stanje v prostoru.
(3) Ekonomski vidik študije izvedljivosti upošteva zlasti stroške postavitve in priklopa naprave, vključno z višjimi stroški postavitve zaradi uresničevanja interesov iz prvega odstavka prejšnjega člena, oceno prihodka proizvodnje ali zmanjšanih stroškov za električno energijo in možnost pridobitve nepovratnih sredstev.
(4) Obratovanje naprave, za katero velja obveza obratovanja iz prejšnjega člena, se dokazuje z dokazilom o odobritvi obratovanja naprave.
(5) Minister v predpisu, ki ureja izdelavo študije izvedljivosti, podrobneje predpiše vsebino, metodologijo priprave ter strokovno usposobljenost osebe, ki pripravi študijo izvedljivosti.
(vključevanje energije iz obnovljivih virov v stavbe oboroženih sil)
V obstoječih stavbah, ki jih uporabljajo oborožene sile, je treba izvajati ukrepe za povečanje deleža električne energije ter ogrevanja in hlajenja iz obnovljivih virov, proizvedenih na kraju samem ali v bližini, ter energije iz obnovljivih virov, pridobljene iz omrežja. Ukrepi se morajo nanašati na znatno povečanje lastne porabe energije iz obnovljivih virov na obstoječih stavbah oboroženih sil, skupnostih na področju energije iz obnovljivih virov, lokalnem shranjevanju energije, pametnem polnjenju in dvosmernem polnjenju, drugih storitvah prožnosti, kot je prilagajanje odjema, ter ukrepih v kombinaciji z izboljšanjem energijske učinkovitosti v zvezi s soproizvodnjo in večjimi prenovami, pri čemer je treba upoštevati minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti, predpisane s pravilnikom, ki ureja učinkovito rabo energije na stavbi.
X. POGLAVJE: VKLJUČEVANJE ENERGIJE IZ OBNOVLJIVIH VIROV V INDUSTRIJI
(povečanje deleža obnovljivih virov energije v industriji)
(1) Z ukrepi, opredeljenimi v NEPN in tem zakonu, se spodbuja povečanje deleža obnovljivih virov v količini virov energije, porabljenih za končno energijo in neenergetske namene v industrijskem sektorju, okvirno za vsaj 1,6 odstotne točke kot letno povprečje, izračunano za obdobji 2021–2025 in 2026–2030.
(2) V deležu energije iz obnovljivih virov iz prejšnjega odstavka se v okviru povprečnega letnega povečanja do 0,4 odstotne točke lahko upoštevata odvečna toplota in odvečni hlad, če se dobavljata iz učinkovitega daljinskega ogrevanja in hlajenja. V to ne moreta biti vključena odvečna toplota in odvečni hlad iz omrežij, ki dobavljajo toploto le eni stavbi ali kadar se vsa toplotna energija porabi izključno na kraju samem in kadar se toplotna energija ne prodaja. V primeru upoštevanja odvečne toplote in odvečnega hladu se povprečno letno povečanje deleža obnovljivih virov energije zviša za polovico upoštevanih odstotnih točk odvečne toplote in odvečnega hladu.
(3) Ukrepi morajo spodbujati elektrifikacijo industrijskih procesov na osnovi energije iz obnovljivih virov, kadar se elektrifikacija šteje za stroškovno učinkovito možnost, in morajo biti usmerjeni v vzpostavitev ugodnih tržnih pogojev za razpoložljivost ekonomsko in tehnično izvedljivih alternativ energije iz obnovljivih virov za nadomestitev fosilnih goriv, ki se uporabljajo za industrijsko ogrevanje, z namenom zmanjšanja uporabe fosilnih goriv, ki se uporabljajo za ogrevanje, pri katerem je temperatura nižja od 200 °C. Pri tem je treba upoštevati načelo »energijska učinkovitost na prvem mestu«, učinkovitost in mednarodno konkurenčnost ter potrebo po odpravi regulativnih, upravnih in gospodarskih ovir.
(4) Prispevek goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, ki se uporabljajo za končno energijo in neenergetske namene v industriji do leta 2030, znaša vsaj 42 % vodika, uporabljenega za končno energijo in neenergetske namene v industriji, ter 60 % vodika do leta 2035. Pri tem je treba upoštevati, da se pri izračunu:
– imenovalca upošteva energijska vsebnost vodika za končno energijo in neenergetske namene. Pri tem se ne upoštevajo: vodik, ki se uporablja kot vmesni proizvod za proizvodnjo konvencionalnih goriv, namenjenih uporabi v prometu, in pogonskih biogoriv; vodik, ki se proizvaja z razogljičenjem industrijskih ostankov plina in se uporablja za nadomestitev specifičnega plina, iz katerega je proizveden, ter vodik, proizveden kot stranski proizvod ali pridobljen iz stranskih proizvodov v industrijskih obratih;
– števca upošteva energijska vsebnost obnovljivih goriv nebiološkega izvora, porabljenih v industrijskem sektorju za končno energijo in neenergetske namene, razen goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, ki se uporabljajo kot vmesni proizvodi za proizvodnjo konvencionalnih goriv, namenjenih uporabi v prometu, in pogonskih biogoriv;
– števca in imenovalca uporabijo vrednosti energijske vsebnosti goriv, namenjenih uporabi v prometu v skladu z zahtevami priloge III Direktive 2018/2001/EU ali evropskih standardov za določanje kurilnih vrednosti goriv ali standardov ISO, kadar ni sprejet noben evropski standard.
(5) Z ukrepi se spodbujajo prostovoljni sistemi označevanja industrijskih proizvodov, proizvedenih z energijo iz obnovljivih virov in z gorivi iz obnovljivih virov nebiološkega izvora. Prostovoljni sistemi označevanja morajo navajati odstotek porabljene energije iz obnovljivih virov ali goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, uporabljenih v fazi nabave in predobdelave, proizvodnje in distribucije surovin. Izračunani morajo biti na podlagi metodologij, določenih v Priporočilu Komisije (EU) 2021/2279 z dne 15. decembra 2021 o uporabi metod okoljskega odtisa za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L št. 471 z dne 30. 12. 2021, str. 1) ali standarda SIST EN ISO 14067.
(pogoji za zmanjšanje cilja za uporabo goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora v industrijskem sektorju)
(1) Delež prispevka goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora v industrijskem sektorju se lahko zmanjša za 20 % do leta 2030, če se doseže nacionalni delež iz 4. člena tega zakona, skladen s formulo iz priloge II k Uredbi 2018/1999/EU, in če delež vodika ali njegovih derivatov, proizvedenih iz fosilnih goriv, ki se porabijo, ne presega 23 % leta 2030 in ne presega 20 % leta 2035.
(2) Ko kateri koli pogoj iz prejšnjega odstavka ni več izpolnjen, ni mogoče upoštevati možnega zmanjšanja cilja za uporabo goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora v industrijskem sektorju.
XI. POGLAVJE: VKLJUČEVANJE ENERGIJE IZ OBNOVLJIVIH VIROV V PROMET
(obvezni delež energije iz obnovljivih virov v prometnem sektorju)
(1) Dobavitelji goriva morajo dati v posameznem letu na trg energijo iz obnovljivih virov za uporabo v prometnem sektorju najmanj v deležu, kakršen je opredeljen v predpisu vlade iz enajstega odstavka tega člena glede na količino energije, ki jo v tem letu dajo na trg za uporabo v prometnem sektorju.
(2) Deleži iz prejšnjega odstavka se lahko za posamezno koledarsko leto določijo v različni višini, pri čemer mora biti zagotovljeno, da delež energije iz obnovljivih virov v okviru končne porabe energije v prometnem sektorju do leta 2030 doseže vsaj 26 %. Delež iz prejšnjega odstavka v posameznem letu ne sme biti manjši od 10 %. Dobavitelji goriva ne smejo dati na trg goriva z manjšo količinsko vsebnostjo biogoriv v skladu s predpisom, ki ureja fizikalno-kemijske lastnosti tekočih goriv.
(3) V okviru minimalnega deleža iz prvega odstavka tega člena mora biti delež naprednih pogonskih biogoriv in bioplina, proizvedenih iz surovin s seznama v delu A priloge IX Direktive 2018/2001/EU in goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora v energiji, ki se dobavlja prometnemu sektorju, opredeljen tako, da njihov prispevek v okviru končne porabe energije v prometnem sektorju leta 2025 znaša vsaj 1 % in leta 2030 vsaj 5,5 %, pri čemer delež goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora v letu 2030 znaša vsaj 1 %.
(4) Za izračun ciljev iz drugega odstavka tega člena in prejšnjega odstavka se upoštevajo obnovljiva goriva nebiološkega izvora tudi takrat, kadar se uporabljajo kot vmesni proizvod:
a) za proizvodnjo konvencionalnih goriv, namenjenih uporabi v prometu, ali
b) pogonskih biogoriv, če v izračunu prihrankov emisij toplogrednih plinov pri pogonskih biogorivih ni upoštevano zmanjšanje toplogrednih plinov, doseženo z uporabo goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora.
(5) Za izračun ciljev iz drugega in tretjega odstavka tega člena se lahko upošteva bioplin, ki se dovaja v prenosno in distribucijsko plinsko omrežje.
(6) Pri izračunu deležev iz drugega odstavka tega člena se lahko upoštevajo reciklirana ogljična goriva.
(7) Delež pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv ter biomasnih goriv, porabljenih v prometu, proizvedenih iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, od leta 2021 ne sme za več kot eno odstotno točko presegati deleža teh goriv v končni porabi energije v prometnem sektorju, ki je bil dosežen v letu 2020. Celotni delež surovin iz tega odstavka lahko obsega največ 7 % končne porabe energije v prometnem sektorju.
(8) Za izračun ciljev iz prvega in drugega odstavka 4. člena tega zakona ter prvega in drugega odstavka tega člena delež pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv, pri katerih obstaja visoko tveganje za posredno spremembo rabe zemljišč in ki so proizvedena iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, pri katerih se ugotavlja znatna širitev proizvodnega območja za zemljišča z visoko zalogo ogljika, ne presega ravni porabe takih goriv v tej državi članici v letu 2019, razen če so certificirana kot pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva ali biomasna goriva z nizkim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč.
(9) Dobavitelji goriva, ki dobavljajo le gorivo v obliki električne energije, namenjene uporabi v prometu, se v zvezi s tem gorivom izvzamejo iz izpolnjevanja obveznosti minimalnega deleža naprednih pogonskih biogoriv in bioplina, proizvedenih iz surovin s seznama v delu A priloge IX Direktive 2018/2001/EU.
(10) V okviru minimalnega deleža iz drugega odstavka tega člena mora znašati delež pogonskih biogoriv in bioplina, proizvedenih iz surovin iz dela B priloge IX, v energijski vsebnosti goriv, dobavljenih prometnemu sektorju, do leta 2030 največ 1,7 %. Ta omejitev se lahko spremeni glede na razpoložljivost surovine, če je to upravičeno in če spremembo odobri Evropska komisija.
(11) Vlada predpiše deleže iz prvega in tretjega odstavka tega člena in način njihovega izračuna. Deleži pogonskih biogoriv se lahko določijo glede na obseg, energijsko vsebnost ali izpuste toplogrednih plinov, če sta dosežena minimalna deleža iz prvega in tretjega odstavka tega člena.
(1) Dobavitelji goriva v podatkovno zbirko Evropske unije, ki jo vzpostavi Evropska komisija v skladu s prvim odstavkom 31.a člena Direktive 2018/2001/EU (v nadaljnjem besedilu: podatkovna zbirka EU), vnašajo podatke o opravljenih transakcijah in trajnostnih značilnostih goriv, ki so predmet teh transakcij, ki se upoštevajo pri izračunu deležev iz druge in tretje alineje prvega odstavka 5. člena tega zakona in drugega odstavka prejšnjega člena, in o trajnostnih značilnostih teh goriv, vključno z emisijami toplogrednih plinov v njihovem življenjskem ciklu, od kraja proizvodnje do trenutka, ko so dana na trg v Evropski uniji.
(2) Za namen vnosa podatkov v podatkovno zbirko EU se medsebojno povezan plinski sistem šteje za enotni sistem masne bilance. V podatkovno zbirko EU se navedejo podatki o dovajanju in odvzemanju plinastih goriv iz obnovljivih virov ter podatki o tem, ali je bila za posamezno pošiljko goriva zagotovljena podpora, in o vrsti programa podpore.
(3) Kadar so za proizvodnjo pošiljke plina iz obnovljivih virov izdana potrdila o izvoru, se morajo ta potrdila o izvoru vnesti v podatkovno zbirko EU v trenutku, ko se pošiljka plina iz obnovljivih virov vpiše v podatkovno zbirko EU, oziroma se prekličejo, potem ko se pošiljka plina iz obnovljivih virov odvzame iz povezane plinske infrastrukture Evropske unije. S preklicanimi potrdili o izvoru se ne sme trgovati zunaj podatkovne zbirke EU.
(4) Ministrstvo pooblasti certifikacijski organ za pregled točnosti in popolnosti podatkov, ki jih gospodarski subjekti vnesejo v podatkovno zbirko EU. Certifikacijski organ o ugotovitvah poroča ministrstvu do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Certifikacijski organ mora v primeru ugotovitve nepravilnosti najpozneje v 14 dneh od dneva ugotovitve obvestiti ministrstvo, ki na podlagi tega obvestila sproži prekrškovni postopek.
(5) Prodajalci tekočih goriv, ki se uporabljajo v prometu, ministrstvu poročajo o količini prodanih goriv do 31. marca za preteklo leto. V poročilu morajo biti podatki ločeni za posamezne vrste goriv oziroma njihovih mešanic in strukturirani glede na kupce goriv.
(6) Upravljavci oziroma lastniki javnih parkirišč in parkirišč, ki so dostopna javnosti, ter parkirišč stavb organov javnega sektorja ministrstvu poročajo do 31. marca za preteklo leto o številu priključnih mest za električna vozila in količini električne energije, ki je bila porabljena na teh polnilnih mestih.
(7) Ministrstvo določi vrsto podatkov in način poročanja iz petega odstavka tega člena in prejšnjega odstavka tega člena.
(izmenjava dobropisov za e-mobilnost)
(1) Dobavitelji goriv imajo možnost vključitve dobropisov za e-mobilnost (v nadaljnjem besedilu: DEM) za doseganje cilja iz prvega in drugega odstavka 89. člena tega zakona. Dobavitelji lahko vključijo DEM le za leto, v katerem je bila električna energija proizvedena iz obnovljivih virov energije v Republiki Sloveniji ter porabljena v prometu z električnimi polnilnicami v Republiki Sloveniji.
(2) Pravne ali fizične osebe, ki so lastniki, najemniki ali upravljavci vsaj enega polnilnega mesta ter so vpisani v register identifikacijskih kod iz 31. člena Zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu (Uradni list RS, št. 62/23; v nadaljnjem besedilu: ZIAG) so ponudniki DEM. V platformo za izdajo in izmenjavo DEM se lahko registrirajo ponudniki DEM, katerih letna skupna poraba električne energije v prometu z električnimi polnilnicami znaša vsaj 10.000 kWh in ki upravljajo vsaj eno javno polnilno mesto. Center za podpore izda DEM ponudniku DEM.
(3) Dobavitelji goriv in ponudniki DEM lahko izmenjujejo DEM. Izmenjava DEM se izvede v okviru platforme za izdajo in izmenjavo DEM, ki jo upravlja center za podpore.
(4) Dobavitelji goriv pošljejo prijavo za registracijo v platformo za izdajo in izmenjavo DEM centru za podpore do 15. januarja tekočega leta, na podlagi česar jih center za podpore registrira v platformo za izdajo in izmenjavo DEM.
(5) Ponudniki DEM predložijo centru za podpore vlogo za registracijo v platformo za izdajo in izmenjavo DEM, ki vsebuje:
– podatke o ponudniku DEM,
– identifikacijsko številko polnilnega mesta, vpisanega v register javnih polnilnic,
– naslov polnilnega mesta,
– dokazilo, da upravljajo vsaj eno javno polnilno mesto,
– dokazilo, da je letna skupna poraba električne energije v prometu z električnimi polnilnicami v letu pred vpisom v platformo za izdajo in izmenjavo DEM znašala vsaj 10.000 kWh, kar se dokazuje z dokazili, ki jih izda sistemski operater distribucijskega omrežja,
– druga dokazila na podlagi zahteve centra za podpore.
(6) Registracija ponudnikov DEM v platformo za izdajo in izmenjavo DEM je mogoča od 1. januarja do 1. marca tekočega leta in velja do preklica s strani ponudnika DEM, pri čemer morajo ponudniki DEM najpozneje do 1. marca tekočega leta obvestiti center za podpore, če v preteklem letu ne izpolnjujejo več pogoja 10.000 kWh. Ponudnik DEM centru za podpore v 15 dneh sporoči vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na njegove pravice ali obveznosti iz tega člena.
(7) Ponudniki DEM lahko v okviru platforme za izdajo in izmenjavo DEM prevzamejo vlogo agregatorja na področju DEM na način, da izmenjujejo lastne DEM in DEM deležnikov, vpisanih v register identifikacijskih kod iz 31. člena ZIAG, katerih letna skupna poraba električne energije v prometu z električnimi polnilnicami ne dosega 10.000 kWh. Ponudniki DEM dokazujejo vlogo agregatorja na področju DEM s pogodbo, sklenjeno med ponudniki DEM in DEM deležniki, vpisanimi v register identifikacijskih kod iz 31. člena ZIAG.
(8) Ponudniki DEM predložijo vlogo za izdajo in izmenjavo DEM centru za podpore do 15. aprila tekočega leta za količino energije iz obnovljivih virov energije, ki je bila dokazljivo proizvedena in porabljena v preteklem letu v prometu z električnimi polnilnicami. Vloga za izdajo in izmenjavo DEM vsebuje:
– podatke o ponudniku DEM,
– identifikacijsko številko polnilnega mesta, vpisanega v register javnih polnilnic, ter naslov polnilnega mesta,
– dokazilo, iz katerega izhaja upravičenost do uporabe oziroma najema polnilnega mesta, če ponudnik DEM ni lastnik polnilnice,
– pogodbo, če ima ponudnik DEM sklenjeno pogodbo z manjšim deležnikom vpisanim v register identifikacijskih kod iz 31. člena ZIAG,
– potrdilo o izvoru iz 9. člena tega zakona, iz katerega je razvidno, da električna energija izvira iz obnovljivih virov energije in je porabljena za namene DEM na ozemlju Republike Slovenije,
– dokazilo o količini električne energije, porabljene na električnih polnilnicah v obdobju, za katero uveljavlja DEM,
– druga dokazila na podlagi zahteve centra za podpore.
(9) Center za podpore lahko za izdajo in izmenjavo DEM za namene izvajanja nalog iz tega člena pridobiva podatke iz drugih evidenc, zlasti iz registra potrdil o izvoru, registra identifikacijskih kod iz 31. člena ZIAG, centralnega elektroenergetskega portala ter od sistemskega operaterja distribucijskega omrežja.
(10) Center za podpore ali njegova pooblaščena oseba lahko za izdajo in izmenjavo DEM preverja točnost in verodostojnost podatkov o porabi in izvoru električne energije ponudnikov DEM z namenom, da se zagotovita točnost in zanesljivost delovanja platforme za izdajo in izmenjavo DEM.
(11) Platforma za izdajo in izmenjavo DEM omogoča javno objavo agregiranih podatkov o trgovanju z DEM, kot so cene in količine.
(12) Minister predpiše tehnične standarde platforme za izdajo in izmenjavo DEM in postopke za povezovanje s podatki drugih pomembnih sistemov, postopek registracije ponudnikov DEM in dobaviteljev goriv, postopek in podrobnejše pogoje za izdajo in dodeljevanje DEM, dokazila, ki jih je treba predložiti, roke hrambe dokumentacije, poročanje, postopke nadzora, vrste podatkov in način dostopa do podatkov, druge tehnične in vsebinske podrobnosti, ki so potrebne za vzpostavitev sistema izmenjave DEM.
XII. POGLAVJE: TRAJNOSTNA MERILA, KASKADNA RABA BIOMASE TER TEHNIČNE SPECIFIKACIJE NAPRAV
(trajnostna merila, merila za prihranek emisij toplogrednih plinov in metodologija za izračun prihranka emisije toplogrednih plinov)
(1) Trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov obsegajo trajnostne značilnosti ter značilnosti glede prihranka emisij toplogrednih plinov. Če energija iz pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv ne glede na geografski izvor biomase ter recikliranih ogljičnih goriv, plina iz obnovljivih virov in goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora izpolnjuje trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov iz predpisa iz petega odstavka tega člena, se lahko upošteva za:
a) prispevanje k doseganju nacionalnega ciljnega deleža rabe energije iz obnovljivih virov v bruto končni rabi energije iz 4. člena tega zakona, vključno z:
– doseganjem deleža rabe obnovljivih virov energije v prometu,
– doseganjem deleža rabe obnovljivih virov energije v stavbnem sektorju,
– doseganjem deleža energije iz obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja,
– povečanjem deleža energije iz obnovljivih virov pri daljinskem ogrevanju in hlajenju,
– povečanjem deleža obnovljivih virov v količini virov energije, porabljenih za končno energijo in neenergetske namene v industrijskem sektorju;
b) poročanje Evropski komisiji o doseganju deleža rabe obnovljivih virov energije, vključno z doseganjem deleža rabe obnovljivih virov energije v prometu;
c) upravičenost do finančne podpore pri proizvodnji energije z izrabo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv.
(2) Dobavitelj energije, če gre za energijo, opredeljeno v prvem odstavku tega člena, mora na podlagi pripadajočih dokazil o trajnostnosti ministrstvu poročati o trajnostnih značilnostih in prihranku emisij toplogrednih plinov.
(3) Proizvodnja pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv iz domače gozdne biomase mora biti skladna z zavezami in cilji, ki se nanašajo na 4. člen Uredbe (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 in Sklepa št. 529/2013/EU (UL L št. 156 z dne 19. 6. 2018, str. 1), ter politikami in ukrepi, ki so opredeljeni v NEPN.
(4) Povzetek ukrepov in politik iz prejšnjega odstavka se vključi v celovita nacionalna energetska in podnebna poročila o napredku v skladu s 17. členom Uredbe 2018/1999/EU.
(5) Vlada predpiše trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov, področje uporabe ter način dokazovanja izpolnjevanja trajnostnih meril in meril za prihranek emisij toplogrednih plinov za pogonska goriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, za električno energijo iz biomasnih goriv, reciklirana ogljična goriva, plin iz obnovljivih virov ter tekoča in plinasta goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora.
(6) Vlada v predpisu iz prejšnjega odstavka določi tudi način poročanja, obveščanja in preverjanja, vrsto akreditacije in druge tehnične pogoje za izvajalce preverjanj ter način in pogoje za izdajo in odvzem pooblastila, ki ga izda ministrstvo za izvajanje preverjanja dokazovanja izpolnjevanja trajnostnih meril in meril za prihranek emisij toplogrednih plinov iz četrtega odstavka 90. člena tega zakona ter pogoje za izvajanje preverjanja pravilnosti izračuna prihranka emisij toplogrednih plinov iz četrtega odstavka 90. člena tega zakona.
(7) Minister določi metodologijo za izračun prihranka emisij toplogrednih plinov za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, za električno energijo iz biomasnih goriv, reciklirana ogljična goriva, plin iz obnovljivih virov ter tekoča in plinasta goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora.
(kaskadna uporaba biomase in dopustnost odstopanj)
(1) Energija iz biomase mora biti proizvedena na način, ki čim bolj zmanjša neupravičene izkrivljajoče učinke na trg surovin iz biomase in škodljiv vpliv na biotsko raznovrstnost, okolje in podnebje, pri čemer se upoštevata hierarhija ravnanja z odpadki iz zakona, ki ureja varstvo okolja, in načelo kaskadne uporabe biomase, ki morata biti ob upoštevanju nacionalnih posebnosti upoštevana pri oblikovanju in izvajanju programov podpore za energijo iz pogonskih biogoriv, tekočih biogoriv in biomasnih goriv.
(2) Načelo kaskadne uporabe biomase pomeni uporabo lesne biomase po vrstnem redu, ki zagotavlja najvišjo ekonomsko in okoljsko dodano vrednost, in sicer:
a) lesni proizvodi,
b) podaljšanje življenjske dobe lesnih proizvodov,
c) ponovna uporaba,
č) recikliranje,
d) energija biološkega izvora in
e) odstranjevanje.
(3) Odstop od načela kaskadne uporabe biomase je dovoljen:
a) če se pojavi potreba po zagotavljanju zanesljive oskrbe z energijo, kar vključuje ukrepe za preprečevanje energetske revščine,
b) če lokalna industrija kvantitativno ali tehnično ni zmožna uporabljati lesne biomase za ustvarjanje ekonomske in okoljske dodane vrednosti, ki je višja od proizvodnje energije. To velja v primeru surovin, ki so pridobljene na enega od naslednjih načinov:
– iz redčenj v mlajših razvojnih fazah gozda, negozdnih površin ali iz ukrepov varovanja pred gozdnimi požari na območjih z velikim tveganjem,
– s sanitarno sečnjo po dokumentiranih naravnih motnjah ali
– s pridobivanjem gozdnih lesnih sortimentov, ki po svojih značilnostih niso primerni za lokalne predelovalne obrate.
(4) Ministrstvo enkrat letno priglasi odstopanje od načela kaskadne rabe Evropski komisiji.
(5) Neposredna finančna podpora za energijo ni odobrena za:
– uporabo hlodov za žago, furnirskih hlodov, okroglega industrijskega lesa, štorov in korenin za proizvodnjo energije;
– proizvodnjo energije iz obnovljivih virov s sežiganjem odpadkov, razen če so bile izpolnjene obveznosti ločenega zbiranja.
(6) Programi podpore za proizvodnjo električne energije iz gozdne biomase v napravah, ki so namenjene izključno proizvodnji električni energiji, se ne odobrijo, razen če taka električna energija izpolnjuje vsaj enega od naslednjih pogojev:
a) proizvaja se v regiji, opredeljeni v območnem načrtu za pravični prehod, pripravljenem v skladu z 11. členom Uredbe (EU) 2021/1056 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o vzpostavitvi Sklada za pravičen prehod (UL L št. 231 z dne 30. 6. 2021, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2025/1914 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2025 o spremembi uredb (EU) 2021/1058 in (EU) 2021/1056 glede posebnih ukrepov za obravnavanje strateških izzivov v okviru vmesnega pregleda (UL L št 2025/1914 z dne 19. 9. 2025), zaradi njene odvisnosti od trdnih fosilnih goriv, in izpolnjuje ustrezne zahteve za električno energijo iz biomasnih goriv, kot so opredeljene v predpisu iz petega odstavka 92. člena tega zakona;
b) proizvaja se z uporabo zajemanja in shranjevanja biomasnega CO2, vendar le v primeru, da fosilna goriva niso uporabljena kot glavno gorivo in ni stroškovno učinkovite možnosti za uporabo tehnologije za soproizvodnjo z visokim izkoristkom.
(tehnične specifikacije, ki jih morajo izpolnjevati naprave in sistemi v postopkih javnega naročanja)
V postopkih javnega naročanja se zagotovi, da naprave in sistemi za energijo iz obnovljivih virov, ki so predmet javnega naročila, izpolnjujejo tehnične pogoje in specifikacije, določene v pravilniku iz prvega odstavka 8. člena tega zakona.
XIII. POGLAVJE: DRUGE DOLOČBE
(odločanje v posamičnih zadevah in splošni akti agencije)
Agencija odloča v posamičnih zadevah iz tega zakona in izdaja splošne akte, za katere je pooblaščena na podlagi tega zakona po postopku, določenem v tem zakonu, in zakonu, ki ureja naloge in pooblastila agencije.
(podatki in raziskave s področja geotermalne energije)
(1) Geološki zavod Slovenije kot javno pooblastilo izvaja naslednje naloge:
– zbira in ureja podatke o geotermičnih lastnostih podtalja za namen učinkovitega načrtovanja in rabe geotermalne energije ter priprave nacionalnih geotermičnih kart,
– izvaja geološke, hidrogeološke, geotermične in geofizikalne raziskave ter raziskovalne vrtine s testiranjem,
– vodi zbirko podatkov o potencialu in rabi geotermalne energije ter pripravi letno poročilo za potrebe izdelave bilanc rabe geotermalne energije in podzemnega shranjevanja energije v Republiki Sloveniji,
– ministrstvu zagotavlja strokovno podporo na področju raziskav, ocene potenciala in rabe geotermalne energije ter podzemnega shranjevanja energije za potrebe spodbujanja, rabe in nadzora rabe geotermalne energije, izvajanja zakonskih obveznosti ter razvoja politik na področju rabe geotermalne energije.
(2) Naloge iz prejšnjega odstavka financira ministrstvo v skladu z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi.
(3) Geološki zavod Slovenije izvaja naloge po javnem pooblastilu na podlagi pogodbe z ministrstvom, s katero se uredijo medsebojni odnosi.
(nadomestilo za izrabo prostora za proizvodno napravo na veter)
(1) Proizvajalec električne energije iz vetrne energije mora občini, v kateri je proizvodna naprava, plačati nadomestilo za izrabo prostora za proizvodnjo električne energije ne glede na druge javne dajatve, ki jih mora plačevati v zvezi s to proizvodno napravo. Nadomestilo iz prejšnjega stavka je javna dajatev, ki pripada občini.
(2) Obveznost plačila nadomestila iz prejšnjega odstavka ne velja za fizične osebe iz 98. člena tega zakona.
(3) Proizvajalec električne energije iz prvega odstavka tega člena je lastnik proizvodne naprave, ki pridobiva prihodke iz električne energije, ki je proizvedena v tej proizvodni napravi. Če je takih lastnikov več, so solidarno zavezani za plačilo nadomestila.
(4) Če proizvodna naprava, ki je sestavljena iz več generatorjev (v nadaljnjem besedilu: vetrnice), ki obratujejo povezano, stoji v več občinah, zavezanec plačuje nadomestilo tem občinam v sorazmerju z inštalirano močjo vetrnic na območju posamezne občine.
(5) Osnova za nadomestilo je celoten letni prihodek proizvajalca iz tretjega odstavka tega člena, ki izvira iz proizvodnje električne energije iz vetrne energije v vetrnicah, kar vključuje tudi podpore iz 33. in 118. člena tega zakona.
(6) Nadomestilo je letna obveznost zavezanca in se odmeri za preteklo leto po triodstotni stopnji od vrednosti osnove iz prejšnjega odstavka. Obveznost plačevanja nadomestila se začne prvi dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem začne proizvodna naprava oddajati električno energijo v omrežje.
(7) Nadomestilo za izrabo prostora za proizvodno napravo na veter je upravičeni strošek proizvajalca za določitev višine podpore iz 33. člena tega zakona.
(8) Vlada podrobneje predpiše odmero in plačevanje nadomestila iz tega člena.
(opravljanje dejavnosti proizvodnje električne energije s strani fizičnih oseb)
(1) Ne glede na določbe tega zakona lahko dejavnost proizvodnje električne energije z eno proizvodno napravo na obnovljive vire energije ali za soproizvodnjo z visokim izkoristkom z nazivno močjo do 50 kW opravlja tudi fizična oseba (v nadaljnjem besedilu: proizvajalec fizična oseba), ki je vpisana v register fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost proizvodnje električne energije (v nadaljnjem besedilu: register fizičnih oseb) pri Agenciji za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES), in ima veljavno deklaracijo za proizvodno napravo.
(2) V register fizičnih oseb se vpisujejo podatki o fizičnih osebah, ki opravljajo dejavnost proizvodnje električne energije (osebno ime, prebivališče in davčna številka), podatki o nepremičnini in podatki o proizvodni napravi iz registra deklaracij o proizvodnih napravah električne energije iz obnovljivih virov in soproizvodnje z visokim izkoristkom.
(3) Vpis v register fizičnih oseb se opravi na podlagi vloge proizvajalca fizične osebe pri AJPES.
(4) AJPES po uradni dolžnosti pri agenciji brezplačno pridobi podatke o proizvodni napravi.
(5) Podatki iz drugega odstavka tega člena so, razen osebnih podatkov o fizični osebi, javni.
(6) Register fizičnih oseb vzpostavi, vodi in upravlja AJPES.
(7) AJPES o vpisu proizvajalca fizične osebe iz prvega odstavka tega člena izda potrdilo o vpisu, ki se pošlje proizvajalcu fizični osebi in pristojnemu davčnemu uradu.
(8) AJPES za izbris proizvajalca fizične osebe iz registra fizičnih oseb po uradni dolžnosti pridobi podatke iz registra deklaracij, in sicer podatke o številki in datumu veljavnosti ter dnevu izbrisa deklaracije proizvodne naprave.
(9) O izbrisu proizvajalca fizične osebe po uradni dolžnosti iz registra fizičnih oseb AJPES izda odločbo, zoper katero je mogoče vložiti pritožbo pri ministrstvu.
(10) AJPES v soglasju z agencijo predpiše podrobnejša navodila za vodenje in upravljanje registra fizičnih oseb.
(olajšanje sistemske integracije električne energije iz obnovljivih virov energije)
(1) Sistemski in distribucijski operater zagotovita dostop do podatkov o deležu električne energije iz obnovljivih virov in vsebnosti emisij toplogrednih plinov v električni energiji, dobavljeni v omrežje iz proizvodnih virov v Republiki Sloveniji za vsak bilančni obračunski interval.
(2) Distribucijski operaterji dajo na voljo tudi anonimizirane in zbirne podatke o potencialu za prilagajanje odjema in o električni energiji iz obnovljivih virov, ki jo proizvedejo ter v omrežje dovedejo končni odjemalci s samooskrbo in skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov, če je tehnično izvedljivo.
(3) Podatki iz prvega odstavka tega člena in prejšnjega odstavka morajo biti na voljo v digitalni obliki na način, ki zagotavlja interoperabilnost na podlagi usklajenih podatkovnih formatov in standardiziranih podatkovnih nizov, da jih lahko nediskriminatorno uporabljajo udeleženci na trgu električne energije, agregatorji, porabniki in končni uporabniki ter da jih je mogoče brati z elektronskimi komunikacijskimi napravami, kot so sistemi naprednega merjenja, polnilna mesta za električna vozila, sistemi ogrevanja in hlajenja ter sistemi za upravljanje energije v stavbah.
(4) Proizvajalci baterij za domačo rabo in industrijskih baterij morajo poleg zahtev, opredeljenih v Uredbi 2023/1542/EU, lastnikom in uporabnikom baterij ter tretjim osebam, ki z izrecnim privoljenjem delujejo v imenu lastnikov in uporabnikov baterij, kot so podjetja za upravljanje energije v stavbah in udeleženci na trgu električne energije, brezplačno omogočiti v realnem času dostop do osnovnih informacij o sistemu upravljanja baterij, vključno z zmogljivostjo, stanjem staranja, stanjem napolnjenosti in vrednostmi delovne moči baterij.
(5) Proizvajalci vozil morajo poleg dodatnih zahtev, opredeljenih v Uredbi (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 ter razveljavitvi Direktive 2007/46/ES (UL L št. 151 z dne 14. 6. 2018, str. 1), v realnem času lastnikom in uporabnikom električnih vozil ter tretjim osebam, ki delujejo v imenu lastnikov in uporabnikov, kot so udeleženci na trgu električne energije in ponudniki storitev elektromobilnosti, brezplačno omogočiti dostop do podatkov v vozilu, povezanih s stanjem staranja baterije za električno vozilo, stanjem napolnjenosti baterije, vrednostjo delovne moči baterije, zmogljivostjo baterije in, kadar je to ustrezno, lokacijo električnih vozil.
(6) Nova in nadomeščena polnilna mesta, ki niso javno dostopna in so nameščena na ozemlju Republike Slovenije, lahko podpirajo funkcije pametnega polnjenja ter dvosmerne funkcije polnjenja v skladu z zahtevami tretjega in četrtega odstavka 15. člena Uredbe (EU) 2023/1804 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. septembra 2023 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva ter razveljavitvi Direktive 2014/94/EU (UL L št. 234 z dne 22. 9. 2023, str. 1).
(usposabljanje inštalaterjev naprav na obnovljive vire energije)
(1) Za zagotavljanje pravilnega in učinkovitega delovanja naprav in sistemov na obnovljive vire energije lahko inštalaterji in projektanti vseh oblik sistemov ogrevanja in hlajenja z energijo iz obnovljivih virov v stavbah, industriji in kmetijstvu, inštalaterji proizvodnih naprav na sončno energijo, ki vključujejo shranjevanje energije, in inštalaterji polnilnih mest, ki omogočajo prilagajanje odjema, opravijo strokovno usposabljanje.
(2) Program usposabljanja izvajajo fizične ali pravne osebe, ki jih pooblasti ministrstvo (v nadaljnjem besedilu: izvajalec usposabljanja). Pooblastilo za izvajanje usposabljanja podeli minister po izvedenem javnem natečaju kot javno pooblastilo. Pooblastilo se izda za obdobje petih let.
(3) Fizična ali pravna oseba iz prejšnjega odstavka tega člena mora za pridobitev pooblastila ter ves čas trajanja pooblastila izpolnjevati naslednje pogoje:
– ima v sodni register oziroma v poslovni register vpisano dejavnost projektiranja ali tehničnega svetovanja ali izobraževanja,
– izpolnjuje kadrovske pogoje,
– razpolaga z opremo, ki je potrebna za izvajanje teoretičnega dela usposabljanja, ter z ustreznimi prostori za izvajanje usposabljanja;
– razpolaga z ustreznimi tehničnimi zmogljivostmi za izvajanje praktičnega usposabljanja, vključno z laboratorijsko opremo ali ustreznimi zmogljivostmi za izvajanje praktičnega usposabljanja.
(4) Certifikati in druga primerljiva potrdila o strokovni usposobljenosti inštalaterjev in projektantov naprav, opredeljenih v prvem odstavku tega člena, ki so izdani v državah članicah EU v skladu z merili iz priloge IV Direktive 2018/2001/EU, so enakovredni potrdilom, izdanim v skladu s tem zakonom.
(5) Na podlagi analize in predlaganih ukrepov iz točke d) šestega odstavka 76. člena tega zakona ministrstvo sprejme ukrepe za zagotovitev zadostnega števila usposobljenih in kvalificiranih inštalaterjev tehnologij iz prvega odstavka tega člena, da se omogoči rast rabe energije iz obnovljivih virov. Ti ukrepi vključujejo zlasti zagotovitev razpoložljivosti zadostnih programov usposabljanja za pridobitev certifikata ali kvalifikacije za tehnologije iz prvega odstavka tega člena ter spodbujanje sodelovanja v takih programih usposabljanja, zlasti malih in srednje velikih podjetij ter samozaposlenih.
(6) Minister podrobneje določi:
– pogoje, ki jih morajo izpolnjevati inštalaterji in projektanti, da se lahko udeležijo usposabljanja;
– vsebino programa usposabljanja;
– podrobne pogoje za izvajalca usposabljanja;
– evidence o izvedenih programih usposabljanja;
– način preverjanja znanja in
– vsebino, obliko in veljavnost potrdila o usposobljenosti.
(dobava gospodinjskim odjemalcem, vključenim v sistem samooskrbe z letnim netiranjem prevzete in oddane električne energije)
(1) Dobavitelj električne energije gospodinjskim odjemalcem, vključenim v sistem samooskrbe skladno z Energetskim zakonom (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo, 65/20 in 158/20 – ZURE) in Uredbo o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 17/19 in 197/20), ne sme zaračunati stroškov, ki so posledica razlik v ceni v omrežje oddane in iz omrežja prevzete električne energije teh odjemalcev, na trgu za dan vnaprej.
(2) Dobavitelj ne sme enostransko odstopiti od pogodb o samooskrbi, sklenjenih z odjemalci iz prejšnjega odstavka, razen v primeru kršitev teh pogodb s strani odjemalca, ter prenehati z dobavo tej skupini odjemalcev.
(3) Dobavitelj, ki dobavlja odjemalcem iz prvega odstavka tega člena, ne sme odkloniti sklenitve pogodbe o samooskrbi z novimi odjemalci, ki so upravičeni do samooskrbe iz prvega odstavka tega člena.
(4) Dobavitelj, ki dobavlja odjemalcem iz prvega odstavka tega člena, je upravičen do finančnega nadomestila za pokrivanje stroškov iz prvega odstavka tega člena. Nadomestilo izplačuje center za podpore po javnem pooblastilu v okviru obvezne državne gospodarske javne službe iz 19. člena tega zakona, iz sredstev za podpore iz 16. člena tega zakona. Vlada z uredbo predpiše način določitve nadomestila, metodologijo za njegov izračun in način njegovega izplačila. Če izračun pokaže negativne stroške, morajo dobavitelji to negativno razliko izplačati centru za podporo. Do finančnega nadomestila so upravičeni le dobavitelji, ki so dobavo gospodinjskim odjemalcem iz prvega odstavka tega člena izvajali celo koledarsko leto.
XIV. POGLAVJE: INŠPEKCIJSKI NADZOR IN NADZOR AGENCIJE
(1) Inšpektorat, pristojen za energijo (v nadaljnjem besedilu: energetska inšpekcija), izvaja nadzor nad določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi, razen tistih določb, nad katerimi v skladu z zakonom izvaja nadzor agencija.
(2) Inšpekcijski nadzor izvaja energetska inšpekcija v skladu z določbami zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor, zakona, ki ureja energetsko inšpekcijo, in tega zakona. Energetska inšpekcija izvaja nadzor nad izvajanjem tehničnih zahtev iz tega zakona ter na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov.
(3) Pravne ali fizične osebe ali posameznik morajo energetskemu inšpektorju omogočiti oziroma zagotoviti nemoteno izvajanje inšpekcijskega nadzorstva ter mu dati na voljo vse zahtevane podatke, druge listine in poročila.
(1) Ne glede na določbo prvega odstavka 102. člena tega zakona agencija izvaja nadzor nad izvajanjem 6., 9., 18. in 63. člena tega zakona ter na njegovi podlagi izdanih predpisov in splošnih aktov po postopku, določenem v tem zakonu in zakonu, ki ureja naloge in pooblastila agencije.
(2) Postopek o prekršku vodi in v njem odloča pooblaščena uradna oseba agencije, ki je pristojna za izvajanje nadzora.
XV. POGLAVJE: KAZENSKE DOLOČBE
(prekršek za dobavitelja goriva zaradi nepravočasnega vnosa točnih podatkov)
(1) Z globo od 3.000 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če kot dobavitelj goriva ne vnese točnih podatkov v podatkovno zbirko EU v skladu s prvim odstavkom 90. člena tega zakona.
(2) Z globo od 2.000 do 5.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 200 do 400 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(prekrška v zvezi z neobveščanjem in nesporočanjem podatkov in dejstev)
(1) Z globo od 2.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
– kot proizvajalec agencije ne obvesti o vseh spremembah na proizvodni napravi, ki lahko vplivajo na veljavnost deklaracije (osmi odstavek 6. člena);
– kot prejemnik pomoči centru za podpore ne sporoči vseh dejstev, ki nastanejo po izdaji odločbe o dodelitvi pomoči in vplivajo na upravičenost do pomoči, njeno višino ali čas prejemanja (prvi odstavek 42. člena);
– kot proizvajalec ali odjemalec v okviru jamstvene sheme predloži neresnične podatke in neupravičeno uveljavlja jamstvo (tretji odstavek 48. člena).
(2) Z globo od 2.500 do 125.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 1.000 do 10.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 400 do 2.000 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(prekršek v zvezi z doseganjem deleža, ki je manjši od 10 % za posamezno leto)
(1) Z globo do 2 % letnega prometa od prodaje goriv končnim odjemalcem v Republiki Sloveniji, namenjenih uporabi v prometnem sektorju, v predhodnem poslovnem letu se za prekršek kaznuje pravna oseba, če dosega manj kot 10 % deleža energije iz obnovljivih virov v prometnem sektorju v skladu z drugim odstavkom 89. člena tega zakona.
(2) Z globo do 2 % letnega prometa od prodaje goriv končnim odjemalcem v Republiki Sloveniji, namenjenih uporabi v prometnem sektorju, v predhodnem poslovnem letu se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(prekršek v zvezi z energijo iz obnovljivih virov energije za uporabo v prometu)
(1) Z globo od 5.000 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če da na trg energijo iz obnovljivih virov energije za uporabo v prometnem sektorju vsaj 10 % deleža energije iz obnovljivih virov v prometnem sektorju in ne doseže cilja v skladu s prvim in tretjim odstavkom 89. člena tega zakona.
(2) Z globo od 15.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(prekršek v zvezi z odločanjem distribucijskega operaterja glede samooskrbe)
(1) Z globo 1.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki je distribucijski operater ali pravna oseba, na katero je distribucijski operater prenesel izvajanje nalog, če:
– ne izda spremembe soglasja za priključitev v skladu s prvim odstavkom 63. člena tega zakona,
– končnega odjemalca s samooskrbo v skladu z osmim odstavkom 63. člena tega zakona ne registrira v 15 dneh in mu ne predloži podpisane pogodbe o uporabi sistema.
(2) Z globo 250 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba distribucijskega operaterja ali osebe, na katero je distribucijski operater prenesel izvajanje nalog, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(prekršek v zvezi z obvezno namestitvijo naprave za sončno energijo)
(1) Z globo od 1.500 do 15.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba javnega sektorja, če ni mogoče uveljavljati izjem iz sedmega in devetega odstavka 84. člena tega zakona ali izjem iz 85. člena tega zakona, če:
– na novih stavbah oseb javnega sektorja z uporabno tlorisno površino, večjo od 250 m2, iz drugega odstavka 84. člena tega zakona ne namesti naprave za sončno energijo;
– na obstoječih stavbah oseb javnega sektorja z uporabno tlorisno površino, večjo od 250 m2, iz tretjega odstavka 84. člena tega zakona ne namesti naprave za sončno energijo;
– na novih stanovanjskih stavbah iz petega odstavka 84. člena tega zakona ne namesti naprave za sončno energijo;
– na novih pokritih in utrjenih parkiriščih, katerih tlorisna površina znaša 1.000 m2 ali več, ter na novih pokritih parkiriščih neposredno ob stavbi iz šestega odstavka 84. člena tega zakona ne namesti naprave za sončno energijo.
(2) Z globo od 750 do 1.500 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba pravne osebe javnega sektorja, odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti.
(3) Z globo od 1.500 do 15.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če ni mogoče uveljavljati izjem iz sedmega in devetega odstavka 84. člena tega zakona ali izjem iz 85. člena tega zakona, če:
– kot lastnik na nestanovanjskih stavbah z uporabno tlorisno površino, večjo od 250 m2, iz drugega odstavka 84. člena tega zakona ne namesti naprave za sončno energijo;
– kot lastnik na obstoječih nestanovanjskih stavbah z uporabno tlorisno površino, večjo od 500 m2, iz četrtega odstavka 84. člena tega zakona ne namesti naprave za sončno energijo v primeru, kadar se v stavbi izvede večja prenova ali ukrep, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje za prenovo stavbe, dela na strehi ali namestitev tehničnega stavbnega sistema;
– kot lastnik na novih stanovanjskih stavbah iz petega odstavka 84. člena tega zakona ne namesti naprave za sončno energijo;
– kot lastnik na novih pokritih in utrjenih parkiriščih, katerih tlorisna površina znaša 1.000 m2 ali več, ter na novih pokritih parkiriščih neposredno ob stavbi iz šestega odstavka 84. člena tega zakona ne namesti naprave za sončno energijo.
(4) Z globo od 1.500 do 15.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(5) Z globo od 750 do 1.500 eurov se za prekršek iz tretjega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(6) Z globo od 300 do 1.200 eurov se za prekršek iz tretjega odstavka tega člena kaznuje posameznik.
(višina globe v hitrem prekrškovnem postopku)
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, opredeljene s tem zakonom.
XVI. POGLAVJE: PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(1) Operater trga vzpostavi register pogodb PPA iz 44. člena tega zakona najpozneje do 31. decembra 2026.
(2) Pogodbene stranke morajo operaterju trga prijaviti vse veljavne pogodbe PPA, sklenjene pred vzpostavitvijo registra iz prejšnjega odstavka, najpozneje do 30. junija 2027.
(program za spodbujanje samooskrbe, omogočitveni program na področju skupnosti OVE in evidenca skupnosti OVE)
(1) Ministrstvo, pristojno za energijo, sprejme program za spodbujanje samooskrbe iz 62. člena tega zakona in omogočitveni program na področju skupnosti OVE iz 66. člena tega zakona v 12 mesecih od začetka veljavnosti tega zakona.
(2) Ministrstvo, pristojno za energijo, vzpostavi evidenco skupnosti OVE iz 65. člena tega zakona v treh mesecih od začetka veljavnosti tega zakona.
(3) Skupnosti OVE, ki so nastale do vzpostavitve evidence skupnosti OVE, se vpišejo v evidenco v devetih mesecih od začetka veljavnosti tega zakona.
(prehodna določba glede pravice odjemalca daljinskega ogrevanja in hlajenja do odklopa oziroma spremembe pogodbe o odjemu)
Pravico do odklopa z odpovedjo oziroma spremembe pogodbe o odjemu toplote v skladu s 83. členom tega zakona pridobi odjemalec daljinskega ogrevanja in hlajenja:
– 1. januarja 2026, če sistem daljinskega ogrevanja ni učinkovit do 31. decembra 2025 in če odjemalec projektira in celovito energetsko prenovi stavbo v skoraj ničenergijsko stavbo ali brezemisijsko stavbo, ali
– 18 mesecev od začetka veljavnosti tega zakona, če s strani agencije ni potrjen trajnostni načrt, iz katerega izhaja, da bo sistem daljinskega ogrevanja dosegel kriterij energetske učinkovitosti do 31. decembra 2025 in da bo odjemalec projektiral in celovito energetsko prenovil stavbo v skoraj ničenergijsko stavbo ali brezemisijsko stavbo.
(inšpekcijski in upravni postopki v teku)
Inšpekcijski in upravni postopki v zadevah s področja tega zakona, ki so se začeli pred začetkom veljavnosti tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
(prehodne določbe glede samooskrbe)
(1) Za končne odjemalce, ki so do vključno 31. decembra 2024 oddali vlogo za priključitev postavljene naprave za samooskrbo po Uredbi o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 17/19 in 197/20), in za končne odjemalce, ki so bili registrirani kot končni odjemalci s samooskrbo do začetka veljavnosti Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov (Uradni list RS, št. 121/21, 189/21, 121/22 – ZUOKPOE in 102/24; v nadaljnjem besedilu: ZSROVE), se uporabljajo določbe 315.a člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo, 65/20 in 158/20 – ZURE) in Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 17/19 in 197/20), in sicer dokler uporabljajo napravo za samooskrbo, za katero je bilo izdano soglasje za priključitev, na podlagi katerega so registrirani.
(2) Končni odjemalci iz prejšnjega odstavka lahko preidejo v sistem samooskrbe po tem zakonu z izvedbo registracije prehoda pri distribucijskem operaterju.
(3) Za končne odjemalce iz prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo določbe VI. poglavja tega zakona. Če končni odjemalci iz prvega odstavka tega člena preidejo v sistem samooskrbe po tem zakonu, se uporabljajo določbe VI. poglavja tega zakona.
(uporaba določbe glede dobave gospodinjskim odjemalcem, vključenim v sistem samooskrbe z letnim netiranjem prevzete in oddane električne energije)
Določbe prvega do tretjega odstavka 101. člena tega zakona se uporabljajo do 31. decembra 2030, dobavitelji pa so upravičeni do nadomestila iz četrtega odstavka 101. člena tega zakona za obdobje od 1. marca 2025 do 31. decembra 2030.
(prehodna določba glede veljavnosti deklaracij)
(1) Deklaracije, izdane na podlagi 7. člena ZSROVE, še naprej veljajo do izteka roka veljavnosti, določenega na deklaraciji.
(2) Ob spremembi ali odvzemu deklaracije iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe tega zakona.
(prehodna določba glede izvajanja podporne sheme)
(1) Projekti, ki so bili izbrani s sklepom o potrditvi projekta v skladu s 23. členom ZSROVE, se izvajajo in zaključijo v skladu z določbami ZSROVE.
(2) Določbe devetega odstavka 10. člena, 15., točke č) četrtega odstavka 16. člena, osmega odstavka 18. člena, 20., 22., 23., 25., 26., 27., 28. in 64. člena ZSROVE se za projekte iz prejšnjega odstavka uporabljajo do izteka obdobja izvajanja podporne sheme, določenega za te projekte.
(3) Agencija izvaja nadzor v skladu z 28. členom ZSROVE nad prejemniki podpor za projekte iz prvega odstavka tega člena še pet let po izteku pravice do podpore.
(4) Za podporno shemo iz prvega odstavka tega člena se ne izvajajo novi izbirni postopki za vstop dodatnih projektov v podporno shemo.
(5) Projekti, vključeni v podporno shemo iz prvega odstavka tega člena, lahko izstopijo iz podporne sheme in vstopijo v novo podporno shemo, opredeljeno v III. poglavju tega zakona, pod pogoji, veljavnimi za novo podporno shemo v času njihovega prehoda.
(6) Center za podpore nadaljuje opravljanje dejavnosti odkupa in prodaje električne energije iz točk c), č) in e) 18. člena ZSROVE tudi po začetku veljavnosti tega zakona, in sicer do izteka obdobja izvajanja posamezne podpore iz podporne sheme v skladu z določbami ZSROVE.
(7) Sredstva za podpore iz tretjega odstavka 16. člena tega zakona se zagotavljajo tudi s prodajo električne energije, ki jo center za podpore odkupi po zagotovljeni odkupni ceni na podlagi odločbe o dodelitvi podpore iz 20. člena ZSROVE.
(prehodna določba glede potrdil o izvoru)
Ne glede na določbe 9., 10., 11. in 12. člena tega zakona izdajanje potrdil o izvoru ter vodenje registra potrdil o izvoru do 31. decembra 2026 opravlja agencija.
(prehodna določba glede prispevka)
(1) Določba 17. člena ZSROVE se uporablja do 31. decembra 2026.
(2) Prispevki za zagotavljanje podpor proizvodnji energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije, zbrani na podlagi 17. člena ZSROVE, se štejejo za del sredstev za podpore in se uporabijo za namene, določene v četrtem odstavku 16. člena tega zakona.
(opravljanje dejavnosti centra za podpore)
Gospodarska družba, ki na dan začetka veljavnosti tega zakona opravlja dejavnost operaterja trga z elektriko, nadaljuje opravljanje dejavnosti centra za podpore kot gospodarske javne službe v skladu s Koncesijsko pogodbo št. 3 za opravljanje gospodarske javne službe dejavnost operaterja trga z elektriko št. 2430-16-388005 z dne 28. julija 2016 in s tem zakonom do podelitve koncesije iz šestega odstavka 19. člena tega zakona.
(pridobljeno pooblastilo izvajalcev usposabljanja inštalaterjev naprav na obnovljive vire energije)
Odločbe o podelitvi pooblastila za izvajanje usposabljanja inštalaterjev naprav na obnovljive vire energije, ki so bile izdane na podlagi 45. člena ZSROVE, se štejejo za skladne s tem zakonom do izteka njihove veljavnosti.
(prva ocena ovir za dolgoročne pogodbe o nakupu električne energije iz obnovljivih virov)
Center za podpore oceno normativnih in administrativnih ovir za dolgoročne pogodbe o nakupu električne energije iz obnovljivih virov iz 45. člena tega zakona prvič izdela v 12 mesecih od začetka veljavnosti tega zakona.
(obveznost za sončno energijo na stavbah in parkiriščih)
(1) Obvezna namestitev naprav za sončno energijo na vseh novih stavbah oseb javnega sektorja in novih nestanovanjskih stavbah iz drugega odstavka 84. člena tega zakona z uporabno tlorisno površino, večjo od 1.000 m2, se začne uporabljati z dnem začetka veljavnosti tega zakona, z uporabno tlorisno površino, večjo od 250 m2, pa 31. decembra 2026.
(2) Obvezna namestitev naprav za sončno energijo na vseh obstoječih stavbah oseb javnega sektorja iz tretjega odstavka 84. člena tega zakona z uporabno tlorisno površino, večjo od 2.000 m2, se začne uporabljati z dnem začetka veljavnosti tega zakona, z uporabno tlorisno površino, večjo od 750 m2, 31. decembra 2028 ter z uporabno tlorisno površino, večjo od 250 m2, 31. decembra 2030.
(3) Obvezna namestitev naprav za sončno energijo na obstoječih nestanovanjskih stavbah z uporabno tlorisno površino, večjo od 500 m2, v primeru, ko se v stavbi izvede večja prenova ali ukrep, za katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, v primeru investicij na strehi ali namestitev tehničnega stavbnega sistema, iz četrtega odstavka 84. člena tega zakona se začne uporabljati 31. decembra 2027.
(4) Obvezna namestitev naprav za sončno energijo na vseh novih stanovanjskih stavbah iz petega odstavka 84. člena tega zakona se začne uporabljati 31. decembra 2029.
(5) Obvezna namestitev naprav za sončno energijo na vseh novih pokritih in utrjenih parkiriščih, večjih od 1.000 m2, iz šestega odstavka 84. člena tega zakona se začne uporabljati z dnem začetka veljavnosti tega zakona, na novih pokritih parkiriščih, neposredno ob stavbah, iz šestega odstavka 84. člena tega zakona pa velja obveznost od 31. decembra 2029.
(6) Drugi, četrti, peti in šesti odstavek 84. člena tega zakona ne veljajo za objekte, za katere je bilo na dan začetka veljavnosti tega zakona:
– že pridobljeno gradbeno dovoljenje,
– že sklenjena pogodba o izdelavi dokumentacije za gradnjo objekta ali
– v postopku javnega naročanja v objavo že poslano javno naročilo ali povabilo k oddaji ponudbe.
(prehodna določba glede pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv)
Delež pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv, pri katerih obstaja visoko tveganje za posredno spremembo rabe zemljišč in ki so proizvedena iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, pri katerih se ugotavlja znatna širitev proizvodnega območja za zemljišča z visoko zalogo ogljika, iz osmega odstavka 89. člena tega zakona do 31. decembra 2030 znaša 0 %.
(prehodna določba glede izmenjave DEM)
(1) Center za podpore vzpostavi platformo za izdajo in izmenjavo DEM iz 91. člena tega zakona najpozneje do 1. januarja 2027.
(2) Izdaja in izmenjava DEM se prvič izvede v letu 2027.
(prehodna določba glede jamstvene sheme)
(1) Proizvajalci se vključijo v jamstveno shemo iz 46. člena tega zakona do vključno 31. decembra 2035.
(2) Jamstva, aktivirana do 31. decembra 2035, trajajo v skladu z določbami 48. člena tega zakona, pri čemer skupna izpostavljenost jamstvene sheme preneha najpozneje 31. decembra 2040.
(uporaba določb o prekrških)
Do sprememb določb o višinah in razponih glob, ki jih določa zakon, ki ureja prekrške, se višina in razpon globe, ki sta opredeljena v prvem in drugem odstavku 106. člena tega zakona, uporabljata ne glede na določbe zakona, ki ureja prekrške.
(uskladitev in izdaja splošnih aktov nosilcev javnih pooblastil)
(1) Nosilec javnih pooblastil izda splošni akt iz sedmega odstavka 12. člena tega zakona ter uskladi splošni akt iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona v devetih mesecih od začetka veljavnosti tega zakona.
(2) Nosilec javnega pooblastila izda splošni akt iz petega odstavka 14. člena tega zakona v devetih mesecih od začetka veljavnosti tega zakona.
(1) Vlada izda predpise iz tretjega odstavka 8. člena, štirinajstega odstavka 9. člena, drugega odstavka 17. člena, šestega odstavka 25. člena, petega odstavka 92. člena, četrtega odstavka 101. člena tega zakona v dvanajstih mesecih od začetka veljavnosti tega zakona.
(2) Minister izda predpis iz devetega odstavka 5. člena, prvega odstavka 8. člena, četrtega odstavka 49. člena, dvanajstega odstavka 91. člena, sedmega odstavka 92. člena tega zakona v dvanajstih mesecih od začetka veljavnosti tega zakona.
(1) Do začetka veljavnosti predpisa iz prvega odstavka 8. člena tega zakona se še naprej uporablja Uredba o obveznih meritvah na proizvodnih napravah, ki prejemajo za proizvedeno električno energijo potrdila o izvoru in podpore (Uradni list RS, št. 21/09, 33/10, 45/12 in 17/14 – EZ-1 in 121/21 – ZSROVE).
(2) Do začetka veljavnosti splošnega akta iz sedmega odstavka 12. člena tega zakona se še naprej uporablja Akt o vodenju registra potrdil o izvoru električne energije (Uradni list RS, št. 204/20 in 121/21 – ZSROVE).
(podaljšanje veljavnosti)
(1) Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 43/22), izdana na podlagi devetega odstavka 37. člena in tretjega odstavka 42. člena ZSROVE, še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi devetega odstavka 58. člena tega zakona.
(2) Uredba o manjših napravah za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije ali s soproizvodnjo z visokim izkoristkom (Uradni list RS, št. 14/20, 121/21 – ZSROVE, 132/23 in 102/24 – ZSROVE-B), izdana na podlagi devetega odstavka 47.a člena ZSROVE, še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi drugega odstavka 69. člena tega zakona.
(3) Uredba o določitvi nalog kontaktne točke za spodbujanje rabe obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 55/22 in 122/22), izdana na podlagi desetega odstavka 51. člena ZSROVE, še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi osmega odstavka 76. člena tega zakona.
(4) Uredba o obnovljivih virih energije v prometu (Uradni list RS, št. 208/21, 93/22 70/24 in 65/25), izdana na podlagi devetega odstavka 59. člena ZSROVE, še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi enajstega odstavka 89. člena tega zakona.
(5) Uredba o podelitvi koncesije in načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost operaterja trga z elektriko (Uradni list RS, št. 39/15, 121/21 – ZSROVE in 172/21 – ZOEE), izdana na podlagi četrtega odstavka 98. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14) in za izvajanje 97. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14), še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi šestega odstavka 19. člena tega zakona.
(6) Uredba o nadomestilu za izrabo prostora za proizvodno napravo na veter (Uradni list RS, št. 50/22 in 65/25), izdana na podlagi osmega odstavka 21. člena ZSROVE, še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi osmega odstavka 97. člena tega zakona.
(7) Uredba o podrobnejših pravilih urejanja prostora za umeščanje fotonapetostnih naprav in sprejemnikov sončne energije (Uradni list RS, št. 27/24), izdana na podlagi petega odstavka 8. člena in tretjega odstavka 9. člena Zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 78/23, 95/24 in 77/25) in 15. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP, 23/24, 109/24, 25/25 – odl. US in 75/25), še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi devetega odstavka 84. člena tega zakona.
(8) Pravilnik o vrstah podatkov, ki jih zagotavljajo izvajalci energetskih dejavnosti in drugi zavezanci (Uradni list RS, št. 22/16, 24/16 – popr., 158/20 – ZURE, 121/21 – ZSROVE in 110/22), izdan na podlagi drugega odstavka 32. člena, drugega odstavka 329. člena in tretjega odstavka 382. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo, 65/20 in 158/20 – ZURE), še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi sedmega odstavka 90. člena tega zakona.
(9) Pravilnik o strokovnem usposabljanju za inštalaterje naprav na obnovljive vire energije (Uradni list RS, št. 8/21 in 121/21 – ZSROVE), izdan na podlagi četrtega odstavka 359. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo, 65/20 in 158/20 – ZURE), še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi šestega odstavka 100. člena tega zakona.
(10) Pravilnik o dodeljevanju finančnih spodbud za spodbujanje energije iz obnovljivih virov in soproizvodnje z visokim izkoristkom ter energijsko učinkovito daljinsko ogrevanje oziroma hlajenje (Uradni list RS, št. 32/24 in 41/25), izdan na podlagi tretjega in petega odstavka 6. člena ZSROVE, še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi četrtega odstavka 49. člena tega zakona.
(11) Pravila za delovanje centra za podpore (Uradni list RS, št. 112/24), izdana na podlagi točke i) drugega odstavka 18. člena ZSROVE in točke c tretjega odstavka 37. člena ZIAG ter soglasja Vlade Republike Slovenije št. 36000-8/2024/2 z dne 18. 12. 2024, še naprej veljajo kot predpis, izdan na podlagi tretjega odstavka 19. člena tega zakona.
(12) Akt o določitvi metodologije za izračunavanje faktorjev primarne energije, izpustov ogljikovega dioksida in učinkovitosti za sisteme daljinskega ogrevanja in hlajenja ter vsebini in obliki zbirnega pregleda načrtovanih ukrepov in povezanih podatkov (Uradni list RS, št. 132/22), izdan na podlagi tretjega odstavka 56. člena in četrtega odstavka 57. člena ZSROVE, še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi tretjega odstavka 81. člena in četrtega odstavka 82. člena tega zakona.
(13) Navodilo za vodenje in upravljanje registra fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost proizvodnje električne energije (Uradni list RS, št. 60/22), ki je bilo izdano na podlagi desetega odstavka 29. člena ZSROVE, še naprej velja kot predpis, sprejet na podlagi desetega odstavka 98. člena tega zakona.
(prenehanje veljavnosti in podaljšanje uporabe podzakonskih predpisov)
Z dnem začetka veljavnosti tega zakona prenehajo veljati:
– Uredba o izdaji deklaracij za proizvodne naprave in potrdil o izvoru električne energije (Uradni list RS, št. 182/20, 121/21 – ZSROVE in 53/24), ki se še naprej uporablja do začetka veljavnosti predpisa iz tretjega odstavka 8. člena, štirinajstega odstavka 9. člena in petega odstavka 10. člena tega zakona;
– Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 184/21, 84/22, 86/22, 112/22, 66/23, 73/23, 116/23, 44/24, 52/24, 71/24, 96/24, 9/25 in 82/25), ki se še naprej uporablja do začetka veljavnosti predpisa, izdanega na podlagi drugega odstavka 17. člena tega zakona;
– Uredba o trajnostnih merilih za biogoriva in emisiji toplogrednih plinov goriv (Uradni list RS, št. 44/12, 44/22 – ZVO-2 in 138/22), ki se še naprej uporablja do začetka veljavnosti predpisa iz petega odstavka 92. člena tega zakona;
– Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom (Uradni list RS, št. 26/22 in 9/25), ki se še naprej uporablja do izteka obdobja izvajanja podporne sheme v skladu z določbami 118. člena tega zakona;
– Uredba o pravilih za pripravo napovedi položaja proizvodnih naprav na obnovljive vire energije in s soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom na trgu z električno energijo (Uradni list RS, št. 194/21 in 59/24), ki se še naprej uporablja do izteka obdobja izvajanja podporne sheme v skladu z določbami 118. člena tega zakona;
– Pravilnik o načinu izračuna bruto končne porabe energije iz obnovljivih virov (Uradni list RS, št. 52/22, 119/22 in 4/23), ki se še naprej uporablja do začetka veljavnosti predpisa iz devetega odstavka 5. člena tega zakona;
– Pravilnik o študiji izvedljivosti postavitve fotonapetostne naprave (Uradni list RS, št. 52/24), ki se še naprej uporablja do začetka veljavnosti predpisa iz petega odstavka 85. člena tega zakona;
– Pravilnik o monitoringu trajnostnih meril za biogoriva (Uradni list RS, št. 24/17 in 44/22 – ZVO-2), ki se še naprej uporablja do začetka veljavnosti predpisa iz sedmega odstavka 92. člena tega zakona.
(prenehanje veljavnosti in podaljšanje uporabe splošnega akta)
Z dnem začetka veljavnosti tega zakona preneha veljati Akt o prispevkih za zagotavljanje podpor za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji z visokim izkoristkom (Uradni list RS, št. 83/24 in 14/25), ki se še naprej uporablja do začetka veljavnosti predpisa, izdanega na podlagi drugega odstavka 17. člena tega zakona.
(prenehanje veljavnosti določb Zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije)
Z dnem začetka veljavnosti tega zakona prenehajo veljati 9., 10., 11. člen, drugi odstavek 74. člena, 76. člen ter drugi odstavek 83. člena Zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 78/23, 95/24 in 77/25).
(prenehanje veljavnosti zakona)
Z dnem začetka veljavnosti tega zakona preneha veljati Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 121/21, 189/21, 121/22 – ZUOKPOE in 102/24).
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 320-05/25-30/39
Ljubljana, dne 17. decembra 2025
EPA 2453-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
