Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Podnebnega zakona (PoZ)
Razglašam Podnebni zakon (PoZ), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 15. julija 2025.
Št. 003-02-1/2025-197
Ljubljana, dne 23. julija 2025
P O D N E B N I Z A K O N
I. POGLAVJE: SPLOŠNE DOLOČBE
1. oddelek: Uvodne določbe
Ta zakon določa strategije, načrte in organizacije na področju podnebnih sprememb, ukrepe za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v sektorjih, ki niso vključeni v sistem trgovanja, izvajanje sistema trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov za upravljavce naprav, operatorje zrakoplovov, ladjarske družbe in regulirane subjekte (v nadaljnjem besedilu: sistem trgovanja), izvajanje sistema za spremljanje in poročanje o emisijah toplogrednih plinov, ekonomske in finančne instrumente, pravila ravnanja s fluoriranimi plini in z ozonu škodljivimi snovmi, evidence in poročanje ter izvajanje mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah.
(prenos in izvrševanje predpisov Evropske unije)
(1) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU):
1. Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L št. 275 z dne 25. 10. 2003, str. 32), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2024/795 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. februarja 2024 o vzpostavitvi platforme za strateške tehnologije za Evropo (platforma STEP) in spremembi Direktive 2003/87/ES ter uredb (EU) 2021/1058, (EU) 2021/1056, (EU) 2021/1057, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) 2021/1060, (EU) 2021/523, (EU) 2021/695, (EU) 2021/697 in (EU) 2021/241 (UL L št. 2024/795 z dne 29. 2. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2003/87/ES);
2. Direktiva 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in spremembi Direktive Sveta 85/337/EGS, direktiv 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ES, 2006/12/ES, 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 1013/2006 (UL L št. 140 z dne 5. 6. 2009, str. 114), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 328 z dne 21. 12. 2018, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/31/ES) in
3. Direktiva 1999/94/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 1999 o informacijah o ekonomičnosti porabe goriva in emisijah CO2, ki so na voljo potrošnikom v zvezi s trženjem novih osebnih vozil (UL L št. 12 z dne 18. 1. 2000, str. 16), zadnjič spremenjena z Uredbo (ES) št. 1137/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek, določen v členu 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES, glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Prvi del (UL L št. 311 z dne 21. 11. 2008, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 1999/94/ES).
(2) S tem zakonom se podrobneje ureja izvajanje naslednjih uredb EU:
1. Uredbe (EU) št. 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi Uredb (ES) št. 666/2009 in (ES) št. 725/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 209/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU, 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, Direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 328 z dne 21. 12. 2018, str. 1), zadnjič spremenjene z Direktivo (EU) 2023/2413 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. oktobra 2023 o spremembi Direktive (EU) 2018/2001, Uredbe (EU) 2018/1999 in Direktive 98/70/ES glede spodbujanja energije iz obnovljivih virov ter razveljavitvi Direktive Sveta (EU) 2015/652 (UL L št. 2023/2413 z dne 31. 10. 2023), (v nadaljnjem besedilu: predpis EU, ki ureja upravljanje energetske unije in podnebnih ukrepov);
2. Uredbe (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2013 ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 in Sklepa 529/2013/EU (UL L št. 156 z dne 19. 6. 2018, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2023/839 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. aprila 2023 o spremembi Uredbe (EU) 2018/841 glede področja uporabe, poenostavitve pravil o poročanju in skladnosti ter določitve ciljev držav članic za leto 2030, in Uredbe (EU) 2018/1999 glede izboljšanja spremljanja, poročanja, spremljanja napredka in pregleda (UL L št. 107 z dne 21. 4. 2023, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: predpis EU, ki ureja vključitev emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike);
3. Uredbe (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 (UL L št. 156 z dne 19. 6. 2018, str. 26), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2023/857 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. aprila 2023 o spremembi Uredbe (EU) 2018/842 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma in Uredbe (EU) 2018/1999 (UL L št. 111 z dne 26. 4. 2023, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: predpis EU, ki ureja zavezujoče letno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030);
4. Uredbe (EU) 2024/590 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. februarja 2024 o ozonu škodljivih snoveh in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1005/2009 (UL L št. 2024/590 z dne 20. 2. 2024; v nadaljnjem besedilu: predpis EU o ozonu škodljivih snoveh);
5. Uredbe (EU) 2024/573 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. februarja 2024 o fluoriranih toplogrednih plinih, spremembi Direktive (EU) 2019/1937 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 517/2014 (UL L št. 2024/573 z dne 20. 2. 2024; v nadaljnjem besedilu: predpis EU o fluoriranih toplogrednih plinih);
6. Uredbe (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L št. 243 z dne 9. 7. 2021, str. 1; v nadaljnjem besedilu: predpis EU, ki ureja vzpostavitev okvira za doseganje podnebne nevtralnosti);
7. Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L št. 198 z dne 22. 6. 2020, str. 13), zadnjič popravljene s Popravkom (UL L 2024/90104 z dne 15. 2. 2024), (v nadaljnjem besedilu: predpis EU, ki ureja vzpostavitev okvira za spodbujanje trajnostnih naložb);
8. Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/1122 z dne 12. marca 2019 o dopolnitvi Direktive 2003/87 Evropskega parlamenta in Sveta glede delovanja registra Unije (UL L št. 177 z dne 2. 7. 2019, str. 3), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/2904 z dne 25. oktobra 2023 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2019/1122 o dopolnitvi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede delovanja registra Unije (UL L št. 2023/2904 z dne 29. 12. 2023), (v nadaljnjem besedilu: predpis EU, ki ureja delovanje registra Unije);
9. Delegirane uredbe Komisije (EU) 2023/2830 z dne 17. oktobra 2023 o dopolnitvi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo pravil o časovnem načrtu, upravljanju in drugih vidikih dražbe pravic do emisije toplogrednih plinov (UL L št. 2023/2830 z dne 20. 12. 2023; v nadaljnjem besedilu: predpis EU, ki določa pravila o časovnem načrtu, upravljanju in drugih vidikih dražbe pravic do emisije toplogrednih plinov);
10. Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/2066 z dne 19. decembra 2018 o spremljanju emisij toplogrednih plinov in poročanju o njih v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter spremembi Uredbe Komisije (EU) št. 601/2012 (UL L št. 334 z dne 31. 12. 2018, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2023/2122 z dne 17. oktobra 2023 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066 glede posodobitve spremljanja emisij toplogrednih plinov in poročanja o njih v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 2023/2122 z dne 18. 10. 2023), (v nadaljnjem besedilu: predpis EU, ki ureja spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih);
11. Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/2067 z dne 19. decembra 2018 o preverjanju podatkov in o akreditaciji preveriteljev v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 334 z dne 31. 12. 2018, str. 94), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2024/1321 z dne 8. maja 2024 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2018/2067 glede preverjanja podatkov in akreditacije preveriteljev (UL L št. 2024/1321 z dne 13. 5. 2024), (v nadaljnjem besedilu: predpis EU, ki ureja preverjanje podatkov in akreditacijo preveriteljev);
12. Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/331 z dne 19. decembra 2018 o določitvi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 59 z dne 27. 2. 2019, str. 8), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/873 z dne 30. januarja 2024 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2019/331 glede prehodnih pravil na ravni Unije za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije (UL L št. 2024/873 z dne 4. 4. 2024), (v nadaljnjem besedilu: predpis EU, ki določa prehodna pravila za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije);
13. Uredbe (EU) 2015/757 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o spremljanju emisij ogljikovega dioksida iz pomorskega prevoza, poročanju o njih in njihovem preverjanju ter spremembi Direktive 2009/16/ES (UL L št. 123 z dne 19. 5. 2015, str. 55), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/2776 z dne 12. oktobra 2023 o spremembi Uredbe (EU) 2015/757 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil za spremljanje emisij toplogrednih plinov in drugih pomembnih informacij v zvezi s pomorskim prometom (UL L št. 2023/2776 z dne 14. 12. 2023), (v nadaljnjem besedilu: predpis EU, ki ureja spremljanje emisij ogljikovega dioksida iz pomorskega prevoza, poročanje o njih in njihovo preverjanje);
14. Delegirane uredbe Komisije (EU) 2023/2917 z dne 20. oktobra 2023 o dejavnostih preverjanja, akreditaciji preveriteljev in odobritvi načrtov za spremljanje s strani upravnih organov v skladu z Uredbo (EU) 2015/757 Evropskega parlamenta in Sveta o spremljanju emisij toplogrednih plinov iz pomorskega prometa, poročanju o njih in njihovem preverjanju ter razveljavitvi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/2072 (UL L št. 2023/2917 z dne 29. 12. 2023; v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba 2023/2917/EU);
15. Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/1842 z dne 31. oktobra 2019 o določitvi pravil za uporabo Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z nadaljnjimi ureditvami za prilagoditve brezplačne dodelitve pravic do emisije zaradi sprememb ravni dejavnosti (UL L št. 282 z dne 4. 11. 2019, str. 20), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2022/827 z dne 20. maja 2022 o popravku danske jezikovne različice Izvedbene uredbe (EU) 2019/1842 o določitvi pravil za uporabo Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z nadaljnjimi ureditvami za prilagoditve brezplačne dodelitve pravic do emisije zaradi sprememb ravni dejavnosti (UL L št. 147 z dne 30. 5. 2022, str. 25), (v nadaljnjem besedilu: predpis EU, ki ureja prilagoditev brezplačne dodelitve pravic do emisije zaradi spremembe ravni dejavnosti);
16. Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2023/2441 z dne 31. oktobra 2023 o določitvi pravil za uporabo Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede vsebine in oblike načrtov za podnebno nevtralnost, potrebnih za brezplačno dodelitev pravic do emisije (UL L št. 2023/2441 z dne 3. 11. 2023; v nadaljnjem besedilu: predpis EU, ki določa vsebino in obliko načrtov za podnebno nevtralnost);
17. Uredbe (EU) 2023/955 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o vzpostavitvi Socialnega sklada za podnebje in spremembi Uredbe (EU) 2021/1060 (UL L št. 130 z dne 16. 5. 2023, str. 1), zadnjič spremenjene z Direktivo (EU) 2023/1791 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. septembra 2023 o energetski učinkovitosti in spremembi Uredbe (EU) 2023/955 (prenovitev) (UL L št. 231 z dne 20. 9. 2023, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: predpis EU, ki ureja vzpostavitev Socialnega sklada za podnebje);
18. Uredbe (EU) 2023/956 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o vzpostavitvi mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (UL L št. 130 z dne 16. 5. 2023, str. 52; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2023/956/EU) in
19. Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2023/1773 z dne 17. avgusta 2023 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2023/956 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z obveznostmi poročanja za namene mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah v prehodnem obdobju (UL L št. 228 z dne 15. 9. 2023, str. 94), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2024/2649 z dne 10. oktobra 2024 o popravku švedske jezikovne različice Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2023/1773 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2023/956 Evropskega parlamenta in Sveta glede obveznosti poročanja za namene mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah v prehodnem obdobju (UL L 2024/2649 z dne 11. 10. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba 2023/1773/EU).
(1) Namen tega zakona je vzpostaviti zakonodajni in institucionalni okvir za zanesljivo, vključujoče, stroškovno učinkovito, pregledno, predvidljivo in pospešeno sprejemanje in izvajanje politik in ukrepov za doseganje ciljev v skladu z ratificiranimi in objavljenimi mednarodnimi pogodbami in predpisi EU, ki se nanašajo na podnebne spremembe.
(2) Cilj tega zakona je doseči učinkovito obvladovanje podnebnih sprememb za pravočasen in pravičen prispevek Republike Slovenije k doseganju ciljev iz Pariškega sporazuma in predpisov EU na področju podnebnih sprememb. Republika Slovenija zagotovi:
1. doseganje podnebne nevtralnosti v Republiki Sloveniji do leta 2045,
2. zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, povečanje ponorov in prilagajanje podnebnim spremembam ter
3. zmanjšanje ranljivosti in krepitev odpornosti naravnih in družbenih sistemov v Republiki Sloveniji proti trenutnim in pričakovanim vplivom podnebnih sprememb na okolje in družbo.
(1) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1. »biomasa« je biomasa, kot je določeno v predpisu EU, ki ureja spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih;
2. »blaženje podnebnih sprememb« je izvajanje ukrepov, ki zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov v ozračje ali povečujejo ponore;
3. »Čikaška konvencija« je Konvencija o mednarodnem civilnem letalstvu (Uradni list FLRJ – MP, št. 3/54 in akt o ratifikaciji nasledstva Uradni list RS, št. 24/92);
4. »dobavitelj« je proizvajalec osebnih avtomobilov ali njegov zakoniti zastopnik s sedežem v Republiki Sloveniji, če proizvajalec ali njegov zakoniti zastopnik nima sedeža v EU, je to uvoznik ali pravna ali fizična oseba, ki v Republiki Sloveniji odplačno ali neodplačno prvič daje na trg nov osebni avtomobil;
5. »enota AEA« je enota dodeljenih letnih emisij in pomeni del dodeljenih letnih emisij države članice, določenih v predpisu EU, ki ureja zavezujoče letno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030, pri čemer je ta enota enakovredna eni toni ekvivalenta ogljikovega dioksida;
6. »država članica upravljavka« je:
a) država članica EU, ki je operatorju zrakoplova odobrila operativno licenco v skladu z uredbo EU, ki določa skupna pravila za opravljanje zračnih prevozov, in
b) v vseh drugih primerih država članica EU z največjimi ocenjenimi pripisanimi emisijami iz letalstva iz letov, ki jih je operator zrakoplova opravil v izhodiščnem letu, in jo je kot tako določila Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija);
7. »Državno poročilo Republike Slovenije« je državno poročilo, ki ga je Republika Slovenija dolžna predložiti na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (Uradni list RS, – MP, št. 13/95) vsaka štiri leta;
8. »emisija« je za namene V. poglavja tega zakona izpuščanje toplogrednih plinov iz virov v napravi, iz zrakoplova, ki izvaja določeno letalsko dejavnost, z ladje, ki opravlja določeno dejavnost pomorskega prometa, ali izpuščanje toplogrednih plinov iz drugih dejavnosti, določenih v Prilogah I in III k Direktivi 2003/87/ES;
9. »emisijski kupon« je pravica, ki jo za sodelovanje v sistemu trgovanja Republika Slovenija izdaja v skladu s predpisi EU, ki urejajo sistem trgovanja;
10. »finančni instrumenti« so finančni instrumenti, kakor so opredeljeni v zakonu, ki ureja sestavo, pripravo in izvrševanje proračuna Republike Slovenije, in emisijski kuponi;
11. »fluorirani toplogredni plini« so plini iz predpisa EU o fluoriranih toplogrednih plinih;
12. »gorivo« je za namene 6. oddelka V. poglavja tega zakona vsak energent, ki se uporablja kot pogonsko gorivo ali gorivo za ogrevanje, in vsak izdelek, ki je na prodaj oziroma se uporablja oziroma je glede na namen uporabe pogonsko gorivo ali je aditiv oziroma ekstender za pogonska goriva, ali vsak drug ogljikovodik, ki je na prodaj oziroma se uporablja oziroma je glede na namen uporabe gorivo za ogrevanje, razen šote in biomase, vključno za proizvodnjo električne energije, v skladu s predpisi, ki urejajo trošarine;
13. »izvajalec ali izvajalka dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: izvajalec dejavnosti)« je pravna ali fizična oseba, ki izvaja poslovno dejavnost;
14. »kazalec« pomeni kvantitativni ali kvalitativni dejavnik ali spremenljivko, ki prispeva k boljšemu razumevanju napredka pri doseganju zastavljenih ciljev;
15. »Konvencija« je Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (Uradni list RS ‒ Mednarodne pogodbe, št. 13/95);
16. »ladjarska družba« je lastnik ladje ali katera koli druga organizacija ali oseba, kot je upravljavec ali zakupnik gole ladje, ki je od lastnika ladje prevzela odgovornost za upravljanje ladje ter je s prevzemom take odgovornosti soglašala, da bo prevzela vse dolžnosti in odgovornosti, ki jih nalaga Mednarodni kodeks za varno upravljanje ladij in preprečevanje onesnaževanja iz Priloge I k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 336/2006 (UL L št. 64 z dne 4. 3. 2006, str. 1), in izvaja dejavnost, določeno v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES;
17. »na naravi temelječe rešitve« so ukrepi za zaščito, obnovo in trajnostno upravljanje naravnih ali spremenjenih kopenskih, sladkovodnih, obalnih in morskih ekosistemov, ki uporabljajo ali posnemajo naravne procese, s katerimi učinkovito in prilagodljivo specifičnim ekološkim, socialnim in kulturnim razmeram posameznega območja obravnavamo socialne, gospodarske in okoljske izzive trajnostnega razvoja, ob hkratnem zagotavljanju družbene blaginje, ekosistemskih storitev, odpornosti ekosistemov ter ohranjanja in obnove biotske raznovrstnosti;
18. »naprava« je nepremična tehnična enota, v kateri potekajo ena ali več dejavnosti, kot so določene v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES, in katere koli z njimi neposredno povezane dejavnosti, ki so tehnično povezane z dejavnostmi, ki se izvajajo na tem mestu in bi lahko vplivale na emisije in onesnaževanje okolja;
19. »nova naprava« je vsaka naprava, za katero je njen upravljavec dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov prvič pridobil v obdobju, ki se začne tri mesece pred rokom za predložitev seznama naprav Komisiji iz prvega odstavka 37. člena tega zakona in se konča tri mesece pred rokom za predložitev seznama naprav Komisiji iz prvega odstavka 37. člena tega zakona za naslednje petletno obdobje;
20. »nov osebni avtomobil« je kateri koli osebni avtomobil, predhodno neprodan osebi, ki ga je kupila za drugačen namen kakor za prodajo ali dobavo tega osebnega avtomobila;
21. »ocena podnebne ranljivosti in tveganja« je kvalitativna ali kvantitativna znanstvena ocena, ki se pripravi v skladu z usmeritvami Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) ter je izhodišče za pripravo ciljev in ukrepov prilagajanja;
22. »odpornost« pomeni sposobnost ekosistemov ali družbe, da absorbira motnje, nastale zaradi podnebnih sprememb, tako, da ohranja enako osnovno strukturo sistema, načine delovanja, zmogljivost samoorganiziranja ter sposobnost prilagajanja na stres in spremembe;
23. »odvzem toplogrednih plinov« je odvzem teh plinov iz zemeljske atmosfere z uporabo naravnih ali tehnoloških rešitev;
24. »ogljična nevtralnost« je doseganje neto ničelnih emisij ogljikovega dioksida, kar se doseže z uravnoteženjem antropogenih emisij ogljikovega dioksida v ozračje z odvzemi emisij ogljikovega dioksida iz ozračja;
25. »operator zrakoplova« je pravna ali fizična oseba, ki upravlja zrakoplov med izvajanjem letalske dejavnosti, določene v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES, ali lastnik zrakoplova, kadar ta ne pozna identitete osebe, ki upravlja zrakoplov, ali je ne navede;
26. »operator komercialnega zračnega prometa« je operator zrakoplova, ki javnosti za plačilo zagotavlja redne ali izredne storitve zračnega prometa za prevoz potnikov, tovora ali poštnih pošiljk (v nadaljnjem besedilu: komercialni operator zrakoplova);
27. »oprema« je premična ali nepremična oprema ali proizvod, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline ali ozonu škodljive snovi;
28. »osebni avtomobil« je motorno vozilo kategorije M1 v skladu z Uredbo (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 ter razveljavitvi Direktive 2007/46/ES (UL L št. 151 z dne 14. 6. 2018, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo (EU) 2024/1610 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o spremembi Uredbe (EU) 2019/1242 glede krepitve standardov emisijskih vrednosti CO2 za nova težka vozila in vključitve obveznosti poročanja ter o spremembi Uredbe (EU) 2018/858 in razveljavitvi Uredbe (EU) 2018/956 (UL L št. 2024/1610 z dne 6. 6. 2024);
29. »ozonu škodljive snovi« so nadzorovane in nove snovi iz predpisa EU, ki ureja ozonu škodljive snovi;
30. »Pariški sporazum« je Zakon o ratifikaciji Pariškega sporazuma (MPS) (Uradni list RS ‒ Mednarodne pogodbe, št. 77/16 in 6/17 ‒ popr.);
31. »plovba« je vsako gibanje ladje, ki se začne ali konča v pristanišču postanka;
32. »podnaprava« je podnaprava, kot je določeno v predpisu EU, ki določa prehodna pravila za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije;
33. »podnebje« je značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju;
34. »podnebna nevtralnost« je doseganje neto ničelnih emisij toplogrednih plinov, kar se doseže z uravnoteženjem antropogenih emisij toplogrednih plinov v ozračje z odvzemi emisij toplogrednih plinov iz ozračja ter upoštevanjem regionalnih ali lokalnih biogeofizikalnih učinkov človekovih dejavnosti, ki na primer vplivajo na površinski albedo ali lokalno podnebje;
35. »podnebne projekcije« so ocena verjetnega razvoja Zemljinega podnebja v prihodnosti in temeljijo na simulacijah podnebnih modelov na podlagi scenarijev vsebnosti toplogrednih plinov, aerosolov in drugih dejavnikov, ki vplivajo na sevalno ravnovesje planeta;
36. »podnebne spremembe« so spremembe dolgoročno značilnega podnebja na posameznih območjih in so posledica naravnih procesov ali človekovih dejavnosti, ki se nanašajo na spreminjanje sestave ozračja in lastnosti tal. Izražajo se predvsem s segrevanjem ozračja, kopenskih in morskih voda ter tal, s spremembami razporeditve in količine padavin, dvigom morske gladine, taljenjem kopenskega in morskega ledu ter trajanjem in pogostostjo ekstremnih vremenskih pojavov;
37. »podnebni dialog« je oblika sodelovanja interesnih skupin (posebej tudi ranljivih skupin in mladih), lokalnih skupnosti in javnosti (splošne, zainteresirane in strokovne) pri razpravi o načrtovanju in odločanju o ukrepih blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, vključno z vprašanjem pravičnega prehoda v podnebno nevtralno družbo;
38. »ponor« je kateri koli proces, dejavnost ali mehanizem, s katerim se iz ozračja odvzamejo toplogredni plini, aerosoli ali predhodniki toplogrednih plinov;
39. »Poročilo o preglednosti Republike Slovenije za Pariški sporazum« je dvoletno poročilo o preglednosti, ki ga je Republika Slovenija dolžna predložiti na podlagi Pariškega sporazuma;
40. »potniška ladja za križarjenje« pomeni potniško ladjo, ki nima krova za tovor in je namenjena izključno za komercialni prevoz potnikov s prenočiščem med plovbo po morju;
41. »pravica« je pravica do emisije ene tone ekvivalenta ogljikovega dioksida v določenem obdobju ter velja le za izpolnjevanje zahtev iz tega zakona in predpisov EU, ki urejajo sistem trgovanja, in je prenosljiva v skladu s tem zakonom in predpisi EU, ki urejajo sistem trgovanja;
42. »pridobitelj goriva« je pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, samostojni podjetnik posameznik s sedežem v Republiki Sloveniji ali posameznik s sedežem v Republiki Sloveniji, ki samostojno opravlja dejavnost, ki pridobi gorivo v drugi državi članici EU in ga vnese v Republiko Slovenijo;
43. »prilagajanje podnebnim spremembam« je izvajanje ukrepov za zmanjševanje ranljivosti in krepitev odpornosti naravnih in družbenih sistemov proti trenutnim in pričakovanim vplivom podnebnih sprememb;
44. »priporočilo HELCOM 25/7« je priporočilo, izdano na podlagi točke b) prvega odstavka 20. člena Konvencije o varstvu morskega okolja na območju Baltskega morja (v veljavi od 17. 1. 2000), ki vsebuje navodila pogodbenicam glede ugotavljanja enakovrednosti pravil razvrščanja ladij za varno plovbo v ledenih razmerah na območju Baltskega morja;
45. »prenehanje delovanja naprave« je prenehanje v skladu s predpisom EU, ki določa prehodna pravila za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije;
46. »pripisane emisije iz letalstva« so emisije iz vseh letov v okviru določenih letalskih dejavnosti, tj. odhodov z letališč na ozemlju države članice EU in prihodov na ta letališča iz tretje države;
47. »pristanišče postanka« je pristanišče, v katerem se ladja ustavi, da natovori ali raztovori tovor ali da vkrca ali izkrca potnike, ali pristanišče, v katerem se ladja za delo na morju ustavi zaradi menjave posadke, izvzeti so postanki, namenjeni izključno oskrbi z gorivom ali zalogami, menjavi posadke ladij, ki niso ladje za delo na morju, postankom v suhem doku ali popravilom ladje, njene opreme ali obojega, postanki v pristanišču, ker ladja potrebuje pomoč ali je v stiski, prevozi z ene ladje na drugo izven pristanišč, postanki, ki so namenjeni izključno iskanju zavetja pred slabim vremenom ali so potrebni zaradi dejavnosti iskanja in reševanja, in postanki kontejnerskih ladij v sosednjih pristaniščih za pretovarjanje zabojnikov, kot jih določi Komisija;
48. »prodajalec ali prodajalka (v nadaljnjem besedilu: prodajalec)« je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki novi osebni avtomobil prodaja ali daje v najem končnemu uporabniku;
49. »projekcije« so projekcije v skladu s predpisi EU, ki urejajo upravljanje energetske unije in podnebnih ukrepov;
50. »ranljivost« je stopnja podvrženosti in neodpornosti sistema na negativne vplive podnebnih sprememb, vključno z vremenskimi ekstremi;
51. »raven dejavnosti« je raven dejavnosti, kot je določena v predpisu EU, ki določa prehodna pravila za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije;
52. »razogljičenje« je prizadevanje družbe za dosego podnebne nevtralnosti;
53. »razvojna regija« je razvojna regija po zakonu, ki ureja spodbujanje skladnega regionalnega razvoja;
54. »register Unije« je standardizirana in informatizirana osrednja zbirka, v kateri se vodijo emisijski kuponi in druge z njimi enakovredne pravice do emisije toplogrednih plinov v skladu s predpisom EU, ki ureja delovanje registra Unije;
55. »regulirani subjekt« je fizična ali pravna oseba, razen končnega porabnika goriv, ki izvaja dejavnost, določeno v Prilogi III k Direktivi 2003/87/ES, in spada v eno od naslednjih kategorij:
a) v primeru prenosa goriva skozi trošarinsko skladišče: imetnik dovoljenja za trošarinsko skladišče, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo trošarine, in zavezanec za plačilo trošarine, ko za gorivo nastane obveznost za plačilo trošarine v skladu s predpisi, ki urejajo trošarine,
b) če se točka a) ne uporablja: vsaka druga oseba, ki je za goriva zavezana za plačilo trošarine, ko za gorivo nastane obveznost za plačilo trošarine v skladu s predpisi, ki urejajo trošarine,
c) če se točki a) in b) ne uporabljata: vsaka druga oseba, ki je registrirana, da je za gorivo zavezana za plačilo trošarine, v skladu s predpisi, ki urejajo trošarine,
č) če se točke a), b) in c) ne uporabljajo ali če je v skladu s predpisi, ki urejajo trošarine, za plačilo trošarine za gorivo solidarno zavezanih več oseb: katera koli oseba v skladu s tem zakonom;
56. »ro-ro ladja« je plovilo v skladu z zakonom, ki ureja pomorstvo;
57. »serviser ali serviserka (v nadaljnjem besedilu: serviser)« je fizična oseba, ki je pridobila spričevalo o usposobljenosti po tem zakonu;
58. »shema CORSIA« je shema za izravnavo in zmanjševanje emisij ogljika za mednarodni letalski promet, določena v Prilogi 16, zvezek IV, k Čikaški konvenciji;
59. »sprememba upravljavca« je sprememba v posesti naprave ali dela naprave z zamenjavo pravne ali fizične osebe, ki ima dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov v skladu s tem zakonom, z drugo pravno ali fizično osebo, ali njeno pripojitvijo k novemu upravljavcu, ali spremembo imena ali organizacijske oblike ali sedeža upravljavca;
60. »sprememba v obratovanju naprave« je sprememba, kot je določena v predpisu EU, ki določa prehodna pravila za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije;
61. »sprostitev v porabo« je sprostitev goriva v porabo v skladu s predpisi, ki urejajo trošarine;
62. »tok ogljikovega dioksida« je tok snovi, ki izvira iz postopkov zajemanja ogljikovega dioksida;
63. »tona ekvivalenta ogljikovega dioksida« je ena metrična tona ogljikovega dioksida ali količina drugega toplogrednega plina, ki ima ekvivalentni potencial globalnega segrevanja ozračja;
64. »toplogredni plini« so ogljikov dioksid (CO2), metan (CH4), didušikov oksid (N2O), fluorirani ogljikovodiki (HFC), perfluorirani ogljikovodiki (PFC) in žveplov heksafluorid (SF6) ter druge naravne in antropogene plinske sestavine ozračja, ki absorbirajo in ponovno oddajajo infrardeče sevanje;
65. »tveganje« je možnost škodljivih posledic podnebnih sprememb za družbo ali ekosisteme in je v kontekstu podnebnih sprememb odvisno od spremembe ranljivosti sistema;
66. »upravljanje ladje« je določanje prepeljanega tovora ali poti in hitrosti ladje;
67. »upravljavec naprave« je fizična ali pravna oseba, ki ima napravo v lasti ali posesti ter na podlagi prenesenih stvarnih ali obligacijskih upravičenj lahko odloča o delovanju in spremembah naprave ali izvaja določeno dejavnost;
68. »upravljavec obstoječe naprave v sistemu trgovanja« je oseba, ki ima na dan 30. junija dve leti pred začetkom vsakega petletnega obdobja iz prvega odstavka 37. člena tega zakona pravnomočno dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov ali pravnomočno dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov za malo napravo;
69. »upravljavec opreme« je fizična ali pravna oseba, ki ima dejanski nadzor nad tehničnim delovanjem opreme;
70. »vpliv letalstva, ki ni povezan z ogljikovim dioksidom« je vpliv na podnebje, povzročen z izpusti dušikovih oksidov (NOx), sajastih delcev in oksidiranih žveplovih spojin, in vpliv vodnih hlapov, vključno s kondenzacijskimi sledmi, ki nastajajo med zgorevanjem goriva v zrakoplovu, ki opravlja letalsko dejavnost iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES;
71. »zgorevanje« je oksidacija goriva, ne glede na to, kako se toplota, električna ali mehanska energija, proizvedena s tem postopkom, uporablja, in vse druge neposredno povezane dejavnosti, vključno s čiščenjem odpadnih plinov.
(2) Drugi izrazi s področja mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (v nadaljnjem besedilu: CBAM) imajo enak pomen, kot ga določata Uredba 2023/956/EU in Izvedbena uredba 2023/1773/EU.
2. oddelek: Temeljna načela
(načelo komplementarnosti)
(1) Državni organi in organi lokalnih skupnosti pri sprejetju podnebnih politik in ukrepov te usklajujejo in dopolnjujejo na več ravneh in med več sektorji, da se dosežejo sinergijski učinki in se prepreči podvajanje naporov, ter pri tem upoštevajo okoljske, družbene, gospodarske in prostorske posledice njihovega izvajanja.
(2) Organi iz prejšnjega odstavka pri sprejetju podnebnih politik in izvajanju ukrepov smiselno upoštevajo načelo, da se ne škoduje bistveno, v skladu s predpisom EU, ki ureja vzpostavitev okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter na naravi temelječe rešitve.
(1) Državni organi in organi lokalnih skupnosti vključujejo podnebne politike in ukrepe v pripravo in izvajanje politik in ukrepov na vseh področjih gospodarskega, družbenega in okoljskega razvoja.
(2) Organi iz prejšnjega odstavka pri pripravi, sprejetju in izvajanju podnebnih politik in ukrepov v podnebni dialog vključujejo vse relevantne deležnike, vključno z javnostjo, strokovnjaki, nevladnimi organizacijami, gospodarstvom, lokalnimi skupnostmi in drugimi zainteresiranimi stranmi.
(3) Javnost ima pri sprejemanju predpisov, izdanih na podlagi tega zakona, pravico do sodelovanja v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.
7. člen
(načelo družbene sprejemljivosti in pravičnosti)
(1) Državni organi in organi lokalnih skupnosti pri sprejetju podnebnih politik in ukrepov zagotovijo, da so podnebni ukrepi pravični in enakopravni za vse deležnike.
(2) Bremena in koristi ukrepov iz prejšnjega odstavka morajo biti porazdeljeni pošteno med skupinami prebivalstva in morajo upoštevati ranljivost upoštevnih skupin.
(3) Organi iz prvega odstavka tega člena sprejemajo gospodarske in finančne ukrepe za prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo, pri čemer zagotovijo, da ti ukrepi ne poglabljajo dohodkovnih in premoženjskih neenakosti med skupinami prebivalstva.
(načelo enakopravnosti in nediskriminatornosti)
Državni organi in organi lokalnih skupnosti pri pripravi in sprejetju podnebnih politik in ukrepov spoštujejo, upoštevajo in spodbujajo varstvo človekovih pravic ter enake možnosti žensk in moških, da imajo deležniki enake možnosti sodelovanja pri oblikovanju podnebnih politik in ukrepov brez kakršne koli diskriminacije.
(načelo onesnaževalec plača)
Povzročitelji emisij toplogrednih plinov v skladu z načelom plačila za obremenjevanje okolja iz zakona, ki ureja varstvo okolja, krijejo vse stroške predpisanih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, ki so jim določeni s tem zakonom.
II. POGLAVJE: STRATEGIJE IN NAČRTI
(Dolgoročna podnebna strategija)
(1) Dolgoročna podnebna strategija je temeljni dolgoročni razvojni dokument za doseganje ciljev podnebne politike.
(2) Dolgoročno podnebno strategijo v skladu s predpisom EU, ki ureja upravljanje energetske unije in podnebnih ukrepov, pripravi ministrstvo, pristojno za podnebje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v sodelovanju z drugimi ministrstvi.
(3) Dolgoročno podnebno strategijo na predlog Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) sprejme Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor).
(Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt)
(1) Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: NEPN) je akcijsko-strateški dokument za načrtovanje energetske in podnebne politike in zajema desetletno obdobje ob upoštevanju dolgoročnejše perspektive.
(2) NEPN v skladu s predpisom EU, ki ureja upravljanje energetske unije in podnebnih ukrepov, pripravi ministrstvo, pristojno za energijo, in ga predloži vladi v sprejetje.
(3) Politike in ukrepi, določeni v NEPN, so v javnem interesu z vidika ciljev zakona, ki ureja energetiko, in ciljev iz 3. člena tega zakona.
(4) Vlada v skladu s predpisom EU, ki ureja upravljanje energetske unije in podnebnih ukrepov, najmanj vsaki dve leti sprejme poročilo o stanju izvajanja NEPN, ki ga pripravi ministrstvo, pristojno za energijo, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za podnebje.
(1) Nosilci, odgovorni za pripravo politik in izvajanje ukrepov, določenih v NEPN, določijo koordinatorico ali koordinatorja (v nadaljnjem besedilu: koordinator).
(2) Koordinator iz prejšnjega odstavka je zadolžen za koordinacijo učinkovite priprave politik izvajanja ukrepov iz prejšnjega odstavka ter priprave dodatnih ukrepov iz tretjega odstavka 21. člena tega zakona.
(3) Če so nosilci iz prvega odstavka tega člena ministrstva, so koordinatorji državni sekretarji.
(4) Koordinatorji ministrstvu, pristojnemu za energijo, na njegov poziv vsaj dvakrat letno poročajo o izvajanju ukrepov iz prvega odstavka tega člena.
(Strategija prilagajanja podnebnim spremembam)
(1) Strategija prilagajanja podnebnim spremembam (v nadaljnjem besedilu: Strategija prilagajanja) je temeljni dokument za pripravo politik in usmeritev za prilaganje podnebnim spremembam.
(2) Strategijo prilagajanja v skladu s predpisom EU, ki ureja vzpostavitev okvira za doseganje podnebne nevtralnosti, pripravi ministrstvo v sodelovanju z drugimi ministrstvi in jo predloži vladi v sprejetje.
(3) Strategijo prilagajanja ministrstvo pregleda in posodobi najpozneje vsakih deset let. Ministrstvo, v sodelovanju z drugimi ministrstvi posodobi Strategijo prilagajanja na podlagi posodobitev projekcij podnebja, ki se izvedejo najpozneje na deset let, in posodobitev ocen podnebne ranljivosti in tveganj, ki se izvedejo najpozneje na pet let.
(vsebina Strategije prilagajanja)
(1) Strategija prilagajanja določa usmeritve za zmanjševanje ranljivosti in krepitev odpornosti naravnih in družbenih sistemov proti trenutnim in pričakovanim vplivom podnebnih sprememb. Usmeritve prednostno vključujejo na naravi temelječe rešitve, kadar je to mogoče.
(2) Strategija prilagajanja temelji na analizi učinkovitosti preteklih ukrepov prilagajanja podnebnim spremembam in na ocenah podnebne ranljivosti in tveganj ter mora vsebovati:
1. cilje glede zmanjšanja tveganj in usmeritve za prilagajanje vključno z vidika skrbi za ranljive skupine po naslednjih prednostnih sektorjih:
– upravljanje voda,
– ohranjanje narave in kulturne dediščine,
– kmetijstvo,
– gozdarstvo,
– energetika,
– infrastruktura in stavbe,
– javno zdravje,
– gospodarstvo in
– poselitev – mesta in druga urbana naselja;
2. podporne storitve na nacionalni ravni za izvedbo ukrepov za prilagajanje ter
3. okvir za spremljanje in ocenjevanje izvedbe s kazalci.
(3) Ocene podnebne ranljivosti in tveganj za prednostne sektorje pripravijo pristojna ministrstva v sodelovanju z ministrstvom.
(regionalni akcijski načrti prilagajanja podnebnim spremembam)
(1) Na podlagi Strategije prilagajanja razvojni svet regije, določen v skladu s predpisi, ki urejajo spodbujanje skladnega regionalnega razvoja (v nadaljnjem besedilu: razvojni svet regije), za razvojno regijo v Republiki Sloveniji pripravi regionalni akcijski načrt prilagajanja podnebnim spremembam (v nadaljnjem besedilu: akcijski načrt prilagajanja), ki vsebuje ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam na regionalni ravni.
(2) Akcijski načrt prilagajanja vsebuje oceno podnebne ranljivosti in tveganj regije, konkretne ukrepe za zmanjševanje in odpravo tveganj, pričakovane učinke ukrepov, roke za izvedbo ukrepov, nosilce izvajanja ukrepov in oceno finančnih sredstev za izvedbo ukrepov, ki bodo prispevali k ciljem prilagajanja podnebnim spremembam v tej regiji.
(3) Akcijski načrti prilagajanja za regije z mestnimi občinami morajo v ločenem poglavju zajemati še ukrepe prilagajanja ločeno za vsako mestno občino.
(4) Pripravljavec akcijskega načrta prilagajanja je regionalna razvojna agencija ali druga razvojna institucija v regiji, vključno z lokalno energetsko organizacijo, ki ima sedež v razvojni regiji. Pripravljavec vodi postopek priprave akcijskega načrta prilagajanja ter skrbi za usklajevanje interesov med državo in občinami v razvojni regiji. V pripravo vključi vse relevantne udeležence ter poskrbi za zgodnje in učinkovito obveščanje in sodelovanje javnosti. Na predlog akcijskega načrta prilagajanja pridobi soglasja vseh ministrstev, katerih vsebine so vključene v akcijski načrt prilagajanja.
(5) Pripravljavca akcijskega načrta prilagajanja za posamezno razvojno regijo določi razvojni svet regije, na podlagi javnega razpisa, v katerem se kot merili za izbiro upoštevajo izkušnje in usposobljenost za izvajanje nalog iz drugega odstavka tega člena.
(6) Sredstva za pripravo akcijskih načrtov prilagajanja se zagotovijo v državnem proračunu v višini največ 80 odstotkov potrebnih sredstev.
(7) Pripravljavec pri pripravi akcijskega načrta prilagajanja upošteva usmeritve in cilje iz Strategije prilagajanja iz 13. člena tega zakona, usmeritve iz strategije prostorskega razvoja, regionalne prostorske plane iz zakona, ki ureja prostor, ter geografske, gospodarske, okoljske, razvojne in druge posebnosti zadevne regije.
(8) Razvojni svet regije, ob predhodnem soglasju ministrstva, sprejme akcijski načrt prilagajanja v skladu s predpisi, ki urejajo spodbujanje skladnega regionalnega razvoja. Občine v razvojni regiji akcijski načrt prilagajanja javno objavijo na svojem spletnem mestu.
(9) Razvojni svet regije spremlja izvajanje in sprejme posodobljen akcijski načrt prilagajanja najpozneje vsakih deset let na podlagi posodobitve ocene podnebne ranljivosti in tveganj regije, ki se pripravi na pet let.
(10) Minister, pristojen za podnebje (v nadaljnjem besedilu: minister), podrobneje predpiše obliko in vsebino akcijskih načrtov prilagajanja iz tega člena.
(Socialni načrt za podnebje)
(1) Socialni načrt za podnebje (v nadaljnjem besedilu: socialni načrt) je akcijsko-strateški dokument, ki vključuje ukrepe in naložbe za obravnavanje vpliva cen ogljika na ranljiva gospodinjstva, ranljiva mikropodjetja in ranljive uporabnike prevoza zaradi vključitve reguliranih subjektov v sistem trgovanja, da se zagotovijo cenovno dostopno ogrevanje, hlajenje in mobilnost, hkrati pa se spremljajo in pospešijo ukrepi za doseganje ciljev, določenih v predpisu EU, ki ureja vzpostavitev Socialnega sklada za podnebje.
(2) Socialni načrt v skladu s predpisom EU, ki ureja vzpostavitev Socialnega sklada za podnebje, pripravi ministrstvo in ga predloži vladi v sprejetje.
(3) Vlada vsaki dve leti do 15. marca sprejme poročilo o stanju izvajanja socialnega načrta, ki ga pripravi ministrstvo v skladu s predpisom iz drugega odstavka tega člena.
(usklajenost pravnih aktov)
(1) Predlagatelj politike, strategije, programa, načrta in splošnega pravnega akta državnih organov in organov lokalnih skupnosti mora upoštevati cilje in usmeritve, določene v Dolgoročni podnebni strategiji in v Strategiji prilagajanja, v NEPN in v akcijskih načrtih prilagajanja (v nadaljnjem besedilu: dokumenti), ob upoštevanju ciljev, določenih v 3. členu tega zakona.
(2) Predlagatelji v postopku priprave aktov iz prejšnjega odstavka opredelijo, kako so upoštevali cilje in usmeritve dokumentov iz prejšnjega odstavka.
(3) Usklajenost posameznih aktov s cilji in usmeritvami, opredeljenimi v prvem odstavku tega člena, ugotavlja ministrstvo.
(4) Če ministrstvo pri ugotavljanju usklajenosti iz prejšnjega odstavka ugotovi neskladnost, pristojno ministrstvo pozove, da ugotovljeno neskladnost v postavljenem roku odpravi.
(5) Če pristojno ministrstvo ugotovljene neskladnosti v postavljenem roku ne odpravi, ministrstvo o tem seznani vlado.
III. POGLAVJE: ORGANIZACIJE NA PODROČJU PODNEBNIH SPREMEMB
(1) Podnebni svet ustanovi vlada kot neodvisno znanstveno posvetovalno telo vlade za podnebne politike.
(2) Vlada v Podnebni svet na predlog ministrstva imenuje devet neodvisnih strokovnjakinj ali strokovnjakov in devet njihovih namestnic ali namestnikov (v nadaljnjem besedilu: namestnik) z delovnimi izkušnjami s področja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in prilagajanja podnebnim spremembam za obdobje šestih let z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja. Pri imenovanju kandidatov morajo biti zastopane naravoslovne in tehnične ter družboslovne in humanistične vede. Pri sestavi Podnebnega sveta vlada upošteva načelo uravnotežene zastopanosti spolov, to je najmanj 40-odstotno zastopanost enega spola. Če navedeni pogoji niso izpolnjeni, ministrstvo institucije in organizacije iz tretjega odstavka tega člena pozove k ponovnemu predlogu članov in članic (v nadaljnjem besedilu: član) Podnebnega sveta.
(3) Štiri člane Podnebnega sveta in njihove namestnike predlaga rektorska konferenca, opredeljena v zakonu, ki ureja visoko šolstvo, tri člane in njihove namestnike Slovenska akademija znanosti in umetnosti, dva člana in njuna namestnika pa nevladne organizacije iz 19. člena tega zakona. Podnebni svet ima predsednika, ki ga člani Podnebnega sveta izvolijo med seboj.
(4) Naloge Podnebnega sveta so svetovanje v obliki strokovnih mnenj, ki vsebujejo priporočila o že vzpostavljenih in predlaganih ukrepih podnebnih politik ter njihovi skladnosti z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in predpisi EU s področja podnebnih sprememb, predvsem pa Podnebni svet:
1. daje strokovno mnenje o poročilu iz četrtega odstavka 11. člena tega zakona,
2. daje strokovno mnenje na predlog dodatnih ukrepov iz tretjega odstavka 21. člena tega zakona,
3. daje priporočila za sprejetje ukrepov na področju blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje ter njihovo izvajanje v skladu z najnovejšimi znanstvenimi dognanji,
4. daje strokovno mnenje o Poročilu o blaženju podnebnih sprememb iz 65. člena tega zakona,
5. daje strokovno mnenje o Poročilu o prilagajanju podnebnim spremembam iz 66. člena tega zakona,
6. prispeva k celoviti obravnavi ukrepov glede podnebnih sprememb, vključno s sektorskimi ukrepi,
7. pripravi letno poročilo o svojem delu,
8. sodeluje s strokovnimi ustanovami na področju podnebnih sprememb ter z državnimi ustanovami in lokalnimi skupnostmi na področju podnebnih sprememb.
(5) Ministrstvo mnenja, priporočila in letno poročilo Podnebnega sveta javno objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.
(6) Administrativno, tehnično in finančno podporo Podnebnemu svetu zagotavlja ministrstvo.
(7) Podnebni svet deluje na podlagi poslovnika. V poslovniku se določijo zlasti način dela, način podajanja strokovnega mnenja Podnebnega sveta in nadomestila za delo njegovih članov in njihovih namestnikov.
19. člen
(nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu na področju podnebnih sprememb)
(1) Za nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu na področju podnebnih sprememb, se štejejo nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu na področju varstva okolja v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.
(2) Ministrstvo lahko glede občinskih projektov za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, ki jih sofinancira država, od občine zahteva, da se posvetuje z nevladnimi organizacijami, ki delujejo v javnem interesu na področju podnebnih sprememb, glede vprašanj, povezanih s področjem njihovega delovanja, in rezultate posvetovanja pošlje ministrstvu.
(1) Tretji teden v oktobru je teden za podnebje.
(2) V okviru tedna za podnebje:
1. se državni zbor seznani s Poročilom o blaženju podnebnih sprememb iz 65. člena tega zakona in mnenjem Podnebnega sveta iz 4. točke četrtega odstavka 18. člena tega zakona ter vsako drugo leto s Poročilom o prilagajanju podnebnim spremembam iz 66. člena tega zakona in mnenjem Podnebnega sveta iz 5. točke četrtega odstavka 18. člena tega zakona,
2. ministrstvo v sodelovanju z drugimi ministrstvi izvede izobraževalne in ozaveščevalne aktivnosti, k izvedbi katerih ministrstva pozovejo izvajalce izobraževanja in ozaveščanja. Ministrstvo organizira podnebni dialog, na katerem se oblikujejo priporočila, s katerimi se seznanita vlada in državni zbor.
IV. POGLAVJE: UKREPI ZA ZMANJŠEVANJE EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV V SEKTORJIH, KI NISO VKLJUČENI V SISTEM TRGOVANJA
(zavezujoče letno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov)
(1) Ministrstvo na podlagi okvirnih evidenc toplogrednih plinov iz drugega odstavka 62. člena tega zakona ter projekcij emisij toplogrednih plinov in odvzemov iz 64. člena tega zakona iz sektorjev, ki niso vključeni v sistem trgovanja, v okviru Poročila o blaženju podnebnih sprememb iz 65. člena tega zakona ugotavlja doseganje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, ki je določen v predpisu EU, ki ureja zavezujoče letno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030.
(2) Če cilj v preteklem koledarskem letu ni bil dosežen, vlada do 30. novembra sprejme dodatne ukrepe, ki jih bodo nosilci, določeni za izvajanje, izvedli najpozneje v enem letu, da bi dosegli cilj.
(3) Seznam dodatnih ukrepov in nosilcev iz prejšnjega odstavka pripravi ministrstvo v sodelovanju z drugimi ministrstvi.
(upravljanje enot dodeljenih letnih emisij)
(1) Enote AEA, ki so dodeljene Republiki Sloveniji na podlagi predpisa EU, ki ureja zavezujoče letno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030, se štejejo za finančno premoženje države.
(2) Enote AEA v imenu in za račun države upravlja ministrstvo. Upravljanje teh enot obsega zlasti uporabo prilagodljivosti v skladu s predpisom EU iz prejšnjega odstavka.
(prilagodljivost v obliki izposoje in shranjevanja enot dodeljenih letnih emisij)
(1) Prilagodljivost iz prejšnjega člena obsega v posameznem letu obdobja iz prvega odstavka prejšnjega člena izposojo enot AEA iz naslednjega leta ali shranjevanje enot AEA v prihodnja leta v skladu s predpisom EU, ki ureja zavezujoče letno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030.
(2) Minister za posamezno leto določi prilagodljivost iz prejšnjega odstavka v skladu s predpisom EU iz prejšnjega odstavka.
(3) Ministrstvo pošlje odločitev iz prejšnjega odstavka nacionalnemu administratorju Republike Slovenije iz 27. člena tega zakona.
(prilagodljivost v obliki prodaje in nakupa enot dodeljenih letnih emisij)
(1) Republika Slovenija lahko proda ali kupi enote AEA v primerih, določenih s predpisom EU, ki ureja zavezujoče letno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030.
(2) Ne glede na zakon, ki ureja javne finance, se prodaja enot AEA ne prikazuje v letnem programu prodaje državnega premoženja.
(3) Če je v primeru preverjanja skladnosti s predpisom EU iz prvega odstavka tega člena za posamezno leto obdobja iz prvega odstavka tega člena, ob upoštevanju prilagodljivosti iz prejšnjega člena, izkazan primanjkljaj enot AEA v posameznem letu, lahko vlada sprejme sklep o nakupu potrebne količine enot AEA od druge države članice EU, ki je ponudila najboljše prodajne pogoje.
(4) Če je v primeru preverjanja skladnosti s predpisom EU iz prvega odstavka tega člena za posamezno leto obdobja iz prvega odstavka tega člena, ob upoštevanju prilagodljivosti iz prejšnjega člena, izkazan presežek enot AEA v posameznem letu, lahko vlada sprejme sklep o prodaji enot AEA drugi državi članici EU, ki je ponudila najboljše nakupne pogoje.
(5) V primeru iz tretjega ali četrtega odstavka tega člena vlada ne glede na zakon, ki ureja javne finance, sklene neposredno pogodbo o nakupu enot AEA z državo članico EU iz tretjega odstavka tega člena ali neposredno pogodbo o prodaji enot AEA z državo članico EU iz prejšnjega odstavka.
(6) Sredstva, pridobljena s prodajo enot AEA, so priliv državnega proračuna.
(7) Vir sredstev za nakup enot AEA so integralna sredstva državnega proračuna.
(8) V primeru prodaje enot AEA iz četrtega odstavka tega člena nacionalni administrator iz 27. člena tega zakona v skladu s pogodbo iz petega odstavka tega člena izvrši prenos enot AEA v registru Unije.
(raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo)
(1) Skupne emisije toplogrednih plinov ne smejo presegati skupnih odvzemov toplogrednih plinov v vseh obračunskih kategorijah zemljišč, ki so določene in kakor se obračunavajo v skladu s predpisom EU, ki ureja vključitev emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike.
(2) Ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, v skladu s predpisom EU iz prejšnjega odstavka pripravi in pošlje Komisiji državni načrt za obračunavanje emisij in odvzemov toplogrednih plinov na področju gozdarstva.
(3) Ukrepi za izpolnjevanje obveznosti iz prvega odstavka tega člena so določeni v NEPN iz 11. člena tega zakona.
V. POGLAVJE: TRGOVANJE S PRAVICAMI DO EMISIJE TOPLOGREDNIH PLINOV V EU
1. oddelek: Emisijski kuponi, register Unije in dražbe
(1) Z namenom zmanjševanja emisij toplogrednih plinov na stroškovno in ekonomsko učinkovit način, preprečevanja nevarnih posledic podnebnih sprememb in prispevka k doseganju cilja podnebne nevtralnosti je v sistem trgovanja vključen vsak upravljavec naprave, operator zrakoplova, ladjarska družba in regulirani subjekt.
(2) Pravice, ki jih izda pristojni organ druge države članice EU, se prav tako priznavajo za namene izpolnjevanja obveznosti upravljavca naprave, operatorja zrakoplova, ladjarske družbe in reguliranega subjekta v Republiki Sloveniji, določenih v 57. členu tega zakona.
(3) Imetnik pravic iz prejšnjega odstavka in emisijskih kuponov je lahko vsaka oseba.
(4) Pravice iz drugega odstavka tega člena in emisijski kuponi so prenosljivi med:
1. osebami v EU,
2. osebami v EU in osebami v tretjih državah, kadar so takšne pravice in emisijski kuponi priznani v skladu s predpisi EU.
(5) Imetnik pravic iz drugega odstavka tega člena in emisijskih kuponov lahko kadar koli v registru Unije zahteva njihovo ukinitev v skladu s predpisom EU, ki ureja delovanje registra Unije, pri tem pa ni upravičen do nadomestila njihove vrednosti.
(6) Veljavnost pravic iz drugega odstavka tega člena in emisijskih kuponov, izdanih od 1. januarja 2013, ni omejena. Pravice in emisijski kuponi, izdani od 1. januarja 2021, veljajo za emisije toplogrednih plinov od leta 2021.
(1) Pravice iz drugega odstavka prejšnjega člena in emisijski kuponi, izdani od 1. januarja 2012, se v registru Unije vodijo v skladu s predpisom EU, ki ureja delovanje registra Unije.
(2) Nacionalni administrator, določen na podlagi predpisa EU, ki ureja delovanje registra Unije (v nadaljnjem besedilu: nacionalni administrator), v registru Unije izvršuje naloge in pooblastila v skladu s tem predpisom.
(3) Oseba, ki mora ali želi v skladu s predpisom EU iz prvega odstavka tega člena odpreti račun v registru Unije, pošlje nacionalnemu administratorju zahtevo za odprtje računa.
(4) Poleg pogojev, ki jih za odprtje in vodenje računa za trgovanje določa predpis EU iz prvega odstavka tega člena, mora oseba iz prejšnjega odstavka:
1. imeti v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče v skladu z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča, ali biti registrirana v Republiki Sloveniji kot enota poslovnega registra v skladu z zakonom, ki ureja poslovni register,
2. biti identificirana za namene DDV v skladu s predpisi, ki urejajo davek na dodano vrednost, razen če gre za osebo, ki se ji v skladu s temi predpisi ni treba identificirati za ta namen,
3. imenovati vsaj enega pooblaščenega zastopnika, ki ima v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče v skladu z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča.
(5) Nacionalni administrator lahko za ugotavljanje ali preverjanje izpolnjevanja pogojev iz prejšnjega odstavka ter za izvrševanje nalog iz drugega odstavka tega člena brezplačno pridobiva podatke iz:
1. centralnega registra prebivalstva, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, na podlagi številke EMŠO: osebno ime ter naslov stalnega in začasnega prebivališča,
2. Poslovnega registra Slovenije in Registra dejanskih lastnikov, ki ju vodi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, na podlagi davčne številke: firmo in sedež ter matično številko, podatke o zastopnikih (osebno ime, EMŠO, naslov stalnega ali začasnega prebivališča in vrsta zastopnika), podatke o številkah računov, pravnoorganizacijsko obliko, podatke o začetku postopka v skladu z zakonom, ki ureja prisilno poravnavo, stečaj in likvidacijo ter podatke o dejanskih lastnikih družbe,
3. Davčnega registra, ki ga vodi Finančna uprava Republike Slovenije, na podlagi davčne številke: podatke o identifikaciji za namene DDV.
(6) Nacionalni administrator osebi iz tretjega odstavka tega člena odpre račun v registru Unije in jo o tem obvesti.
(7) Če nacionalni administrator zavrne odprtje računa v registru Unije ali zavrne imenovanje pooblaščenega zastopnika, o tem izda odločbo.
(8) Nacionalni administrator izda odločbo tudi, kadar v skladu s predpisom EU iz prvega odstavka tega člena začasno prekine dostop do računa, račun zapre ali razreši pooblaščenega zastopnika računa.
(9) Podatke o emisijah toplogrednih plinov vnaša v register Unije v skladu s predpisom EU iz prvega odstavka tega člena upravljavec naprave, operator zrakoplova, ladjarska družba ali regulirani subjekt, kot preverjene pa jih v skladu z navedenim predpisom EU označi preveritelj, ki je preveril poročilo o emisijah toplogrednih plinov v skladu s 56. členom tega zakona.
(10) Vlada določi nacionalnega administratorja, podrobnejši način in pogoje poslovanja v nacionalnem delu registra Unije ter obliko vloge za odprtje računa v registru Unije in način njene vložitve.
(dražba emisijskih kuponov)
(1) Republika Slovenija od leta 2019 ponuja na dražbi v skladu s predpisom EU, ki določa pravila o časovnem načrtu, upravljanju in drugih vidikih dražbe pravic do emisije toplogrednih plinov, emisijske kupone za naprave, ki niso dodeljeni brezplačno ali ukinjeni.
(2) Republika Slovenija ponuja ali bo ponudila na dražbi iz prejšnjega odstavka tudi emisijske kupone za:
1. operatorje zrakoplovov ‒ od leta 2019,
2. ladjarske družbe ‒ od leta 2024 in
3. regulirane subjekte ‒ od leta 2027.
(3) SID – Slovenska izvozna in razvojna banka, d. d., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: SID banka) je uradna dražiteljica na dražbah iz prvega in drugega odstavka tega člena v imenu in za račun Republike Slovenije.
(4) Ministrstvo in SID banka skleneta pogodbo, s katero podrobneje uredita opravljanje nalog uradne dražiteljice iz prejšnjega odstavka, plačilo za opravljanje nalog in poročanje ministrstvu.
(5) Vlada v imenu Republike Slovenije v skladu s predpisom EU iz prvega odstavka tega člena pristopi k dražbenemu sistemu, v katerem bo Republika Slovenija ponujala svoje emisijske kupone.
2. oddelek: Podnebni sklad
(1) V okviru državnega proračuna je kot proračunski sklad za nedoločen čas ustanovljen Podnebni sklad.
(2) Namen Podnebnega sklada je financiranje in sofinanciranje izvedbe ukrepov za blaženje in prilagajanje posledicam podnebnih sprememb.
(3) Za upravljanje Podnebnega sklada je pristojno ministrstvo.
(4) Viri financiranja Podnebnega sklada so namenski prihodki državnega proračuna:
1. prihodki, pridobljeni z dražbo emisijskih kuponov iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena, razen prihodkov, ki se v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije (Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije, UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU, Euratom) 2024/2019 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o spremembi Protokola št. 3 o Statutu Sodišča Evropske unije (UL L št. 2024/2019 z dne 12. 8. 2024), (v nadaljnjem besedilu: PDEU), vključijo v proračun Unije,
2. globe za presežne emisije iz 114. člena tega zakona.
(5) Ne glede na 1. točko prejšnjega odstavka, predstavlja 1 odstotek prihodkov, pridobljenih z dražbo emisijskih kuponov za naprave, operatorje zrakoplovov in ladjarske družbe, integralna sredstva državnega proračuna.
30. člen
(poraba sredstev Podnebnega sklada)
(1) Sredstva Podnebnega sklada, pridobljena z dražbo emisijskih kuponov za naprave, operatorje zrakoplovov in ladjarske družbe ter z globami za presežne emisije iz 114. člena tega zakona, se porabijo za enega ali več naslednjih namenov:
1. za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, vključno s prispevkom v sklade, določene na podlagi Konvencije,
2. za prilagajanje podnebnim spremembam, financiranje raziskav in razvoja ter demonstracijskih projektov za zmanjšanje emisij in prilagajanje podnebnim spremembam, vključno s sodelovanjem v pobudah Evropskega strateškega načrta za energetsko tehnologijo in evropskih tehnoloških platform,
3. za razvoj obnovljivih virov energije in omrežij za prenos električne energije za izpolnitev zaveze EU v zvezi z uporabo obnovljivih virov energije in ciljev EU glede medsebojne povezljivosti ter za razvoj drugih tehnologij, ki prispevajo k prehodu na varno in trajnostno nizkoogljično gospodarstvo in pripomorejo k izpolnitvi zaveze EU, da poveča energetsko učinkovitost na ravni, dogovorjeni v ustreznih zakonodajnih aktih EU, vključno s proizvodnjo električne energije iz samooskrbe z električno energijo iz obnovljivih virov in skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov,
4. za ukrepe za preprečevanje krčenja gozdov ter podpiranje varstva in obnove šotišč, gozdov in drugih kopenskih ali morskih ekosistemov, vključno z ukrepi, ki prispevajo k varstvu, obnovi in boljšemu upravljanju teh ekosistemov, zlasti zaščitenih morskih območij, ter za povečanje pogozdovanja, prijaznega biotski raznovrstnosti, in obnovo gozdov, tudi v državah v razvoju, ki so ratificirale Pariški sporazum, ter za ukrepe za prenos tehnologij in podpiranje prilagajanja negativnim učinkom podnebnih sprememb v teh državah,
5. za zajemanje ogljikovega dioksida v gozdovih in tleh EU,
6. za okolju varno zajemanje in geološko shranjevanje ogljikovega dioksida, zlasti iz elektrarn na trdna fosilna goriva ter vrste industrijskih sektorjev in delov sektorjev, tudi v tretjih državah, in za inovativne tehnološke metode odvzemov ogljika, kot npr. neposredno zajemanje iz zraka in shranjevanje,
7. za vlaganje v prehod na oblike prometa, ki znatno prispevajo k razogljičenju sektorja, in v pospešitev tega prehoda, vključno z razvojem podnebju prijaznih storitev in tehnologij potniškega in tovornega železniškega prometa ter avtobusnih storitev, v ukrepe za razogljičenje pomorskega sektorja, vključno z izboljšanjem energetske učinkovitosti ladij, pristanišč, inovativnih tehnologij in infrastrukture, v trajnostna alternativna goriva, kot sta vodik in amonijak, ki se proizvajata iz obnovljivih virov, in v pogonske tehnologije brez emisij ter za financiranje ukrepov v podporo razogljičenju letališč v skladu z Uredbo (EU) 2023/1804 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. septembra 2023 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva ter razveljavitvi Direktive 2014/94/EU (UL L št. 234 z dne 22. 9. 2023, str. 1) in Uredbo (EU) 2023/2405 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. oktobra 2023 o zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev za trajnostni zračni prevoz (ReFuelEU za letalstvo) (UL L št. 2023/2405 z dne 31. 10. 2023; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2023/2405/EU),
8. za financiranje raziskav in razvoja na področju energetske učinkovitosti in čistih tehnologij v dejavnostih, določenih v prilogah I in III k Direktivi 2003/87/ES,
9. za ukrepe, katerih namen je izboljšanje energetske učinkovitosti, sistemov daljinskega ogrevanja in izolacije, za podporo učinkovitih sistemov ogrevanja in hlajenja, ki delujejo na energijo iz obnovljivih virov, ali za podporo temeljiti in postopni prenovi stavb v skladu z zakonom, ki ureja učinkovito rabo energije, začenši s prenovo najmanj učinkovitih stavb,
10. za ukrepe zagotavljanja finančne podpore za obravnavanje socialnih vidikov v gospodinjstvih z nižjim in srednjim dohodkom, tudi z zniževanjem izkrivljajočih davkov in z usmerjenim znižanjem carin in dajatev za električno energijo iz obnovljivih virov,
11. za financiranje državnih shem podnebnih dividend, ki dokazano pozitivno vplivajo na okolje,
12. za financiranje podnebnih ukrepov v ranljivih tretjih državah, tudi za prilagajanje na učinke podnebnih sprememb, z upoštevanjem nadaljnjega povečevanja mednarodnega podnebnega financiranja v teh državah,
13. za spodbujanje pridobivanja spretnosti in prerazporeditve delovne sile, da bi v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji pripomogli k pravičnemu prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo, zlasti v regijah, ki jih tranzicija delovnih mest najbolj zadeva, ter za naložbe v izpopolnjevanje in preusposabljanje delavcev, ki bi jih prehod lahko prizadel, vključno z delavci v pomorstvu,
14. za obravnavanje morebitnega preostalega tveganja selitve virov ogljikovega dioksida v sektorjih, določenih v Prilogi I k Uredbi 2023/956/EU,
15. za kritje posrednih stroškov zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov ali
16. za kritje administrativnih stroškov in stroškov zaposlitev, potrebnih za upravljanje sistema trgovanja in dodeljevanje sredstev Podnebnega sklada ter kritje stroškov dela, nastalih pri izvajanju projektov, ki se financirajo iz Podnebnega sklada.
(2) Sredstva Podnebnega sklada, pridobljena s prodajo emisijskih kuponov na dražbi iz 3. točke drugega odstavka 28. člena tega zakona se porabijo za enega ali več namenov iz prejšnjega odstavka.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek imajo pri porabi sredstev, pridobljenih s prodajo emisijskih kuponov iz 3. točke drugega odstavka 28. člena tega zakona, prednost ukrepi, ki lahko prispevajo k obravnavi socialnih vidikov sistema trgovanja za regulirane subjekte, in sicer:
1. ukrepi, ki prispevajo k razogljičenju ogrevanja in hlajenja stavb ali zmanjšanju potreb stavb po energiji, vključno z vključevanjem energije iz obnovljivih virov, ter povezani ukrepi v skladu z zakonom, ki ureja učinkovito rabo energije, in ukrepi za finančno podporo gospodinjstvom z nizkim dohodkom v stavbah z najslabšimi rezultati glede energetske učinkovitosti,
2. ukrepi za pospešitev uporabe brezemisijskih vozil ali finančno podporo za uvajanje popolnoma interoperabilne oskrbovalne in polnilne infrastrukture za brezemisijska vozila ali ukrepi za spodbujanje prehoda na javni prevoz in izboljšanje multimodalnosti ali finančno podporo za obravnavanje družbenih vidikov v zvezi z uporabniki prevoza z nizkim in srednjim dohodkom,
3. ukrepi za financiranje Socialnega načrta za podnebje iz 16. člena tega zakona,
4. ukrepi za zagotavljanje finančnega nadomestila končnim porabnikom goriv, kadar se ni mogoče izogniti dvojnemu štetju emisij iz sistema trgovanja za regulirane subjekte in emisij iz sistema trgovanja za upravljalce naprav, operatorje zrakoplovov in ladjarske družbe ali so bili emisijski kuponi za namene sistema trgovanja za regulirane subjekte predani za emisije iz sektorjev, ki niso vključeni v sistem trgovanja za regulirane subjekte.
(4) Vlada sprejme Program porabe sredstev Podnebnega sklada (v nadaljnjem besedilu: program Podnebnega sklada) za obdobje štirih let, ki vsebuje seznam ukrepov, namene porabe sredstev, upravičence do porabe sredstev oziroma navedbo izvajalca posameznega ukrepa in opis ovrednotenja učinka izvedbe posameznega ukrepa.
(5) Ministrstvo pripravi program Podnebnega sklada na podlagi metodologije za uvrščanje ukrepov v program porabe sredstev. Program Podnebnega sklada je podlaga za priglasitev sheme državne pomoči za ukrepe, za katere je potrebna priglasitev državne pomoči. Pri ukrepih, ki vključujejo večletne projekte, se ne glede na obdobje, za katero se sprejema program Podnebnega sklada, v njem navedejo predvidena finančna sredstva do zaključka projekta in se v ta namen prevzemajo finančne obveznosti v breme državnih proračunov prihodnjih let.
(6) Minister določi metodologijo za uvrščanje ukrepov v program Podnebnega sklada na podlagi naslednjih meril:
1. merilo prispevka k podnebnim ciljem,
2. merilo dodatnosti, dodane vrednosti in zapolnitve vrzeli,
3. merilo uresničevanja pravičnega prehoda,
4. merilo dodatnih sinergijskih učinkov na druga področja.
(7) Za presojo uvrščanja ukrepov v program Podnebnega sklada v skladu z metodologijo iz prejšnjega odstavka minister imenuje komisijo, ki jo sestavljajo člani s poznavanjem področja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in prilagajanja podnebnim spremembam.
(8) Sredstva Podnebnega sklada se lahko z neposredno pogodbo dodeljujejo tudi posrednim uporabnikom državnega proračuna, občinam in posrednim uporabnikom proračunov občin, ki jih je za izvajanje javnih nalog ustanovila ali pooblastila Republika Slovenija ali občina.
(9) Do sredstev Podnebnega sklada ni upravičena oseba:
1. katere zapadle neplačane obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, ki jih pobira Finančna uprava Republike Slovenije, na dan predložitve vloge za pridobitev sredstev znašajo 50 eurov ali več, ali
2. ki na dan predložitve vloge za pridobitev sredstev ni imela predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja zadnjih pet let do dne vloge za pridobitev sredstev, ali
3. ki ima pravnomočno inšpekcijsko odločbo, izdano na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja, in hkrati kršitve ni odpravila v določenem roku za odpravo kršitve, ali
4. ki je v postopku prisilne poravnave, stečajnem postopku, postopku likvidacije ali prisilnega prenehanja, njene posle iz drugih razlogov upravlja sodišče ter je opustila poslovne dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja ali
5. ki je upravljavec druge naprave iz šestega in sedmega odstavka 36. člena tega zakona.
(10) Fizična ali pravna oseba iz 3. točke prejšnjega odstavka ni upravičena do sredstev iz četrtega odstavka tega člena v obdobju od dneva pravnomočnosti inšpekcijske odločbe iz 3. točke prejšnjega odstavka do odprave kršitve in nadaljnja tri leta, ki sledijo letu, v katerem je odpravila kršitev.
(11) Za potrebe odločanja o pravici do pridobitve sredstev Podnebnega sklada ministrstvo ali proračunski uporabniki iz osmega odstavka tega člena podatke o tem, ali vlagatelj vloge za pridobitev sredstev izpolnjuje pogoje iz 1. in 2. točke devetega odstavka tega člena, pridobivajo iz evidence, ki jo vodi Finančna uprava Republike Slovenije. Podatke o izpolnjevanju pogoja iz 3. točke devetega odstavka tega člena ministrstvo ali proračunski uporabniki iz osmega odstavka tega člena pridobi po uradni dolžnosti od inšpektorata, pristojnega za okolje.
(12) Oseba, ki je prejela sredstva Podnebnega sklada, mora zagotoviti prepoznavnost vira financiranja ukrepov ali projektov, za katere je prejela sredstva, tako da zagotovi skladne, učinkovite in sorazmerne informacije različnim ciljnim skupinam, tudi medijem in javnosti, navede izvor teh sredstev in zagotovi prepoznavnost (so)financiranja Republike Slovenije iz Podnebnega sklada, zlasti pri promoviranju projektov in njihovih rezultatov.
(13) Ne glede na 16. točko prvega odstavka tega člena se sredstva za plače in druge stroške zaposlenih, ki se ukvarjajo z upravljanjem sistema trgovanja, dodeljevanjem sredstev Podnebnega sklada in izvajanjem projektov, ki se financirajo iz Podnebnega sklada ter imajo te naloge navedene v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ministrstva, zagotavljajo na podlagi petega odstavka prejšnjega člena.
(nadomestilo za kritje posrednih stroškov)
(1) Oseba, ki opravlja dejavnost v sektorjih in delih sektorjev, ki so izpostavljeni tveganju premestitve emisij ogljikovega dioksida ter so določeni v Delegiranem sklepu Komisije (EU) 2019/708 z dne 15. februarja 2019 o dopolnitvi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z določitvijo sektorjev in delov sektorjev, ki veljajo za izpostavljene tveganju premestitve emisij CO2, za obdobje med letoma 2021 in 2030 (UL L št. 120 z dne 8. 5. 2019, str. 20), (v nadaljnjem besedilu: Delegirani sklep Komisije 2019/708/EU), če so ti izpostavljeni resničnemu tveganju premestitve, je lahko upravičena do nadomestila za kritje posrednih stroškov iz 15. točke prvega odstavka prejšnjega člena.
(2) Ministrstvo odloči o upravičenosti in višini nadomestila iz prejšnjega odstavka z odločbo.
(3) Vlada določi sektorje in dele sektorjev, ki so izpostavljeni resničnemu tveganju premestitve emisij ogljikovega dioksida iz prvega odstavka tega člena, ter način in pogoje dodelitve nadomestila iz prvega odstavka tega člena.
(4) Za nadomestilo za kritje posrednih stroškov iz prvega odstavka tega člena se lahko v programu Podnebnega sklada letno nameni največ 20 odstotkov letnih prihodkov od prodaje emisijskih kuponov iz prvega odstavka 28. člena tega zakona. Vlada določi podrobnejši namen porabe, poročanje o porabi ter način in obdobje ugotavljanja porabe nadomestila iz prvega odstavka tega člena.
(5) Ministrstvo do 31. marca tekočega leta na osrednjem spletnem mestu državne uprave objavi skupni znesek nadomestila za posamezni sektor ali del sektorja iz prvega odstavka tega člena, dodeljenega v preteklem letu za predpreteklo leto.
(6) Minister na podlagi letnih prihodkov od prodaje emisijskih kuponov iz prvega odstavka 28. člena tega zakona določi višino zneska nadomestila za kritje posrednih stroškov iz prvega odstavka tega člena do 31. marca tekočega leta za preteklo leto ter to objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave in v Uradnem listu Republike Slovenije.
3. oddelek: Posebna pravila za upravljavce naprav
(dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov za napravo)
(1) Upravljavec naprave mora pred začetkom obratovanja naprave ali njenega dela od ministrstva pridobiti dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov.
(2) Upravljavec naprave mora za pridobitev dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov pri ministrstvu vložiti vlogo, ki vsebuje:
1. opis naprave in dejavnosti, ki v njej poteka, vključno z uporabljeno tehnologijo, ter podatek o nazivni vhodni toplotni moči oziroma proizvodni zmogljivosti naprave;
2. opis surovin in drugih snovi, katerih uporaba lahko povzroči emisije toplogrednih plinov;
3. opis virov emisij toplogrednih plinov iz naprave;
4. načrt za spremljanje emisij toplogrednih plinov, pripravljen v skladu s predpisom EU, ki ureja spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih (v nadaljnjem besedilu: načrt za spremljanje);
5. opis ukrepov iz predpisa EU iz prejšnje točke, načrtovanih za izvajanje načrta za spremljanje in poročanje o emisijah toplogrednih plinov v skladu s 55. členom tega zakona, in
6. poljudni povzetek vsebin iz prejšnjih točk tega odstavka.
(3) Ministrstvo izda dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov za napravo, s katerim se dovoli izpuščanje toplogrednih plinov iz celotne naprave ali njenega dela, če na podlagi načrta za spremljanje ugotovi, da je upravljavec naprave sposoben spremljati emisije toplogrednih plinov in poročati o njih v skladu s tem zakonom.
(4) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se lahko izda za eno ali več naprav ali njihovih delov, če so te na isti lokaciji in jih upravlja isti upravljavec naprave.
(5) Dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov vsebuje:
1. firmo in sedež upravljavca naprave ter lokacijo naprave,
2. nazivno vhodno toplotno moč oziroma zmogljivost naprave,
3. opis dejavnosti in emisij toplogrednih plinov iz naprave,
4. načrt za spremljanje,
5. zahteve, povezane s poročanjem o emisijah toplogrednih plinov v skladu s 55. členom tega zakona, in
6. obveznost predaje emisijskih kuponov, ki ustrezajo skupnim emisijam toplogrednih plinov v vsakem koledarskem letu, preverjenim v skladu s predpisom EU, ki ureja preverjanje podatkov in akreditacijo preveriteljev, v roku iz prvega odstavka 57. člena tega zakona.
(6) Minister predpiše obliko in način oddaje vloge iz drugega odstavka tega člena.
(sprememba dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov iz naprave)
(1) Upravljavec naprave mora ministrstvu pisno prijaviti vsako nameravano spremembo v obratovanju naprave in vsako spremembo upravljavca naprave, kar dokazuje s potrdilom o oddani pošiljki.
(2) Če ministrstvo na podlagi prijave iz prejšnjega odstavka ugotovi, da nameravana sprememba vpliva na vsebino dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov iz prejšnjega člena, o tem v 30 dneh od prijave pisno obvesti upravljavca naprave in ga pozove, naj v primernem roku vloži vlogo za spremembo dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov, ki vsebuje opis spremembe. Če upravljavec naprave v tem roku vloge ne vloži, se šteje, da je od nameravane spremembe odstopil.
(3) Če upravljavec naprave v 30 dneh od prijave ne prejme obvestila iz prejšnjega odstavka, se šteje, da nameravana sprememba ne vpliva na vsebino dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov, upravljavec naprave pa lahko nameravano spremembo izvede.
(4) Ministrstvo odloči o spremembi dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov v treh mesecih od prejema popolne vloge iz drugega odstavka tega člena.
(5) Minister predpiše obliko in način oddaje vloge iz drugega odstavka tega člena.
(načrt metodologije spremljanja in njegova sprememba)
(1) Upravljavec naprave vlogi iz prvega odstavka 37. člena tega zakona ali tretjega odstavka 41. člena tega zakona priloži načrt metodologije spremljanja, pripravljen v skladu s predpisom EU, ki določa prehodna pravila za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije.
(2) Ministrstvo v šestih mesecih od prejema popolne vloge iz prvega odstavka 37. člena tega zakona potrdi načrt metodologije spremljanja.
(3) Upravljavec naprave mora ministrstvu pisno prijaviti vsako nameravano spremembo načrta metodologije spremljanja, kar dokazuje s potrdilom o oddani pošiljki.
(4) Če ministrstvo na podlagi prijave iz prejšnjega odstavka ugotovi, da nameravana sprememba vpliva na vsebino načrta metodologije spremljanja, o tem v 30 dneh od prijave pisno obvesti upravljavca naprave in ga pozove, naj v primernem roku vloži vlogo za spremembo načrta metodologije spremljanja. Če upravljavec naprave v tem roku vloge ne vloži, se šteje, da je od nameravane spremembe odstopil.
(5) Če upravljavec naprave v 30 dneh od prijave ne prejme obvestila iz prejšnjega odstavka, se šteje, da nameravana sprememba ne vpliva na vsebino načrta metodologije spremljanja, upravljavec naprave pa lahko nameravano spremembo izvede.
(6) Ministrstvo odloči o spremembi načrta metodologije spremljanja v treh mesecih od prejema popolne vloge iz četrtega odstavka tega člena.
(7) Ob spremembi dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov zaradi spremembe upravljavca naprave v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena ministrstvo po uradni dolžnosti v tem delu spremeni tudi odločbo iz drugega odstavka tega člena.
(8) Minister predpiše obliko in način oddaje vloge iz četrtega odstavka tega člena ter način njene oddaje.
(brezplačna dodelitev emisijskih kuponov)
(1) Upravljavec naprave je upravičen do brezplačne dodelitve emisijskih kuponov v skladu s tem zakonom in predpisom EU, ki določa prehodna pravila za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni EU.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek upravljavec naprave za proizvodnjo električne energije ni upravičen do brezplačne dodelitve emisijskih kuponov, razen za proizvodnjo električne energije, proizvedene iz odpadnih plinov.
(3) Upravljavec naprave iz sektorjev ali delov sektorjev, določenih v Delegiranem sklepu Komisije 2019/708/EU, je do leta 2030 upravičen do brezplačne dodelitve 100 odstotkov količine emisijskih kuponov.
(4) Ne glede na prvi in tretji odstavek tega člena upravljavec naprave iz sektorjev in delov sektorjev, ki so vključeni v Uredbo 2023/956/EU, ni upravičen do brezplačne dodelitve emisijskih kuponov.
(5) Brezplačna dodelitev emisijskih kuponov se v sektorjih in delih sektorjev, za katere ne velja, da so izpostavljeni tveganju premestitve emisij ogljikovega dioksida v skladu z Delegiranim sklepom Komisije 2019/708/EU, po letu 2026 zmanjšuje v enakih deležih v skladu s predpisom EU iz prvega odstavka tega člena, tako da leta 2030 ni več brezplačne dodelitve emisijskih kuponov, razen za podnaprave za daljinsko ogrevanje.
(6) Če mora upravljavec naprave izvesti energetski pregled ali izvajati potrjen sistem upravljanja z energijo v skladu z zakonom, ki ureja učinkovito rabo energije, in če priporočil iz poročila o pregledu ali iz potrjenega sistema upravljanja z energijo ne izvede, razen če čas vračanja za ustrezne naložbe presega tri leta ali če so stroški teh naložb nesorazmerni, se količina emisijskih kuponov, ki jih ministrstvo brezplačno dodeli upravljavcu te naprave, zmanjša za 20 odstotkov. Količina brezplačno dodeljenih emisijskih kuponov se ne zmanjša, če upravljavec dokaže, da je sprejel druge ukrepe, s katerimi je dosegel zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, enakovredno zmanjšanju, ki ga za zadevno napravo priporoča poročilo o pregledu ali potrjeni sistem upravljanja z energijo.
(7) Upravljavec naprave, katere ravni emisij toplogrednih plinov so višje od 80 percentilov ravni emisij za ustrezne referenčne vrednosti za proizvode, k vlogi iz prvega odstavka 37. člena tega zakona priloži tudi načrt za podnebno nevtralnost za vsako od dejavnosti v tej napravi v skladu s predpisom EU, ki določa vsebino in obliko načrtov za podnebno nevtralnost.
(8) Če upravljavec naprave k vlogi iz prvega odstavka 37. člena tega zakona načrta za podnebno nevtralnost iz prejšnjega odstavka ne priloži, se mu celotna količina brezplačno dodeljenih emisijskih kuponov za obdobje iz prvega odstavka 37. člena tega zakona zmanjša za 20 odstotkov.
(9) Doseganje ciljev in mejnikov, določenih v načrtu za podnebno nevtralnost iz sedmega odstavka tega člena, preveri preveritelj iz 56. člena tega zakona, in sicer za obdobje do 31. decembra 2025 in za vsako nadaljnje obdobje, ki se konča 31. decembra vsakega petega leta, v skladu s predpisom EU, ki ureja preverjanje podatkov in akreditacijo preveriteljev.
(10) Upravljavcu naprave se brezplačni emisijski kuponi nad 80 odstotkov ne dodelijo tudi, če doseganje vmesnih ciljev in mejnikov iz prejšnjega odstavka ni bilo preverjeno za obstoječe in naslednje obdobje iz prvega odstavka 37. člena tega zakona.
(načrt za podnebno nevtralnost za upravljavca druge naprave)
(1) Načrt za podnebno nevtralnost za vsako od dejavnosti v svoji napravi v skladu s predpisom EU, ki določa vsebino in obliko načrtov za podnebno nevtralnost, mora pripraviti tudi upravljavec druge naprave, ki ima dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov iz 32. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: upravljavec druge naprave), in ga v šestih mesecih po pravnomočnosti dovoljenja poslati ministrstvu, kar dokazuje s potrdilom o oddani pošiljki.
(2) Ministrstvo načrt za podnebno nevtralnost iz prejšnjega odstavka potrdi najpozneje v šestih mesecih od prejema, če ugotovi, da je izdelan v skladu predpisom EU iz prejšnjega odstavka.
(3) Upravljavec druge naprave ministrstvu v primeru spremembe načrta za podnebno nevtralnost iz prvega odstavka tega člena pošlje posodobljen načrt za podnebno nevtralnost. Če ministrstvo ugotovi, da je spremenjeni načrt za podnebno nevtralnost izdelan v skladu s predpisom EU iz prvega odstavka tega člena, o tem izda potrdilo.
(4) Upravljavec druge naprave mora ministrstvu do 30. junija 2030 in nato vsakih pet let poročati o doseganju ciljev in mejnikov, določenih v načrtu za podnebno nevtralnost iz prvega odstavka tega člena.
(5) Ministrstvo na podlagi poročila iz prejšnjega odstavka ugotovi doseganje ciljev in mejnikov za obdobje do 31. decembra 2030 in nato vsakih pet let.
(6) Upravljavec druge naprave ni upravičen do sredstev Podnebnega sklada, če ministrstvu do roka iz prvega odstavka tega člena ne pošlje načrta za podnebno nevtralnost iz prvega odstavka tega člena, o čemer ministrstvo po uradni dolžnosti izda odločbo.
(7) Upravljavec druge naprave ni upravičen do sredstev Podnebnega sklada, o čemer ministrstvo izda odločbo, če:
1. ministrstvo ne potrdi, da je načrt za podnebno nevtralnost izdelan v skladu s predpisom iz prvega odstavka tega člena,
2. ministrstvu ne poroča v roku iz četrtega odstavka tega člena ali
3. ministrstvo iz poročila ugotovi, da cilji in mejniki, določeni v načrtu za podnebno nevtralnost, niso bili doseženi.
(8) Ne glede na prvi odstavek tega člena načrta za podnebno nevtralnost ni treba pripraviti upravljavcu druge naprave, ki mora v skladu z zakonom, ki ureja spodbujanje rabe obnovljivih virov energije, pripraviti trajnostni načrt za doseganje ciljev in meril.
(9) Minister predpiše vsebino in obliko vloge iz prvega in tretjega odstavka tega člena ter obrazec, na katerem mora upravljavec druge naprave ministrstvu poslati poročilo iz četrtega odstavka tega člena.
(1) Ministrstvo na podlagi vloge upravljavca obstoječe naprave za brezplačno dodelitev emisijskih kuponov, pripravljene v skladu s predpisom EU, ki določa prehodna pravila za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije, pripravi seznam naprav in upravljavcev naprav (v nadaljnjem besedilu: seznam naprav) za obdobje pet let in ga do 30. septembra dve leti pred začetkom vsakega petletnega obdobja predloži Komisiji. Ministrstvo na seznam vključi tudi upravljavca obstoječe naprave, ki v skladu s 35. členom tega zakona ni upravičen do brezplačne dodelitve emisijskih kuponov.
(2) Ministrstvo skupaj s seznamom naprav Komisiji predloži tudi seznam naprav in upravljavcev naprav, ki se želijo v skladu z 38. členom tega zakona izključiti iz sistema trgovanja (v nadaljnjem besedilu: seznam malih naprav).
(3) Seznam malih naprav vsebuje tudi:
1. opredelitev sprejetih ukrepov, ki bodo dosegli enakovreden prispevek k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov,
2. opredelitev sistema spremljanja, poročanja in preverjanja za naprave, ki se želijo v skladu z 38. členom tega zakona izključiti iz sistema trgovanja (v nadaljnjem besedilu: male naprave),
3. potrditev, da bo mala naprava ponovno vključena v sistem trgovanja v skladu z devetim odstavkom 38. člena tega zakona.
(4) Ministrstvo seznam malih naprav objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave štiri mesece pred rokom iz prvega odstavka tega člena, javnost pa ima pravico dajati pripombe v 30 dneh od dneva objave.
(5) Seznama naprav in malih naprav vsebujeta tudi podatke o proizvodni dejavnosti, prenosih toplote in plinov, proizvodnji električne energije in emisijah toplogrednih plinov za vsako napravo in malo napravo na ravni podnaprave za pet koledarskih let pred rokom iz prvega odstavka tega člena.
(6) Seznama naprav in malih naprav vsebujeta na podlagi vloge iz prvega odstavka tega člena tudi brezplačno količino emisijskih kuponov za petletno obdobje iz prvega odstavka tega člena in sorazmerni delež brezplačnih emisijskih kuponov za posamezno koledarsko leto v navedenem petletnem obdobju.
(7) Ministrstvo upošteva zahteve Komisije glede vključitve naprav na seznama naprav in malih naprav in enakovrednih ukrepov. Ministrstvo ne sme dodeliti brezplačnih emisijskih kuponov napravi ali mali napravi, za katero je Komisija zavrnila vpis na seznam.
(8) Ministrstvo na osrednjem spletnem mestu državne uprave objavi končna seznama naprav in malih naprav in končno brezplačno količino dodeljenih emisijskih kuponov, če Komisija v devetih mesecih od dneva objave seznama iz drugega odstavka tega člena temu seznamu ne ugovarja.
(9) Ministrstvo upravljavcu naprave in upravljavcu male naprave, za katerega je pridobil podatke iz petega odstavka tega člena in je na seznamu iz prejšnjega odstavka, v dveh mesecih od objave seznama iz prejšnjega odstavka z odločbo, ki vsebuje tudi seznam podnaprav s preteklimi ravnmi dejavnosti, dodeli celotno brezplačno količino emisijskih kuponov, ki mu pripada za petletno obdobje, in letne brezplačne količine emisijskih kuponov v skladu s predpisom EU, ki določa prehodna pravila za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije. Odločba o dodelitvi brezplačnih emisijskih kuponov za upravljavca male naprave vsebuje tudi dodeljeno količino pravic iz šestega odstavka 38. člena tega zakona.
(10) Ob spremembi dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov zaradi spremembe firme, sedeža ali organizacijske oblike upravljavca naprave ali upravljavca male naprave v skladu s četrtim odstavkom 33. člena tega zakona ministrstvo po uradni dolžnosti v tem delu spremeni tudi odločbo iz prejšnjega odstavka.
(11) Če upravljavec naprave, ki je vključena na seznam iz osmega odstavka tega člena, zaradi opravljanja dejavnosti, pri kateri obratujejo kurilne enote s skupno nazivno vhodno toplotno močjo nad 20 MW, spremeni svoje proizvodne procese, da bi zmanjšal emisije toplogrednih plinov, in ne dosega več tega praga, lahko ostane vključen v sistem trgovanja do konca tekočega in naslednjega obdobja iz prvega odstavka tega člena, o čemer v skladu s 33. členom tega zakona obvesti ministrstvo.
(12) Minister predpiše obliko vloge iz prvega odstavka tega člena in način njene oddaje.
(izključitev iz sistema trgovanja)
(1) Upravljavec obstoječe naprave se lahko pred začetkom vsakega petletnega obdobja iz prvega odstavka 37. člena tega zakona odloči, da se izključi iz sistema trgovanja, če:
1. so bile emisije toplogrednih plinov iz naprave v poročilih o emisijah v vsakem koledarskem letu v treh zaporednih letih pred rokom iz prvega odstavka 37. člena tega zakona manjše od 25 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida brez emisij iz biomase,
2. je imela naprava med opravljanjem dejavnosti izgorevanja goriva v treh zaporednih letih pred rokom iz prvega odstavka 37. člena tega zakona nazivno vhodno toplotno moč pod 35 MW in
3. bo izvajal ukrepe, ki bodo v obdobju iz prvega odstavka 37. člena tega zakona dosegli enakovreden prispevek k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov.
(2) Ministrstvo najpozneje šest mesecev pred rokom iz prvega odstavka 37. člena tega zakona na osrednjem spletnem mestu državne uprave objavi predlog enakovrednih ukrepov iz 3. točke prejšnjega odstavka.
(3) Upravljavec naprave iz prvega odstavka tega člena ministrstvo obvesti, da se želi izključiti iz sistema trgovanja, najpozneje štiri mesece pred rokom iz prvega odstavka 37. člena tega zakona z vlogo iz prvega odstavka 37. člena tega zakona.
(4) Ministrstvo upravljavcu naprave za malo napravo, ki je na seznamu malih naprav, po uradni dolžnosti nadomesti dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov z dovoljenjem za izpuščanje toplogrednih plinov za malo napravo oziroma ji izda novo dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov za malo napravo in jo izključi iz sistema trgovanja, prej veljavno dovoljenje pa preneha veljati z začetkom petletnega obdobja s seznama naprav iz osmega odstavka 37. člena tega zakona.
(5) Dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov za malo napravo iz prejšnjega odstavka velja za obdobje iz prvega odstavka 37. člena tega zakona, poleg sestavin iz 1. do 4. točke petega odstavka 32. člena tega zakona pa vsebuje tudi obveznosti iz 3. točke prvega odstavka tega člena.
(6) Ministrstvo upravljavcu male naprave določi celotno dodeljeno količino pravic, ki pomeni količino emisij toplogrednih plinov v tonah ekvivalenta ogljikovega dioksida, do katere lahko mala naprava izpušča toplogredne pline, in ki mu pripadajo za petletno obdobje iz prvega odstavka 37. člena tega zakona, in letno dodeljeno količino pravic.
(7) Upravljavec male naprave mora ministrstvu poslati poročilo o emisijah toplogrednih plinov iz 55. člena tega zakona, ki mu ni treba priložiti poročila o preverjanju v skladu s predpisom EU, ki ureja preverjanje podatkov in akreditacijo preveriteljev, najpozneje do 31. marca tekočega leta za preteklo koledarsko leto.
(8) Če ministrstvo na podlagi poročila iz prejšnjega odstavka ugotovi, da so podatki iz poročila o emisijah toplogrednih plinov napačni, količino emisij toplogrednih plinov ugotovi z odločbo.
(9) Če ministrstvo na podlagi poročila iz sedmega odstavka tega člena ali drugih podatkov v tekočem letu ugotovi, da je mala naprava v preteklem letu izpustila 25 000 ton ali več ekvivalenta ogljikovega dioksida brez emisij iz biomase, ali če upravljavec naprave ni izvajal enakovrednih ukrepov, določenih v predpisu iz štirinajstega odstavka tega člena, tako napravo z začetkom naslednjega koledarskega leta znova vključi v sistem trgovanja.
(10) Ministrstvo znova vključi upravljavca male naprave v sistem trgovanja tako, da mu po uradni dolžnosti izda dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov, s katerim nadomesti dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov za malo napravo, to pa preneha veljati z začetkom koledarskega leta, ki sledi letu ugotovitve iz prejšnjega odstavka.
(11) Nacionalni administrator upravljavcu male naprave v primeru iz prejšnjega odstavka na podlagi odločbe iz devetega odstavka 37. člena tega zakona v registru Unije podeli tudi preostanek brezplačnih emisijskih kuponov, ki mu pripadajo do konca obdobja, v katerem je znova vključen v sistem trgovanja.
(12) Upravljavec male naprave mora izpolniti obveznosti iz 3. točke prvega odstavka tega člena tudi v letu, ki sledi letu, v katerem je mala naprava izpustila 25 000 ton ali več ekvivalenta ogljikovega dioksida brez emisij iz biomase.
(13) Za upravljavca male naprave se glede spremembe, povezane z malo napravo, spremembe načrta metodologije spremljanja, spremembe načrta za spremljanje, izpolnitve obveznosti pri prenehanju delovanja naprave ali opravljanja dejavnosti male naprave in odvzema dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov smiselno uporabljajo 33., 34., 54., 58. in 59. člen tega zakona ter predpis iz štirinajstega odstavka tega člena.
(14) Vlada predpiše enakovredne ukrepe iz 3. točke prvega odstavka tega člena, vsebino in obliko načrta za spremljanje, poročanje o emisijah toplogrednih plinov za malo napravo in način preverjanja poročila iz sedmega odstavka tega člena.
(vključitev drugih dejavnosti in toplogrednih plinov v sistem trgovanja)
(1) Vlada lahko na podlagi predhodne odobritve Komisije v sistem trgovanja za upravljavce naprav vključi tudi druge dejavnosti in toplogredne pline, ki niso navedeni v Prilogi I Direktive 2003/87/ES, pri čemer upošteva zlasti:
1. učinke na notranji trg EU,
2. morebitno izkrivljanje konkurence,
3. okoljsko celovitost sistema trgovanja ter
4. zanesljivost načrtovanega spremljanja in poročanja o emisijah toplogrednih plinov.
(2) Upravljavec naprave, ki izvaja dejavnost iz predpisa iz prejšnjega odstavka, lahko pri ministrstvu vloži vlogo za pridobitev dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov v skladu z drugim odstavkom 32. člena tega zakona.
(3) Ministrstvo upravljavcu naprave iz prejšnjega odstavka izda dovoljenje v skladu s tretjim odstavkom 32. člena tega zakona.
(4) Če upravljavec naprave iz prejšnjega odstavka spremeni svoje proizvodne procese, da bi zmanjšal emisije toplogrednih plinov na svoji napravi, in ne izpolnjuje več pogojev, določenih v predpisu iz prvega odstavka tega člena, lahko ostane vključen v sistem trgovanja do konca tekočega in naslednjega obdobja iz prvega odstavka 37. člena tega zakona, o čemer v skladu s 33. členom tega zakona obvesti ministrstvo.
(prilagoditev brezplačno dodeljene količine emisijskih kuponov)
(1) Ministrstvo predloži Komisiji podatke iz letnega poročila o ravni dejavnosti upravljavca naprave, pripravljenega v skladu s predpisom EU, ki ureja prilagoditev brezplačne dodelitve pravic do emisije zaradi spremembe ravni dejavnosti.
(2) Ministrstvo na podlagi sklepa Komisije, ki določa navodila centralnemu administratorju registra Unije, naj spremembe preglednic nacionalnih dodelitev za države članice vnese v register Unije, upravljavcu naprave po uradni dolžnosti z odločbo spremeni letno brezplačno dodeljeno količino emisijskih kuponov iz devetega odstavka 37. člena tega zakona. Ta odločba vsebuje tudi podatek o presežku oziroma dodatni količini brezplačno dodeljenih emisijskih kuponov.
(3) Ministrstvo na podlagi letnega poročila o ravni dejavnosti upravljavca male naprave iz prvega odstavka tega člena, ki mu ni treba priložiti poročila o preverjanju tega poročila, po uradni dolžnosti z odločbo spremeni letno brezplačno dodeljeno količino emisijskih kuponov iz devetega odstavka 37. člena tega zakona v skladu s predpisom EU iz prvega odstavka tega člena, in letno dodeljeno količino pravic iz šestega odstavka 38. člena tega zakona.
(4) Minister predpiše obliko poročila iz prvega odstavka tega člena in način njegove oddaje.
(dodelitev brezplačnih emisijskih kuponov za nove naprave)
(1) Za upravljavca nove naprave se v vsakem petletnem obdobju iz prvega odstavka 37. člena tega zakona šteje upravljavec naprave, ki je dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov prvič pridobil v obdobju, ki se začne tri mesece pred rokom iz prvega odstavka 37. člena tega zakona in konča tri mesece pred rokom za predložitev seznama naprav Komisiji za naslednje petletno obdobje (v nadaljnjem besedilu: upravljavec nove naprave).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za upravljavca nove naprave ne šteje upravljavec naprave, ki je s pravnim poslom pridobil napravo ali njen del, za katero je bilo izdano dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov, niti upravljavec naprave, ki mu je bilo zaradi spremembe upravljavca naprave dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov spremenjeno v skladu s 33. členom tega zakona.
(3) Upravljavec nove naprave je upravičen do brezplačne dodelitve emisijskih kuponov, razen za zgorevanje goriva zaradi proizvodnje električne energije. Upravljavec nove naprave pri ministrstvu vloži vlogo za brezplačno dodelitev emisijskih kuponov za nove naprave, pripravljeno v skladu s predpisom EU, ki določa prehodna pravila za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije.
(4) Ministrstvo podatke iz vloge iz prejšnjega odstavka predloži Komisiji.
(5) Ministrstvo upošteva zahteve Komisije in z odločbo upravljavcu nove naprave dodeli celotno brezplačno količino emisijskih kuponov iz tretjega odstavka tega člena, ki mu pripada za obdobje, in letne brezplačne količine emisijskih kuponov v skladu s predpisom EU iz tretjega odstavka tega člena. Odločba vsebuje tudi seznam podnaprav s preteklimi ravnmi dejavnosti.
(6) Minister predpiše obliko vloge iz tretjega odstavka tega člena in način njene oddaje.
(podelitev brezplačnih emisijskih kuponov)
(1) Nacionalni administrator upravljavcu naprave, ki je na seznamu iz osmega odstavka 37. člena tega zakona, razen upravljavcu male naprave, na podlagi odločbe o brezplačni dodelitvi emisijskih kuponov iz devetega odstavka 37. člena tega zakona v registru Unije podeli letno količino brezplačno dodeljenih emisijskih kuponov najpozneje do 30. junija tekočega leta.
(2) Nacionalni administrator upravljavcu nove naprave podeli letno količino brezplačno dodeljenih emisijskih kuponov v registru Unije v sedmih dneh od pravnomočnosti odločbe iz petega odstavka prejšnjega člena.
(3) Ob prenehanju veljavnosti dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov iz 58. člena tega zakona nacionalni administrator upravljavcu naprave v naslednjem in vsakem nadaljnjem koledarskem letu do konca petletnega obdobja iz prvega odstavka 37. člena tega zakona ne podeli preostanka brezplačno dodeljenih emisijskih kuponov.
(4) Za naprave, ki so prenehale opravljati dejavnosti, podelitev brezplačno dodeljenih emisijskih kuponov ni možna.
(5) Nacionalni administrator v skladu z odločbo iz drugega odstavka 40. člena tega zakona upravljavcu naprave uskladi količino brezplačno dodeljenih emisijskih kuponov in jih v sedmih dneh od pravnomočnosti odločbe iz drugega odstavka 40. člena tega zakona podeli v registru Unije.
(prenos emisijskih kuponov)
(1) Ministrstvo brezplačno dodeli preostanek emisijskih kuponov za obdobje iz prvega odstavka 37. člena tega zakona upravljavcu naprave, ki je s pravnim poslom pridobil napravo ali njen del na območju Republike Slovenije, za katero je bilo izdano dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov iz 32. člena tega zakona ali dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov za malo napravo iz četrtega odstavka 38. člena tega zakona in odločba o brezplačni dodelitvi emisijskih kuponov iz devetega odstavka 37. člena tega zakona, pri čemer se prodajalec in upravljavec naprave pisno dogovorita o brezplačni dodelitvi preostanka emisijskih kuponov.
(2) Ministrstvo odloči o brezplačni dodelitvi preostanka emisijskih kuponov za obdobje iz prvega odstavka 37. člena tega zakona na podlagi vloge kupca naprave ali njenega dela iz prejšnjega odstavka ter ob predložitvi notarsko overjenih kopij o sklenitvi pravnega posla in dogovora o prenosu emisijskih kuponov.
(3) Nacionalni administrator upravljavcu naprave iz prejšnjega odstavka na podlagi odločbe iz prejšnjega odstavka v roku iz prvega odstavka prejšnjega člena podeli emisijske kupone v registru Unije.
(4) Minister predpiše vsebino in obliko vloge iz drugega odstavka tega člena.
4. oddelek: Posebna pravila za operatorje zrakoplovov
(odobritev načrta za spremljanje za operatorja zrakoplova)
(1) Operator zrakoplova, ki mu je operativno licenco odobrila Republika Slovenija, in operator zrakoplova, ki je v skladu s predpisom EU, ki določa seznam operatorjev zrakoplovov, pripisan Republiki Sloveniji kot državi članici EU upravljavki (v nadaljnjem besedilu: seznam operatorjev zrakoplovov), mora v 30 dneh od pridobitve licence oziroma objave seznama operatorjev zrakoplovov ministrstvu poslati podatke o predvideni letni količini in vrsti goriva, ki ga bo uporabljal za izvajanje letalske dejavnosti, določene v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES, kar izkazuje s potrdilom o oddani pošiljki.
(2) Če ministrstvo na podlagi podatkov iz prejšnjega odstavka ugotovi, da bo operator zrakoplova opravljal letalsko dejavnost, določeno v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES, ga v 21 dneh od pridobitve podatkov pozove, da predloži v odobritev načrt za spremljanje.
(3) Operator zrakoplova mora pri ministrstvu v 21 dneh od poziva iz prejšnjega odstavka vložiti vlogo, ki poleg podatkov o vlagatelju vsebuje načrt za spremljanje, pripravljen v skladu s predpisom EU, ki ureja spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih, kar izkazuje s potrdilom o oddani pošiljki.
(4) Če ministrstvo na podlagi podatkov iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da oseba iz prvega odstavka tega člena ne opravlja letalske dejavnosti, določene v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES, mu o tem po uradni dolžnosti izda odločbo.
(5) Ministrstvo operatorju zrakoplova v treh mesecih od prejema popolne vloge iz tretjega odstavka tega člena izda odločbo o odobritvi načrta za spremljanje, ki vsebuje tudi zahteve za izvajanje načrta za spremljanje in poročanje o emisijah toplogrednih plinov v skladu s 55. členom tega zakona ter obveznost predaje emisijskih kuponov v skladu s prvim odstavkom 57. člena tega zakona.
(6) Minister predpiše obliko vloge iz drugega odstavka tega člena in način njene oddaje.
(brezplačni emisijski kuponi za operatorja zrakoplova)
Operator zrakoplova od 1. januarja 2026 ni upravičen do brezplačne dodelitve emisijskih kuponov.
(1) Ministrstvo, pristojno za letalski promet, v skladu predpisom EU, ki določa metodologijo v zvezi z leti v države, za katere se šteje, da uporabljajo shemo CORSIA, za vsako leto izračuna zahteve za izravnavo za predhodno koledarsko leto za lete v države, ki so navedene v tem predpisu, iz njih in med njimi ter za lete med Švico ali Združenim kraljestvom in državami, ki so navedene v tem predpisu, in vsako leto do 30. novembra o zahtevah obvesti operatorje zrakoplovov.
(2) Ministrstvo, pristojno za letalski promet, v skladu s predpisom EU iz prejšnjega odstavka izračuna tudi končne skupne zahteve za izravnavo za posamezno obdobje skladnosti, določeno v okviru sheme CORSIA, in do 30. novembra leta, ki sledi zadnjemu letu posameznega obdobja skladnosti, o teh zahtevah obvesti operatorja zrakoplova, ki:
1. ima spričevalo operatorja zrakoplova, ki ga je izdala Republika Slovenija, ali je registriran v državi članici EU, vključno z najbolj oddaljenimi regijami, pridruženimi območji in ozemlji navedene države članice, in
2. od 1. januarja 2021 opravlja letalsko dejavnost iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES.
(3) Operator zrakoplova, ki mu je spričevalo operatorja zrakoplova izdala Republika Slovenija ali je v njej registriran, lahko za izpolnjevanje svoje obveznosti glede izravnave v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena uporabi in v registru Unije ukine enote iz prvega odstavka 11.a člena Direktive 2003/87/ES v skladu s predpisom EU, ki podrobneje ureja zahteve glede uporabe in ukinitve teh enot, samo glede zahteve za izravnavo, o kateri je ministrstvo iz prvega in drugega odstavka tega člena operatorja zrakoplova obvestilo za posamezno obdobje skladnosti v okviru sheme CORSIA. Ukinitev se izvede do 31. januarja 2028 za emisije v obdobju 2024–2026.
5. oddelek: Posebna pravila za ladjarske družbe
(pristojni organ za ladjarsko družbo)
(1) Ministrstvo je pristojni organ za ladjarsko družbo, ki je registrirana v Republiki Sloveniji ali ji je pripisana na podlagi izvedbenega sklepa Komisije, ki ureja seznam ladjarskih družb z navedbo upravnega organa za ladjarske družbe (v nadaljnjem besedilu: seznam ladjarskih družb).
(2) Ministrstvo ohrani pristojnost iz prejšnjega odstavka ne glede na naknadne spremembe dejavnosti ali registracije ladjarske družbe, dokler te spremembe niso razvidne na posodobljenem seznamu ladjarskih družb.
(spremljanje, poročanje in preverjanje emisij toplogrednih plinov)
(1) Ladjarska družba, ki je registrirana v Republiki Sloveniji ali je na seznamu ladjarskih družb, mora za vsako od svojih ladij ministrstvu predložiti vlogo za odobritev načrta za spremljanje, pripravljenega v skladu s predpisom EU, ki ureja spremljanje emisij ogljikovega dioksida iz pomorskega prevoza, poročanje o njih in njihovo preverjanje, kar izkazuje s potrdilom o oddani pošiljki.
(2) Vloga iz prejšnjega odstavka vsebuje podatke o upravljavcu ladje, ladji, kontaktni osebi ladjarske družbe, njenem zakonitem zastopniku in pooblastilo za izpolnjevanje obveznosti iz sistema trgovanja. Načrt za spremljanje pa ministrstvo pridobi prek spletne platforme za spremljanje, poročanje in preverjanje emisij toplogrednih plinov THETIS MRV (v nadaljnjem besedilu: THETIS MRV).
(3) Ministrstvo v treh mesecih od prejema popolne vloge iz prvega odstavka tega člena izda odločbo o odobritvi načrta za spremljanje v skladu s predpisom EU iz prvega odstavka tega člena. Odločba vsebuje tudi zahteve, ki se nanašajo na izvajanje načrta za spremljanje in poročanje o emisijah toplogrednih plinov in njihovo preverjanje v skladu z navedenim predpisom ter predajo emisijskih kuponov v registru Unije v skladu s tem zakonom.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena mora ladjarska družba ministrstvu predložiti vlogo za odobritev načrta za spremljanje v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena za vsako ladjo, ki je v času od 1. januarja 2024 prvič v njenem ladjevju in opravlja dejavnost pomorskega prometa iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES.
(5) Ministrstvo v štirih mesecih po prvem postanku ladje iz prejšnjega odstavka na podlagi vloge iz prejšnjega odstavka izda odločbo v skladu s tretjim odstavkom tega člena.
(6) Minister predpiše podrobnejšo vsebino, obliko in način oddaje vloge iz prvega odstavka tega člena.
(obseg predaje emisijskih kuponov za ladjarske družbe)
(1) Ladjarska družba je odgovorna za emisije toplogrednih plinov iz svojih ladij v deležih, kot so določeni v prvem odstavku 3.ga člena Direktive 2003/87/ES.
(2) Ladjarska družba mora v registru Unije vsako leto do roka iz 57. člena tega zakona predati emisijske kupone v skladu z razporedom, določenim v 3.gb členu Direktive 2003/87/ES.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko ladjarska družba preda pet odstotkov manj emisijskih kuponov od svojih preverjenih emisij, ki nastanejo do 31. decembra 2030 pri ladjah, kategoriziranih za plovbo v ledu kategorije IA ali IA Super ali druge enakovredne kategorije, določene na podlagi priporočila HELCOM 25/7.
(1) Če ladjarska družba s pogodbo prenese končno odgovornost za nakup goriva ali upravljanje ladje ali oboje na osebo, ki ni ladjarska družba, je ta oseba ladjarski družbi dolžna povrniti stroške, ki so povezani z obveznostjo predaje emisijskih kuponov.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka ostane ladjarska družba odgovorna za izvajanje načrta za spremljanje, poročanje in predajo emisijskih kuponov v registru Unije v skladu s tem zakonom.
6. oddelek: Posebna pravila za regulirane subjekte
(dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov za regulirani subjekt in sprememba dovoljenja)
(1) Regulirani subjekt mora pridobiti dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov za regulirani subjekt.
(2) Regulirani subjekt za pridobitev dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov pri ministrstvu najpozneje štiri mesece pred začetkom opravljanja svoje dejavnosti vloži vlogo, ki poleg podatkov o vlagatelju vsebuje:
1. opis reguliranega subjekta, zlasti opis organizacijske strukture v zvezi s sproščanjem goriv v porabo in povezav med dejavnostjo sproščanja goriv v porabo ter poročanjem za davčne namene v skladu s predpisi, ki urejajo trošarine;
2. opis vrste goriv, ki jih regulirani subjekt sprošča v porabo in se uporabljajo za zgorevanje v določenem sektorju, in načinov, kako se ta goriva sproščajo v porabo;
3. opis končne uporabe oziroma končnih uporab goriv, sproščenih v porabo za dejavnost v določenem sektorju;
4. načrt za spremljanje, pripravljen v skladu s predpisom EU, ki ureja spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih;
5. opis ukrepov iz predpisa EU iz prejšnje točke, načrtovanih za izvajanje načrta za spremljanje in poročanje o emisijah toplogrednih plinov v skladu s 55. členom tega zakona ter
6. poljudni povzetek vsebin iz prejšnjih točk tega odstavka.
(3) Ministrstvo izda dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov iz prvega odstavka tega člena v štirih mesecih od prejema popolne vloge iz prejšnjega odstavka, če na podlagi načrta za spremljanje ugotovi, da je regulirani subjekt sposoben spremljati emisije toplogrednih plinov, ki ustrezajo količinam goriv, sproščenih v porabo v določenem sektorju, in o njih poročati v skladu s tem zakonom.
(4) Dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov iz prvega odstavka tega člena vsebuje:
1. naziv in naslov reguliranega subjekta,
2. opis načinov, kako regulirani subjekt sprošča goriva v porabo v določenem sektorju,
3. seznam goriv, ki jih regulirani subjekt sprošča v porabo v določenem sektorju,
4. načrt za spremljanje,
5. zahteve za poročanje o emisijah toplogrednih plinov v skladu s 55. členom tega zakona,
6. obveznost predaje emisijskih kuponov, ki ustrezajo skupnim emisijam toplogrednih plinov v vsakem koledarskem letu, preverjenim v skladu s predpisom EU, ki ureja preverjanje podatkov in akreditacijo preveriteljev, v roku iz 57. člena tega zakona.
(5) Regulirani subjekt mora ministrstvu pisno prijaviti vsako nameravano spremembo narave svoje dejavnosti ali goriv, ki jih sprošča v porabo, ter vsako spremembo identitete reguliranega subjekta, kar dokazuje s potrdilom o oddani pošiljki.
(6) Če ministrstvo na podlagi prijave iz prejšnjega odstavka ugotovi, da nameravana sprememba vpliva na vsebino dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov za regulirani subjekt, o tem v 30 dneh od prijave pisno obvesti regulirani subjekt in ga pozove, naj v primernem roku vloži vlogo za spremembo dovoljenja, ki vsebuje opis sprememb, ki lahko vplivajo na dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov za regulirani subjekt. Če regulirani subjekt v tem roku vloge ne vloži, se šteje, da je od nameravane spremembe odstopil.
(7) Če regulirani subjekt v 30 dneh od prijave ne prejme obvestila iz prejšnjega odstavka, se šteje, da nameravana sprememba ne vpliva na vsebino dovoljenja, regulirani subjekt pa lahko nameravano spremembo izvede.
(8) Ministrstvo odloči o spremembi dovoljenja v treh mesecih od prejema popolne vloge iz šestega odstavka tega člena.
(9) Ministrstvo v primeru iz podtočke č) 55. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona po uradni dolžnosti določi osebo za regulirani subjekt.
(10) Minister predpiše obliko in podrobnejšo vsebino vloge iz drugega in šestega odstavka tega člena ter način njune oddaje in obliko načrta za spremljanje iz 4. točke četrtega odstavka tega člena.
(11) Regulirani subjekt z nizkimi emisijami, kot ga določa predpis EU, ki ureja spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih, lahko izvaja poenostavljene ukrepe za spremljanje, poročanje in preverjanje emisij toplogrednih plinov v skladu s predpisom EU, ki ureja spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih.
(1) Vlada lahko na podlagi odobritve Komisije od leta 2027 v sistem trgovanja za regulirane subjekte vključi tudi sektorje, ki niso navedeni v Prilogi III k Direktivi 2003/87/ES, pri čemer upošteva zlasti:
1. učinke na notranji trg EU,
2. morebitno izkrivljanje konkurence,
3. okoljsko celovitost sistema trgovanja in
4. zanesljivost načrtovanega spremljanja in poročanja o emisijah toplogrednih plinov.
(2) Regulirani subjekt, ki izvaja dejavnost v sektorju iz predpisa iz prejšnjega odstavka, pri ministrstvu vloži vlogo za pridobitev dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov v skladu z drugim odstavkom 51. člena tega zakona.
(3) Ministrstvo reguliranemu subjektu iz prejšnjega odstavka izda dovoljenje v skladu s tretjim odstavkom 51. člena tega zakona.
(4) Regulirani subjekt, ki opravlja dejavnost v sektorjih iz predpisa iz prvega odstavka tega člena, mora ministrstvu predložiti preverjeno poročilo o emisijah toplogrednih plinov za navedene sektorje v skladu s 55. in 56. členom tega zakona. Če je preveritelj to poročilo potrdil kot zadovoljivo, ministrstvo o količini preverjenih emisij do 30. junija koledarskega leta uradno obvesti Komisijo.
(5) Za regulirani subjekt iz tretjega odstavka tega člena se glede spremembe narave dejavnosti ali goriv, ki jih regulirani subjekt sprošča v porabo, spremembe identitete reguliranega subjekta in spremembe načrta za spremljanje smiselno uporabljata 51. in 54. člen tega zakona.
(preprečevanje dvojnega štetja)
(1) Vlada predpiše ukrepe za omejevanje tveganja dvojnega štetja emisij iz sistema trgovanja za regulirane subjekte z emisijami iz sistema trgovanja za upravljavce naprav, operatorje zrakoplovov in ladjarske družbe ter tveganja predaje emisijskih kuponov za namene sistema trgovanja za regulirane subjekte z emisijami iz sektorjev, ki niso vključeni v sistem trgovanja za regulirane subjekte.
(2) Vlada lahko za bolnišnico, ki ni naprava po tem zakonu, določi, da se ji zagotovi finančno nadomestilo za stroške, ki so ji bili preneseni zaradi predaje emisijskih kuponov za regulirane subjekte.
7. oddelek: Skupna pravila za upravljavce naprav, operatorje zrakoplovov, ladjarske družbe in regulirane subjekte
(sprememba načrta za spremljanje)
(1) V primeru bistvene spremembe načrta za spremljanje, določene s predpisom EU, ki ureja spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih, upravljavec naprave, operator zrakoplova ali regulirani subjekt pri ministrstvu predloži v odobritev spremenjeni načrt za spremljanje z vlogo, ki poleg spremenjenega načrta vsebuje tudi podatke o vlagatelju.
(2) Ministrstvo spremeni odločbo iz tretjega odstavka 32. člena tega zakona, petega odstavka 44. člena tega zakona ali tretjega odstavka 51. člena tega zakona v treh mesecih od prejema popolne vloge iz prejšnjega odstavka.
(3) Če mora ladjarska družba spremeniti načrt za spremljanje v skladu s predpisom EU, ki ureja spremljanje emisij ogljikovega dioksida iz pomorskega prevoza, poročanje o njih in njihovo preverjanje, pri ministrstvu vloži vlogo za spremembo načrta za spremljanje, načrt za spremljanje pa predloži v THETIS MRV. Ladjarska družba vlogi priloži oceno preveritelja iz drugega odstavka 56. člena tega zakona.
(4) Ministrstvo v treh mesecih od prejema popolne vloge iz prejšnjega odstavka spremeni odločbo iz tretjega odstavka 48. člena tega zakona, če je preveritelj ocenil, da je načrt izdelan v skladu s predpisom EU iz prejšnjega odstavka.
(5) Upravljavec naprave, operator zrakoplova ali regulirani subjekt lahko spremeni načrt za spremljanje v nebistvenih sestavinah v skladu s predpisom EU iz prvega odstavka tega člena, vendar mora o spremembi načrta za spremljanje najpozneje do 31. decembra tekočega leta obvestiti ministrstvo, kar dokazuje s potrdilom o oddani pošiljki.
(6) Minister predpiše obliko vloge za spremembo načrta za spremljanje iz prvega odstavka tega člena za upravljavca naprave, operatorja zrakoplova in regulirani subjekt ter način njene oddaje.
(1) Upravljavec naprave in operator zrakoplova morata Agenciji Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: ARSO) poročilo o emisijah toplogrednih plinov v skladu s predpisom EU, ki ureja spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih, za preteklo koledarsko leto poslati najpozneje do 31. marca tekočega leta.
(2) Ladjarska družba mora ARSO in Komisiji o emisijah toplogrednih plinov v skladu s predpisom EU, ki ureja spremljanje emisij ogljikovega dioksida iz pomorskega prevoza, poročanje o njih in njihovo preverjanje, za preteklo koledarsko leto poročati najpozneje do 31. marca tekočega leta.
(3) Šteje se, da so zahteve iz prejšnjega odstavka za ladjarsko družbo izpolnjene, če je preveritelj za zadevno ladjo izdal listino o skladnosti v skladu s predpisom EU iz prejšnjega odstavka.
(4) Regulirani subjekt mora za vsako koledarsko leto spremljati svoje emisije v skladu z odobrenim načrtom spremljanja, od 1. januarja 2026 pa mora ARSO najpozneje do 30. aprila tekočega leta poslati poročilo o emisijah toplogrednih plinov v skladu s predpisom EU, ki ureja spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih.
(5) Regulirani subjekt mora od 1. januarja 2028 do 31. decembra 2030 do 30. aprila vsako leto ARSO poročati tudi o povprečnem deležu stroškov, povezanih s predajo emisijskih kuponov, ki jih je prenesel na potrošnike za predhodno leto, v skladu s predpisom EU, ki ureja poročanje o povprečnem deležu stroškov.
(6) Regulirani subjekt lahko na končnega potrošnika prenese stroške, povezane s predajo emisijskih kuponov, do višine, ki odraža povprečno ceno emisijskega kupona, po kateri je regulirani subjekt kupil emisijske kupone v preteklem koledarskem letu. Regulirani subjekt to dokazuje tako, da k poročilu iz prejšnjega odstavka priloži dokumentacijo, iz katere je razvidna cena, po kateri je kupil emisijske kupone.
(7) Oseba iz prvega in četrtega odstavka tega člena mora k poročilu o emisijah toplogrednih plinov predložiti tudi poročilo o preverjanju iz prvega odstavka 56. člena tega zakona, oseba iz drugega odstavka tega člena pa poročilo o preverjanju iz drugega odstavka 56. člena tega zakona.
(8) Če upravljavec naprave, operator zrakoplova, ladjarska družba ali regulirani subjekt v predpisanem roku ARSO ne pošlje poročila o emisijah toplogrednih plinov za preteklo koledarsko leto, skupaj s poročilom o preverjanju iz prejšnjega odstavka, ali če preveritelj iz 56. člena tega zakona poročila o emisijah toplogrednih plinov iz prvega, drugega in četrtega odstavka tega člena ne potrdi kot zadovoljivega v skladu s predpisom EU, ki ureja preverjanje podatkov in akreditacijo preveriteljev, ali predpisom EU, ki ureja spremljanje emisij ogljikovega dioksida iz pomorskega prevoza, poročanje o njih in njihovo preverjanje, poročilo o emisijah toplogrednih plinov na podlagi dostopnih podatkov o emisijah toplogrednih plinov za posamezno napravo, operatorja zrakoplova ali ladjarsko družbo izdela ministrstvo najpozneje do 30. aprila tekočega leta oziroma za regulirani subjekt najpozneje do 31. maja tekočega leta. Stroške izdelave tega poročila nosi upravljavec naprave, operator zrakoplova, ladjarska družba oziroma regulirani subjekt.
(9) Ministrstvo na podlagi poročila o emisijah toplogrednih plinov iz prejšnjega odstavka po uradni dolžnosti izda upravljavcu naprave, operatorju zrakoplova, ladjarski družbi ali reguliranemu subjektu odločbo, v kateri ugotovi količino emisij toplogrednih plinov, ki jo je ta oseba v preteklem letu izpustila v zrak in za katero mora predati emisijske kupone v skladu s 57. členom tega zakona.
(10) Operator zrakoplova mora enkrat letno za vsak zrakoplov ARSO poročati tudi o vplivih letalstva, ki niso povezani z ogljikovim dioksidom, v skladu s predpisom EU, ki ureja spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih, ter predpisom EU, ki ureja preverjanje podatkov in akreditacijo preveriteljev.
(11) Ministrstvo lahko na predlog operatorja zrakoplova od Komisije zahteva, da ta ne objavi podatkov o letnih emisijah iz letalstva, ki se nanašajo na operatorja zrakoplova, ker bi razkritje škodilo njegovim poslovnim interesom zaradi specifičnih okoliščin.
(12) Operator zrakoplova mora v predlogu iz prejšnjega odstavka utemeljiti specifične okoliščine, ki se nanašajo na delovanje operatorja zrakoplova na zelo omejenem številu letališč vzleta in pristanka ali na zelo omejenem številu držav vzleta in pristanka, za katere mora poročati v skladu s tem zakonom.
(13) Ministrstvo lahko na podlagi predloga iz desetega odstavka tega člena od Komisije zahteva, da te informacije objavi le na višji ravni agregiranja.
(14) Minister predpiše obliko in način poročanja upravljavca naprave in operaterja zrakoplova iz prvega odstavka tega člena in reguliranega subjekta iz četrtega odstavka tega člena ter način oddaje poročil. Minister predpiše tudi obliko in način oddaje poročila iz desetega odstavka tega člena.
(preverjanje poročila o emisijah toplogrednih plinov in izredno naknadno preverjanje poročil)
(1) Poročilo o emisijah toplogrednih plinov upravljavca naprave, operatorja zrakoplova in reguliranega subjekta mora biti preverjeno v skladu s predpisom EU, ki ureja preverjanje podatkov in akreditacijo preveriteljev. Poročilo lahko preveri le preveritelj, ki je pridobil akreditacijsko listino v skladu z navedenim predpisom.
(2) Poročilo o emisijah toplogrednih plinov ladjarske družbe mora biti preverjeno v skladu s predpisom EU, ki ureja spremljanje emisij ogljikovega dioksida iz pomorskega prevoza, poročanje o njih in njihovo preverjanje. Poročilo lahko preveri le preveritelj, ki je pridobil akreditacijsko listino v skladu z navedenim predpisom.
(3) Ministrstvo lahko kadar koli opravi izredno naknadno preverjanje poročila o emisijah toplogrednih plinov iz prejšnjega člena ali poročila o ravni dejavnosti iz prvega odstavka 40. člena tega zakona, ki ga je preveril preveritelj, tako da za to izbere drugega preveritelja.
(4) Če ministrstvo ugotovi, da:
1. preveritelj po svoji krivdi ni pravočasno izdelal poročila o preverjanju iz prvega ali drugega odstavka tega člena, kar je bilo ugotovljeno s pravnomočno sodbo sodišča, o tem obvesti nacionalni akreditacijski organ, ali
2. je preveritelj izdelal pomanjkljivo, napačno ali zavajajoče poročilo o preverjanju iz prvega ali drugega odstavka tega člena oziroma poročilo o preverjanju poročila iz prvega odstavka 40. člena tega zakona, o tem obvesti nacionalni akreditacijski organ.
(5) Stroške izrednega naknadnega preverjanja poročila o emisijah toplogrednih plinov iz tretjega odstavka tega člena nosi ministrstvo.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek ministrstvo v primeru iz 2. točke četrtega odstavka tega člena od preveritelja izterja vračilo stroškov izrednega naknadnega preverjanja poročila iz tretjega odstavka tega člena.
(7) Če ministrstvo pri izrednem naknadnem preverjanju iz tretjega odstavka tega člena ugotovi, da je upravljavec naprave napačno poročal o ravneh dejavnosti iz prvega odstavka 40. člena tega zakona, o tem obvesti Komisijo in ji posreduje naknadno ugotovljene podatke. Ministrstvo na podlagi sklepa Komisije, ki določa navodila centralnemu administratorju registra Unije o vnosu sprememb preglednic nacionalnih dodelitev za države članice v register Unije, upravljavcu naprave po uradni dolžnosti izda odločbo, s katero določi spremenjeno letno brezplačno dodeljeno količino emisijskih kuponov.
(predaja in ukinitev emisijskih kuponov)
(1) Upravljavec naprave, razen male naprave, operator zrakoplova in ladjarska družba mora do 30. septembra, regulirani subjekt pa do 31. maja tekočega leta predati emisijske kupone v količini, ki ustreza celotni količini emisije toplogrednih plinov, ugotovljeni na način iz prvega, drugega oziroma četrtega odstavka 55. člena tega zakona in preverjeni na način iz prvega oziroma drugega odstavka 56. člena tega zakona.
(2) Če ministrstvo pri izrednem naknadnem preverjanju iz tretjega odstavka prejšnjega člena ugotovi, da upravljavec naprave, operator zrakoplova ali ladjarska družba ni predal ustrezne količine emisijskih kuponov, po uradni dolžnosti izda odločbo, s katero ugotovi manjkajočo količino emisijskih kuponov, ki jih mora ta oseba predati v 15 dneh od pravnomočnosti odločbe, ali ugotovi njihov presežek, ki ga ta oseba lahko uveljavlja do 30. septembra v naslednjem koledarskem letu, tako da preda ustrezno manjšo količino emisijskih kuponov.
(3) Če ministrstvo pri izrednem naknadnem preverjanju iz tretjega odstavka prejšnjega člena ugotovi, da regulirani subjekt ni predal ustrezne količine emisijskih kuponov, po uradni dolžnosti izda odločbo, s katero ugotovi manjkajočo količino emisijskih kuponov, ki jih mora ta oseba predati v 15 dneh od pravnomočnosti odločbe, ali ugotovi njihov presežek, ki ga ta oseba lahko uveljavlja do 31. maja v naslednjem koledarskem letu, tako da preda ustrezno manjšo količino emisijskih kuponov.
(4) Predani emisijski kuponi iz prvega do tretjega odstavka tega člena se ukinejo.
(5) Ministrstvo na osrednjem spletnem mestu državne uprave objavi naziv osebe, ki ni predala emisijskih kuponov v skladu s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena.
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena upravljavcu naprave, ki je svoje emisije toplogrednih plinov zajel in jih prenesel v napravo za njihovo trajno skladiščenje, za katero je država članica EU izdala dovoljenje za shranjevanje ogljikovega dioksida, ni treba predati emisijskih kuponov za te emisije, ki so bile ugotovljene na način iz 55. člena tega zakona in preverjene na način iz 56. člena tega zakona.
(7) Ne glede na prvi odstavek tega člena upravljavcu naprave ni treba predati emisijskih kuponov, če so bile njegove emisije toplogrednih plinov zajete in uporabljene na način, s katerim so postale trajno kemično vezane v proizvodu tako, da pri običajni uporabi ne vstopijo v ozračje, vključno z vsemi dejavnostmi, ki potekajo po koncu življenjske dobe proizvoda, v skladu s predpisom EU, ki ureja zahteve za to, da se za toplogredne pline šteje, da so postali trajno kemično vezani.
(8) Ne glede na prvi odstavek tega člena operatorju zrakoplova ni treba predati emisijskih kuponov za emisije:
1. ki nastanejo do 31. decembra 2026 pri letih v države, navedene v predpisu Komisije o seznamu držav, za katere se šteje, da uporabljajo shemo CORSIA za namene sistema trgovanja, ali iz njih,
2. ki nastanejo do 31. decembra 2026 pri letih med državami Evropskega gospodarskega prostora in državami, ki niso navedene v predpisu iz prejšnje točke, razen letov v Švico in Združeno kraljestvo,
3. iz letov v najmanj razvite države in male otoške države v razvoju, kot jih opredeljuje Organizacija združenih narodov, in iz njih, razen držav, navedenih v predpisu iz 1. točke tega odstavka, in tistih držav, katerih bruto družbeni proizvod na prebivalca je enak povprečju Unije ali ga presega.
(9) Ne glede na prvi odstavek tega člena ladjarski družbi ni treba predati emisijskih kuponov za emisije, ki nastanejo do 31. decembra 2030 pri plovbah:
1. ki jih opravijo potniške ladje, razen potniških ladij za križarjenje, in ro-ro ladij med otoki in pristanišči, določenimi v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2023/2895 z dne 19. decembra 2023 o določitvi seznama otokov in pristanišč iz člena 12(3-d) Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter seznama transnacionalnih pogodb o opravljanju javne službe ali transnacionalnih obveznosti javne službe iz člena 12(3-c) navedene direktive (UL L 2023/2895 z dne 22. 12. 2023), zadnjič spremenjenim z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2024/1113 z dne 18. aprila 2024 o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2023/2895 glede seznama otokov in pristanišč iz člena 12(3-d) Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 2024/2457 z dne 22. 4. 2024), in za emisije iz dejavnosti takšnih ladij v zvezi s takšnimi plovbami znotraj navedenih pristanišč,
2. ki jih opravijo potniške ali ro-ro ladje v okviru transnacionalne pogodbe o opravljanju javne službe ali transnacionalnih obveznosti javne službe, določenih v predpisu EU iz prejšnje točke, in v zvezi z emisijami iz dejavnosti takšnih ladij v zvezi s takšnimi plovbami znotraj pristanišč,
3. med pristaniščem v najbolj oddaljeni regiji države članice EU in pristaniščem v isti državi članici EU, vključno s plovbami med pristanišči znotraj najbolj oddaljene regije in plovbami med pristanišči v najbolj oddaljenih regijah iste države članice EU in med njimi ter pri dejavnostih takšnih ladij v zvezi s takšnimi plovbami znotraj pristanišča.
(10) Poleg plačila globe iz 114. člena tega zakona mora oseba iz prvega odstavka 114. člena tega zakona ob naslednji predaji predati tudi vse emisijske kupone, ki bi jih morala predati v skladu s tem členom.
(predaja emisijskih kuponov v primeru prenehanja delovanja naprave ali opravljanja dejavnosti)
(1) Upravljavec naprave, operator zrakoplova, ladjarska družba ali regulirani subjekt, v primeru stečaja pa stečajni upravitelj, mora ministrstvo nemudoma pisno obvestiti o prenehanju opravljanja določene dejavnosti, upravljavec naprave, v primeru stečaja pa stečajni upravitelj, pa tudi o prenehanju delovanja naprave, kar izkazuje s potrdilom o oddani pošiljki.
(2) Ministrstvo v primeru iz prejšnjega odstavka izda odločbo o prenehanju veljavnosti dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov iz tretjega odstavka 32. člena tega zakona, tretjega odstavka 51. člena tega zakona, odločbe o odobritvi načrta za spremljanje iz petega odstavka 44. člena tega zakona ali tretjega odstavka 48. člena tega zakona, ki vsebuje tudi obveznost predaje emisijskih kuponov v registru Unije.
(3) Oseba iz prvega odstavka tega člena mora pripraviti poročilo o emisijah toplogrednih plinov, ki zajema obdobje od začetka koledarskega leta, za katero poročila o emisijah toplogrednih plinov še ni poslala ministrstvu, do pravnomočnosti odločbe iz drugega odstavka tega člena, in ga skupaj s poročilom o preverjanju iz šestega odstavka 55. člena tega zakona najpozneje v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe iz drugega odstavka tega člena poslati ministrstvu.
(4) Oseba iz prvega odstavka tega člena mora najpozneje 120. dan od pravnomočnosti odločbe iz drugega odstavka tega člena za obdobje iz prejšnjega odstavka registru Unije predati ustrezno količino emisijskih kuponov.
(5) Ministrstvo izdela poročilo o emisijah toplogrednih plinov na podlagi dostopnih podatkov o emisijah toplogrednih plinov za osebe iz prvega odstavka tega člena tudi v primeru prenehanja opravljanja določene dejavnosti ali prenehanja delovanja naprave, če poročilo o emisijah toplogrednih plinov za obdobje od začetka koledarskega leta do dneva prenehanja opravljanja določene dejavnosti skupaj s poročilom o preverjanju iz šestega odstavka 55. člena tega zakona ni bilo poslano ministrstvu v roku iz tretjega odstavka tega člena.
(6) Ministrstvo na podlagi poročila o emisijah toplogrednih plinov iz prejšnjega odstavka po uradni dolžnosti izda osebi iz prejšnjega odstavka odločbo, v kateri ugotovi količino emisij toplogrednih plinov, ki jo je ta oseba v obdobju od začetka koledarskega leta do dneva prenehanja opravljanja določene dejavnosti ali prenehanja delovanja naprave izpustila in za katero mora ta oseba, v primeru stečaja pa stečajni upravitelj v 120 dneh od pravnomočnosti odločbe registru Unije predati ugotovljeno količino emisijskih kuponov.
(7) Ministrstvo obvesti Komisijo o prenehanju opravljanja določene dejavnosti oziroma delovanja naprave, ki je na seznamu iz osmega odstavka 37. člena tega zakona.
(odvzem dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov)
(1) Ministrstvo odvzame dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov iz 32. člena tega zakona, če upravljavec naprave ne izvaja načrta za spremljanje iz 4. točke petega odstavka 32. člena tega zakona, če ne plača globe v roku iz 114. člena tega zakona ali če je izvedel spremembo naprave, ki v skladu s 33. členom tega zakona vpliva na vsebino dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov iz 32. člena tega zakona, in o tem ni obvestil ministrstva na način iz prvega odstavka 33. člena tega zakona.
(2) Upravljavcu naprave, ki mu je bilo odvzeto dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov, ministrstvo ne izda dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov prej kakor v petih letih od pravnomočnosti odločbe iz prejšnjega odstavka.
(3) Za napravo, za katero je bilo upravljavcu naprave odvzeto dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov, ministrstvo ne izda dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov prej kakor v petih letih od pravnomočnosti odločbe iz prvega odstavka tega člena.
(4) Ministrstvo odvzame dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov iz 51. člena tega zakona, če regulirani subjekt ne izvaja načrta za spremljanje iz 4. točke četrtega odstavka 51. člena tega zakona, če ne plača globe v roku iz 114. člena tega zakona ali če je izvedel spremembo, ki v skladu z 51. členom tega zakona vpliva na vsebino dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov iz 51. člena tega zakona, in o tem ni obvestil ministrstva na način iz petega odstavka 51. člena tega zakona.
(5) Reguliranemu subjektu, ki mu je bilo odvzeto dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov, ministrstvo ne izda dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov prej kakor v petih letih od pravnomočnosti odločbe iz prejšnjega odstavka.
(razkrivanje podatkov in poslovna skrivnost)
(1) Odločbe, izdane na podlagi tega poglavja, poročila o emisijah toplogrednih plinov iz 55. člena tega zakona in poročila o preverjanju iz 56. člena tega zakona so informacije javnega značaja, dostopne v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
(2) Podatki, ki so poslovna skrivnost, se lahko razkrijejo v skladu z zakonom, ki ureja poslovno skrivnost.
(upravni spor, odpoved pravici do vložitve tožbe v upravnem sporu in sporočanje)
(1) Pritožba zoper odločbo iz tega poglavja, ki jo izda ministrstvo, ni dovoljena, dopusten pa je upravni spor.
(2) Če se vse stranke in stranski udeleženci po vročitvi odločbe, ki jo izda ministrstvo na podlagi tega zakona, v 30 dneh od vročitve odločbe pisno ali ustno na zapisnik pri ministrstvu odpovedo pravici do vložitve tožbe v upravnem sporu, postane odločba pravnomočna z dnem, ko se zadnji od upravičencev do vložitve tožbe odpove tej pravici.
(3) Ministrstvo pošlje odločbo iz 32., 33., 34., 38., 39., 44., 48., 51., 52., 54., 58. in 59. člena tega zakona tudi pristojni inšpekciji in nacionalnemu administratorju.
(4) Ministrstvo pošlje nacionalnemu administratorju tudi odločbo iz devetega in desetega odstavka 37. člena tega zakona ter 40., 41., 43., 55., 56., 57. in 114. člena tega zakona.
VI. POGLAVJE: SISTEM ZA SPREMLJANJE IN POROČANJE O EMISIJAH TOPLOGREDNIH PLINOV
1. oddelek: Evidence toplogrednih plinov
(evidence toplogrednih plinov)
(1) ARSO v tekočem letu pripravlja v skladu s predpisom EU, ki ureja upravljanje energetske unije in podnebnih ukrepov, evidence toplogrednih plinov za predpreteklo leto.
(2) ARSO v tekočem letu pripravlja v skladu s predpisom EU iz prejšnjega odstavka okvirne evidence toplogrednih plinov za preteklo leto.
(obračunavanje emisij in odvzemov toplogrednih plinov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva)
(1) ARSO zagotavlja pripravo in vodenje obračunov, ki prikazujejo emisije in odvzeme toplogrednih plinov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva, v skladu s predpisom EU, ki ureja vključitev emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike.
(2) Za obračunavanje emisij in odvzemov toplogrednih plinov po posameznih kategorijah zemljišč se uporabljajo podatki, ki jih pošljejo pristojna ministrstva s področij kmetijstva, gozdarstva, upravljanja voda, urejanja naselij, narave in gospodarstva, in podatki državne statistike.
2. oddelek: Sistem za poročanje o politikah in ukrepih ter projekcijah
(projekcije emisij toplogrednih plinov in odvzemov)
Ministrstvo zagotavlja izdelavo projekcij emisij toplogrednih plinov po virih in odvzemov po ponorih v skladu s predpisom EU, ki ureja upravljanje energetske unije in podnebnih ukrepov.
(Poročilo o blaženju podnebnih sprememb)
(1) Zlasti na podlagi podatkov iz evidenc toplogrednih plinov in okvirnih evidenc toplogrednih plinov iz 62. člena tega zakona, projekcij emisij toplogrednih plinov iz prejšnjega člena in podatkov, ki se zbirajo za pripravo poročila iz četrtega odstavka 11. člena tega zakona, ministrstvo v sodelovanju z drugimi ministrstvi vsako leto do 20. avgusta pripravi Poročilo o blaženju podnebnih sprememb in ga pošlje vladi v sprejetje.
(2) Poročilo o blaženju podnebnih sprememb vsebuje zlasti poročilo o izvajanju politik in ukrepov blaženja, predvsem s področij emisij toplogrednih plinov, učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije iz četrtega odstavka 11. člena tega zakona, ter o doseganju zastavljenih ciljev v skladu s predpisom EU, ki ureja zavezujoče letno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030, in predpisom EU, ki ureja vključitev emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike. To poročilo vsebuje tudi celovito evalvacijo politike blaženja podnebnih sprememb, ki vključuje analizo in predstavitev vzrokov za morebitno pomanjkljivo izvajanje ukrepov ter priporočila za uvedbo novih ukrepov.
(Poročilo o prilagajanju podnebnim spremembam)
(1) Ministrstvo vsaki dve leti pripravi Poročilo o prilagajanju podnebnim spremembam in ga pošlje vladi v sprejetje. Pri pripravi poročila, obravnavi rezultatov in oblikovanju priporočil sodelujejo vsi prednostni sektorji iz 1. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona.
(2) Poročilo o prilagajanju podnebnim spremembam vsebuje naslednje elemente:
1. Poročilo o izvajanju politik in usmeritev prilagajanja podnebnim spremembam, skupaj s presojo doseženih rezultatov v skladu s cilji iz Strategije prilagajanja,
2. Poročilo o izvajanju politik in ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam, skupaj s presojo doseženih rezultatov v skladu s cilji iz akcijskih načrtov, določenih v 15. členu tega zakona,
3. celovito presojo politike prilagajanja podnebnim spremembam, ki vključuje analizo in predstavitev vzrokov za morebitno pomanjkljivo izvajanje ukrepov ter priporočila za uvedbo novih ukrepov.
(1) Za spremljanje napredka na področjih blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja tem ARSO izdeluje in posodablja podnebne kazalce.
(2) ARSO izdeluje in posodablja podnebne kazalce iz prejšnjega odstavka zlasti v skladu s predpisom EU, ki ureja upravljanje energetske unije in podnebnih ukrepov, na podlagi metodologije izdelave kazalcev, ki jo pripravlja Evropska agencija za okolje.
3. oddelek: Dostopnost informacij o varčnosti porabe goriva, emisijah ogljikovega dioksida in emisijah onesnaževal zraka iz novih osebnih vozil
(dostopnost informacij o varčnosti porabe goriva, emisijah ogljikovega dioksida in emisijah onesnaževal zunanjega zraka iz novih osebnih vozil)
(1) Zaradi obveščenosti potrošnikov in sprejemanju odločitev o izboru pri nakupu ali najemanju novih osebnih vozil morajo prodajalci in dobavitelji novih osebnih vozil zagotoviti dostopnost informacij o varčnosti porabe goriva, emisijah ogljikovega dioksida in emisijah onesnaževal zunanjega zraka iz teh vozil.
(2) Vlada predpiše obliko in vsebino oznake, plakata ali zaslona, priročnika, promocijskega prospekta in gradiva, ki morajo vsebovati informacije iz prvega odstavka tega člena, ter način obveščanja potrošnikov ter druge obveznosti prodajalcev in dobaviteljev, ki se nanašajo na zagotavljanje obveščenosti potrošnikov o informacijah iz prvega odstavka tega člena.
VII. POGLAVJE: EKONOMSKI IN FINANČNI INSTRUMENTI
(namen in vrste ekonomskih in finančnih instrumentov)
(1) Država pospešuje in spodbuja doseganje ciljev na področju podnebnih sprememb tudi z ekonomskimi in finančnimi instrumenti, in sicer:
1. s subvencijami in drugimi oblikami nepovratnih sredstev iz državnega proračuna,
2. z dajatvami in davčnimi olajšavami, ki spodbujajo podnebno nevtralnost,
3. s subvencijami in drugimi oblikami nepovratnih sredstev s področij obnovljivih virov energije in spodbujanja prehoda na alternativna goriva v prometu, ki jih center za podpore v skladu z zakonom, ki ureja spodbujanje rabe obnovljivih virov energije, in center za spodbujanje prehoda na alternativna goriva v prometu v skladu z zakonom, ki ureja infrastrukturo za alternativna goriva v prometu, dodeljujeta na podlagi javnega pooblastila,
4. z instrumenti za dodeljevanje spodbud Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada (v nadaljnjem besedilu: Eko sklad), iz 78. člena tega zakona,
5. s sistemom trgovanja iz V. poglavja tega zakona in
6. z mehanizmom za ogljično prilagoditev na mejah iz X. poglavja tega zakona.
(2) Ekonomski in finančni instrumenti iz prejšnjega odstavka se določijo in uporabljajo v skladu z načeli proste trgovine in enakopravne obravnave gospodarskih subjektov.
(3) Občina pospešuje in spodbuja doseganje ciljev na področju podnebnih sprememb s subvencijami in drugimi oblikami nepovratnih sredstev iz občinskega proračuna.
1. oddelek: Dajatve
(okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida)
(1) Okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida je dajatev, ki se plačuje z namenom zmanjšanja onesnaževanja zraka z emisijo ogljikovega dioksida.
(2) Zavezanec za plačilo okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida je fizična ali pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja svojo dejavnost, s sedežem v Republiki Sloveniji, ki v Republiki Sloveniji porablja gorivo.
(3) Zavezancu okoljsko dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida zaračunava in vplačuje v državni proračun plačnik okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, ki daje gorivo v promet in je:
1. proizvajalec ali
2. pridobitelj goriva.
(4) Zavezanec sam obračunava in plačuje v državni proračun okoljsko dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida za gorivo, ki ga sam pridobi iz druge države članice EU, za gorivo, ki ga sam proizvede, in za gorivo, ki ga je nabavil v odlogu plačila okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida v skladu s tem zakonom.
(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena je zavezanec za plačilo okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida za zemeljski plin:
1. dobavitelj zemeljskega plina s sedežem v Republiki Sloveniji, ki dobavi zemeljski plin iz prenosnega ali distribucijskega omrežja končnim odjemalcem v Republiki Sloveniji, ali
2. končni odjemalec, ki v okviru opravljanja dejavnosti zemeljski plin iz omrežja za svojo končno rabo pridobi v državah članicah EU ali ga uvozi ali mu ga dobavi dobavitelj, ki nima sedeža v Republiki Sloveniji, ali
3. proizvajalec, ki proizvedeni zemeljski plin porabi za lastne potrebe ali ga dobavi drugi osebi za njeno končno rabo, ali
4. imetnik dovoljenja za oproščeno rabo energentov, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo trošarine, če prejme zemeljski plin od osebe iz 1. ali 3. točke tega odstavka.
(6) Osnova za obračun okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida je enota obremenitve in je enaka emisiji 1 tone ogljikovega dioksida.
(7) Vlada podrobneje določi osnovo za obračunavanje okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, njeno višino in način njenega obračunavanja, odmere in plačevanja, merila in pogoje za oprostitev plačila te dajatve ter vračilo že plačane okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida.
(8) Glede obračunavanja, odmere, nadzora, plačevanja, vračila okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, pobota, vročanja, pravnih sredstev, prisilne izterjave te dajatve in drugih vprašanj glede postopka, odloga ali obročnega plačevanja ter neizterljivosti, zamudnih obresti, zastaranja se uporabljata zakon, ki ureja davčni postopek, in zakon, ki ureja finančno upravo.
(izjema od plačila okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida)
Ne glede na prejšnji člen se okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida ne plačuje za:
1. gorivo, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije,
2. gorivo, ki se uporablja za druge namene kot za pogonsko gorivo ali kot gorivo za ogrevanje,
3. pogonsko gorivo v letalskem in pomorskem prometu ter za pogon ribiških plovil, razen v primeru uporabe letala oziroma plovila za zasebne namene,
4. gorivo, ki se porabi za dvojno rabo, na primer kot gorivo za ogrevanje in hkrati za namen, ki ni pogon ali ogrevanje (poraba goriva za kemijsko redukcijo, poraba v elektrolitičnih in metalurških procesih), in
5. gorivo, ki se uporablja v proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov.
(letalska podnebna dajatev)
(1) Za mednarodni posebni zračni prevoz v mednarodnem in notranjem zračnem prometu, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja letalstvo, z zrakoplovi, katerih največja vzletna masa presega 5 700 kg in imajo do 19 sedežev, se za vzlet z ozemlja Republike Slovenije in za pristanek na njenem ozemlju z namenom zmanjšanja emisij toplogrednih plinov obračuna enkratna letalska podnebna dajatev (v nadaljnjem besedilu: letalska dajatev).
(2) Višina letalske dajatve znaša največ 250 eurov in se obračuna glede na največjo vzletno maso zrakoplova.
(3) Zavezanci za plačilo letalske dajatve iz prejšnjega odstavka so operatorji zrakoplovov, ki opravljajo mednarodni posebni zračni prevoz v mednarodnem in notranjem zračnem prometu.
(4) Zavezancu letalsko dajatev zaračunava in vplačuje v državni proračun upravljavec letališča.
(5) Letalska dajatev se ne obračuna za:
1. nujni let v medicinske ali humanitarne namene,
2. let zrakoplova s pristankom v sili,
3. let zrakoplova za potrebe zaščite in reševanja ter pomoči ob naravnih in drugih nesrečah,
4. let zrakoplova za iskanje in reševanje,
5. let državnega zrakoplova ali
6. let zrakoplova z električnim pogonom.
(6) Vlada podrobneje določi višino letalske dajatve, način obračuna in odmere, obračunavanje in plačevanje letalske dajatve, merila in pogoje za oprostitev plačila te dajatve, vračilo že plačane letalske dajatve in druge posebnosti v zvezi s to dajatvijo.
(7) Letalska dajatev je prihodek državnega proračuna.
2. oddelek: Metodologiji za celovito presojo vplivov na okolje in presojo vplivov na okolje glede podnebnih sprememb
(metodologija za presojo vplivov na podnebje in podnebne odpornosti)
(1) Posegi v okolje po predpisih s področja varstva okolja, ki lahko verjetno pomembno vplivajo na okolje, ter plani, programi in načrti in njihove spremembe (v nadaljnjem besedilu: plani) morajo biti zasnovani in izvedeni na podnebno odporen način in tako, da prispevajo k ciljem v 3. členu tega zakona ter ciljem, določenim v NEPN.
(2) Pri posegih v okolje iz prejšnjega odstavka se v okviru postopka presoje vplivov na okolje v skladu z zakonom, ki ureja okolje, in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, presojajo tudi vplivi posega v okolje na podnebje in podnebno odpornost posega v okolje.
(3) Minister določi metodologijo za presojo vplivov posegov v okolje na podnebje in podnebne odpornosti posegov v okolje.
(metodologija za celovito presojo vplivov na podnebje in podnebne odpornosti)
(1) Pri planih iz prvega odstavka prejšnjega člena se v okviru postopka celovite presoje vplivov na okolje, kot ga urejajo predpisi s področja varstva okolja, upoštevajo tudi vplivi posega v okolje na podnebje in podnebno odpornost posega v okolje.
(2) Minister določi metodologijo za presojo vplivov planov na podnebje in podnebne odpornosti vsebine planov.
3. oddelek: Eko sklad
(1) Eko sklad je javni sklad in spodbuja trajnostni razvoj s financiranjem naložb za preprečevanje, odpravljanje ali zmanjšanje obremenjevanja okolja.
(2) Eko sklad posluje v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja javne sklade.
(3) Ustanovitelj Eko sklada je Republika Slovenija, ustanoviteljske pravice pa izvršuje vlada.
(1) Eko sklad spodbuja trajnostni razvoj v skladu z nacionalnimi programi varstva okolja in narave, Dolgoročno podnebno strategijo, NEPN, Strategijo prilagajanja, skupno okoljsko in energetsko politiko EU ter sprejetimi operativnimi in akcijskimi programi.
(2) Dejavnosti, ki jih Eko sklad opravlja v javnem interesu, so zlasti:
1. spodbujanje naložb v infrastrukturo varstva okolja državnega, regionalnega in lokalnega pomena,
2. spodbujanje naložb v rabo obnovljivih virov energije,
3. spodbujanje ukrepov učinkovite rabe energije,
4. spodbujanje ukrepov prilagajanja podnebnim spremembam in drugih ukrepov blaženja podnebnih sprememb,
5. spodbujanje naložb s področja razvoja ali uporabe okoljskih tehnologij, ki preprečujejo, odpravljajo ali zmanjšujejo obremenjevanje okolja,
6. izvajanje raznih oblik svetovanja, izobraževanja in ozaveščanja javnosti v zvezi z dejavnostmi Eko sklada iz prejšnjega odstavka,
7. spodbujanje naložb v ukrepe za zmanjševanje energetske revščine,
8. spodbujanje naložb v smotrno in varčno rabo naravnih virov in varovanje narave ter
9. druge dejavnosti in naloge s področja varstva okolja, določene v ustanovitvenem aktu Eko sklada.
(3) Eko sklad lahko sodeluje z drugimi javnimi finančnimi institucijami in ministrstvi ter z domačimi in mednarodnimi zasebnimi finančnimi institucijami za učinkovitejše opravljanje lastnih nalog, krepitev finančnega potenciala ter usklajeno in celovito ponudbo finančnih spodbud na področju trajnostnega razvoja.
(4) Eko sklad lahko za račun posameznega pristojnega ministrstva opravlja naloge ali del nalog v zvezi s sofinanciranjem dejavnosti iz drugega odstavka tega člena. Eko sklad v ta namen s pristojnim ministrstvom sklene pogodbo, s katero se določijo obseg, namen in pogoji opravljanja nalog oziroma dodeljevanja sredstev.
(splošni akti Eko sklada in sestava nadzornega sveta)
(1) V aktu o ustanovitvi Eko sklada se podrobneje določijo tudi njegove dejavnosti, viri financiranja sredstev za njegovo delo, njegova organizacija, delovanje in način objave splošnih aktov ter se uredijo druga vprašanja, pomembna za njegovo delovanje.
(2) S splošnimi pogoji poslovanja Eko sklada se podrobneje določijo tudi način in postopki za uporabo njegovih instrumentov (v nadaljnjem besedilu: dodeljevanje spodbud) ter postopki za izbor upravičencev do spodbud Eko sklada in omejitve pri dodeljevanju teh spodbud.
(3) Višina nadomestil za storitve Eko sklada se določi s tarifo za storitve Eko sklada, ki jo sprejme direktor Eko sklada s soglasjem nadzornega sveta Eko sklada in se objavi na spletnem mestu Eko sklada.
(4) Nadzorni svet Eko sklada ima štiri člane. Te člane na predlog ministra imenuje vlada, in sicer po enega predstavnika ministrstva, ministrstva, pristojnega za okolje, ministrstva, pristojnega za energijo, in ministrstva, pristojnega za finance.
(instrumenti za dodeljevanje spodbud Eko sklada)
(1) Instrumenti, ki jih Eko sklad uporablja za opravljanje svojih dejavnosti, so zlasti:
1. posojila z ugodno obrestno mero in druge finančne storitve dajanja kreditov, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja bančništvo,
2. garancije ali druge oblike poroštev,
3. nepovratna sredstva,
4. subvencioniranje obrestne mere oziroma stroškov, povezanih s posojili,
5. finančni zakup in
6. drugi finančni instrumenti, pri katerih je možna sprememba oblike financiranja v lastniški delež v podjetju.
(2) Eko sklad uporablja instrumente iz prejšnjega odstavka v skladu s predpisi, ki urejajo državne pomoči.
(3) Eko sklad lahko s soglasjem ustanovitelja dodeljuje lastna nepovratna sredstva iz nerazporejenega presežka prihodkov nad odhodki.
(4) Sredstva za sofinanciranje različnih oblik svetovanja, izobraževanja in ozaveščanja javnosti se zagotavljajo iz sredstev Eko sklada, iz sredstev, ki jih za sofinanciranje dejavnosti zagotovijo ministrstva, ali sredstev, zagotovljenih na podlagi odločitve vlade o prerazporeditvi sredstev.
(sklad namenskega premoženja)
(1) Eko sklad pridobiva sredstva sklada namenskega premoženja:
1. iz sredstev, pridobljenih po zakonu, ki ureja lastninsko preoblikovanje podjetij,
2. iz sredstev državnega proračuna v skladu z zakonom, ki ureja izvrševanje proračunov Republike Slovenije,
3. iz presežka prihodkov nad odhodki v skladu z odločitvijo ustanovitelja,
4. z dotacijami in darili domačih in tujih oseb ter tujih držav.
(2) Sprememba vrednosti sklada namenskega premoženja Eko sklada se vpiše v sodni register.
(zadolževanje Eko sklada)
(1) Eko sklad se lahko zadolžuje samo za namen opravljanja dejavnosti v javnem interesu v skladu s tem zakonom. Skupni obseg zadolženosti Eko sklada iz najetih posojil ne sme presegati vrednosti sklada namenskega premoženja.
(2) Ustanovitelj subsidiarno odgovarja za obveznosti Eko sklada za najeta posojila, ki niso zavarovana s poroštvom države in ki skupaj ne smejo presegati 20 odstotkov vrednosti sklada namenskega premoženja Eko sklada.
(način dodeljevanja spodbud Eko sklada)
(1) Eko sklad dodeljuje posojila in druge finančne storitve dajanja kreditov, garancije ali druge oblike poroštev in nepovratna sredstva ter izvaja finančni zakup, subvencioniranje obrestne mere oziroma stroškov, povezanih s posojili in drugimi finančnimi storitvami dajanja kreditov ter finančnim zakupom, na podlagi javnega poziva oziroma javnega razpisa, druge instrumente pa izvaja po postopku, določenem v področnem zakonu.
(2) Javne pozive in javne razpise za dodeljevanje spodbud sprejema direktor Eko sklada po predhodnem soglasju nadzornega sveta.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek Eko sklad dodeljuje spodbude za sofinanciranje projektov ozaveščanja ali programov promoviranja dejavnosti na podlagi javnega razpisa, ki ga sprejme direktor Eko sklada.
(4) Nepovratna sredstva Eko sklada se ne upoštevajo kot dohodek, ki se ugotavlja po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, poleg tega se od njih ne plača dohodnina.
(javni poziv in javni razpis)
(1) Če drug zakon ne določa drugače, Eko sklad z javnim pozivom določi zlasti skupni obseg spodbud, pogoje za njihovo dodelitev, merila za določitev višine spodbude, upravičence do spodbud, rok za vložitev vlog za spodbude in razloge za odvzem pravice do nepovratnih sredstev. Vloge se obravnavajo po vrstnem redu prispetja, razen če je v javnem pozivu določeno, da se šteje, da je vloga vložena takrat, ko je bila vložena vloga, s katero so bile odpravljene morebitne pomanjkljivosti.
(2) Eko sklad z javnim razpisom določi zlasti skupni obseg spodbud, pogoje za njihovo dodelitev, merila za presojo in vrednotenje posameznih naložb oziroma ozaveščevalnih projektov ali programov, upravičence do spodbud, rok za vlaganje vlog in razloge za odvzem pravice do nepovratnih sredstev. Razpisane spodbude se dodelijo za tiste naložbe, projekte ali programe, ki so v izbirnem postopku višje ovrednoteni.
83. člen
(vloga za dodelitev spodbud Eko sklada)
(1) Vlagatelj uveljavlja pravico do spodbude z vlogo, ki mora vsebovati zlasti:
1. davčno številko vlagatelja,
2. transakcijski račun, na katerega naj se izplača spodbuda, in podatke o prejemniku spodbude, če se spodbuda ne izplača vlagatelju,
3. podatke o predmetu spodbude.
(2) Vloga iz prejšnjega odstavka se vloži na obrazcu, ki je del dokumentacije posameznega javnega poziva ali javnega razpisa.
(3) Vlogi mora biti priložena dokumentacija in priloge, določene v javnem pozivu ali javnem razpisu.
(4) Ne glede na zakon, ki ureja splošni upravni postopek, se lahko vloge v elektronski obliki vlagajo po elektronski poti brez kvalificiranega elektronskega podpisa, če je identiteto vložnika mogoče ugotoviti na drug zanesljiv način.
(5) V postopkih za dodelitev finančne spodbude za naložbe v skupne dele stavbe večstanovanjskih stavb zastopa etažne lastnike upravnik, kadar ga imajo.
(sprememba zahtevka in umik zahteve)
(1) Pri javnem pozivu je sprememba zahtevka dopustna do izdaje odločbe in če je javni poziv še odprt. Za spremembo zahtevka se šteje sprememba postavljenega zahtevka, razširitev zahtevka ali sprememba vlagatelja zahtevka.
(2) Pri javnem razpisu sprememba zahtevka po izteku roka za oddajo vlog ni dopustna.
(3) Vlagatelj lahko delno ali v celoti umakne svojo zahtevo do vročitve odločbe.
(obveščanje glede spremembe podatkov)
Če vlagatelj ali njegov zakoniti zastopnik ali pooblaščenec, ki ga je postavil vlagatelj, med postopkom spremeni svoje stalno ali začasno prebivališče, sedež oziroma naslov ali elektronski naslov za vročanje, ki ga je navedel v vlogi ali pooblastilu, mora o tem takoj obvestiti Eko sklad. Če vlagatelj ali njegov zakoniti zastopnik ali pooblaščenec, ki ga je postavil vlagatelj, takšno obvestitev brez opravičenih razlogov opusti, se šteje, da je bila vročitev dokumenta, ki je bila opravljena na naslov stalnega ali začasnega prebivališča, sedeža oziroma naslova ali elektronskega naslova za vročanje, ki je naveden v vlogi ali pooblastilu, pravilno opravljena.
(neposreden in brezplačen dostop do podatkov)
(1) Za izvajanje dejavnosti iz 76. člena tega zakona, ki jih Eko sklad izvaja z javnim razpisom ali javnim pozivom, lahko Eko sklad za ugotavljanje dejanskega stanja in odločanje v upravnem postopku o dodelitvi spodbud, odvzemu pravice do spodbud ali izplačilu spodbud ali v postopku spremljanja in nadzora dodeljenih spodbud ter zagotavljanja zakonite in pregledne porabe javnih sredstev brezplačno pridobiva in obdeluje, tudi z neposrednim elektronskim povezovanjem zbirk osebnih podatkov, naslednje podatke in dostopa do njih:
1. iz centralnega registra prebivalstva, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, na podlagi davčne številke: osebno ime, EMŠO, prebivališče in vrsto prebivališča ter naslov za vročanje in elektronski naslov za vročanje, datum in kraj rojstva, datum smrti, podatke o zakonitem zastopniku (osebno ime, EMŠO, vrsta zastopstva),
2. iz katastra nepremičnin, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije, na podlagi identifikacijskega znaka nepremičnine ali naslova: podatke o parcelah, stavbah in delih stavb ter druge podatke o lastnostih parcel, stavb in delov stavb,
3. iz Zemljiške knjige, ki jo vodi sodišče, na podlagi identifikacijskega znaka nepremičnine: podatke o lastniku in imetniku morebitnih drugih stvarnih ali obligacijskih pravic na nepremičnini (osebno ime, EMŠO in naslov prebivališča za fizično osebo ter firmo, matično številko in sedež za pravno osebo), druge podatke o stvarnih ali obligacijskih pravicah, idealni delež osnovnega pravnega položaja nepremičnine,
4. iz evidenc Vrhovnega sodišča Republike Slovenije na podlagi davčne številke:
a) za fizične osebe: podatke o postopkih zaradi insolventnosti,
b) za pravne osebe, združenja oseb po tujem pravu, ki so brez pravne osebnosti, neposredne uporabnike državnega in občinskih proračunov ter druge osebe, ki opravljajo dejavnost: podatke o postopkih zaradi insolventnosti in postopkih prisilnega prenehanja,
5. iz Poslovnega registra Slovenije, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, na podlagi davčne številke: firmo in sedež, poslovni naslov, identifikacijsko številko za DDV ali davčno številko, elektronski naslov ter matično številko, podatke o zastopnikih (osebno ime, EMŠO, naslov stalnega ali začasnega prebivališča in vrsto zastopnika), podatke o lastniških deležih, podatke o povezanih osebah, pravnoorganizacijsko obliko, podatke o dejavnosti družbe, velikost družbe po merilih zakona, ki ureja gospodarske družbe, velikost družbe po standardih EU, podatke o poslovnih naslovih, številu in lokaciji poslovnih enot in drugih delov, podatke o začetku postopka v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje,
6. iz registra transakcijskih računov, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, na podlagi davčne številke: podatke o imetniku transakcijskega računa, kot so opredeljeni v zakonu, ki ureja plačilne storitve in sisteme (osebno ime in naslov prebivališča imetnika transakcijskega računa, ki je fizična oseba, ter firmo, sedež in poslovni naslov imetnika transakcijskega računa, ki je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik, ter naziv in naslov drugega imetnika transakcijskega računa), številko transakcijskega računa, naziv in matično številko ponudnika, ki vodi transakcijski račun, oznako vrste računa, podatek o statusu računa (odprt, zaprt), podatek, da sredstva na transakcijskem računu ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali zavarovanju (oznaka R),
7. iz registra dejanskih lastnikov, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve na podlagi davčne številke ali imena pravne osebe in države, kjer ima sedež, ali osebnega imena in davčne številke ali osebnega imena in datuma rojstva ali osebnega imena in naslova stalnega prebivališča dejanskega lastnika: podatke o dejanskih lastnikih (ime in priimek, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum vpisa dejanskega lastnika v register, način nadzora nad poslovnim subjektom, datum in kraj rojstva, državljanstvo dejanskega lastnika),
8. iz zbirke prostorskih aktov, zbirke podatkov o graditvi objektov, evidence stavbnih zemljišč in evidence dejanske rabe poseljenih zemljišč, ki jih vodi ministrstvo, pristojno za prostor, na podlagi katastrske občine in parcelne številke, številke stavbe ali dela stavbe, če obstaja, ali naslova: podatke o prostorskih aktih, ki se vodijo v zbirki prostorskih aktov, podatke o graditvi objektov, ki se vodijo v zbirki podatkov o graditvi objektov, podatke o stavbnih zemljiščih, ki se vodijo v evidenci stavbnih zemljišč, in podatke o poseljenih zemljiščih, ki se vodijo v evidenci dejanske rabe poseljenih zemljišč,
9. iz evidence izvajanja dimnikarskih storitev, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za okolje, na podlagi katastrske občine in parcelne številke ali številke stavbe ali številke dela stavbe ali naslova: podatke o malih kurilnih napravah (številka kurilne naprave, ki jo napravi dodeli aplikacija ministrstva, moč, leto proizvodnje oziroma leto vgradnje, vrsta goriva, identifikacijski podatki iz prostorskih registrov Republike Slovenije o stavbi, namen in vrsta kurilne naprave ter drugi obratovalni podatki, kot so na primer podatki o gorilniku, prezračevalni in dimovodni napravi, zalaganju),
10. iz evidence registriranih vozil, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za promet, na podlagi identifikacijske številke vozila (VIN): podatke o posameznem vozilu, ki so navedeni na prometnem dovoljenju, o aktualnih in predhodnih registracijah vozila, izdanih prometnih dovoljenjih, lastnikih vozila ali osebah, na katere je bilo in je vozilo registrirano, in druge tehnične podatke,
11. iz nacionalnega elektronskega registra, ki vsebuje evidenco izdanih licenc, licenc EU in dovoljenj EU ter njihovih izdanih izvodov (v nadaljnjem besedilu: licenca) in ga vodi ministrstvo, pristojno za promet, na podlagi davčne številke: številko, veljavnost in status izdane licence, za katero vrsto prevozov je bila licenca izdana, osebno ime, EMŠO in stalno prebivališče osebe, ki je pri prevozniku odgovorna za prevoze, registrsko označbo, vrsto, znamko in tip vozila, za katero je bila licenca izdana,
12. iz evidence homologiranih vozil, ki jo vodi Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa: podatke o tipih vozil, njihovih proizvajalcih ter izdanih listinah in oznakah o skladnosti tipov vozil,
13. iz evidence o davkih in knjigovodske evidence, ki jo vodi Finančna uprava Republike Slovenije, na podlagi davčne številke: podatek, ali ima vlagatelj na dan oddaje vloge ali na dan izdaje odločbe neplačane zapadle obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, ki jih pobira Finančna uprava Republike Slovenije, višje od 50 eurov, ter so predloženi vsi obračuni davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih pet let pred oddajo vloge,
14. iz evidence distribucijskega operaterja na podlagi davčne številke: podatke o izdanih soglasjih za priključitev in podatke uporabnikov sistema v skladu z zakonom, ki ureja oskrbo z električno energijo,
15. iz evidence izdanih vodnih dovoljenj, ki jo vodi Direkcija Republike Slovenije za vode na podlagi identifikacijskega znaka nepremičnine ali naslova: številko odločbe, občino zajema ali izpusta vode, datum odločbe, datum veljavnosti odločbe in pravnomočnost, rabo vode,
16. iz Registra kulturne dediščine, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kulturo, na podlagi geolokacije ali enotne identifikacije dediščine iz Registra kulturne dediščine: podatke o pravnem režimu in podrežimu kulturne dediščine in območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine,
17. iz evidence o dodeljenih pomočeh, ki jo vodi center za podpore na podlagi davčne številke: podatke o imenu in sedežu upravičenca, proizvodni napravi, skupnih stroških projekta, višini pomoči, pogojih in izplačilih,
18. iz evidence trga nepremičnin, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije, na podlagi naslova nepremičnine ali identifikatorja nepremičnine: podatke o sklenjenih kupoprodajnih pravnih poslih s posamezno nepremičnino.
(2) Kadar je pri izvajanju dejavnosti iz 7. točke drugega odstavka 76. člena tega zakona upravičenje do spodbude ali višina spodbude po javnem pozivu ali javnem razpisu vezano na materialno ogroženost vlagateljev in članov gospodinjstva, lahko Eko sklad za ugotavljanje dejanskega stanja in odločanje v upravnem postopku o dodelitvi pravice do spodbude poleg podatkov, navedenih v prvem odstavku tega člena, brezplačno pridobiva in obdeluje, tudi z neposrednim elektronskim povezovanjem zbirk osebnih podatkov, naslednje osebne podatke o vlagateljih in članih gospodinjstva na podlagi povezovalnega znaka davčne številke in dostopa do njih:
1. iz evidence registriranih vozil, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za promet: podatke o lastništvu vozila in o vozilu,
2. iz evidence uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jo vodi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije: podatke o uživalcih pravic pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (vrsta, višina, datum izplačila in datum upravičenosti do posamezne pravice), ter podatke o višini, datumu izplačila in datumu upravičenosti do dodatka za tujo nego in pomoč ter nadomestila za invalidnost,
3. iz evidence o davkih, ki jo vodi Finančna uprava Republike Slovenije: v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, podatke o dohodkih v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine, podatke o davku in obveznih prispevkih za socialno varnost, ki se nanašajo na te dohodke, in podatke o normiranih ali dejanskih stroških, ki se nanašajo na te dohodke,
4. iz evidence trga nepremičnin, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije: podatke o vrednosti nepremičnin, podatke o vrsti nepremičnine in podatke o površini stanovanja,
5. iz slovenskega ladijskega registra, ki ga vodi Uprava Republike Slovenije za pomorstvo: podatke o lastništvu vodnih plovil posamezne osebe in o vodnem plovilu,
6. iz zemljiške knjige pristojnih sodišč: podatke iz zemljiške knjige o lastništvu nepremičnin posamezne osebe,
7. iz evidence Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve: podatke o vrednosti lastniških deležev,
8. iz evidenc Kapitalske družbe: podatke o višinah pokojninskih rent in odkupnih vrednostih,
9. iz evidenc finančnih institucij po zakonu, ki ureja bančništvo: podatke o prihodkih ali prejemkih na transakcijskih računih, o višini sredstev na varčevalnih računih, o višini depozitov, o premoženjskih pravicah iz poddepoja finančnih instrumentov, o imetnikih enot premoženja investicijskih skladov, številu enot, vrednosti enote ter o skladu,
10. iz Centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki ga vodi Klirinško depotna družba: podatke o imetnikih vrednostnih papirjev, pravicah, obveznostih in bremenih na njih.
(3) Eko sklad pri posameznem javnem pozivu ali javnem razpisu pridobiva in obdeluje najmanjši možen obseg podatkov in dostopa do takega obsega podatkov, ki je nujno potreben, glede na posamezni javni poziv ali javni razpis in za nujno potreben namen. Vrsta osebnih podatkov, do katerih na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena dostopa Eko sklad pri posameznem javnem pozivu ali javnem razpisu, in namen njihove obdelave sta navedena v besedilu posameznega javnega poziva ali javnega razpisa.
(4) Kadar je pri izvajanju dejavnosti iz 7. točke drugega odstavka 76. člena tega zakona upravičenje do spodbude ali višina spodbude po javnem pozivu ali javnem razpisu vezano na materialno ogroženost vlagateljev in povezanih oseb, kot jih določa zakon, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, lahko Eko sklad za ugotavljanje dejanskega stanja in za odločanje v upravnem postopku o dodelitvi pravice do spodbude poleg podatkov, navedenih v prvem in drugem odstavku tega člena, brezplačno pridobiva in obdeluje, tudi z neposrednim elektronskim povezovanjem zbirk osebnih podatkov, naslednje osebne podatke o vlagateljih in povezanih osebah na podlagi povezovalnega znaka EMŠO iz Centralne zbirke podatkov o pravicah iz javnih sredstev, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, in dostopa do njih: podatke o otroških dodatkih, državnih štipendijah, subvencijah najemnine, denarnih socialnih pomočeh, varstvenih dodatkih, znižanih plačilih vrtca, subvencijah malice za učence in dijake, subvencijah kosila za učence (za vse navedene pravice so to podatki o osebnem imenu, vrsti pravice, dohodkovnem razredu, številki, datumu in izdajatelju odločbe) ter podatke, ki se nanašajo na družinska razmerja (število družinskih članov, podatek, ali gre za enostarševsko ali dvostarševsko družino, razmerje do vlagatelja).
(5) Eko sklad mora pri obdelavi, pridobivanju in povezovanju osebnih podatkov zagotoviti ustrezno tehnično in organizacijsko varnost, da zaščiti podatke pred nepooblaščenim dostopom, razkritjem, spremembo, uničenjem ali drugim nepooblaščenim ravnanjem. Poleg tega mora izvajati ustrezne ukrepe za zagotavljanje integritete in zaupnosti osebnih podatkov ter za preprečevanje kakršne koli zlorabe podatkov.
(6) Eko sklad lahko pridobljene osebne podatke iz tega člena hrani v posebni zbirki podatkov pet let po datumu izplačila nepovratne finančne spodbude oziroma deset let od datuma poplačila kredita, razen če drug zakon ne določa drugače.
(7) Eko sklad je dolžan vsaki dve leti zagotoviti reden notranji nadzor pridobivanja, obdelave in hrambe osebnih podatkov iz tega člena in dostopa do njih.
(poziv na dopolnitev vloge)
(1) Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, Eko sklad najpozneje v 30 dneh od prejema vloge zahteva, da se pomanjkljivosti odpravijo v roku, ki ga določi.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko Eko sklad vlogo zavrne, če je iz vloge očitno, da vlagatelj pogojev javnega poziva ne izpolnjuje.
(1) Ne glede na zakon, ki ureja splošni upravni postopek, mora vlagatelj navesti vsa dejstva in predložiti vse dokaze, s katerimi utemeljuje svoj zahtevek.
(2) Eko sklad lahko od vlagatelja zahteva dodatna dokazila, če meni, da je to potrebno za razjasnitev upravičenosti do spodbude, ki jih mora vlagatelj predložiti v roku, ki ga določi Eko sklad s pozivom na dopolnitev. Če vlagatelj ne predloži zahtevanih dodatnih dokazil v postavljenem roku, Eko sklad o vlogi odloči na podlagi dokazil, ki so bila priložena vlogi.
(odločba, prenehanje pravice do spodbude, pritožba, sklenitev pogodbe in nadzor)
(1) Eko sklad odloči o dodelitvi pravice vlagatelja do spodbud, ki jih dodeljuje prek javnih pozivov ali javnih razpisov, z odločbo.
(2) Z odločbo o dodelitvi spodbud se odloči zlasti o:
1. namenu, za katerega se spodbude dodeljujejo,
2. višini ali obsegu dodeljenih spodbud,
3. drugih vprašanjih in pogojih, ki jih določajo splošni pogoji poslovanja Eko sklada ali določila javnega poziva ali javnega razpisa.
(3) Eko sklad izda odločbo iz prvega odstavka tega člena najpozneje v 90 dneh od prejema popolne vloge.
(4) Če obveznosti iz odločbe, določene na podlagi drugega odstavka tega člena, niso izpolnjene ali če se vlagatelj odpove pravici do spodbude, sredstva pa še niso izplačana, pravica do spodbude preneha.
(5) Pritožba zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena ni dovoljena, mogoče pa je začeti upravni spor.
(6) Če je v javnem pozivu ali javnem razpisu tako določeno, se pravica do izplačila spodbude podrobneje uredi s pogodbo.
(7) Pravica do spodbude za izvedbo ukrepov za zmanjševanje energetske revščine je osebna pravica. Ne glede na prejšnji stavek se deduje pravica do izplačila sredstev za izvedbo ukrepov za zmanjševanje energetske revščine, ki je urejena s pogodbo iz prejšnjega odstavka tega člena.
(8) Eko sklad ima pravico kadar koli v obdobju od izdaje odločbe do štirih let po izplačilu spodbude oziroma kadar koli do dokončnega poplačila kredita, da izvede nadzor naložbe, s katerim preveri namensko porabo prejetih sredstev oziroma kredita, skladnost dokumentacije in izvedbe naložbe z javnim pozivom, odločbo, splošnimi pogoji poslovanja Eko sklada in predpisi ter ali je bila upoštevana prepoved odtujitve ali odstranitve naložbe.
(9) Nadzor naložbe Eko sklada iz prejšnjega odstavka obsega zlasti preverjanje vse potrebne dokumentacije v zvezi z izvedbo in stanjem naložbe.
(10) Vlagatelj mora na zahtevo Eko skladu predložiti vso dokumentacijo, s katero razpolaga, in podatke, ki se nanašajo na izvedbo naložbe, najpozneje v 15 dneh od njegove zahteve.
90. člen
(podpis in izdaja odločbe in drugih dokumentov)
(1) Ne glede na določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, ima pisna odločba Eko sklada lahko namesto podpisa uradne osebe, faksimile.
(2) Ta člen se uporablja tudi za sklepe, pozive in druge dokumente, ki jih Eko sklad izda v postopku odločanja o dodelitvi pravice do spodbud.
(objava podatkov o prejemnikih finančnih spodbud)
(1) Eko sklad na svojem spletnem mestu enkrat letno objavi ime in priimek oziroma naziv prejemnika spodbude, podatke o spodbujeni naložbi in naslovu naložbe, če obstaja, višini dodeljene spodbude ter druge podatke, če tako določa drug zakon, in sicer najpozneje do 1. marca za vse spodbude, ki so bile dodeljene v preteklem letu.
(2) Obveznost objave podatkov na spletnem mestu Eko sklada iz prejšnjega odstavka traja pet let od posamezne objave.
(posebni primeri odprave, razveljavitve ali spremembe upravnega akta in obnova postopka)
(1) Če Eko sklad po izdaji odločbe, izdane na podlagi javnega poziva ali javnega razpisa, ugotovi, da je bil materialni predpis napačno uporabljen oziroma sploh ni bil uporabljen, da je bilo dejansko stanje ugotovljeno nepopolno ali napačno, ali da so podane kršitve pravil postopka, zaradi česar bi bilo treba izdati drugačno odločbo, izda odločbo, s katero odpravi, razveljavi ali spremeni že izdano odločbo, vendar le, če je nova odločba vlagatelju v korist.
(2) Prvi odstavek se smiselno uporablja tudi za sklep o zavrženju in sklep o ustavitvi postopka.
(3) Če Eko sklad izve za nova dejstva ali najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločitve, če bi bili ta dejstva ali dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku, lahko ne glede na zakon, ki ureja splošni upravni postopek, začne obnovo postopka iz tega razloga po uradni dolžnosti v šestih mesecih od dneva, ko je mogel navesti nova dejstva ali uporabiti nove dokaze. Po preteku petih let od vročitve odločbe vlagatelju se obnova postopka po uradni dolžnosti ne more začeti.
(odvzem pravice in vračilo že izplačanih nepovratnih sredstev)
(1) Pravico pridobljenih sredstev Eko sklad odvzame z odločbo, če:
1. pridobljena sredstva delno ali v celoti niso uporabljena za namen, določen z odločbo,
2. vlagatelj onemogoči ali ovira nadzor nad namensko uporabo pridobljenih sredstev,
3. niso izpolnjena druga določila splošnih pogojev poslovanja Eko sklada, javnega poziva ali javnega razpisa,
4. je dejansko stanje nepravilno ali nepopolno ugotovljeno, ker je vlagatelj predložil lažne podatke ali ker vlagatelj podatkov, pomembnih za odločitev, iz malomarnosti ali namenoma ni razkril.
(2) Že izplačana sredstva Eko sklada je treba vrniti v 15 dneh po pravnomočnosti odločbe iz prvega odstavka tega člena.
(3) V primeru 4. točke prvega odstavka tega člena vlagatelj v treh letih od dokončnosti odločbe, s katero je bila vlagateljeva vloga zavrnjena, ali s katero je bilo ugotovljeno, da je zaradi ugotovljenih kršitev pravica do spodbude prenehala, ali s katero je bila odvzeta pravica ali je bila odpravljena odločba o dodelitvi pravice do nepovratnih sredstev, ne more sodelovati na javnih pozivih in javnih razpisih, ki jih objavlja Eko sklad.
(vročanje v fizični obliki)
(1) Odločbe, sklepi, pozivi in drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, se v fizični obliki vročajo z navadno vročitvijo.
(2) Ne glede na zakon, ki ureja splošni upravni postopek, vročitev velja za opravljeno 15. dan od dneva, ko jo je Eko sklad odpremil. Dan odpreme in dan nastopa vročitve se označi na kuverti odpremljenega dokumenta.
VIII. POGLAVJE: RAVNANJE S FLUORIRANIMI TOPLOGREDNIMI PLINI IN OZONU ŠKODLJIVIMI SNOVMI
(ravnanje s fluoriranimi toplogrednimi plini in ozonu škodljivimi snovmi)
Ravnanje s fluoriranimi toplogrednimi plini se izvaja v skladu s predpisom EU, ki ureja fluorirane toplogredne pline, ravnanje z ozonu škodljivimi snovmi pa v skladu s predpisom EU, ki ureja ozonu škodljive snovi.
(usposabljanje oseb in izdajanje spričeval)
(1) Usposabljanje oseb, izvajanje izpita ter izdajanje spričeval za izvajanje dejavnosti, določenih v predpisih iz prejšnjega člena, lahko opravlja pravna oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje in ji je ministrstvo na podlagi javnega natečaja z odločbo o izboru podelilo javno pooblastilo za usposabljanje in izdajanje spričeval (v nadaljnjem besedilu: izvajalec usposabljanja).
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka mora za pridobitev javnega pooblastila:
1. razpolagati s prostori za usposabljanje,
2. imeti demonstracijsko opremo za usposabljanje,
3. imeti za program po predpisih EU iz prejšnjega člena, za katerega želi pridobiti javno pooblastilo, zaposlene ali s pogodbo o sodelovanju zagotovljeno sodelovanje najmanj štirih fizičnih oseb, ki imajo za prijavljeni program usposabljanja reference iz izobraževanja, usposabljanja in projektiranja.
(3) Javni natečaj iz prvega odstavka tega člena ministrstvo izvede vsaj šest mesecev pred potekom obdobja, za katero je bilo javno pooblastilo podeljeno, lahko pa ga izvede tudi, ko za to izkažeta interes dve ali več oseb iz prvega odstavka tega člena.
(4) Ministrstvo vpiše izvajalca usposabljanja v evidenco izvajalcev usposabljanja iz 100. člena tega zakona na podlagi pravnomočne odločbe iz prvega odstavka tega člena.
(5) Javno pooblastilo iz prvega odstavka tega člena se podeli za deset let z možnostjo podaljšanja.
(6) Izvajalec usposabljanja najmanj enkrat letno zagotovi usposabljanje in opravljanje izpita po programih iz predpisov EU iz prejšnjega člena.
(7) Razmerje med ministrstvom in izvajalcem usposabljanja se uredi s pogodbo.
(8) Ministrstvo nadzira izvajanje predpisanih programov, izvajanje izpitov in izdajanje spričeval. Če pri nadzoru ugotovi, da izvajalec usposabljanja ne izpolnjuje več pogojev ali javnega pooblastila ne izvaja na način, določen s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, na to opozori izvajalca usposabljanja, ki je dolžan nepravilnosti odpraviti v enem mesecu od prejetega opozorila. Če izvajalec usposabljanja v tem roku nepravilnosti ne odpravi, ministrstvo javno pooblastilo z odločbo odvzame in ga na podlagi njene pravnomočnosti izbriše iz evidence iz četrtega odstavka tega člena.
(9) Minister podrobneje predpiše pogoje iz drugega odstavka tega člena ter merila in pravila za izbiro izvajalca usposabljanja.
(preizkus usposobljenosti in spričevalo)
(1) Fizična oseba, ki želi opravljati dejavnosti, določene v predpisih EU iz 95. člena tega zakona, mora opraviti usposabljanje pri izvajalcu usposabljanja in pridobiti spričevalo (v nadaljnjem besedilu: serviser).
(2) Usposobljenost osebe iz prejšnjega odstavka se preverja z izpitom, ki obsega teoretični in praktični del. Kandidat, ki uspešno opravi izpit, pridobi spričevalo za tisto dejavnost in opremo, za katero je uspešno opravil izpit, izvajalec usposabljanja pa kopijo spričevala v elektronski obliki pošlje ministrstvu.
(3) Spričevalo je javna listina in velja sedem let.
(4) Ministrstvo vpiše osebe, ki so pridobile spričevalo, v evidenco serviserjev iz 100. člena tega zakona.
(5) Minister predpiše način prijave, pogoje za opravljanje izpita, izvedbo izpita, ocenjevanje znanja kandidata in obliko spričevala.
(1) Izvajanje usposabljanja, vodenja izpitov in izdaje spričeval izvajalec usposabljanja zagotavlja s ceno, ki mu jo plačujejo osebe iz prvega odstavka prejšnjega člena.
(2) Cena iz prejšnjega odstavka se določi zlasti z upoštevanjem stroškov uporabe prostorov, opreme in orodja za izvajanje usposabljanja, izvajanja izpitov, izdajanja spričeval, dela izvajalcev usposabljanja in članov izpitne komisije ter organizacijskih in drugih administrativnih stroškov izvajalca usposabljanja.
(3) Cena iz prvega odstavka tega člena se določi v ceniku, ki ga sprejme izvajalec usposabljanja po predhodnem soglasju ministrstva.
(4) Izvajalec usposabljanja mora cenik iz prejšnjega odstavka objaviti tako, da je dostopen javnosti.
(1) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik (v nadaljnjem besedilu: podjetje), ki namerava izvajati dejavnosti, določene v predpisih EU iz 95. člena tega zakona, mora pred izvajanjem dejavnosti pridobiti pooblastilo za izvajanje teh dejavnosti.
(2) Ministrstvo izda pooblastilo osebi iz prejšnjega odstavka, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. ima registrirano dejavnost vzdrževanja opreme,
2. ima predpisano opremo in
3. ima zaposlene serviserje, ki imajo spričevalo iz 97. člena tega zakona za tisto vrsto opreme, ki jo vzdržujejo oziroma nameščajo.
(3) Vloga za pridobitev pooblastila iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati poleg dokazil o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka tudi predlog opreme, na kateri želi opravljati dejavnost, določeno v predpisih iz 95. člena tega zakona, za katero želi pridobiti pooblastilo (v nadaljnjem besedilu: obseg izvajanja pooblastila).
(4) Ministrstvo izda pooblastilo iz prvega odstavka tega člena v obliki spričevala, v katerem določi obseg izvajanja pooblastila. Pooblastilo velja za nedoločen čas, pooblaščeno podjetje pa mora izpolnjevati predpisane pogoje iz drugega odstavka tega člena ves čas trajanja pooblastila.
(5) Imetnik pooblastila lahko v času njegove veljavnosti zahteva spremembo pooblastila. Vloga za spremembo pooblastila mora vsebovati dokazila o izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka tega člena, ministrstvo pa o tem izda odločbo, če imetnik pooblastila izpolnjuje predpisane pogoje.
(6) Ministrstvo vpiše osebo iz prvega odstavka tega člena v evidenco pooblaščenih podjetij iz 100. člena tega zakona na podlagi pravnomočne odločbe iz četrtega in petega odstavka tega člena.
(7) Ministrstvo odvzame pooblastilo in izbriše pooblaščeno podjetje iz evidence iz prejšnjega odstavka, če:
1. je pooblaščeno podjetje pisno obvestilo ministrstvo o prenehanju izvajanja dejavnosti vzdrževanja in namestitve opreme,
2. ne izpolnjuje več pogojev iz drugega odstavka tega člena,
3. ne izvaja ukrepov, ki mu jih je pristojni inšpekcijski organ odredil zaradi nepravilnega ravnanja s fluoriranimi toplogrednimi plini in ozonu škodljivimi snovmi.
(8) V primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka se odvzem pooblastila in izbris iz evidence pooblaščenih podjetij iz 100. člena tega zakona opravi po uradni dolžnosti, v primerih iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka pa na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega inšpekcijskega organa.
(9) Minister podrobneje predpiše opremo iz 2. točke drugega odstavka tega člena in obliko ter način vloge iz tretjega in petega odstavka tega člena.
IX. POGLAVJE: EVIDENCE IN POROČANJE
(1) Ministrstvo za izvajanje nalog in postopkov po tem zakonu, za zagotavljanje javnosti podatkov in za izvajanje nadzora nad izvrševanjem tega zakona vodi, upravlja in vzdržuje register, ki vsebuje:
1. evidenco upravljavcev naprav iz 32. in 38. člena tega zakona,
2. evidenco operatorjev zrakoplovov iz 44. člena tega zakona,
3. evidenco ladjarskih družb iz 48. člena tega zakona,
4. evidenco reguliranih subjektov iz 51. člena tega zakona,
5. evidenco pooblaščenih podjetij iz 99. člena tega zakona,
6. evidenco izvajalcev usposabljanja iz 96. člena tega zakona in
7. evidenco serviserjev iz 97. člena tega zakona.
(2) Evidenca upravljavcev naprav vsebuje:
1. naziv in naslov firme oziroma sedeža upravljavca,
2. oznako naprave in navedbo dejavnosti ter
3. številko in datum izdaje dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov.
(3) Evidenca operatorjev zrakoplovov vsebuje:
1. naziv in naslov firme oziroma sedeža operatorja zrakoplova ter
2. številko in datum izdaje odločbe o odobritvi načrta za spremljanje.
(4) Evidenca ladjarskih družb vsebuje:
1. naziv in naslov firme oziroma sedeža ladjarske družbe ter
2. številko in datum izdaje odločbe o odobritvi načrta za spremljanje.
(5) Evidenca reguliranih subjektov vsebuje:
1. naziv in naslov firme oziroma sedeža reguliranega subjekta ter
2. številko in datum izdaje dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov.
(6) Evidenca pooblaščenih podjetij vsebuje:
1. naziv in naslov firme oziroma sedeža pooblaščenega podjetja,
2. evidenčno številko in dejavnost, za katero je pooblaščeno ter
3. številko in datum izdaje potrdila.
(7) Evidenca izvajalcev usposabljanja vsebuje:
1. naziv in naslov firme oziroma sedeža izvajalca usposabljanja,
2. kontaktne podatke izvajalca usposabljanja ter
3. področje izvajanja usposabljanja in preverjanja usposobljenosti serviserjev.
(8) Evidenca serviserjev vsebuje:
1. ime in priimek serviserja,
2. številko, datum izdaje in obdobje veljavnosti spričevala o usposobljenosti ter
3. vrsto dejavnosti, za katero je izdano spričevalo o usposobljenosti.
(9) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena podatki iz evidence iz prejšnjega odstavka niso javni.
(1) Ministrstvo poroča Komisiji v skladu s predpisom EU, ki ureja upravljanje energetske unije in podnebnih ukrepov, o:
1. projekcijah emisij toplogrednih plinov,
2. porabi sredstev Podnebnega sklada.
(2) Ministrstvo poroča Komisiji tudi o:
1. uporabi Direktive 2003/87/ES v skladu z 21. členom te direktive in
2. stanju izvajanja socialnega načrta v skladu s predpisom EU, ki ureja vzpostavitev Socialnega sklada za podnebje.
(3) ARSO poroča Komisiji v skladu s predpisom EU, ki ureja upravljanje energetske unije in podnebnih ukrepov, o:
1. evidencah toplogrednih plinov,
2. okvirnih evidencah toplogrednih plinov.
(4) Ministrstvo pošlje Komisiji in drugim pristojnim organom in organizacijam EU tudi druge podatke in informacije o podnebnih spremembah v skladu s predpisi EU, ki urejajo obveznosti poročanja države članice.
(poročanje na podlagi mednarodnih pogodb)
(1) Ministrstvo v okviru državnega poročila in dvoletnega poročila o preglednosti poroča v skladu z zahtevami iz Konvencije in Pariškega sporazuma.
(2) ARSO poroča o podatkih iz evidenc toplogrednih plinov Sekretariatu Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja v skladu s 7.a odstavkom 13. člena Pariškega sporazuma.
X. POGLAVJE: MEHANIZEM ZA OGLJIČNO PRILAGODITEV NA MEJAH
(1) Pristojni organ za izvajanje funkcij in dolžnosti na podlagi Uredbe 2023/956/EU je Finančna uprava Republike Slovenije.
(2) Pristojni organ iz prejšnjega odstavka opravlja nadzor nad izvajanjem Uredbe 2023/956/EU in izvedbenih uredb, izdanih na podlagi navedene uredbe, ter vodi prekrškovni postopek v zvezi z Uredbo 2023/956/EU in odloča v njem.
(1) Finančna uprava Republike Slovenije lahko pri presojanju poročil CBAM iz prvega odstavka 14. člena Izvedbene uredbe 2023/1773/EU zahteva mnenje ministrstva o tem, ali je poročajoči deklarant v poročilu CBAM pravilno izračunal vgrajene emisije v uvoženem blagu CBAM.
(2) Finančna uprava Republike Slovenije lahko pri pregledovanju deklaracij CBAM iz 19. člena Uredbe 2023/956/EU zahteva mnenje ministrstva o tem, ali je pooblaščeni deklarant CBAM v deklaraciji CBAM pravilno izračunal vgrajene emisije v uvoženem blagu CBAM.
(3) Finančna uprava Republike Slovenije lahko na ministrstvo naslovi tudi druga vprašanja v zvezi s CBAM, ki spadajo na področja, za katera je pristojno ministrstvo.
(4) Ministrstvo poda mnenje v 15 dneh od prejema zahteve Finančne uprave Republike Slovenije za izdajo mnenja iz prejšnjih odstavkov.
(5) Če ministrstvo ne poda mnenja v roku iz prejšnjega odstavka, lahko Finančna uprava Republike Slovenije odloči samostojno, brez mnenja.
(dostop do prehodnega registra CBAM in registra CBAM)
Za dostop do prehodnega registra CBAM iz 10. člena Izvedbene uredbe 2023/1773/EU in registra CBAM iz 14. člena Uredbe 2023/956/EU se uporablja informacijski sistem Finančne uprave Republike Slovenije.
(pridobivanje podatkov iz kazenske evidence)
(1) Finančna uprava Republike Slovenije lahko za preverjanje meril za podelitev statusa pooblaščenega deklaranta CBAM iz drugega odstavka 17. člena Uredbe 2023/956/EU brezplačno pridobiva podatke iz kazenske evidence fizičnih in pravnih oseb, ki jo upravlja ministrstvo, pristojno za pravosodje, na podlagi imena in priimka ter datuma rojstva, imena in priimka ter EMŠO ali na podlagi naziva in matične številke pravne osebe.
(2) Podatki iz prejšnjega odstavka zajemajo:
1. podatke o obsodbah o kaznivih dejanjih zoper gospodarstvo in zoper pravni promet, ki jih je vložnik zahtevka za dovoljenje za pooblaščenega deklaranta CBAM storil v petih letih pred dnevom vložitve zahtevka, in
2. podatke o obsodbah o kaznivih dejanjih v tujini, ki so primerljiva s tistimi iz prejšnje alineje in ki jih je vložnik zahtevka za dovoljenje za pooblaščenega deklaranta CBAM storil v petih letih pred dnevom vložitve zahtevka.
Dokumenti, izdani v upravnem in prekrškovnem postopku za izvajanje Izvedbene uredbe 2023/1773/EU in Uredbe 2023/956/EU, se vročajo elektronsko v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, če z Izvedbeno uredbo 2023/1773/EU ali Uredbo 2023/956/EU ni določeno drugače.
XI. POGLAVJE: INŠPEKCIJSKI, FINANČNI IN UPRAVNI NADZOR
(inšpekcijski, finančni in upravni nadzor)
(1) Nadzor nad izvajanjem tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov opravlja inšpekcija, pristojna za okolje.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek nadzor nad izvajanjem 110. člena tega zakona izvaja inšpekcija, pristojna za pomorstvo (v nadaljnjem besedilu: pomorska inšpekcija), v skladu s svojimi pristojnostmi, določenimi s predpisi, ki urejajo pomorstvo.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena nadzor nad izvajanjem 70. in 71. člena ter X. poglavja tega zakona izvaja Finančna uprava Republike Slovenije v skladu s svojimi pristojnostmi, določenimi z zakonom, ki ureja Finančno upravo Republike Slovenije.
(4) Če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je upravljavec naprave, operator zrakoplova, ladjarska družba ali regulirani subjekt kršil ta zakon ali predpis, izdan na njegovi podlagi, ima pravico in dolžnost:
1. odrediti, da se nepravilnosti, ki jih ugotovi, odpravijo v roku, ki ga določi, ali
2. predlagati ministrstvu odvzem dovoljenja, izdanega na podlagi tega zakona.
(prepoved opravljanja letov operatorja zrakoplova)
(1) Ministrstvo Komisijo pisno pozove, naj sprejme odločitev o uvedbi prepovedi opravljanja letov operatorju zrakoplova, ki:
1. v roku iz tretjega odstavka 44. člena tega zakona ministrstvu ne predloži načrta za spremljanje,
2. v roku iz prvega odstavka 55. člena tega zakona ne pošlje poročila o emisijah toplogrednih plinov in poročila o preverjanju iz šestega odstavka 55. člena tega zakona,
3. ne preda emisijskih kuponov v roku iz 57. člena tega zakona ali
4. ne plača globe za presežne emisije iz 114. člena tega zakona.
(2) Poziv iz prejšnjega odstavka vsebuje:
1. dokaze glede neizpolnjevanja katerega izmed pogojev iz prejšnjega odstavka,
2. podrobnosti o ukrepih, uvedenih zoper operatorja zrakoplova,
3. utemeljitev za uvedbo prepovedi opravljanja letov v EU ter
4. predlog obsega prepovedi opravljanja letov v EU in pogoje, pod katerimi prepoved velja.
(3) Operator zrakoplova, ki ga je Komisija obvestila o osnovnih dejstvih in razlogih, zaradi katerih obravnava možnost prepovedi opravljanja letov, lahko v desetih dneh od prejema poziva Komisiji predloži pisne pripombe.
(4) Če Komisija sprejme odločitev o uvedbi prepovedi opravljanja letov, ministrstvo o tem obvesti ministrstvo, pristojno za promet. Operator zrakoplova, v zvezi s katerim je bila sprejeta odločitev o uvedbi prepovedi opravljanja letov, lahko uveljavlja pravno varstvo svojih pravic zoper to odločitev v skladu s PDEU.
(5) Ministrstvo, pristojno za promet, izvrši odločitev Komisije iz prejšnjega odstavka in jo obvesti o vseh ukrepih, sprejetih za izvršitev odločitve.
(izgon in zadržanje ladje)
(1) Ministrstvo pomorsko inšpekcijo obvesti o vsaki ladjarski družbi, za katero je pristojno v skladu s 47. členom tega zakona in ki v dveh ali več zaporednih koledarskih letih ni izpolnila obveznosti glede spremljanja emisij toplogrednih plinov in poročanja o njih ali ni predala emisijskih kuponov v količini, ki ustrezajo njenim preverjenim emisijam, v skladu s tem zakonom.
(2) Če vstopi v pristanišče Republike Slovenije ladja ladjarske družbe iz prejšnjega odstavka, ki ni registrirana v Republiki Sloveniji, pomorska inšpekcija na podlagi obvestila iz prejšnjega odstavka ladjarsko družbo nemudoma pozove, da se izreče glede navedb iz tega obvestila v primernem roku, ki ga določi pomorski inšpektor, in sme izdati odločbo o izgonu ladje, če ugotovi, da ladja ni izpolnila obveznosti iz prejšnjega odstavka. Pomorska inšpekcija o svoji odločitvi uradno obvesti ministrstvo, Komisijo, Evropsko agencijo za pomorsko varnost, druge države članice in državo zastave ladjarske družbe.
(3) Pomorska inšpekcija prepove vplutje v pristanišča Republike Slovenije ladji pod odgovornostjo ladjarske družbe, za katero je Republika Slovenija od druge države članice EU dobila obvestilo o izgonu, dokler ladjarska družba ne izpolni svojih obveznosti glede spremljanja emisij toplogrednih plinov, poročanja o njih ali predaje emisijskih kuponov. Ta določba se ne uporablja za ladje, ki plujejo pod zastavo Republike Slovenije.
(4) Če ladja, ki pluje pod zastavo Republike Slovenije in je del ladjevja ladjarske družbe, za katero je Republika Slovenija od druge države članice EU dobila obvestilo o izgonu, vpluje v eno od njenih pristanišč ali jo v njem najdejo, pomorska inšpekcija ladjarski družbi omogoči, da poda stališče v primernem roku, ki ga določi pomorski inšpektor, ladjo pa sme zadržati, dokler ladjarska družba ne izpolni svojih obveznosti glede spremljanja emisij toplogrednih plinov, poročanja o njih ali predaje emisijskih kuponov v skladu s tem zakonom.
(5) Če je ladja, ki pluje pod zastavo Republike Slovenije in je pod odgovornostjo ladjarske družbe, ki ni izpolnila obveznosti iz prvega odstavka tega člena, v pristanišču Republike Slovenije, pomorska inšpekcija ladjarski družbi omogoči, da poda stališče do neizpolnitve teh obveznosti v primernem roku, ki ga določi pomorski inšpektor, in sme nato izdati odločbo o zadržanju te ladje, dokler ladjarska družba svojih obveznosti ne izpolni. Pomorska inšpekcija o tem obvesti ministrstvo, Komisijo, Evropsko agencijo za pomorsko varnost in druge države članice.
(6) Če je ladja, ki je pod odgovornostjo ladjarske družbe, za katero je Republika Slovenija od druge države članice dobila obvestilo o izgonu, v pristanišču Republike Slovenije, pomorska inšpekcija na podlagi obvestila ladjarsko družbo nemudoma pozove, da se izreče glede navedb iz obvestila v primernem roku, ki ga določi pomorski inšpektor, in sme izdati odločbo o izgonu ladje, če ugotovi, da ni izpolnila obveznosti iz prvega odstavka tega člena. Ta določba se ne uporablja za ladje, ki plujejo pod zastavo Republike Slovenije.
(7) Ta člen ne posega v pravila, ki se uporabljajo za ladje v stiski v skladu s predpisi v pomorskem prometu.
XII. POGLAVJE: POSEBNE DOLOČBE
(shranjevanje ogljikovega dioksida)
Na območju Republike Slovenije, vključno z njenimi teritorialnimi vodami, sta vbrizgavanje in shranjevanje tokov ogljikovega dioksida (geološko shranjevanje ogljikovega dioksida) prepovedana.
(zagotavljanje prepoznavnosti)
(1) Oseba, ki je prejela finančno spodbudo za naložbo v modernizacijo energijskih sistemov in izboljšanje energijske učinkovitosti v skladu z zakonom, ki ureja energetiko, mora:
1. navesti izvor sredstev in zagotoviti prepoznavnost vira financiranja naložbe, za katero je prejela sredstva, tako da zagotovi skladne, učinkovite in sorazmerne informacije različnim ciljnim skupinam, tudi medijem in javnosti, zlasti pri promoviranju naložbe in njenih rezultatov ter
2. uporabljati oznako, ki se glasi »(So)financirano iz sistema EU za trgovanje z emisijskimi kuponi (Sklad za modernizacijo)«, in emblem EU ter navesti znesek financiranja.
(2) Če uporaba oznake iz prejšnjega odstavka ni izvedljiva, se Sklad za modernizacijo omeni v vseh komunikacijskih dejavnostih osebe iz prejšnjega odstavka, vključno z oglasnimi deskami na strateških mestih, ki so vidna javnosti.
(smernice nosilca urejanja prostora)
Ministrstvo na podlagi tega zakona in zakona, ki ureja prostor, kot državni nosilec urejanja prostora pripravi smernice s področja podnebne politike.
XIII. POGLAVJE: KAZENSKE DOLOČBE
(globe za presežne in neprijavljene emisije)
(1) Z globo v višini 100 eurov se kaznuje za prekršek upravljavec naprave, operator zrakoplova, ladjarska družba ali regulirani subjekt za vsako začeto tono ekvivalenta ogljikovega dioksida, ki jo je naprava, operator zrakoplova, ladjarska družba ali regulirani subjekt povzročil s svojo dejavnostjo in presega količino emisijskih kuponov, predanih v skladu s 57. členom tega zakona, če do roka iz prvega odstavka 57. člena tega zakona ne preda ustrezne količine emisijskih kuponov.
(2) Višina globe iz prejšnjega odstavka se vsako leto poveča za letni evropski indeks cen življenjskih potrebščin, objavljen na spletnem mestu Statističnega urada EU v aprilu tekočega koledarskega leta. Višino globe v skladu s tem odstavkom določi vlada s sklepom.
(3) Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali posameznik, ki ravna v nasprotju z 8. členom Izvedbene uredbe 2023/1773/EU, se kaznuje za prekršek z globo v višini:
1. 30 eurov za vsako tono neprijavljenih emisij, če ni predložil poročila CBAM v šestih mesecih od poteka roka za predložitev poročila iz prvega odstavka 8. člena Izvedbene uredbe 2023/1773/EU;
2. 45 eurov za vsako tono neprijavljenih emisij, če ni predložil poročila CBAM v več kot šestih mesecih od poteka roka za predložitev poročila iz prvega odstavka 8. člena Izvedbene uredbe 2023/1773/EU.
(4) Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali posameznik se kaznuje za prekršek, če je predložil nepopolno ali nepravilno poročilo, določeno v 13. členu Izvedbene uredbe 2023/1773/EU ali ni sprejel potrebnih ukrepov za popravek poročila CBAM v postopku za popravek, ki ga je Finančna uprava Republike Slovenije zaključila v skladu s četrtim odstavkom 14. člena Izvedbene uredbe 2023/1773/EU, z globo v višini:
1. 10 eurov za vsako tono neprijavljenih emisij, če ni prijavil manj kot 25 odstotkov emisij,
2. 15 eurov za vsako tono neprijavljenih emisij, če ni prijavil od 25 do 50 odstotkov emisij,
3. 20 eurov za vsako tono neprijavljenih emisij, če ni prijavil več kot 50 odstotkov emisij.
(5) Oseba iz prejšnjega odstavka se kaznuje za prekršek z globo iz prejšnjega odstavka, povečano za 5 eurov za vsako tono neprijavljenih emisij, če je zaporedno predložila več kot dve nepopolni ali nepravilni poročili CBAM (13. člen Izvedbene uredbe 2023/1773/EU).
(6) Višina globe iz tretjega do petega odstavka tega člena se poveča ali zmanjša za 10 odstotkov ob upoštevanju dejavnikov iz točk (c) do (g) tretjega odstavka 16. člena Izvedbene uredbe 2023/1773/EU.
(7) Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali posameznik, ki ima status pooblaščenega deklaranta CBAM, se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka 26. člena Uredbe 2023/956/EU z globo v enaki višini, kot je določena v predpisu iz drugega odstavka tega člena za vsako začeto tono ekvivalenta ogljikovega dioksida, vgrajeno v blago CBAM, ki ga je uvozil v preteklem letu in presega količino kuponov CBAM, predanih v skladu s prvim odstavkom 22. člena Uredbe 2023/956/EU.
(8) Oseba, ki nima statusa pooblaščenega deklaranta CBAM, se kaznuje za prekršek iz drugega odstavka 26. člena Uredbe 2023/956/EU z globo v višini trikratnika do petkratnika globe, kot je določena v predpisu iz drugega odstavka tega člena, kot se uporablja v letu uvoza blaga CBAM, za vsako začeto tono ekvivalenta ogljikovega dioksida, vgrajeno v blago CBAM, ki ga je vnesla na carinsko območje Unije in presega količino kuponov CBAM, ki bi jih morala predati v skladu s prvim odstavkom 22. člena Uredbe 2023/956/EU.
(9) Globe za neprijavljene emisije iz tretjega do osmega odstavka tega člena so prihodek državnega proračuna.
(1) Z globo od 75.000 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
1. za obratovanje naprave ali njenega dela ni pridobila dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov (prvi odstavek 32. člena),
2. kot operator zrakoplova nima odobrenega načrta za spremljanje (peti odstavek 44. člena),
3. kot ladjarska družba nima odobrenega načrta za spremljanje (tretji oziroma peti odstavek 48. člena),
4. kot regulirani subjekt ni pridobila dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov za regulirani subjekt (prvi odstavek 51. člena),
5. vnese blago CBAM na carinsko območje Unije in nima statusa pooblaščenega deklaranta CBAM (4. člen Uredbe 2023/956/EU).
(2) Z globo od 50.000 do 75.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 3.500 do 4.100 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 1.250 do 2.100 eurov se za prekršek iz 5. točke prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik.
(1) Z globo 40.000 do 75.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
1. ne zahteva odprtja računa upravljavca naprave, operatorja zrakoplova, ladjarske družbe ali reguliranega subjekta v registru Unije (tretji odstavek 27. člena),
2. kot upravljavec naprave ali male naprave ne izvaja načrta za spremljanje iz dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov (peti odstavek 32. člena oziroma peti odstavek 38. člena),
3. kot upravljavec naprave ali male naprave pisno ne prijavi nameravane spremembe v obratovanju naprave ali spremembe upravljavca naprave (prvi odstavek 33. člena oziroma trinajsti odstavek 38. člena),
4. kot upravljavec naprave ali male naprave izvede spremembo v obratovanju naprave ali spremembo upravljavca naprave, preden ministrstvo odloči o tej spremembi (četrti odstavek 33. člena oziroma trinajsti odstavek 38. člena),
5. kot upravljavec naprave ali male naprave pisno ne prijavi nameravane spremembe načrta metodologije spremljanja (tretji odstavek 34. člena oziroma trinajsti odstavek 38. člena),
6. kot upravljavec druge naprave ministrstvu ne pošlje načrta za podnebno nevtralnost za vsako od dejavnosti v svoji napravi, ne pošlje posodobljenega načrta za podnebno nevtralnost ali ne poroča o doseganju ciljev in mejnikov, določenih v načrtu za podnebno nevtralnost (prvi, tretji oziroma četrti odstavek 36. člena),
7. kot upravljavec naprave ali male naprave pisno ne obvesti ministrstva o prenehanju delovanja naprave ali opravljanja dejavnosti (trinajsti odstavek 38. člena oziroma prvi odstavek 58. člena),
8. kot upravljavec male naprave ne vloži vloge za spremembo načrta za spremljanje (trinajsti odstavek 38. člena),
9. kot upravljavec male naprave ARSO ne pošlje poročila o emisijah toplogrednih plinov v predpisanem roku (sedmi odstavek 38. člena),
10. kot upravljavec male naprave ne izpolni obveznosti izvajanja enakovrednih ukrepov tudi v letu, ki sledi letu, v katerem je mala naprava izpustila 25 000 ton ali več ekvivalenta ogljikovega dioksida brez emisij iz biomase (dvanajsti odstavek 38. člena),
11. kot operator zrakoplova ministrstvu v roku ne pošlje podatkov o predvideni letni količini in vrsti goriva, ki ga bo uporabljal za izvajanje določene letalske dejavnosti (prvi odstavek 44. člena),
12. kot operator zrakoplova pri ministrstvu v roku ne vloži vloge, ki vsebuje načrt za spremljanje (tretji odstavek 44. člena),
13. kot operator zrakoplova ne izvaja načrta za spremljanje (peti odstavek 44. člena),
14. kot ladjarska družba v roku ne pošlje vloge za odobritev načrta za spremljanje (prvi oziroma četrti odstavek 48. člena),
15. kot ladjarska družba ne izvaja načrta za spremljanje (tretji oziroma peti odstavek 48. člena),
16. kot regulirani subjekt ne izvaja načrta za spremljanje (4. točka četrtega odstavka 51. člena),
17. kot regulirani subjekt ministrstvu pisno ne prijavi nameravane spremembe narave svoje dejavnosti ali goriv, ki jih sprošča v porabo, niti spremembe identitete reguliranega subjekta (peti odstavek 51. člena),
18. kot regulirani subjekt izvede spremembo narave svoje dejavnosti ali goriv oziroma spremembo identitete reguliranega subjekta, preden ministrstvo odloči o tej spremembi (osmi odstavek 51. člena),
19. kot upravljavec naprave, operator zrakoplova, ladjarska družba ali regulirani subjekt ne vloži vloge za spremembo načrta za spremljanje (prvi oziroma tretji odstavek 54. člena),
20. kot regulirani subjekt ARSO do predpisanega roka ne pošlje poročila o povprečnem deležu stroškov, povezanih s predajo emisijskih kuponov (peti odstavek 55. člena),
21. kot upravljavec naprave, operator zrakoplova, ladjarska družba ali regulirani subjekt ARSO do predpisanega roka ne pošlje poročila o emisijah toplogrednih plinov za preteklo leto skupaj s poročilom o preverjanju (prvi, drugi, četrti oziroma sedmi odstavek 55. člena),
22. kot operator zrakoplova ARSO v predpisanem roku ne poroča o vplivih letalstva, ki niso povezani z ogljikovim dioksidom (deseti odstavek 55. člena),
23. kot preveritelj preveri poročilo o emisijah toplogrednih plinov, ne da bi za to pridobil akreditacijsko listino (prvi oziroma drugi odstavek 56. člena),
24. kot operator zrakoplova, ladjarska družba, regulirani subjekt ali stečajni upravitelj ministrstva pisno ne obvesti o prenehanju opravljanja določene dejavnosti (prvi odstavek 58. člena),
25. kot pooblaščeni deklarant CBAM ne predloži deklaracije CBAM, je ne predloži v roku iz prvega odstavka 6. člena Uredbe 2023/956/EU ali vloži deklaracijo CBAM z nepravilnimi, nepopolnimi ali neresničnimi podatki (6. člen Uredbe 2023/956/EU),
26. kot pooblaščeni deklarant CBAM ne zagotovi, da je skupne vgrajene emisije, sporočene v deklaraciji CBAM, preveril akreditirani preveritelj (8. člen Uredbe 2023/956/EU).
(2) Z globo od 30.000 do 50.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 2.000 do 3.500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 1.000 do 1.750 eurov se za prekršek iz 25. in 26. točke prvega odstavka tega člena kaznuje tudi posameznik.
(1) Z globo od 20.000 do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če kot poročajoči deklarant ne predloži poročila CBAM, ga ne predloži v roku iz prvega odstavka 8. člena Izvedbene uredbe 2023/1773/EU ali vloži poročilo CBAM z nepravilnimi, nepopolnimi ali neresničnimi podatki (8. člen Izvedbene uredbe 2023/1773/EU).
(2) Z globo 10.000 do 20.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo 1.500 do 2.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 750 do 1.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik.
(prekrški pooblaščenega podjetja in fizične osebe)
(1) Z globo od 4.000 do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
1. dejavnost namestitve, servisiranja, vzdrževanja, popravljanja ali razgrajevanja izvaja pri njem zaposlena oseba ali druga oseba, ki za pooblaščeno podjetje opravlja storitve, ki nima spričevala iz 97. člena tega zakona,
2. opravlja storitev namestitve, vzdrževanja, popravila ali razgradnje nepremične opreme za hlajenje in klimatizacijo in toplotnih črpalk ali namestitev, vzdrževanje, popravilo ali razgradnjo nepremične protipožarne opreme in ni vpisana v evidenco pooblaščenih podjetij iz prvega odstavka 99. člena tega zakona.
(2) Z globo od 3.000 do 25.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik.
(3) Z globo od 1.200 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(odmerjanje sankcij za prekrške)
Poleg splošnih pravil za odmero sankcije iz zakona, ki ureja prekrške, se pri določanju višine globe upoštevajo posledice izvršitve prekrška za podnebje.
(višina globe v hitrem prekrškovnem postopku)
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.
(uporaba določb o prekrških)
(1) Višine in razponi glob, določeni v 114. členu tega zakona, veljajo in se uporabljajo ne glede na zakon, ki ureja prekrške.
(2) Za prekrške iz 114. člena tega zakona se ne uporablja pravilo o plačilu polovične globe iz zakona, ki ureja prekrške, o čemer je treba v prekrškovni odločbi poučiti domnevnega storilca prekrška.
XIV. POGLAVJE: PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(Strategija prilagajanja podnebnim spremembam)
Strategija prilagajanja podnebnim spremembam iz 13. člena tega zakona se sprejme v 18 mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(regionalni akcijski načrti prilagajanja podnebnim spremembam)
Regionalni akcijski načrti iz 15. člena tega zakona se sprejmejo v 24 mesecih po sprejetju Strategije prilagajanja iz 13. člena tega zakona.
(Poročilo o prilagajanju podnebnim spremembam)
Prvo Poročilo o prilagajanju podnebnim spremembam iz 66. člena tega zakona se sprejme 18 mesecev po sprejetju Strategije prilagajanja iz 13. člena tega zakona.
125. člen
(priprava dokumentacije v prehodnem obdobju)
(1) Pripravo strokovnih podlag za projekcije emisij toplogrednih plinov po virih in odvzemov po ponorih iz 64. člena tega zakona ter pripravo Poročila o blaženju podnebnih sprememb iz 65. člena tega zakona, Dolgoročne podnebne strategije iz 10. člena tega zakona, načrta iz drugega odstavka 11. člena tega zakona in poročila iz četrtega odstavka 11. člena tega zakona, poročila iz prve alineje prvega odstavka 101. člena tega zakona ter državnega poročila in dvoletnega poročila o preglednosti iz prvega odstavka 102. člena tega zakona do 31. decembra 2033 po javnem pooblastilu izvaja Institut »Jožef Stefan«.
(2) Izdelava dokumentacije iz prejšnjega odstavka se financira iz državnega proračuna v skladu z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi.
(3) Institut »Jožef Stefan« izvaja naloge na podlagi javnega pooblastila iz prvega odstavka tega člena na podlagi pogodbe, s katero se uredijo medsebojni odnosi. Sestavni del pogodbe je letni program dela tega inštituta za izvajanje nalog iz prvega odstavka tega člena, ki ga potrdi ministrstvo.
(1) Uredba o podrobnejšem načinu in pogojih vzpostavitve in vodenja registra emisijskih kuponov (Uradni list RS, št. 56/05 in 44/22 – ZVO-2) velja od uveljavitve tega zakona kot predpis, izdan na podlagi desetega odstavka 27. člena tega zakona.
(2) Uredba o nadomestilu za kritje posrednih stroškov zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov v korist določenih sektorjev ali delov sektorjev, ki so izpostavljeni tveganju premestitve emisije CO2 (Uradni list RS, št. 25/23), velja od uveljavitve tega zakona kot predpis, izdan na podlagi tretjega odstavka 31. člena tega zakona.
(3) Uredba o informacijah o varčnosti porabe goriva, emisijah ogljikovega dioksida in emisijah onesnaževal zunanjega zraka, ki so na voljo potrošnikom o novih osebnih avtomobilih (Uradni list RS, št. 24/14 in 44/22 – ZVO-2), velja od uveljavitve tega zakona kot predpis, izdan na podlagi drugega odstavka 68. člena tega zakona.
(4) Uredba o uporabi fluoriranih toplogrednih plinov in ozonu škodljivih snoveh (Uradni list RS, št. 60/16 in 44/22 – ZVO-2) velja od uveljavitve tega zakona kot predpisi, izdani na podlagi devetega odstavka 96. člena, petega odstavka 97. člena in devetega odstavka 99. člena tega zakona.
(5) Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanja zraka z emisijo ogljikovega dioksida (Uradni list RS, št. 48/18, 168/20, 44/22-ZVO-2, 84/22, 104/22, 118/22, 51/23, 124/23 in 98/24) velja od uveljavitve tega zakona kot predpis, izdan na podlagi sedmega odstavka 70. člena tega zakona.
(6) Od uveljavitve tega zakona veljajo tudi naslednji predpisi vlade:
1. Sklep o višini penalov za vsako začeto tono ekvivalenta ogljikovega dioksida za leto 2014 (Uradni list RS, št. 38/14),
2. Sklep o višini penalov za vsako začeto tono ekvivalenta ogljikovega dioksida za leto 2015 (Uradni list RS, št. 37/15),
3. Sklep o višini penalov za vsako začeto tono ekvivalenta ogljikovega dioksida za leto 2016 (Uradni list RS, št. 46/16),
4. Sklep o višini penalov za vsako začeto tono ekvivalenta ogljikovega dioksida za leto 2017 (Uradni list RS, št. 68/17),
5. Sklep o višini penalov za vsako začeto tono ekvivalenta ogljikovega dioksida za leto 2018 (Uradni list RS, št. 35/18),
6. Sklep o višini penalov za vsako začeto tono ekvivalenta ogljikovega dioksida za leto 2019 (Uradni list RS, št. 47/19),
7. Sklep o višini penalov za vsako začeto tono ekvivalenta ogljikovega dioksida za leto 2020 (Uradni list RS, št. 91/20),
8. Sklep o višini penalov za vsako začeto tono ekvivalenta ogljikovega dioksida za leto 2021 (Uradni list RS, št. 197/21),
9. Sklep o višini penalov za vsako začeto tono ekvivalenta ogljikovega dioksida za leto 2022 (Uradni list RS, št. 46/23),
10. Sklep o višini penalov za vsako začeto tono ekvivalenta ogljikovega dioksida za leto 2023 (Uradni list RS, št. 95/24).
(dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov iz naprave in njegova sprememba)
(1) Dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov za napravo, izdano na podlagi 184. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg, 84/18 – ZIURKOE in 158/20), katerega veljavnost je bila podaljšana z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22, 18/23-ZDU-1O in 78/23-ZUNPEOVE, 23/24 in 21/25 – ZOPVOOV; v nadaljnjem besedilu: ZVO-2), velja od uveljavitve tega zakona kot dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov za napravo iz 32. člena tega zakona, ministrstvo pa ga po uradni dolžnosti v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona uskladi s petim odstavkom 32. člena tega zakona.
(2) Dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov za malo napravo, izdano na podlagi 193. člena ZVO-2, velja od uveljavitve tega zakona kot dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov za malo napravo iz 38. člena tega zakona, ministrstvo pa ga po uradni dolžnosti v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona uskladi s petim odstavkom 38. člena tega zakona.
(3) Postopki za pridobitev ali spremembo dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov za napravo oziroma malo napravo, ki do uveljavitve tega zakona še niso končani, se končajo v skladu s tem zakonom.
(4) Do uveljavitve predpisov iz šestega odstavka 32. člena tega zakona in petega odstavka 33. člena tega zakona se za oddajo vloge iz drugega odstavka 32. člena tega zakona in vloge iz drugega odstavka 33. člena tega zakona uporabljata obrazca, objavljena na osrednjem spletnem mestu državne uprave.
(sprememba dodeljene količine emisijskih kuponov)
Postopki za izdajo odločbe o spremembi dodeljene količine emisijskih kuponov iz 194. člena ZVO-2, začeti do uveljavitve tega zakona, se končajo v skladu s tem zakonom.
(odločba o potrditvi načrta metodologije spremljanja)
Postopki za izdajo odločbe o potrditvi načrta metodologije spremljanja iz 4. člena Uredbe o izvajanju delegirane uredbe (EU) o določitvi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije (Uradni list RS, št. 34/19 in 57/23), začeti do uveljavitve tega zakona, se končajo v skladu s tem zakonom.
(odločba o odobritvi načrta monitoringa za operatorja zrakoplova)
(1) Odločba o odobritvi načrta monitoringa, izdana na podlagi 198. člena ZVO-2, velja še naprej kot odločba, izdana na podlagi 44. člena tega zakona.
(2) Do uveljavitve predpisa iz šestega odstavka 44. člena tega zakona se za oddajo vloge iz drugega odstavka 44. člena tega zakona uporablja obrazec, objavljen na spletnem mestu Komisije.
(faktor CBAM do leta 2034)
(1) Ne glede na četrti odstavek 35. člena tega zakona je upravljavec naprave iz sektorjev in delov sektorjev, ki so vključeni v Uredbo 2023/956/EU, do leta 2033 upravičen do brezplačne dodelitve emisijskih kuponov za proizvodnjo blaga iz Priloge I k navedeni uredbi.
(2) Pri brezplačni dodelitvi emisijskih kuponov v obdobju iz prejšnjega odstavka se uporablja faktor za zmanjšanje brezplačne dodelitve za proizvodnjo tega blaga (v nadaljnjem besedilu: faktor CBAM).
(3) Faktor CBAM znaša 1 do konca leta 2025, 0,975 v letu 2026, 0,95 v letu 2027, 0,90 v letu 2028, 0,775 v letu 2029, 0,515 v letu 2030, 0,39 v letu 2031, 0,265 v letu 2032 in 0,14 v letu 2033. Od vključno leta 2034 faktor CBAM znaša 0.
(načrt za podnebno nevtralnost za druge naprave)
(1) Upravljavec druge naprave, ki ima na dan uveljavitve tega zakona dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov za napravo, pošlje ministrstvu načrt za podnebno nevtralnost iz 36. člena tega zakona najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona, kar dokazuje s potrdilom o oddani pošiljki.
(2) Ministrstvo načrt za podnebno nevtralnost upravljavca druge naprave iz prejšnjega odstavka potrdi najpozneje v šestih mesecih od dneva prejema načrta, če ugotovi, da je izdelan v skladu s predpisom EU, ki določa vsebino in obliko načrtov za podnebno nevtralnost.
(brezplačni emisijski kuponi za operatorje zrakoplovov do leta 2030)
(1) Ne glede na 45. člen tega zakona je operator zrakoplova do 31. decembra 2030 upravičen do brezplačnih emisijskih kuponov, ki se dodelijo za kritje dela ali celotne razlike v ceni med uporabo fosilnega kerozina in uporabo upravičenih trajnostnih letalskih goriv, kot so opredeljena v Uredbi 2023/2405/EU.
(2) Komercialni operator zrakoplova o uporabi upravičenega letalskega goriva iz prejšnjega odstavka poroča v skladu s predpisom EU, ki ureja spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih.
(3) Komercialni operator zrakoplova lahko vsako leto skupaj s preverjenim poročilom o emisijah toplogrednih plinov iz prvega odstavka 55. člena tega zakona pri ministrstvu vloži vlogo za dodelitev brezplačnih emisijskih kuponov za namene iz prvega odstavka tega člena, objavljeno na spletni strani Komisije, ki vsebuje količino vsakega upravičenega letalskega goriva, ki se uporabi za lete, za katere je treba do 31. decembra 2030 predati emisijske kupone v skladu s 57. členom tega zakona.
(4) Ministrstvo brezplačne emisijske kupone iz prvega odstavka tega člena dodeli za:
1. 70 odstotkov preostale razlike v ceni med uporabo fosilnega kerozina in vodika iz obnovljivih virov energije ter naprednih biogoriv v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta 98/70/ES z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L št. 328 z dne 21. 12. 2018, str. 82), zadnjič spremenjeno z Direktivo (EU) 2024/1711 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o spremembi direktive (EU) 2018/2001 glede izboljšanja zasnove trga električne energije v Uniji (UL L št. 2024/1711 z dne 26. 6. 2024), za katera je faktor emisije 0 na podlagi Priloge IV k Direktivi 2003/87/ES ali na podlagi predpisa EU, ki ureja spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih,
2. 95 odstotkov preostale razlike v ceni med uporabo fosilnega kerozina in goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, ki izpolnjujejo zahteve predpisov iz prejšnje točke,
3. 100 odstotkov preostale razlike v ceni med uporabo fosilnega kerozina in katerega koli upravičenega letalskega goriva, ki ni pridobljeno iz fosilnih goriv, zajetih v prvem pododstavku tega odstavka, na letališčih na otokih, ki so manjši od 10 000 km2 in nimajo cestne ali železniške povezave s celino, na letališčih, ki niso dovolj velika, da bi bila opredeljena kot letališča EU v skladu z Uredbo 2023/2405/EU, in na letališčih v najbolj oddaljenih regijah,
4. v drugih primerih, kot so tisti iz 1. do 3. točke tega odstavka, 50 odstotkov preostale razlike v ceni med uporabo fosilnega kerozina in katerega koli upravičenega letalskega goriva, ki ni pridobljeno iz fosilnih goriv, v skladu z Uredbo 2023/2405/EU.
(5) Ministrstvo emisijske kupone iz prvega odstavka tega člena brezplačno dodeli z odločbo, pri dodelitvi pa uporablja tudi predpis EU, ki ureja kritje dela ali celotne razlike v ceni med uporabo fosilnega kerozina in uporabo ustreznih upravičenih letalskih goriv, in upošteva morebitno podporo iz drugih dovoljenih shem državnih pomoči.
(6) Nacionalni administrator na podlagi odločbe iz prejšnjega odstavka operatorju zrakoplova v registru Unije podeli letno količino brezplačno dodeljenih emisijskih kuponov najpozneje do 30. junija tekočega leta.
(7) Operator zrakoplova, ki je prejel brezplačne emisijske kupone na podlagi odločbe iz petega odstavka tega člena, mora zagotoviti prepoznavnost njihovega prejemanja.
(8) Minister predpiše način oddaje vloge iz tretjega odstavka tega člena in način zagotavljanja prepoznavanja prejemanja brezplačnih emisijskih kuponov iz prejšnjega odstavka.
(začasne izjeme za operatorja zrakoplova)
(1) Ne glede na 44., 55. in 57. člen tega zakona operator zrakoplova ni dolžan predložiti načrta za spremljanje, poročati o emisijah toplogrednih plinov in predajati emisijskih kuponov za:
1. vse emisije iz letov na letališča v državah zunaj Evropskega gospodarskega prostora in z njih, razen letov na letališča v Združenem kraljestvu ali Švici, v vsakem koledarskem letu od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2026,
2. vse emisije iz letov med letališčem v najbolj oddaljeni regiji, določeni v 349. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije, in letališčem v drugi regiji Evropskega gospodarskega prostora v vsakem koledarskem letu od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2023.
(2) Ne glede na 55. in 57. člen tega zakona operator zrakoplova ni dolžan poročati o emisijah in predati emisijskih kuponov za emisije, ki nastanejo do 31. decembra 2030 pri letih med letališčem v najbolj oddaljeni regiji v državi članici EU in letališčem v isti državi članici EU, vključno z drugim letališčem v isti najbolj oddaljeni regiji ali v drugi najbolj oddaljeni regiji iste države članice.
(3) Količina emisijskih kuponov za operatorje zrakoplovov, ki jih od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2026 na dražbi ponudi Republika Slovenija, se zmanjša, tako da ustreza deležu njenih dodeljenih emisij iz letov, za katere se ne uporablja izjema iz prvega odstavka tega člena.
(4) Če so skupne emisije operatorja zrakoplova iz preteklega koledarskega leta nižje od 25 000 ton ogljikovega dioksida ali nižje od 3 000 ton ogljikovega dioksida brez letov iz prvega odstavka tega člena, se njegove emisije štejejo za preverjene v skladu s prvim odstavkom 56. člena tega zakona, če so preverjene z uporabo orodja za male onesnaževalce, določenega v Uredbi Komisije (EU) št. 606/2010 z dne 9. julija 2010 o odobritvi poenostavljenega orodja, ki ga je razvila Evropska organizacija za varnost zračne plovbe (Eurocontrol) za ocenjevanje porabe goriva nekaterih operatorjev zrakoplovov z majhnimi emisijami (UL L št. 175 z dne 10. 7. 2010, str. 25), in je podatke vanj vnesel Eurocontrol iz svojega sistema za podporo sistemu trgovanja.
(dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov za regulirane subjekte)
(1) Regulirani subjekt lahko opravlja svojo dejavnost po 1. januarju 2025 le na podlagi pravnomočnega dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov, izdanega na podlagi tretjega odstavka 51. člena tega zakona.
(2) Okoljevarstveno dovoljenje za emisije toplogrednih plinov za regulirane subjekte, izdano na podlagi Uredbe o okoljevarstvenem dovoljenju za emisije toplogrednih plinov za regulirane subjekte (Uradni list RS, št. 57/24), velja kot dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov za regulirane subjekte iz 51. člena tega zakona, ministrstvo pa ga po uradni dolžnosti v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona uskladi s četrtim odstavkom 51. člena tega zakona in izda novo dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov za regulirani subjekt.
(3) Postopki za pridobitev ali spremembo okoljevarstvenega dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov za regulirane subjekte iz 3. in 4. člena Uredbe o okoljevarstvenem dovoljenju za emisije toplogrednih plinov za regulirane subjekte (Uradni list RS, št. 57/24), začeti do uveljavitve tega zakona, se končajo v skladu s tem zakonom.
(4) Do uveljavitve predpisa iz desetega odstavka 51. člena tega zakona regulirani subjekt vlogo za pridobitev dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov za regulirani subjekt iz drugega odstavka 51. člena tega zakona pri ministrstvu vloži na obrazcu, objavljenem na osrednjem spletnem mestu državne uprave.
(začetek predaje emisijskih kuponov in odlog sistema trgovanja za regulirane subjekte do leta 2028)
(1) Regulirani subjekt v registru Unije prvič preda emisijske kupone v skladu s prvim odstavkom 57. člena tega zakona najpozneje do 31. maja 2028 v količini, ki ustreza celotni količini emisije toplogrednih plinov v letu 2027, ugotovljeni na način iz četrtega odstavka 55. člena in preverjeni v skladu s prvim odstavkom 56. člena tega zakona.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek, se sistem trgovanja za regulirane subjekte odloži, tako da se začetek prodaje pravic na dražbi za namene sistema trgovanja za regulirane subjekte preloži na leto 2028, rok za začetek predaje emisijskih kuponov v skladu s prvim odstavkom 57. člena tega zakona pa na 31. maj 2029 za celotno količino emisije toplogrednih plinov v letu 2028, ugotovljeno na način iz četrtega odstavka 55. člena in preverjeno v skladu s prvim odstavkom 56. člena tega zakona, če Komisija do 15. julija 2026 v Uradnem listu EU objavi obvestilo o izjemno visokih cenah energije v skladu s 30.k členom Direktive 2003/87/ES.
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati pogodbe o odprtju in vodenju računa, ki so jih do uveljavitve tega zakona z ARSO sklenili imetniki računov v registru Unije na podlagi Uredbe o podrobnejšem načinu in pogojih vzpostavitve in vodenja registra emisijskih kuponov (Uradni list RS, št. 56/05 in 44/22 – ZVO-2).
(2) Imetniki računov v registru Unije, odprtih na podlagi pogodbe iz prejšnjega odstavka, še naprej izvršujejo svoje pravice in obveznosti v skladu s predpisom EU, ki ureja delovanje registra Unije.
(3) Imetniki računov za trgovanje morajo nacionalnemu administratorju v treh mesecih od uveljavitve tega zakona poslati dokazila o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 27. člena tega zakona.
(4) Če imetnik računa za trgovanje nacionalnemu administratorju ne pošlje dokazil v roku iz prejšnjega odstavka, mu nacionalni administrator izda odločbo o zaprtju računa.
(5) Zahteve za odprtje računa v registru Unije, ki so bile vložene do uveljavitve tega zakona, se končajo v skladu s tem zakonom.
Seznam naprav in seznam malih naprav, vključno s končnimi dodeljenimi brezplačnimi količinami emisijskih kuponov, za obdobje od 2021–2025, pripravljena na podlagi 191. člena ZVO-2 in objavljena na osrednjem spletnem mestu državne uprave, se od uveljavitve tega zakona štejeta za seznama iz osmega odstavka 37. člena tega zakona.
(odločba o dodelitvi emisijskih kuponov za naprave)
Odločba o dodelitvi emisijskih kuponov za naprave, izdana na podlagi 191. člena ZVO-2, velja od uveljavitve tega zakona kot odločba, izdana na podlagi devetega odstavka 37. člena tega zakona.
(odločba o prilagoditvi brezplačno dodeljene količine emisijskih kuponov za naprave)
Odločba o spremembi dodeljene količine emisijskih kuponov za naprave, izdana na podlagi drugega in tretjega odstavka 194. člena ZVO-2, velja od uveljavitve tega zakona kot odločba, izdana na podlagi drugega in tretjega odstavka 40. člena tega zakona.
(odločba o odobritvi načrta metodologije spremljanja)
Odločba o potrditvi načrta metodologije spremljanja, izdana na podlagi Uredbe o izvajanju Delegirane uredbe (EU) o določitvi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije (Uradni list RS, št. 34/19 in 57/23), velja od uveljavitve tega zakona kot odločba, izdana na podlagi drugega odstavka 34. člena tega zakona.
Z dnem uveljavitve tega zakona Republika Slovenija nadaljuje prodajo emisijskih kuponov na dražbenem sistemu European Energy Exchange AG iz Leipziga na podlagi Sporazuma o skupni oddaji naročil za pridobitev skupnega dražbenega sistema, sprejetega na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 1031/2010 z dne 12. novembra 2010 o časovnem načrtu, upravljanju in drugih vidikih dražbe pravic do emisije toplogrednih plinov na podlagi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti (UL L št. 302/1 z dne 18. 11. 2010), uveljavljenega 9. novembra 2011.
(dražiteljica emisijskih kuponov)
(1) SID banka, ki je do uveljavitve tega zakona opravljala naloge uradnega dražitelja Republike Slovenije v skladu s 181. členom ZVO-2, nadaljuje delo kot uradna dražiteljica Republike Slovenije na podlagi tretjega odstavka 28. člena tega zakona.
(2) Pogodba, sklenjena na podlagi tretjega odstavka 181. člena ZVO-2 med ministrstvom in SID banko, se do izteka njene veljave od uveljavitve tega zakona šteje za pogodbo, sklenjeno na podlagi četrtega odstavka 28. člena tega zakona.
(Sklad za podnebne spremembe)
Sklad za podnebne spremembe, ustanovljen na podlagi 182. člena ZVO-2, nadaljuje od uveljavitve tega zakona svoje delo kot Podnebni sklad iz 29. člena tega zakona.
(Program Sklada za podnebne spremembe)
(1) Odlok o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe za leta 2023–2026 (Uradni list RS, št. 106/23), sprejet na podlagi petega odstavka 183. člena ZVO-2, od uveljavitve tega zakona velja kot Program Podnebnega sklada, sprejet na podlagi četrtega odstavka 30. člena tega zakona.
(2) Postopki za dodelitev sredstev iz Sklada za podnebne spremembe, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo v skladu s tem zakonom.
(poročanje ladjarske družbe od leta 2025 in vloga za odobritev načrta za spremljanje v prehodnem obdobju)
(1) Ladjarska družba ministrstvu prvič pošlje poročilo v skladu z drugim odstavkom 55. člena tega zakona do 31. marca 2026 za preteklo koledarsko leto.
(2) Do uveljavitve predpisa iz šestega odstavka 48. člena tega zakona se za oddajo vloge iz prvega odstavka 48. člena tega zakona uporablja obrazec, objavljen na osrednjem spletnem mestu državne uprave.
(Dolgoročna podnebna strategija)
Resolucija o Dolgoročni podnebni strategiji do leta 2050 (Uradni list RS, št. 119/21 in 44/22 – ZVO-2) velja od uveljavitve tega zakona kot Dolgoročna podnebna strategija iz 10. člena tega zakona.
Člani Podnebnega sveta, imenovani v skladu z ZVO-2, od uveljavitve tega zakona nadaljujejo delo kot člani, imenovani v skladu s tem zakonom do izteka mandata, za katerega so bili imenovani.
(Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad)
(1) Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, iz 210. člena ZVO-2 od uveljavitve tega zakona nadaljuje delo kot Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, iz 75. člena tega zakona.
(2) Postopki za dodelitev sredstev Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo v skladu z ZVO-2.
(3) Upravljavec zbirk podatkov iz prvega odstavka 86. člena tega zakona zagotovi Eko skladu povezavo do posamezne zbirke podatkov iz 86. člena tega zakona najpozneje v osmih mesecih po uveljavitvi tega zakona. Do vzpostavitve povezave do posameznih zbirk podatkov iz 86. člena tega zakona Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, podatke iz teh zbirk pridobiva po uradni dolžnosti.
(4) Vlada uskladi Akt o ustanovitvi Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada (Uradni list RS, št. 112/09, 1/12, 98/12, 20/13, 44/22 – ZVO-2 in 57/23), s tem zakonom v dvanajstih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(5) Eko sklad uskladi Splošne pogoje poslovanja Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, s tem zakonom v dvanajstih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(6) Od uveljavitve tega zakona do uskladitve aktov iz četrtega in petega odstavka tega člena s tem zakonom se uporabljata Akt o ustanovitvi Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada (Uradni list RS, št. 112/09, 1/12, 98/12, 20/13, 44/22 – ZVO-2 in 57/23) in Splošni pogoji poslovanja Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, številka 0141 - 8/2023-11, objavljen 13. septembra 2023, kolikor nista v nasprotju s tem zakonom.
(obstoječa potrdila o usposobljenosti in obstoječi izvajalci usposabljanja)
(1) Odločba o izboru izvajalca usposabljanja, izdana na podlagi prvega odstavka 239. člena ZVO-2, velja od uveljavitve tega zakona kot odločba, izdana na podlagi prvega odstavka 96. člena tega zakona.
(2) Pogodba za izvajanje usposabljanja, sklenjena v skladu z 239. členom ZVO-2, velja od uveljavitve tega zakona kot pogodba iz sedmega odstavka 96. člena tega zakona.
(3) Ministrstvo izvede javni natečaj prvič po uveljavitvi tega zakona najpozneje do 1. 4. 2026.
(4) Potrdila o usposobljenosti, izdana na podlagi tretjega odstavka 241. člena ZVO-2, veljajo od uveljavitve tega zakona kot spričevala iz 97. člena tega zakona.
(5) Potrdila o vpisu v evidenco pooblaščenih podjetij, izdana na podlagi tretjega odstavka 10. člena Uredbe o uporabi fluoriranih toplogrednih plinov in ozonu škodljivih snoveh (Uradni list RS, št. 60/16 in 44/22 – ZVO-2), veljajo od uveljavitve tega zakona kot pooblastila iz 99. člena tega zakona.
(6) Do uveljavitve predpisov iz petega odstavka 97. člena tega zakona in devetega odstavka 99. člena tega zakona se uporablja Uredba o uporabi fluoriranih toplogrednih plinov in ozonu škodljivih snoveh (Uradni list RS, št. 60/16 in 44/22 – ZVO-2).
(znižanje dajatev in davkov)
Če cena emisijskega kupona v sistemu trgovanja za regulirane subjekte pred letom 2030 preseže višino okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida iz 70. člena tega zakona, kot je določena v letu pred začetkom prodaje emisijskih kuponov za regulirane subjekte, vlada zniža višino drugih dajatev in davkov, ki se plačujejo za energente.
(roki za uskladitev in izdajo podzakonskih predpisov)
(1) Minister najpozneje v šestih mesecih po sprejetju strategije iz 13. člena tega zakona izda podzakonski akt iz desetega odstavka 15. člena tega zakona.
(2) Minister izda metodologijo za uvrščanje ukrepov v program porabe sredstev iz petega odstavka 30. člena tega zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
(3) Minister najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona izda podzakonske akte iz šestega odstavka 32. člena, petega odstavka 33. člena, osmega odstavka 34. člena, devetega odstavka 36. člena, dvanajstega odstavka 37. člena, četrtega odstavka 40. člena, šestega odstavka 41. člena, četrtega odstavka 43. člena, šestega odstavka 44. člena, desetega odstavka 51. člena, šestega odstavka 54. člena, štirinajstega odstavka 55. člena in osmega odstavka 133. člena tega zakona.
(4) Vlada sprejme predpise, določene v desetem odstavku 27. člena in štirinajstem odstavku 38. člena tega zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(5) Vlada izda predpis, določen v prvem odstavku 53. člena tega zakona, v 18 mesecih od uveljavitve tega zakona.
(6) Vlada uskladi Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanja zraka z emisijo ogljikovega dioksida (Uradni list RS, št. 48/18, 168/20, 44/22-ZVO-2, 84/22, 104/22, 118/22, 51/23, 124/23 in 98/24) s 70. in 71. členom tega zakona do 31. decembra 2025.
(7) Vlada izda predpis iz šestega odstavka 72. člena tega zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(8) Minister določi metodologijo iz tretjega odstavka 73. člena in metodologijo iz drugega odstavka 74. člena v 12 mesecih od uveljavitve tega zakona.
(prenehanje veljavnosti in uporabe zakonov in podzakonskih aktov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
1. 12. in 19. točka drugega odstavka 1. člena, 6.3., 6.3.1., 6.3.2., 6.4., 6.5., 10.1., 14. in 14.1. do 14.6. točka 3. člena, 3. in 4. točka drugega odstavka ter 6. točka tretjega odstavka 4. člena, 143. do 145. člena, 5. in 6. točka prvega odstavka ter šesti in sedmi odstavek 154. člena, 5. točka prvega odstavka 171. člena, 177. do 229. člen, 239. do 242. člen, 258. člen, 19. točka prvega odstavka 259. člena, 56. do 63. točka prvega odstavka 260. člena, 270., 271., 292., 293., 294. in 295. člen, prvi odstavek 297. člena, 311., 312., 316. in 317. člen ZVO-2,
2. Uredba o vrstah naprav, dejavnostih in toplogrednih plinih ter določitvi brezplačnih emisijskih kuponov za naprave in operatorje zrakoplova (Uradni list RS, št. 27/24), razen 4., 5., 6., 8.,10. člena in prvega odstavka 11. člena ter Priloga te uredbe,
3. Uredba o izvajanju delegirane uredbe (EU) o določitvi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije (Uradni list RS, št. 34/19 in 57/23),
4. Uredba o zmanjševanju obremenjevanja okolja z emisijami toplogrednih plinov z ladij (Uradni list RS, št. 60/24),
5. Uredba o okoljevarstvenem dovoljenju za emisije toplogrednih plinov za regulirane subjekte (Uradni list RS, št. 57/24) in
6. Sklep o imenovanju pristojnega organa za izvajanje funkcij in dolžnosti na podlagi Uredbe o vzpostavitvi mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (Uradni list RS, št. 30/24).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona se preneha uporabljati 24. člen Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo, 65/20, 158/20 ‒ ZURE, 12/21 ‒ ZSROVE, 172/21 – ZOEE, 204/21 – ZOP in 44/22 – ZOTDS in 38/24 – EZ-2).
(uskladitev z Zakonom o varstvu okolja)
(1) V ZVO-2 se v 171. členu v prvem odstavku v 3. točki vejica in besedilo »s subvencijami ali drugimi oblikami dajanja nepovratnih sredstev iz sredstev sklada iz 210. člena tega zakona« črtata.
(2) V 243. členu se v tretjem odstavku v 1. točki besedilo »ali dovoljenjem za izpuščanje toplogrednih plinov« črta.
(začetek veljavnosti in prenehanje uporabe)
(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Peti odstavek 29. člena in trinajsti odstavek 30. člena tega zakona se začneta uporabljati 1. januarja 2026.
(3) 70. in 71. člen tega zakona prenehata veljati 1. januarja 2027, v primeru objave obvestila Evropske komisije o izjemno visokih cenah energije v Uradnem listu EU iz 136. člena tega zakona pa 1. januarja 2028.
(4) 72. člen tega zakona se začne uporabljati 1. januarja 2026.
(5) 90. člen tega zakona preneha veljati dve leti po uveljavitvi tega zakona.
(6) Sedmi in osmi odstavek 114. člena, 5. točka prvega odstavka in četrti odstavek 115. člena ter 25. in 26. točka prvega odstavka in četrti odstavek 116. člena tega zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2026.
Št. 801-08/25-1/33
Ljubljana, dne 15. julija 2025
EPA 2198-IX
