Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o oskrbi z električno energijo (ZOEE-A)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o oskrbi z električno energijo (ZOEE-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 18. junija 2025.
Št. 003-02-1/2025-160
Ljubljana, dne 26. junija 2025
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O OSKRBI Z ELEKTRIČNO ENERGIJO (ZOEE-A)
1. člen
V Zakonu o oskrbi z električno energijo (Uradni list RS, št. 127/21) se v 2. členu prvi in drugi odstavek spremenita tako, da se glasita:
»(1) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU (UL L št. 158 z dne 14. 6. 2019, str. 125), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2024/1711 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o spremembi direktiv (EU) 2018/2001 in (EU) 2019/944 glede izboljšanja zasnove trga električne energije v Uniji (UL L št. 2024/1711 z dne 26. 6. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2019/944/EU).
(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašata tudi osmi odstavek 27. člena in Priloga XIV Direktive (EU) 2023/1791 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. septembra 2023 o energetski učinkovitosti in spremembi Uredbe (EU) 2023/955 (prenovitev) (UL L št. 231 z dne 20. 9. 2023, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2024/1788 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o skupnih pravilih notranjega trga plina iz obnovljivih virov, zemeljskega plina in vodika, spremembi Direktive (EU) 2023/1791 in razveljavitvi Direktive 2009/73/ES (prenovitev) (UL L št. 2024/1788 z dne 15. 7. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2023/1791/EU).«.
V tretjem odstavku se druga alineja spremeni tako, da se glasi:
»– Uredbe (EU) 2019/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o notranjem trgu električne energije (prenovitev) (UL L št. 158 z dne 14. 6. 2019, str. 54), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2024/1747 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o spremembi uredb (EU) 2019/942 in (EU) 2019/943 glede izboljšanja zasnove trga električne energije v Uniji (UL L št. 2024/1747 z dne 26. 6. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/943/EU);«.
V 4. členu se v besedilu člena, ki se označi kot prvi odstavek, 5. točka spremeni tako, da se glasi:
»5. »aktivni odjemalec« pomeni končnega odjemalca ali skupino končnih odjemalcev, ki delujejo skupaj in porabljajo ali shranjujejo električno energijo, proizvedeno v lastnih objektih znotraj omejenih lokacij, ali samoproizvedeno električno energijo ali električno energijo, ki je v skupni rabi v drugih objektih, ali ki prodajajo samoproizvedeno električno energijo ali sodelujejo v programih prožnosti ali programih energetske učinkovitosti, če te dejavnosti niso njihova osnovna gospodarska ali poklicna dejavnost;«.
20. točka se spremeni tako, da se glasi:
»20. »energija iz obnovljivih virov« pomeni energijo iz obnovljivih virov, kot jo določa zakon, ki ureja spodbujanje rabe obnovljivih virov energije;«.
V 30. točki se točka »13.« nadomesti s točko »10.«.
V 32. točki se za besedo »rabo« doda besedilo »na podlagi pogodbe o dobavi z dobaviteljem končnim odjemalcem«.
34. in 35. točka se spremenita tako, da se glasita:
»34. »malo podjetje« pomeni majhno gospodarsko družbo, kot je določena v 55. členu Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C, 18/21, 18/23 – ZDU-1O, 75/23 in 102/24; v nadaljnjem besedilu: Zakon o gospodarskih družbah);
35. »mikropodjetje« pomeni mikro gospodarsko družbo, kot je določena v 55. členu Zakona o gospodarskih družbah;«.
Za 38. točko se doda nova 38.a točka, ki se glasi:
»38.a »namenska merilna naprava« pomeni napravo, povezano s sredstvom ali vgrajeno v sredstvo, ki zagotavlja storitve prilagajanja odjema ali storitve za zagotavljanje prožnosti na trgu električne energije ali operaterjem sistemov;«.
Za 52. točko se doda nova 52.a točka, ki se glasi:
»52.a »pogodba o dobavi električne energije s fiksno ceno, sklenjena za določeno obdobje« pomeni pogodbo o dobavi električne energije med dobaviteljem in končnim odjemalcem, ki zagotavlja enake pogodbene pogoje, vključno s ceno, med celotnim trajanjem pogodbe, pri čemer lahko v okviru fiksne cene vključuje prožni element z na primer različno ceno v konicah in zunaj konic, in pri kateri so spremembe v končnem računu lahko samo rezultat elementov, ki jih ne določijo dobavitelji, kot so davki in dajatve;«.
V 61. točki se črta besedilo »(Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 100/11 – skl. US, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C in 18/21)«.
Za 63. točko se dodata novi 63.a in 63.b točka, ki se glasita:
»63.a »prožna obratovalna omejitev« pomeni sklop pogojev za priključitev električne zmogljivosti na omrežje, ki vključuje pogoje za omejitev in nadzor nad dovajanjem električne energije v prenosno ali distribucijsko omrežje in njenega odvzema iz njega;
63.b »prožnost« pomeni sposobnost elektroenergetskega sistema, da se prilagodi spremenljivosti vzorcev proizvodnje in porabe ter razpoložljivosti omrežja v ustreznih časovnih okvirih trga;«.
Za 77. točko se dodata novi 77.a in 77.b točka, ki se glasita:
»77.a »souporaba energije« pomeni samooskrbo z energijo iz obnovljivih virov s strani aktivnih odjemalcev:
a) ki jo sami proizvedejo ali shranjujejo na kraju samem ali zunaj njega v proizvodni napravi, ki jo imajo v lasti ali jo zakupijo ali najamejo v celoti ali deloma, ali
b) do katere jim je pravico brezplačno ali za plačilo prenesel drug aktivni odjemalec;
77.b »srednje podjetje« pomeni srednjo gospodarsko družbo, kot je določena v 55. členu Zakona o gospodarskih družbah;«.
Za 84. točko se doda nova 84.a točka, ki se glasi:
»84.a »veliko podjetje« pomeni veliko gospodarsko družbo, kot je določena v 55. členu Zakona o gospodarskih družbah;«.
V 89. točki se pika nadomesti s podpičjem in se za njo doda nova 90. točka, ki se glasi:
»90. »zasilni dobavitelj« pomeni dobavitelja, ki prevzame dobavo električne energije končnim odjemalcem v skladu z 32. členom tega zakona.«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Izrazi s področja energetike, ki niso opredeljeni s tem zakonom, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja energetike.«.
V 9. členu se na koncu tretjega odstavka za besedo »omejitev« dodata vejica in besedilo »če gre za priključitev s prožno obratovalno omejitvijo«.
V 12. členu se šesti in sedmi odstavek spremenita tako, da se glasita:
»(6) Uporabniki sistema imajo pravico do več kot ene merilne in obračunske merilne točke v okviru posameznega prevzemno-predajnega mesta.
(7) Za posamezno prevzemno-predajno mesto lahko uporabniki sistema hkrati sklenejo več pogodb o souporabi energije, pri čemer se vse pogodbe o souporabi energije evidentirajo pri pristojnem elektrooperaterju, vključno s pripadajočim deležem proizvodnje.«.
Za sedmim odstavkom se dodata nova osmi in deveti odstavek, ki se glasita:
»(8) Evidenco prevzemno-predajnih mest in merilnih točk ter njihove bilančne pripadnosti ter evidenco pogodb iz prejšnjega odstavka vodijo elektrooperaterji, ki morajo zagotoviti dostop do podatkov iz evidence operaterju trga in agenciji.
(9) Podrobnejša pravila o evidentiranju odprtih pogodb in pogodb o souporabi energije določi elektrooperater v sistemskih obratovalnih navodilih iz 136. člena tega zakona.«.
V naslovu II. poglavja se besedi »KONČNIH ODJEMALCEV« nadomestita z besedama »UPORABNIKOV SISTEMA« in v naslovu 1. oddelka II. poglavja besedi »končnih odjemalcev« z besedama »uporabnikov sistema«.
V 13. členu se v prvem odstavku besedi »končni odjemalec« nadomestita z besedama »uporabnik sistema«, za besedo »energijo« pa se doda besedilo »ali kateremu bo prodal v omrežje oddano električno energijo«.
V drugem odstavku se besedi »končni odjemalec« nadomestita z besedama »uporabnik sistema«, besedilo »o dobavi električne energije« pa se črta.
V 14. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Uporabniki sistema imajo pravico do dobave ali prodaje električne energije na podlagi odprte pogodbe z dobaviteljem ne glede na državo članico Evropske unije, v kateri je dobavitelj registriran.«.
V drugem odstavku se v prvem stavku:
– za besedo »sklenitvijo« doda beseda »odprte«,
– črta besedilo »o dobavi iz prejšnjega stavka« in
– za besedo »dobave« dodata besedi »ali odkupa«.
V tretjem odstavku se beseda »nakup« nadomesti z besedo »odkup«.
V 15. členu se v četrtem in osmem odstavku besedi »splošno veljavnih« nadomestita z besedama »splošnih pogodbenih«.
V 16. členu se peti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(5) Dobavitelji gospodinjskim odjemalcem najpozneje ob pošiljanju zadnjega opomina brezplačno zagotovijo informacije o alternativnih ukrepih, da ne bi prišlo do odklopa, zlasti o:
– alternativnem načrtu plačil, svetovanju o upravljanju dolgov ali moratoriju, če dobavitelj to ponuja,
– možnosti podpisa pogodbe z novim dobaviteljem,
– možnosti zahteve po zasilni oskrbi iz 32. člena ali po nujni oskrbi iz 33. člena tega zakona,
– veljavnih socialnovarstvenih prejemkih v skladu z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, s pomočjo katerih bi lahko preprečili odklop,
– možnosti storitev energetskega pregleda in energetskega svetovanja.«.
Za petim odstavkom se dodata nova šesti in sedmi odstavek, ki se glasita:
»(6) Dobavitelj mora gospodinjskemu in malemu poslovnemu odjemalcu v povzetku glavnih pogodbenih pogojev iz tretjega odstavka prejšnjega člena navesti pravice iz drugega, petega, šestega in sedmega odstavka prejšnjega člena ter vključiti vsaj naslednje informacije:
a) cene vseh sestavin računa, ki se zaračunajo glede na porabljeno električno energijo (v kWh), ločeno po tarifah, in cene vseh sestavin računa, ki niso odvisne od porabljene električne energije;
b) obrazložitev, ali je cena fiksna, spremenljiva ali dinamična;
c) elektronski naslov dobavitelja in telefonsko številko za pomoč uporabnikom ter
č) po potrebi informacije o enkratnih plačilih, posebnih ponudbah, dodatnih storitvah in popustih.
(7) Dobavitelj mora na svoji spletni strani objaviti cenike in tarife ter splošne pogodbene pogoje v zvezi z dobavo električne energije gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem, po katerih dobavitelj ponuja sklepanje pogodbe ali izdaja račune.«.
V 17. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(pravica do pogodbe o dobavi električne energije s fiksno ceno in do pogodbe z dinamičnimi cenami električne energije)«.
Prvi do tretji odstavek se spremenijo tako, da se glasijo:
»(1) Vsak dobavitelj, ki ima sklenjene pogodbe o dobavi električne energije z več kot 100.000 končnimi odjemalci, mora ponujati pogodbe o dobavi električne energije s fiksno ceno, sklenjene za najmanj eno leto, ter pogodbe z dinamičnimi cenami električne energije. Vsak končni odjemalec, ki ima nameščen napredni števec, vključen v napredni merilni sistem, lahko zahteva sklenitev pogodbe z dinamičnimi cenami električne energije. Dobavitelj ne sme enostransko spremeniti pogojev pogodb o dobavi električne energije s fiksno ceno, sklenjenih za določeno obdobje, in takih pogodb odpovedati pred njihovo zapadlostjo, razen če je razlog takšne odpovedi kršenje pogodbenih obveznosti s strani končnega odjemalca.
(2) Če v Republiki Sloveniji ni dobavitelja, ki ima sklenjene pogodbe o dobavi električne energije z več kot 100.000 končnimi odjemalci, in noben dobavitelj ne ponuja pogodb o dobavi električne energije s fiksno ceno ali pogodb z dinamičnimi cenami električne energije, agencija po uradni dolžnosti z odločbo določi dobavitelja, ki ima sklenjene pogodbe o dobavi električne energije z največ končnimi odjemalci, da za obdobje enega leta izvaja obveznosti iz prejšnjega odstavka.
(3) Dobavitelj mora pred sklenitvijo pogodbe v celoti seznaniti končne odjemalce s priložnostmi, stroški in tveganji pogodb o dobavi električne energije s fiksno ceno ali pogodb z dinamičnimi cenami električne energije ter predložiti končnim odjemalcem ustrezne informacije, tudi o potrebni namestitvi ustreznega števca električne energije. Dobavitelj mora pred sklenitvijo pogodbe z dinamičnimi cenami električne energije končne odjemalce seznaniti tudi z načini obveščanja o trenutno veljavnih cenah.«.
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Dobavitelji končnim odjemalcem s pogodbami o dobavi električne energije s fiksno ceno, sklenjenimi za določeno obdobje, ne smejo otežiti ali prepovedati sodelovanja pri storitvah za zagotavljanje prožnosti ali sodelovanja pri souporabi energije.«.
V 18. členu se v prvem, tretjem in četrtem odstavku besedi »končni odjemalec« v vseh sklonih in številih nadomestita z besedama »uporabnik sistema« v ustreznem sklonu in številu.
V 19. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Elektrooperater mora uporabnikom sistema, na katerem opravlja dejavnost operaterja, omogočiti učinkovit dostop do podatkov o porabi ali oddaji v sistem. Podatke o tem mora zagotoviti v primernem roku, pri čemer se upoštevajo zmogljivost opreme za merjenje porabe ali oddaje, zadevni produkt električne energije in stroškovna učinkovitost takih ukrepov. Elektrooperater mora dostop do podatkov omogočiti tudi drugi pravni ali fizični osebi, ki zahtevi za dostop do teh podatkov predloži pooblastilo tega uporabnika sistema za vsak primer posebej ali za vse prihodnje primere do preklica.«.
V četrtem odstavku se besedi »Končnim odjemalcem« nadomestita z besedama »Uporabnikom sistema«.
V 21. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Vsak uporabnik sistema lahko neodvisno od pogodb o dobavi ali odkupu električne energije in morebitnih že veljavnih pogodb o agregiranju prosto sklepa pogodbe o energetskih storitvah, tudi z neodvisnimi agregatorji.«.
V drugem do petem odstavku se besedi »končni odjemalec« v vseh sklonih in številih nadomestita z besedama »uporabnik sistema« v ustreznem sklonu in številu.
V petem odstavku se črtata besedi »o dobavi«.
V 22. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(prilagajanje odjema ali oddaje)«.
V prvem odstavku se besedi »Končni odjemalci« nadomestita z besedama »Uporabniki sistema«, za besedo »odjema« pa se dodata besedi »ali oddaje«.
V tretjem odstavku se:
– v napovednem stavku za besedo »odjema« dodata besedi »samostojno ali«,
– v tretji alineji besedi »končnih odjemalcev« nadomestita z besedama »uporabnikov sistema« in
– v šesti alineji beseda »odjemalcev« nadomesti z besedama »uporabnikov sistema«.
Za 23. členom se doda nov 23.a člen, ki se glasi:
(pravica do souporabe energije)
(1) Vsak končni odjemalec, priključen na omrežje v Republiki Sloveniji, razen velikih podjetij, ima pravico, da kot aktivni odjemalec nediskriminatorno souporablja električno energijo iz obnovljivih virov energije na podlagi pogodbe po pravilih obligacijskega prava ali z ustanovitvijo pravne osebe. Souporabo električne energije lahko pomaga organizirati aktivni odjemalec, ki sodeluje pri souporabi električne energije, ali tretja oseba (v nadaljnjem besedilu: organizator souporabe energije). Izvajalci energetskih dejavnosti ne smejo sodelovati pri souporabi, lahko pa so organizatorji souporabe energije.
(2) V zvezi s sklepanjem pogodb in obračunavanjem aktivnim odjemalcem, ki souporabljajo energijo, se uporabljajo 15., 16. člen, peti, sedmi in osmi odstavek 18. člena ter 25. člen tega zakona, razen kadar si energijo iz obnovljivih virov delijo gospodinjstva z nameščeno zmogljivostjo do 30 kW za posamezna gospodinjstva in do 100 kW v večstanovanjskih stavbah, če souporaba poteka na podlagi kupoprodajne pogodbe za energijo.
(3) Organizator souporabe energije izvaja zlasti:
a) komuniciranje o pogodbah o souporabi energije, glede veljavnih tarif in pristojbin, davkov ali dajatev z drugimi subjekti, kot so dobavitelji, agregatorji in elektrooperaterji;
b) zagotavljanje podpore pri upravljanju in uravnavanju prilagodljivih obremenitev za števcem ter porazdeljenih sredstev za proizvodnjo in shranjevanje energije iz obnovljivih virov, ki so del pogodbe o souporabi energije;
c) sklepanje pogodb in obračunavanje aktivnim odjemalcem, ki souporabljajo energijo;
č) namestitev in obratovanje naprave za proizvodnjo ali skladiščenje energije iz obnovljivih virov, vključno z merjenjem in vzdrževanjem.
(4) Organizator souporabe energije zagotavlja nediskriminatorne storitve ter pregledne cene, tarife in pogoje storitev.
(5) Aktivnim odjemalcem, ki souporabljajo energijo, se električna energija v skupni rabi, dovedena v omrežje, odšteje od njihove skupne izmerjene porabe v 15-minutnem bilančnem obračunskem intervalu, rezultat se upošteva pri obračunu dobavljene energije. Pri obračunavanju prispevkov in drugih dajatev ter pri obračunu omrežnine, ki se obračunavajo od količine električne energije, prevzete iz omrežja, se upoštevata dejanski odjem oziroma oddaja na obračunskem mestu. Delež v omrežje dovedene električne energije, ki je v skupni rabi in se prenaša na obračunsko točko drugega aktivnega odjemalca, se določi kot odstotek oddane energije v 15-minutnem intervalu, ki je enak za vse 15-minutne obračunske intervale. Odstotek se lahko spremeni s spremembo pogodbe ali drugega pravnega akta, ki je podlaga za souporabo energije, pri čemer mora biti enak za vse 15-minutne obračunske intervale.
(6) Aktivni odjemalci, ki souporabljajo energijo:
a) imajo vse pravice in obveznosti, ki jih imajo kot končni odjemalci v skladu s tem zakonom;
b) imajo dostop do neobveznih predlog pogodb s poštenimi in preglednimi pogoji za pogodbe o souporabi energije, ki jih objavi agencija;
c) ne smejo biti nepošteno in diskriminatorno obravnavani s strani svojih dobaviteljev ali drugih udeležencev na trgu;
č) imajo pravico, da jih elektrooperater obvesti o možnosti sprememb trgovalnih območij v skladu s 14. členom Uredbe 2019/943/EU in o dejstvu, da je pravica do souporabe energije omejena v skladu s prvim odstavkom tega člena.
(7) Aktivni odjemalci morajo o pogodbah o souporabi energije in o vseh spremembah teh pogodb obvestiti elektrooperaterja, na katerega omrežje so priključeni, ter udeležence na trgu, vključno z vsemi svojimi dobavitelji, najmanj dva tedna pred začetkom izvajanja souporabe neposredno ali po organizatorju souporabe energije.
(8) Osebne podatke iz drugega odstavka 30. člena tega zakona, vključno z nazivno močjo proizvodne naprave ali naprave za shranjevanje energije, aktivnega odjemalca, ki pri pogodbi o souporabi energije sodeluje na strani oddaje energije, kot upravljavec obdeluje tudi dobavitelj električne energije aktivnemu odjemalcu, ki je pri isti pogodbi o souporabi prejemnik energije, od katerega je pridobil ustrezno privolitev ali s katerim ima sklenjeno pogodbo o odkupu oziroma dobavi. Osebni podatki iz prejšnjega stavka se obdelujejo za namen izvajanja pogodbe o dobavi aktivnemu odjemalcu, ki je pri pogodbi o souporabi energije prejemnik energije, na podlagi 12. člena tega zakona in za namen izdelave obratovalnih napovedi iz 101. člena tega zakona.
(9) Distribucijski operater:
a) vsaj enkrat mesečno v skladu s 30. členom tega zakona spremlja, zbira in potrjuje podatke o merjenju, povezane s souporabo električne energije, ter o njih poroča končnim odjemalcem in udeležencem na trgu, v ta namen pa vzpostavi informacijske sisteme;
b) zagotavlja kontaktne točke za:
– registracijo pogodb o souporabi energije;
– nudenje praktičnih informacij za souporabo energije;
– prejemanje informacij o ustreznih merilnih točkah, spremembah lokacije in udeležbe.
(10) Kadar sta lastnik ali upravljavec proizvodne naprave ali naprave za shranjevanje energije organizator souporabe energije ali tretja oseba, ki ne sodelujeta pri souporabi energije, je vsota moči teh naprav največ 6 MW.
(11) Ranljivim odjemalcem in odjemalcem, ki živijo v energetski revščini, se dostop do souporabe energije zagotovi z ukrepi finančne podpore ali dodelitvijo določenega deleža proizvodnje.
(12) V okviru projektov souporabe energije, pri katerih so investitorji v proizvodne naprave ali naprave za shranjevanje energije izključno državni organi ali organi samoupravne lokalne skupnosti, se z ukrepi iz prejšnjega odstavka zagotovi, da je električna energija v souporabi dostopna državljanom, zlasti ranljivim odjemalcem in odjemalcem, ki živijo v energetski revščini, v povprečju vsaj v višini 10 % energije v souporabi pri teh projektih.
(13) Končni odjemalci, ki so vključeni v sistem samooskrbe z letnim netiranjem v skladu s 315.a členom Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo, 65/20, 158/20 – ZURE), lahko del v omrežje oddane energije oddajo v souporabo drugim aktivnim odjemalcem v določenem odstotku energije, oddane v omrežje v 15-minutnem intervalu, kot je določeno v petem odstavku tega člena. Na ta način oddana energija se odšteva od oddane energije odjemalca, vključenega v shemo samooskrbe z letnim netiranjem, v 15-minutnem intervalu, preostanek v 15-minutnem intervalu oddane energije pa se upošteva pri izračunu letne vsote odjema in oddaje odjemalca, vključenega v shemo samooskrbe z letnim netiranjem. Ne glede na peti odstavek tega člena se ta preostanek upošteva pri obračunu dobavljene energije, za porabljeno energijo odjemalca, vključenega v shemo samooskrbe z letnim netiranjem, ter prispevkov in drugih dajatev in omrežnine, ki se obračunavajo od količine električne energije, prevzete iz omrežja. Končni odjemalci, ki so vključeni v sistem samooskrbe z letnim netiranjem, pri souporabi energije ne morejo biti prejemniki energije.
(14) Distribucijski operater v sistemskih obratovalnih navodilih podrobneje določi način vključitve v sistem souporabe energije, obveščanja o pogodbah o souporabi in njihovih spremembah, spremljanja in pošiljanja merilnih podatkov ter druge tehnične podrobnosti za izvajanje določb tega člena.«.
V 27. členu se v naslovu člena črta beseda »izvensodnega«.
V sedmem odstavku se beseda »prvega« nadomesti z besedo »drugega«.
Za osmim odstavkom se doda nov deveti odstavek, ki se glasi:
»(9) Dobavitelj ne sme odpovedati pogodbe o dobavi iz razlogov, zaradi katerih so končni odjemalci vložili pritožbo ali sprožili postopek izvensodnega reševanja sporov, dokler obravnava pritožbe oziroma postopek izvensodnega reševanje spora nista zaključena. Prejšnji stavek ne velja za primere, ko končni odjemalec vloži pritožbo ali sproži postopek izvensodnega reševanja sporov po prejemu odpovedi pogodbe zaradi neizpolnjevanja svojih obveznosti.«.
Za 27. členom se doda nov 27.a člen, ki se glasi:
(obvladovanje tveganja dobaviteljev v zvezi s pogodbami o dobavi električne energije s fiksno ceno)
(1) Dobavitelj električne energije:
– izdela in izvaja strategijo varovanja pred tveganji, s katero omeji tveganje sprememb v oskrbi z električno energijo na veleprodajni ravni, ki bi vplivale na ekonomsko vzdržnost njegovih pogodb o dobavi električne energije s fiksno ceno, sklenjenih za določeno obdobje, hkrati pa ohranja likvidnost na kratkoročnih trgih in cenovne signale s teh trgov (v nadaljnjem besedilu: strategija) in
– sprejme vse razumne ukrepe, da bi omejil tveganje za svojo nezmožnost dobave po sklenjenih pogodbah o dobavi električne energije.
(2) Agencija s splošnim aktom predpiše metodologijo za izdelavo strategije in sprejetje ukrepov o omejevanju tveganj iz prejšnjega odstavka, v kateri določi obvezno vsebino strategije, pri čemer upošteva:
– velikost dobaviteljev in strukturo trga,
– dostop dobaviteljev do lastne proizvodnje električne energije in njihovo kapitalizacijo,
– izpostavljenost dobaviteljev spremembam veleprodajnih tržnih cen,
– morebitno potrebo po izvajanju stresnih testov.
(3) Strategija lahko vključuje uporabo pogodb o nakupu električne energije, ki so opredeljene v 77. točki 2. člena Uredbe 2019/943/EU, ali drugih ustreznih instrumentov, kot so terminske pogodbe. Če trg za pogodbe o nakupu električne energije omogoča učinkovito konkurenco, lahko agencija v splošnem aktu iz prejšnjega odstavka določi, da se del dobaviteljeve izpostavljenosti tveganjem sprememb veleprodajnih cen električne energije krije s pogodbami o nakupu električne energije iz obnovljivih virov energije, ki ustrezajo trajanju izpostavljenosti tveganju na strani porabnikov.
(4) Agencija nadzoruje izvajanje določb prvega odstavka tega člena na način, ki ni obremenjujoč za dobavitelje in njihovo vsakodnevno poslovanje. V aktu iz drugega odstavka tega člena agencija določi tudi podrobnejša pravila v zvezi z izvajanjem nadzora nad izvajanjem teh določb, pri čemer ne izvaja pregledov pozicij ali strategij posameznih dobaviteljev.
(5) Pred sprejetjem akta iz drugega odstavka tega člena mora agencija predlog akta objaviti na svojih spletnih straneh ter po objavi omogočiti najmanj enomesečno javno obravnavo ter sprejemanje pripomb in predlogov, ki se nanašajo na predlog akta.
(6) Agencija si prizadeva zagotoviti, da so produkti za varovanje pred tveganjem dostopni tudi energetskim skupnostim državljanov in skupnostim na področju energije iz obnovljivih virov, ter v ta namen vzpostavi pogoje, ki to omogočajo.«.
V 28. členu se v prvem, drugem in petem odstavku besedi »končni odjemalec« v vseh sklonih in številih nadomestita z besedama »uporabnik sistema« v ustreznem sklonu in številu.
V 29. členu se v prvem do tretjem odstavku besedi »končni odjemalec« v vseh sklonih in številih nadomestita z besedama »uporabnik sistema« v ustreznem sklonu in številu.
V četrtem odstavku se beseda »odjemalce«, nadomesti z besedama »uporabnike sistema«, besedi »končni odjemalci« se nadomestita z besedama »uporabniki sistema«, beseda »odjemalcem« pa se nadomesti z besedama »uporabnikom sistema«.
V 32. členu se prvi do tretji odstavek spremenijo tako, da se glasijo:
»(1) Distribucijski operater mora samodejno in brez prestopnih rokov zagotoviti dobavo končnim odjemalcem, ki so priključeni na njegov sistem, če jim preneha veljavnost pogodbe o dobavi zaradi ukrepov, ki so posledica insolventnosti ali nelikvidnosti dobavitelja, ali če dobavitelj iz drugega razloga izgubi status člana bilančne sheme v skladu s predpisom, ki ureja delovanje trga z električno energijo, gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem pa tudi v primeru, ko pogodbo odpove dobavitelj, ki je odpovedal pogodbo o dobavi najmanj 5000 odjemalcem in mu ni prenehalo članstvo v bilančni shemi. O prenehanju veljavnosti pogodbe o dobavi in začetku izvajanja zasilne oskrbe mora distribucijski operater poslati odjemalcu obvestilo v roku treh delovnih dni po prejemu obvestila operaterja trga. Distribucijski operater odpove zasilno oskrbo odjemalcu po šestih mesecih oskrbe ali če odjemalec redno ne poravna stroškov oskrbe z električno energijo.
(2) Distribucijski operater gospodinjskim odjemalcem in malim poslovnim odjemalcem zagotovi zasilno dobavo tudi na zahtevo.
(3) Ceno zasilne dobave električne energije iz prvega in drugega odstavka tega člena določi distribucijski operater v višini, ki pokriva ceno nabave električne energije ter dodatne stroške zagotavljanja in izvajanja zasilne oskrbe. Cena mora biti javno objavljena in višja od tržne maloprodajne cene za dobavo primerljivemu odjemalcu, ne sme pa je presegati za več kot 25 %, razen v primeru povišanih veleprodajnih cen, ko mora biti višja zaradi pokrivanja stroškov nabave električne energije iz prejšnjega stavka. Končnim odjemalcem, ki so vključeni v sistem samooskrbe z letnim netiranjem v skladu s 315.a členom Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo, 65/20, 158/20 – ZURE), se v času zasilne oskrbe energija, prispevki in omrežnina obračunavajo na iz omrežja prevzeto električno energijo. Obračun na neto prevzeto električno energijo se nadaljuje po koncu zasilne oskrbe. Pogoji zasilne oskrbe se natančneje določijo v sistemskih obratovalnih navodilih.«.
V petem odstavku se za besedama »obvestiti o« doda besedilo »možnosti izbire novega dobavitelja,«.
Za petim odstavkom se dodajo novi šesti do osmi odstavek, ki se glasijo:
»(6) Distribucijski operater lahko za izvajanje zasilne oskrbe iz prvega odstavka tega člena izbere enega od dobaviteljev, ki lahko poleg dobave svojim končnim odjemalcem dodatno prevzame dobavo končnim odjemalcem, ki porabijo vsaj desetino porabljene električne energije v Sloveniji na letni ravni.
(7) V primeru insolventnosti ali nelikvidnosti izbranega dobavitelja iz prejšnjega odstavka, distribucijskega operaterja, večjega dobavitelja ali več dobaviteljev hkrati morajo vsi preostali dobavitelji na trgu prevzeti zasilno dobavo končnim odjemalcem, ki so ostali brez dobavitelja, in jim zagotoviti dobavo električne energije. Tudi v tem primeru veljajo cena in splošni pogoji, ki jih določi distribucijski operater v skladu s tretjim odstavkom tega člena ter določbe glede možnosti odpovedi in trajanja zasilne oskrbe iz prvega odstavka tega člena. Distribucijski operater v sistemskih obratovalnih navodilih določi pregleden in nediskriminatoren postopek za razporeditev končnih odjemalcev na dobavitelje, tako da se upoštevata predvsem tržni delež dobaviteljev in njihova struktura končnih odjemalcev, določi pa tudi način določitve plačila dobaviteljem zaradi dodatnih stroškov. V primeru izvajanja zasilne oskrbe v skladu s tem odstavkom distribucijski operater pošlje obvestilo vsem prerazporejenim končnim odjemalcem in vsem dobaviteljem v roku desetih delovnih dni po prejemu obvestila operaterja trga o izgubi statusa člana bilančne sheme.
(8) V primeru, da je gospodinjski odjemalec, ki prejema električno energijo v skladu s tem členom, upravičen do dobave električne energije po ceni, ki je regulirana v skladu z zakonom, zasilni dobavitelj odjemalcu dobavlja energijo po regulirani ceni.«.
34. člen se črta.
36. člen se črta.
Za 44. členom se dodajo novi 2. oddelek in 44.a do 44.e člen, ki se glasijo:
»2. oddelek: Mehanizem za zagotavljanje prožnosti brez fosilnih goriv
(okvirni nacionalni cilj za zagotavljanje prožnosti brez fosilnih goriv)
Vlada v skladu z 19.f členom Uredbe 2019/943/EU na podlagi poročila agencije o ocenjenih potrebah po prožnosti sprejme okvirni nacionalni cilj za zagotavljanje prožnosti brez fosilnih goriv. Do sprejetja poročila agencije o ocenjenih potrebah po prožnosti lahko vlada na predlog sistemskega operaterja sprejme začasne okvirne nacionalne cilje za zagotavljanje prožnosti brez fosilnih goriv. Sistemski operater mora pred predložitvijo predloga pridobiti pozitivno mnenje sveta agencije.
(program za zagotavljanje prožnosti brez fosilnih goriv)
Kadar naložbe v zagotavljanje prožnosti brez fosilnih goriv ne zadostujejo za izpolnitev okvirnega nacionalnega cilja ali začasnih okvirnih nacionalnih ciljev iz prejšnjega člena, lahko vlada v skladu z 19.g členom Uredbe 2019/943/EU sprejme program za podporo zagotavljanju prožnosti brez fosilnih goriv.
(konkurenčni postopek izbire ponudnikov prožnosti)
(1) Center za podpore v skladu sprejetim programom iz prejšnjega člena vsako leto objavi javni poziv za zbiranje ponudb za zagotavljanje prožnosti, na podlagi katerega se s preglednim, nediskriminatornim in konkurenčnim postopkom izberejo ponudniki.
(2) Postopek izbire ponudnikov se lahko izvede po roku iz poziva za oddajo ponudb, če je na podlagi števila in obsega prejetih ponudb različnih ponudnikov prožnosti zagotovljena konkurenčnost na način, da se doseže ciljni obseg prožnosti in niso izbrane ponudbe vseh ponudnikov. V nasprotnem je treba najpozneje v roku enega meseca objaviti nov javni poziv za zbiranje ponudb prožnosti. Na podlagi ponovnega poziva se izvede izbira ponudnikov prožnosti ne glede na število ponudnikov in obseg ponujenih zmogljivosti.
(3) Rezultate postopka izbire ponudnikov prožnosti objavi center za podpore na svoji spletni strani.
(4) Pravila za imenovanje, delovanje in pristojnosti komisije centra za podpore za izbiro ponudnikov prožnosti ter izvajanje konkurenčnega postopka izbire sprejme center za podpore pred prvim postopkom in po pridobitvi soglasja ministra.
(pogodba o zagotavljanju plačila za zagotavljanje prožnosti)
(1) Center za podpore najpozneje v 30 dneh po zaključenem postopku izbranim ponudnikom pošlje v podpis pogodbo, s katero se uredijo izvajanje plačila za zagotavljanje prožnosti in druga vprašanja medsebojnih razmerij v zvezi s tem (v nadaljnjem besedilu: pogodba o zagotavljanju plačila za zagotavljanje prožnosti). S pogodbo o zagotavljanju plačila za zagotavljanje prožnosti se urejajo tudi postopki obračunavanja pogodbene kazni v primeru, da ponudnik ne zagotovi pogodbenih prožnosti. Pogodbena kazen se določi v višini stroška sistemskega operaterja zaradi neizpolnitve obveznosti ponudnika v obravnavanem obdobju.
(2) Če ponudnik prožnosti v enem mesecu, potem ko je pozvan k sklenitvi pogodbe o zagotavljanju plačila za zagotavljanje prožnosti, ne sklene pogodbe in tega ne stori niti v dodatnem roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni, ni upravičen do sklenitve pogodbe. Za količino prožnosti, ki s tem izpade, se pripravi predlog pogodbe o zagotavljanju plačila za zagotavljanje prožnosti za prvega naslednjega ponudnika med ponudniki, ki so izpadli v postopku izbire v prvem krogu, po vrstnem redu, kot ga je določila komisija centra za podpore.
(3) Center za podpore vodi seznam ponudnikov prožnosti, ki so sklenili pogodbo o zagotavljanju plačila za zagotavljanje prožnosti. Center za podpore podatke o višini in prejemnikih plačil za zagotavljanje prožnosti objavi na svoji spletni strani.
(zagotavljanje podatkov za izvajanje pogodb o zagotavljanju plačila za zagotavljanje prožnosti)
Ponudniki prožnosti, ki so s centrom za podpore sklenili pogodbo o zagotavljanju plačila za zagotavljanje prožnosti, in elektrooperaterji, na katerih omrežje so ponudniki prožnosti priključeni, centru za podpore na njegovo zahtevo pošljejo podatke, ki jih potrebuje za izvajanje svojih nalog po tem zakonu.
(prispevek za mehanizem za zagotavljanje prožnosti)
(1) Sredstva za izvajanje mehanizma za zagotavljanje prožnosti se centru za podpore zagotavljajo s prispevkom za mehanizem za zagotavljanje prožnosti in s pogodbenimi kaznimi, ki jih plačajo ponudniki prožnosti.
(2) Višina prispevka za mehanizem za zagotavljanje prožnosti, ki ga plačuje uporabnik sistema za posamezno prevzemno-predajno mesto, je odvisna od moči in napetostne ravni prevzemno-predajnega mesta, kategorije uporabnika sistema in namena uporabe energije.
(3) Višino prispevka iz prejšnjega odstavka določi vlada za čas enega leta tako, da sredstva zadoščajo za pokritje predvidenih izdatkov iz petega odstavka tega člena v tem letu. Dokler vlada ne določi nove višine prispevka za mehanizem za zagotavljanje prožnosti, se uporablja višina iz prejšnjega obdobja.
(4) Uporabnik sistema plačuje prispevek za mehanizem za zagotavljanje prožnosti kot posebno postavko na mesečnem računu za omrežnino. Dobavitelji in elektrooperaterji, ki skupaj s plačilom omrežnine prejmejo prispevek za mehanizem za zagotavljanje prožnosti, ga morajo nemudoma in brezplačno prenesti v korist centra za podpore.
(5) Sredstva za izvajanje mehanizma za zagotavljanje prožnosti se uporabljajo za:
a) pokrivanje stroškov centra za podpore zaradi aktivnosti v zvezi z izvajanjem nalog za program za zagotavljanje prožnosti;
b) zagotavljanje plačil po pogodbah o zagotavljanju plačila za zagotavljanje prožnosti.
(6) Višino sredstev za delovanje centra za podpore iz dela prispevka za izvajanje mehanizma za zagotavljanje prožnosti določi vlada na podlagi sprejetega letnega programa dela in finančnega načrta. Dokler vlada ne določi nove višine sredstev za delovanje centra za podpore, se uporabljajo sredstva v obsegu iz zadnjega obdobja, za katero je vlada določila višino sredstev.
(7) Vlada z uredbo podrobneje predpiše način določanja in obračunavanja prispevka za izvajanje programa za zagotavljanje prožnosti iz prvega odstavka tega člena.«.
V 45. členu se v petem odstavku beseda »členu« nadomesti z besedo »zakonu«.
V 69. členu se v drugem odstavku 6. točka spremeni tako, da se glasi:
»6. zagotavljanje potrebnih podatkov uporabnikom sistema in dobaviteljem, da lahko učinkovito uporabljajo sistem, sklepajo pogodbe o dobavi in uveljavljajo pravico do priključitve, agregatorjem, da lahko učinkovito sklepajo in izvajajo pogodbe o agregiranju, ter uporabnikom s souporabo energije in njihovim dobaviteljem ter organizatorjem souporabe, da lahko sklepajo in izvajajo pogodbe o souporabi;«.
V enajstem odstavku se za besedo »izravnave« doda besedilo »ter storitev prerazporejanja proizvodnje in porabe«.
V dvanajstem odstavku se beseda »členu« nadomesti z besedo »zakonu«.
V trinajstem odstavku se za besedilom »vrst uporabnikov sistema« doda besedilo »vključno s skupnostmi na področju energije iz obnovljivih virov in energetskimi skupnostmi državljanov ter uporabniki sistema s souporabo energije,«.
V štirinajstem odstavku se besedilo »od uporabnikov pridobi elektroenergetske vode ali naprave, jih« nadomesti z besedilom »od uporabnikov sistema pridobi priključek ali del priključka, ga«.
Za štirinajstim odstavkom se dodajo novi petnajsti do osemnajsti odstavek, ki se glasijo:
»(15) Preureditev ali prestavitev objektov in naprav distribucijskega sistema na zahtevo uporabnika sistema ali tretje osebe se lahko izvede samo na podlagi tehničnih pogojev, ki jih izda distribucijski operater. Stroške preureditve oziroma prestavitve distribucijskega sistema iz prejšnjega stavka krije uporabnik sistema ali tretja oseba.
(16) Distribucijski operater na pregleden način objavi jasne informacije o zmogljivostih, ki so na voljo za nove priključitve na njegovem območju delovanja, in sicer z visoko prostorsko ločljivostjo in ob spoštovanju javne varnosti in zaupnosti podatkov, vključno z zmogljivostmi, za katere se zahteva priključitev, ter možnostjo prožne priključitve na preobremenjenih območjih. Objava vključuje informacije o merilih za izračun razpoložljive zmogljivosti za nove priključitve. Distribucijski operater te informacije redno posodablja najmanj vsake tri mesece.
(17) Distribucijski operater uporabnikom sistema na pregleden način zagotovi jasne informacije o statusu in obravnavi njihovih zahtev za priključitev v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, in predpisi, ki urejajo upravno poslovanje.
(18) Distribucijski operater uporabnikom sistema omogoči, da zaprosijo za soglasje za priključitev na omrežje in predložijo ustrezne dokumente v digitalni obliki.«.
V 71. členu se v drugem odstavku v drugem in tretjem stavku besedi »uporabnika sistema« v obeh številih nadomestita z besedilom »prevzemno-predajnega mesta« v ustreznem številu.
V 72. členu se v drugem odstavku črta besedilo »v skladu s tretjim oziroma četrtim odstavkom tega člena«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Koncesija iz prejšnjega odstavka se podeli gospodarski družbi, ki izpolnjuje pogoje za notranjega izvajalca v skladu s prvim do petim odstavkom 13. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah (Uradni list RS, št. 9/19, 121/21 – ZJN-3B in 50/23).«.
Četrti odstavek se črta.
Dosedanji peti odstavek postane četrti odstavek.
V 77. členu se v prvem odstavku v prvem stavku za besedo »vozila« doda besedilo »s funkcijami pametnega polnjenja in funkcijami dvosmernega polnjenja«.
V 109. členu se za četrtim odstavkom dodata nova peti in šesti odstavek, ki se glasita:
»(5) Agencija s splošnim aktom iz drugega odstavka tega člena za prevzemno-predajna mesta, prek katerih so neposredno priključene na omrežje črpalne hidroelektrarne, ki prevzeto električno energijo namenjajo izključno za poznejšo pretvorbo shranjene energije v električno energijo, določi oprostitev plačevanja omrežnine za prenosni in distribucijski sistem za obdobje najmanj 12 let od pridobitve uporabnega dovoljenja.
(6) Za prevzemno-predajna mesta, prek katerih so na visoko in srednjenapetostno omrežje neposredno priključeni baterijski hranilniki električne energije, ki prevzeto električno energijo namenjajo izključno za poznejšo pretvorbo shranjene energije v električno energijo in oddajo v omrežje, uporabnik sistema ne plačuje omrežnine za prenosni in distribucijski sistem za obdobje treh let od pridobitve uporabnega dovoljenja in omrežnine za priključno moč.«.
V 124. členu se peti odstavek spremeni tako, da se glasi
»(5) Agencija s splošnim aktom podrobneje predpiše metodologijo obračunavanja omrežnine, in sicer za prenosni in distribucijski sistem, čezmerno prevzeto jalovo energijo in za druge storitve ter za priključno moč na način, ki spodbuja in upošteva tudi:
– energetsko učinkovitost in vključevanje proizvodnje električne energije v manjšem in večjem obsegu iz obnovljivih virov,
– učinkovitost elektrooperaterjev pri izvedbi njihovih načrtov za razvoj omrežja v smeri zadostnosti sistema,
– samooskrbo, na primer z uporabo fotonapetostnih naprav in drugih proizvodnih naprav, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov energije, ter njeno dolgoročno vrednost za omrežje, okolje in družbo,
– naložbe v nove oziroma inovativne tehnologije, na primer naložbe v elektromobilnost, naprave za shranjevanje energije in toplotne črpalke, ter
– učinkovitost uporabe sistema.«.
Za petim odstavkom se dodata nova šesti in sedmi odstavek, ki se glasita:
»(6) Agencija pri določitvi metodologije iz prejšnjega odstavka upošteva načela preprostosti, pravičnosti, sorazmernosti in postopnosti v primeru uveljavljanja večjih sprememb.
(7) Če agencija določi enotne tarifne postavke omrežnine za celotno območje države in če dejavnost gospodarske javne službe distribucije električne energije opravlja več kot en izvajalec, agencija s splošnim aktom iz tega člena določi mehanizem razdelitve celotne zaračunane omrežnine za distribucijski sistem med izvajalce gospodarske javne službe distribucije električne energije tako, da se zagotovi pokritje njihovih upravičenih stroškov.«.
V 133. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se omrežnina začasno ne zaračunava, ko zaradi okvare ali vzdrževanja na osnovni napajalni poti nastopijo okoliščine, ki zahtevajo vzpostavitev začasnega rezervnega čezmejnega distribucijskega napajalnega voda za potrebe prenapajanja.«.
V 136. členu se v drugem odstavku:
– peta alineja spremeni tako, da se glasi:
»– način izpolnjevanja zahtev iz Priloge XIV k Direktivi 2023/1791/EU;« in
– v osmi alineji pika nadomesti s podpičjem in se za njo doda nova deveta alineja, ki se glasi:
»– pravila in zahteve za postopek potrjevanja podatkov na namenski merilni napravi v skladu s tretjim odstavkom 7.b člena Uredbe 2019/943/EU.«.
Za 138. členom se dodata nova 138.a in 138.b člen, ki se glasita:
(začasna kontrola cen električne energije)
(1) Vlada lahko za čas veljavnosti izvedbenega sklepa Sveta EU, izdanega na podlagi 66.a člena Direktive 2019/944/EU, z uredbo določi začasne ukrepe kontrole cen za dobavo električne energije gospodinjstvom, malim poslovnim odjemalcem ter malim in srednjim podjetjem z določitvijo najvišjih cen in določitvijo tarifnih obdobij. Cene iz prejšnjega stavka so lahko nižje od stroškovnih cen, pri čemer dobavitelji ne smejo prodajati električne energije nad temi cenami, lahko pa jo pod njimi.
(2) Ukrepi kontrole cen iz prejšnjega odstavka temeljijo na tem, da:
a) so v splošnem gospodarskem interesu in ne presegajo tistega, kar je potrebno za zagotovitev splošnega gospodarskega interesa,
b) so časovno omejeni in sorazmerni glede na upravičence,
c) so jasno opredeljeni, pregledni in preverljivi,
č) ne povzročajo dodatnih stroškov za udeležence na trgu na diskriminatoren način,
d) je negativni vpliv na veleprodajni trg električne energije minimalen,
e) ne izkrivljajo notranjega trga električne energije in je njegovo negativno drobljenje minimalno,
f) ne vodijo v neposredno navzkrižno subvencioniranje med odjemalci, ki se jim energija dobavlja po prostih tržnih cenah, in tistimi, ki se jim dobavlja po reguliranih dobavnih cenah.
(3) Ukrepi kontrole cen ohranjajo spodbudo za zmanjšanje povpraševanja tako, da so:
– za male poslovne odjemalce, mikro, mala in srednja podjetja omejeni na največ 70 % porabe upravičenca v istem obdobju prejšnjega leta;
– za gospodinjske odjemalce omejeni na največ 80 % mediane porabe gospodinjstev, pri čemer lahko za ranljive in energetsko revne odjemalce ukrep kontrole cen velja za celotno porabo.
(4) Ukrepi kontrole cen so nediskriminatorni, kar se zagotavlja, tako da so:
– določeni z metodologijo, ki zagotavlja nediskriminatorno obravnavo dobaviteljev,
– vsi dobavitelji na isti podlagi upravičeni do predložitve ponudb za ceno dobave električne energije, ki je pod stroškovno ceno.
(5) Dobavitelji, ki od uveljavitve začasnega ukrepa kontrole cene električne energije dobavljajo energijo upravičenim skupinam končnih odjemalcev, ne smejo prenehati z dobavo tem skupinam odjemalcev. Dobavitelji ne smejo prekiniti prodaje na drobno ali odkloniti sklenitve pogodbe o dobavi z novimi upravičenimi odjemalci ter morajo zagotavljati ponudbe, če končni odjemalec to zahteva. V času veljavnosti začasnega ukrepa kontrole cen energije odjemalci ne izgubijo pravice do menjave dobavitelja.
(6) Če je z ukrepom kontrole cen določena cena električne energije, ki je nižja od stroškovne, so dobavitelji upravičeni do nadomestila ali do drugega ukrepa z učinkom nadomestila za dobavo pod stroškovno ceno, ki se določita na pregleden in nediskriminatoren način. Vlada z uredbo predpiše način določitve nadomestila in drugega ukrepa z učinkom nadomestila, pogoje in merila za upravičenost do nadomestila, način izplačila nadomestila, organ, ki nadomestilo izplačuje, in vir sredstev.
(produkt za izravnavo konic)
Vlada lahko v primeru iz prvega odstavka 7.a člena Uredbe 2019/943/EU s sklepom naloži sistemskemu operaterju, da predlaga naročilo produktov za izravnavo konic, da se doseže zmanjšanje povpraševanja po električni energiji v času konic.«.
V 139. členu se v prvem odstavku:
– besedilo »šteje za mnenje« nadomesti z besedilom »upošteva pri izdaji mnenja«,
– v tretji alineji beseda »in« nadomesti z vejico,
– v četrti alineji črta pika in doda beseda »in«,
– za četrto alinejo doda nova peta alineja, ki se glasi:
»– pravila za določanje prožnih obratovalnih omejitev.«.
Za 139. členom se doda nov 139.a člen, ki se glasi:
(priključitev na sistem s prožnimi obratovalnimi omejitvami)
(1) Na območjih, kjer običajna priključitev na sistem ni mogoča, zlasti kjer je razpoložljivost omrežnih zmogljivosti za nove priključitve omejena ali pa je sploh ni, elektrooperater prouči možnost izdaje soglasja za priključitev s prožno obratovalno omejitvijo. Če je taka priključitev mogoča in se uporabnik zanjo odloči, mora uporabnik sistema pred priključitvijo namestiti sistem za nadzor oddaje in odjema električne energije iz omrežja, ki ga je certificiral pooblaščeni izdajatelj certifikatov. Priključitve s prožnimi obratovalnimi omejitvami ne smejo povzročati zamud pri krepitvi omrežja na opredeljenih področjih.
(2) V soglasju za priključitev se določijo:
– zagotovljeno dovajanje električne energije v omrežje oziroma njen odvzem iz njega ter dodatne prožne zmogljivosti za dovajanje in odvzem, ki se lahko priključijo in se razlikujejo po časovnih blokih skozi vse leto;
– trajanje soglasja za priključitev s prožno obratovalno omejitvijo in pričakovani datum za izdajo soglasja za priključitev za celotno zahtevano zmogljivost v skladu s prejšnjim členom.
(3) Ko je omrežje razvito, se na podlagi pravil, določenih v sistemskih obratovalnih navodilih iz 136. člena tega zakona, zagotovi prehod s prožne obratovalne omejitve na fiksno obratovalno omejitev. Na območjih, na katerih razvoj omrežja ni najučinkovitejša rešitev, se prožne obratovalne omejitve lahko omogočijo kot trajna rešitev, vključno za shranjevanje energije.«.
V 143. členu se v prvem odstavku v točki b) črta besedilo », kadar obstaja sum, da te naprave povzročajo motnje«.
V tretjem odstavku se črta drugi stavek.
Za enajstim odstavkom se doda nov dvanajsti odstavek, ki se glasi:
»(12) Operaterji gospodinjskim odjemalcem v obvestilu iz prvega odstavka tega člena zagotovijo informacije o alternativnih ukrepih, da ne bi prišlo do odklopa, zlasti o:
– možnosti podpisa pogodbe z novim dobaviteljem,
– možnosti zahteve po zasilni oskrbi iz 32. člena ali po nujni oskrbi iz 33. člena tega zakona,
– veljavnih socialnovarstvenih prejemkih v skladu z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, s pomočjo katerih bi lahko preprečili odklop,
– možnosti storitev energetskega pregleda in energetskega svetovanja.«.
V 144. členu se v drugem odstavku v prvem stavku za besedo »odstavka« doda besedilo »in po plačilu zapadlih obveznosti ter stroškov odklopa in ponovnega priklopa«, besedilo »na stroške uporabnika sistema« pa se črta.
V tretjem odstavku se besedilo »s pomočjo policije« nadomesti z besedilom »in zaprosi policijo za asistenco, ki jo policija zagotovi v skladu z določbami zakona, ki ureja naloge in pooblastila policije«.
V 156. členu se v prvem odstavku za prvo alinejo doda nova druga alineja, ki se glasi:
»– ne ponuja pogodb o dobavi električne energije s fiksno ceno, sklenjenih za najmanj eno leto, in pogodb z dinamičnimi cenami električne energije (prvi odstavek 17. člena tega zakona);«.
Dosedanje druga do peta alineja postanejo tretja do šesta alineja.
V 157. členu se v prvem odstavku za drugo alinejo doda nova tretja alineja, ki se glasi:
»– enostransko spremeni pogoje pogodb o dobavi električne energije s fiksno ceno, sklenjenih za določeno obdobje, ali take pogodbe odpove pred njihovo zapadlostjo v nasprotju s prvim odstavkom 17. člena tega zakona;«.
Za dosedanjo tretjo alinejo, ki postane četrta alineja, se doda nova peta alineja, ki se glasi:
»– končnim odjemalcem s pogodbami o dobavi električne energije s fiksno ceno, sklenjenimi za določeno obdobje, oteži ali prepove sodelovanje pri storitvah za zagotavljanje prožnosti ali sodelovanje pri souporabi energije v nasprotju s sedmim odstavkom 17. člena tega zakona;«.
Dosedanji četrta in peta alineja postaneta šesta in sedma alineja.
V dosedanji šesti alineji, ki postane osma alineja, se besedi »končnemu odjemalcu« nadomestita z besedama »uporabniku sistema«.
Dosedanja sedma alineja, ki postane deveta alineja, se spremeni tako, da se glasi:
»– kot dobavitelj v nasprotju s petim odstavkom 21. člena tega zakona določi uporabniku sistema, s katerim ima sklenjeno pogodbo, diskriminatoren pogoj ali neupravičeno pogodbeno omejitev, zahtevo, postopek, kazen ali obveznost dodatnega plačila;«.
Za dosedanjo osmo alinejo, ki postane deseta alineja, se doda nova enajsta alineja, ki se glasi:
»– ne vzpostavi ali ne izvaja strategije varovanja pred tveganji, skladne s smernicami iz prvega odstavka 27.a člena tega zakona;«.
Dosedanje deveta do šestnajsta alineja postanejo dvanajsta do devetnajsta alineja.
V tretjem odstavku se beseda »šestega« nadomesti z besedo »prvega«.
V 159. členu se v prvem odstavku za prvo alinejo doda nova druga alineja, ki se glasi:
»– ne izroči odjemalcem povzetka glavnih pogodbenih pogojev v skladu s tretjim odstavkom 15. člena tega zakona;«.
Za dosedanjo drugo alinejo, ki postane tretja alineja, se dodata novi četrta in peta alineja, ki se glasita:
»– v povzetku glavnih pogodbenih pogojev ne navaja informacij iz šestega odstavka 16. člena tega zakona;
– na svoji spletni strani ne objavi cenikov in tarif ter splošnih pogodbenih pogojev v skladu s sedmim odstavkom 16. člena tega zakona;«.
Dosedanji tretja in četrta alineja, ki postaneta šesta in sedma alineja, se spremenita tako, da se glasita:
»– ne omogoči uporabniku sistema, da zamenja dobavitelja v roku iz tretjega odstavka 18. člena tega zakona;
– uporabniku sistema zaračuna menjavo dobavitelja ali registracijo pogodbe z agregatorjem (četrti odstavek 18. člena tega zakona);«.
Dosedanje peta do sedma alineja postanejo osma do deseta alineja.
V dosedanji osmi alineji, ki postane enajsta alineja, se besedi »končni odjemalec« v vseh sklonih in številih nadomestita z besedama »uporabnik sistema« v ustreznem sklonu in številu.
Dosedanje deveta do enajsta alineja postanejo dvanajsta do štirinajsta alineja.
V 160. členu se v prvem odstavku doda nova prva alineja, ki se glasi:
»– ne izdaja dolgoročnih pravic do prenosa ali ne daje na voljo enakovrednih ukrepov v skladu z 9. členom Uredbe 2019/943/EU;«.
Dosedanje prva do tretja alineja postanejo druga do četrta alineja.
V tretjem odstavku se za tretjo alinejo doda nova četrta alineja, ki se glasi:
»– ne predloži podatkov in analiz iz tretjega odstavka 19.e člena Uredbe 2019/943/EU;«.
Dosedanje četrta do peta alineja postaneta peta do šesta alineja.
V dosedanji šesti alineji, ki postane sedma alineja, se pika nadomesti s podpičjem in se za njo dodata novi osma in deveta alineja, ki se glasita:
»– ne objavi na pregleden način informacij o zmogljivostih, ki so na voljo za nove priključitve na njegovem območju obratovanja, ali jih ne posodablja, kot določa prvi pododstavek odstavka 4a 50. člena Uredbe 2019/943/EU;
– ne zagotovi uporabnikom sistema jasnih informacij o stanju in obravnavi njihovih zahtev za priključitev, kot določa drugi pododstavek odstavka 4a 50. člena Uredbe 2019/943/EU.«.
Za četrtim odstavkom se dodajo novi peti do osmi odstavek, ki se glasijo:
»(5) Z globo od 20.000 do 50.000 eurov se kaznuje za prekršek distribucijski operater, če ne predloži podatkov in analiz iz tretjega odstavka 19.e člena Uredbe 2019/943/EU.
(6) Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba distribucijskega operaterja, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(7) Z globo od 30.000 do 100.000 eurov se kaznuje za prekršek imenovani operater trga, če ne deluje v skladu z določbami prvega odstavka 8. člena Uredbe 2019/943/EU o trgovanju čim bliže realnemu času ali v skladu z določbami tretjega odstavka 8. člena Uredbe 2019/943/EU o velikosti produktov za trgovanje na trgih za dan vnaprej in znotraj dneva, z najmanjšo velikostjo ponudb 100 kW ali manj.
(8) Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba imenovanega operaterja trga, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.«.
V 162. členu se besedi »končni odjemalec« nadomestita z besedama »uporabnik sistema«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(rok za izdajo splošnega akta za izdelavo strategije za omejitev tveganja dobaviteljev)
Agencija izda splošni akt za izdelavo strategije varovanja pred tveganji in sprejetje ukrepov o omejevanju tveganj dobaviteljev iz drugega odstavka 27.a člena zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(uporaba določb o pravici do souporabe energije)
Določba novega 23.a člena zakona se začne uporabljati 1. julija 2026.
(podaljšanje uporabe določb o energetski revščini)
(1) 34. člen zakona se uporablja do uveljavitve zakona, ki ureja učinkovito rabo energije.
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Uredba o merilih za opredelitev in ocenjevanje števila energetsko revnih gospodinjstev (Uradni list RS, št. 132/22), ki se še naprej uporablja do uveljavitve uredbe, sprejete na podlagi zakona, ki ureja učinkovito rabo energije.
(veljavnost določb glede oprostitve plačevanja omrežnine za baterijske hranilnike električne energije)
Šesti odstavek 109. člena zakona se uporablja za nove baterijske hranilnike električne energije, za katere je izdano soglasje za priključitev v obdobju treh let od uveljavitve tega zakona.
(rok za uskladitev splošnega akta o metodologiji obračunavanja omrežnine)
Agencija uskladi splošni akt o metodologiji obračunavanja omrežnine iz petega odstavka 124. člena zakona z določbami tega zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
(rok za uskladitev sistemskih obratovalnih navodil)
(1) Elektrooperater uskladi sistemska obratovalna navodila iz 136. člena zakona z novim devetim odstavkom 12. člena in novim 23.a členom zakona do 1. septembra 2025, izvajanje pravice do souporabe pa omogoči 1. julija 2026.
(2) Elektrooperater uskladi sistemska obratovalna navodila iz 136. člena zakona v 12 mesecih od uveljavitve tega zakona:
– z novim sedmim odstavkom 32. člena zakona,
– z novo deveto alinejo drugega odstavka 136. člena zakona,
– z novo peto alinejo prvega odstavka 139. člena zakona.
(sprememba 35. člena Energetskega zakona)
V Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 38/24) se v 35. členu v šestem odstavku 3. točka spremeni tako, da se glasi:
»3. uskladi skupni nadzor nad subjekti, ki opravljajo funkcije na regionalni ravni in ravni EU, zlasti nad Evropsko mrežo operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo (ENTSO za električno energijo), nad evropskim telesom za operaterje distribucijskih sistemov (telo EU ODS) in enotno platformo za dodeljevanje, vzpostavljeno v skladu z Uredbo Komisije 2016/1719/EU;«.
(spremembi 55. člena Energetskega zakona)
V Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 38/24) se v 55. členu v tretjem odstavku:
– 3. točka spremeni tako, da se glasi:
»3. spremlja odpravo neupravičenih ovir in omejitev za razvoj porabe samoproizvedene električne energije, souporabo energije ter za skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov in energetske skupnosti državljanov, med drugim ovir in omejitev, ki preprečujejo priključitev prožne porazdeljene proizvodnje energije v razumnem roku;«;
– za 7. točko, v kateri se pika nadomesti s podpičjem, doda nova 8. točka, ki se glasi:
»8. nadzira dobavitelje pri vzpostavljanju in izvajanju strategij varovanja pred tveganji iz 27.a člena Zakona o oskrbi z električno energijo (Uradni list RS, št. 127/21 in 47/25).«.
(spremembi 161. člena Energetskega zakona)
V Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 38/24) se v 161. členu:
– naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(prenos odjemalcev plina drugemu dobavitelju)«,
– črta besedilo »električne energije ali«, besedi »organizator trga« pa se nadomestita z besedilom »operater prenosnega sistema«.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 320-05/25-13/14
Ljubljana, dne 18. junija 2025
EPA 2029-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
