Na podlagi 129. člena Zakona o urejanju prostora – ZUreP-3 (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP in 23/24) in 17. člena Statuta Občine Cerknica UPB-1 (Uradni list RS, št. 2/17) je Občinski svet Občine Cerknica na 15. redni seji dne 10. 4. 2025 sprejel
o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja RA 24 na Rakeku
S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 48/12, 58/13, 1/14, 76/14, 38/16, 67/18, 101/20, 121/21 – pop, 19/24) sprejmejo spremembe in dopolnitve občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje urejanja RA 24 na Rakeku. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja RA 24 na Rakeku (Uradni list RS, št. 79/12) se v celoti nadomesti s tem odlokom.
(prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN)
Ta odlok določa ureditve v območju OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, ureditev pripadajočih zunanjih površin, pogoje za gradnjo prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske ter druge javne gospodarske infrastrukture.
OPPN je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela ter spremljajočega gradiva.
Tekstualni del obsega – odlok:
I. | Uvodne določbe, |
II. | Območje OPPN, |
III. | Arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, |
IV. | Etapnost izvedbe ureditvene ureditve, |
V. | Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave, |
VI. | Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z |
| varstvom pred požarom, |
VII. | Pogoji glede priključevanja objektov na javno gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro, |
VIII. | Drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN |
IX. | Končne določbe |
Grafični del obsega:
1.1 | Izsek iz kartografskega dela Občinskega prostorskega načrta | M 1:2000, |
2.1 | Vplivi in povezave s sosednjimi območji | M 1:2000, |
3.1. | Katastrski načrt s prikazom območja | M 1:500, |
3.2. | Geodetski načrt s prikazom območja in Ureditvenih enot | M 1:500, |
3.3 | Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč | M 1:500, |
3.4 | Načrt zakoličbe objektov | M 1:500, |
4.1. | Ureditvena situacija | M 1:500, |
4.2. | Prikaz značilnih prerezov | M 1:500, |
4.3 | Prometna ureditev | M 1:500, |
4.4. | Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav | M 1:500, |
4.5. | Varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanja narave in kulturne dediščine ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom | M 1:2000. |
Spremljajoče gradivo obsega:
– Izvleček iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov,
– Prikaz stanja prostora,
– Strokovne podlage na katerih temeljijo rešitve,
– Mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora,
– Obrazložitev in utemeljitev,
– Povzetek za javnost.
Strokovne podlage obsegajo:
– Idejno zasnovo zazidalne situacije, MASIVNA PASIVNA d.o.o., avgust 2023,
– Idejno zasnovo stanovanjskih objektov S, D, M, L, MASIVNA PASIVNA d.o.o., september 2023,
– DGD, Infrastruktura za območje OPPN RA 24 Rakek, DETAJL INFRASTRUKTURA d.o.o., marec 2023,
– Geodetski posnetek območja urejanja, Geodetsko podjetje Benčan, avgust 2022.
(uporabljeni izrazi in pojmi)
V tem OPPN uporabljeni izrazi in pojmi so povzeti iz veljavnih predpisov s področja urejanja prostora, graditve objektov in Občinskega prostorskega načrta Občine Cerknica (v nadaljevanju OPN Cerknica).
Območje OPPN se nahaja na jugozahodnem obrobju strnjenega naselja Rakek. Meja območja OPPN izhaja iz OPN Cerknica.
Predmetno območje sega na zemljišča parcelnih št.: 231/2, 232/6, 233/5, 233/6, 233/7, 249/6, 249/7, 249/8 k.o. Rakek v skupni velikosti 2,79 ha.
Območje; po OPN Cerknica; sega na EUP RA 24 na Rakeku z namensko rabo SS – površine namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi.
Območje urejanja je prikazano na grafičnem načrtu št. 1.1.
III. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja)
Območje OPPN se navezuje na sosednja območja po obstoječem in predvidenem cestnem omrežju in pešpoteh.
Predmetno območje se na severozahodu prometno navezuje na obstoječo Vodovodno cesto v EUP RA 15, na jugu pa na načrtovano prometno povezavo v smeri EUP RA 52.
Načrtovane ureditve upoštevajo tudi obstoječe peš povezave v neposredni okolici. Na severni strani se ohranja povezava med EUP RA 15 in EUP RA 25, na zahodni strani pa med EUP RK 04 in EUP RA 25 oziroma med EUP RA 22 in EUP RA 52.
Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja so prikazane na grafičnem načrtu št. 2.1.
Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi:
– gradnja novih objektov v skladu z dopustnimi vrstami objektov iz tega odloka,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v skladu z dopustnimi namembnostmi iz tega odloka,
– dozidave in nadzidave objektov,
– rekonstrukcije, manjše rekonstrukcije, vzdrževanje objektov,
– gradnja, vzdrževanje in rekonstrukcije prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,
– postavitev pomožnih objektov,
– urejanje utrjenih in zelenih površin.
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin)
1. Ureditvene enote
Območje OPPN je razdeljeno na ureditvene enote:
– S (podenote S1, S2, S3, S4, S5, S6, S7) – območja namenjena gradnji stanovanjskih stavb,
– Z (podenote Z1, Z2, Z3) – območja namenjena ureditvi zelenih površin naselja, otroškega igrišča, komunalni infrastrukturi in prometnim ter peš povezavam),
– C – območje namenjeno gradnji prometne in komunalne infrastrukture naselja.
Obstoječe katastrsko stanje območja je prikazano na grafičnem načrtu št. 3.1.
2. Dopustne gradnje in dovoljenje namembnosti
Ureditvena enota | S | Z | C |
klasifikacija | 11100 | 21120 | 21120 |
| | 24122 | 22221 |
| | 22221 | 22231 |
| | 22231 | 22240 |
| | 22240 | |
Ureditvena enota | S | Z | C |
dejavnost | bivanje s spremljajočimi dejavnostmi * | šport | komunalna infrast. |
| | rekreacija | |
| | komunalna infrastr. | |
* (dejavnost gospodinjstev, dejavnost članskih organizacij, oddajanje zasebnih sob gostom, javna uprava, izobraževanje, kulturne in razvedrilne dejavnosti, zdravstvo in socialno varstvo, trgovina, poslovne in športnorekreacijske dejavnosti), dejavnosti ne smejo preseči 50 % BTP posameznega objekta.
3. Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve
Zazidalna zasnova območja OPPN obsega 11 ureditvenih enot (UE). Od tega je 7 UE namenjeno bivanju (S), 3 UE zelenim površinam in rekreaciji (Z), 1 UE pa skupnemu infrastrukturnemu koridorju s prometno ureditvijo (C).
V območju namenjenem izključno gradnji stanovanjskih stavb se gradi stanovanjske objekte v klasični in/ali montažni izvedbi. Pripadajoče gradbene parcele se ozeleni in zasadi z avtohtono vegetacijo.
Na skupnih zelenih površinah naselja je predvidena ureditev površin za šport in rekreacijo, ekološkega otoka, gradnja otroškega igrišča in komunalne infrastrukture.
Na skupnih prometnih površinah naselja je predvidena ureditev skupne komunalne infrastrukture (lahko tudi ekološkega otoka). TP se postavi na južnem delu UE S4.
4. Druge usmeritve
Območje za bivanje se nameni prostostoječi stanovanjski gradnji, v štirih primerih se stikata po dve enoti z eno stranico.
Na vsaki gradbeni parceli je dovoljeno postaviti po en istovrstni pomožni objekt.
Na vsaki gradbeni parceli je potrebno zagotoviti najmanj 3 PM, pri gradbenih parcelah 11, 12, 14, 15, 16, 17, 19 in 20 pa najmanj 2 PM.
Vsaka gradbena parcela; razen gradbena parcela št. 11; je dostopna neposredno z načrtovane interne ulične mreže (ceste A, B, C in D).
Stopnja izkoriščenosti gradbenih parcel namenjenih stanovanjskim objektom je pogojena z:
– maksimalnim faktorjem zazidanosti (vseh objektov na gradbeni parceli): 0,4,
– minimalnim deležem zelenih površin: 30 %,
– vsaj 50 % zelenih površin mora obsegati raščeni teren,
– površine parkirišča ne šteje med zelene površine.
Predvidena členitev območja na ureditvene enote je prikazana na grafičnem načrtu št. 3.2.
(pogoji za gradnjo pomožnih objektov)
V območju OPPN je dovoljena postavitev pomožnih objektov. Med; po tem odloku dovoljene pomožne objekte sodijo:
– pomožni objekti za lastne potrebe: garaža, lopa, uta, nadstrešek, letna kuhinja, steklenjak, senčnica, bazen,
– urbana oprema, igrala, igrišča, objekti za oglaševanje, ekološki otok, TP,
– med posestna ograja, varovalna ograja (samo okoli igrišča, TP in skupnih zelenih površin),
– hišni priključki na GJI.
V kolikor sta faktor zazidanosti in minimalni delež zelenih površin presežena, postavitev pomožnih objektov; na tangirani gradbeni parceli; ni dovoljena.
(pogoji za oblikovanje objektov in zunanjih površin)
Oblikovanje objektov in zunanja ureditev se prilagodi namembnosti in funkciji območja.
1. Stanovanjski objekti:
Velikost:
– tloris tip S: | 8,0 m × 11,5 m, |
– tloris tip M: | 8,0 m × 13,0 m, |
– tloris tip L 1: | 9,0 m × 14,5 m, |
– tloris tip L 2: | 9,0 m × 14,5 m, |
– tloris tip D 1: | 9,0 m × 9,0 m, |
– tloris tip D 2: | 8,0 m × 12,0 m. |
Etažnost:
– (K) + P + 1 (ali M),
– kolenčni zid mansarde; od gotovega tlaka do pričetka poševnine; je lahko visok do 1,2 m.
* tloris je površina objekta na stiku s tlemi.
Oblikovanje:
Oblikovanje objektov v območju urejanja mora biti poenoteno. Prepovedana je uporaba neznačilnih arhitekturnih elementov in detajlov kot so: preneseni arhitekturni elementi iz drugih okolij (na primer: arkade, več kotni ali polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno oblikovana okna in podobno).
Materiali in barve:
Fasade objektov se zaključi v ometu svetlih naravnih tonov. Deli fasade so lahko poudarjeni v temnejših peščenih in zemeljskih tonih. Prepovedana je uporaba kričečih in florescentnih barv. Za fasade objektov je dopustno uporabiti tudi obloge (na primer: montažne fasadne plošče, pločevina, naravni kamen, les). Konstrukcijski elementi so lahko istočasno tudi že fasada.
Strehe objektov se oblikuje kot simetrične dvokapnice naklona od 40° do 45°. Kap objekta je lahko širok do 0,5 m (brez žlebov). Opečna strešna kritina (drobna struktura) je lahko v spektru od opečno rdeče do temno rjave barve. Uporaba glaziranih svetlečih strešnikov ni dovoljena. Za osvetljevanje mansarde se v strešino lahko vgradijo strešna okna ali frčade, ki ne smejo presegati 30 % dolžine strehe in ne smejo segati preko višine slemena. Frčade so lahko oblikovane tako kot primarna streha, lahko pa imajo ravno streho minimalnega naklona. V ravnino strešine objektov je dovoljeno namestiti sončne panele.
2. Pomožni objekti:
Velikost:
– tloris: do 50,0 m2 (nadstrešek) oziroma 30,0 m2 (vsi ostali pomožni objekti za lastne potrebe),
– ograja do 1,6 m, varovalna ograja do 2,5 m,
– etažnost objektov: P.
Oblikovanje:
Znotraj posamezne gradbene parcele so dovoljene postavitve pomožnih objektov za lastne potrebe. Pomožni objekti za lastne potrebe morajo biti oblikovno skladni s primarno stavbo.
Strehe pomožnih objektov za lastne potrebe so lahko dvokapnice enakega naklona in kritine kot osnovni objekt ali pa so krite z ravno streho (naklon do 8°). Strehe nadstrešnic med ulico in stanovanjskim objektom so lahko ravne ali simetrične dvokapnice katerih sleme lahko sega do višine 5,0 m.
Urbana oprema se mora v oblikovanju podrejati kakovostnim principom tradicionalne ali sodobne arhitekture, če je to značilno za območje naselja Rakek ali Občine Cerknica.
3. Ureditev zunanjih površin:
Območje posameznega zemljišča namenjenega gradnji se lahko ogradi z ograjo. Dovoljene so žive meje, lesene ograje ali ograje iz žične mreže, ki so obvezno ozelenjene.
Višinske razlike med zemljišči se urejajo z brežinami. Dovoljena je sonaravna izvedba (na primer: ozelenjeno, zatravljeno) naravnega videza. V kolikor je potrebno brežino, zaradi večjega naklona ali drobljive/nestabilne zemljine, utrditi se to ureja z naravnimi gradivi (na primer: tekstil, kokos …), ki se postopoma razgradijo. Ureditev brežin v obliki kamnitih zložba, betonskih elementov, škarpnikov ni dovoljena.
Oblikovanje objektov in zunanja ureditev je prikazana na grafičnem načrtu št. 4.1. in 4.2.
(lokacijski pogoji za umestitev objektov)
Lega stanovanjskih objektov je določena s fiksno točko na stiku s terenom. Kota pritličja oziroma kleti (za objekte 6 -11 kjer je vhod v objekt v kletni etaži) stanovanjskih objektov je prilagojena niveleti ceste ob uvozu na predmetno gradbeno parcelo. Kota pritličja lahko odstopa za +/- 0,5 m.
Gradbena parcela št. 12 je obremenjena s služnostjo dostopa do gradbene parcele št. 11.
Pomožni objekti za lastne potrebe, morajo biti od meja sosednjih zemljišč odmaknjeni najmanj 1,5 metra, nadstreški od ceste ali pločnika pa 0,5 m.
Ograje in nadstrešnice ob ulici se lahko gradijo do parcelne meje, a tako, da se pri gradnji ne posega v sosednje zemljišče. Odmik ograj in nadstrešnic ob ulici je pogojen s pozitivnim mnenjem upravljavca ceste.
Lega pomožnih objektov; razen nadstrešnice na vhodni strani in terase na zasebni strani vrta; na grafičnih načrtih ni prikazana. Lega v grafiki prikazanih pomožnih objektov je informativne narave in ni zavezujoča.
Regulacijski elementi objektov so prikazani na grafičnem načrtu št. 3.4.
Načrt parcelacije z zakoličbenimi mejnimi točkami posameznih parcel je prikazan na grafičnem načrtu št. 3.3.
IV. ETAPNOST IZVEDBE UREDITVENE UREDITVE
Gradnja načrtovanih ureditev znotraj območja urejanja po etapah je dovoljena.
V kolikor se območje ureja/gradi etapno mora vsaka posamezna etapa obsegati prometno in komunalno samostojno zaokroženo celoto tako, da omogoča krožni promet ali se zgradi eno izmed predvidenih cestnih obračališč. Možna je tudi sočasna gradnja dostopne ceste z infrastrukturo in načrtovanih stanovanjskih objektov.
V kolikor se območje ureja/gradi fazno se ureditve izvajajo v naslednjih etapah:
1. etapa: gradnja cestne, komunalne, energetske in ostale infrastrukture v skladu z OPPN. Za zaključek prve etape se šteje prenos komunalne infrastrukture na upravljavca, v skladu z določili Pogodbe o opremljanju,
2. etapa: izgradnja stanovanjskih objektov,
3. etapa: gradnja in ureditev zelenih površin.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE
(varstvo okolja in naravni viri)
1. Splošno
V času gradnje in uporabe je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjšo obremenitev okolja.
2. Varstvo vode in podzemne vode
Vse vozne in parkirne površine morajo imeti ustrezne zaključke. Meteorne vode iz ceste morajo biti vodene v ponikanje preko lovilcev olj.
V času gradnje je treba predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaževanje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja ali uporabe tekočih goriv ali drugih nevarnih snovi.
V času gradnje je treba upoštevati naslednje ukrepe:
– pri gradnji je treba vse odpadne tehnološke vode zbrati in preprečiti izpust v tla,
– sanitarije na gradbišču morajo biti priključene na javno kanalizacijsko omrežje,
– v času gradnje je dovoljena uporaba kemičnih stranišč,
– uporaba gradbenega materiala, iz katerega se lahko izločajo snovi, škodljive za vode ni dovoljena,
– prepovedano je izlivanje kemikalij ali tekočih nevarnih odpadkov v tla, vode ali kanalizacijo.
3. Varstvo zraka
Pri načrtovanju objektov znotraj območja urejanja je potrebno upoštevati:
– predpise za varstvo zraka in zagotoviti, da pri obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene emisije,
– nove stavbe priključiti na ekološko čiste vire energije (na primer; plin, biomasa, sončna energija, toplotna črpalka ...),
– racionalno rabo energije in izbrati ustrezno toplotno izolacijo stavbe,
– ovoji fasad morajo biti izvedeni tako, da izpolnjujejo pogoje veljavnega predpisa o učinkoviti rabi energije,
– v času gradnje je potrebno preprečevati nekontrolirano prašenje.
4. Varstvo pred hrupom
Obravnavano območje je glede na namembnost razvrščeno v II. stopnjo varstva pred hrupom. V primeru preseganja dovoljenih ravni hrupa je pri ureditvah in na objektih potrebno izvesti dodatne protihrupne ukrepe skladno s področnim predpisom.
5. Odstranjevanje odpadkov
Znotraj območja urejanja se odpadki odlagajo na skupne ekološke otoke naselja. Zbiralnica odpadkov mora biti ograjena in pokrita.
Mešani komunalni odpadki iz gospodinjstva se zbirajo za vsako gospodinjstvo ločeno. Za eno do vključno štirih oseb je najmanjši volumen zabojnika 80,0 litrov. Vsak individualni stanovanjski objekt ima znotraj pripadajoče gradbene parcele urejeno tudi zbirno in prevzemno mesto skladno z zahtevami pooblaščene javne službe (širina prečnega profila dostopne ceste, oddaljenost prevzemnega mesta od javne ceste, prevzemno mesto brez stopnic, robnikov, ograj, zidov in drugih ovir).
Z gradbenimi odpadki, ki nastajajo v času gradnje se ravna skladno s področnim predpisom (odvoz in skladiščenje na za to urejeni deponiji).
Kot posledica vzdrževanja gradbene in strojne mehanizacije se pričakujejo manjše količine odpadkov, kot so: odpadna olja, zaoljene krpe, odpadne baterije in akumulatorji, katere je potrebno deponirati skladno s področnim predpisom.
Območje urejanja sodi med ekološko pomembno območje s področja varstva narave (osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri).
Morebitno odstranjevanje lesne zarasti naj se izvaja v času od 31. julija do 1. marca.
Ob najdbi geoloških naravnih vrednot ali geomorfoloških naravnih vrednot v času izvajanja zemeljskih del je lastnik zemljišča ali fizična ali pravna oseba, ki izvaja dejavnost med katero je prišlo do najdbe, dolžan omogočiti preiskavo najdišča. Najdbe mora najditelj prijaviti pristojni naravovarstveni službi in najdbo zaščititi pred uničenjem ali poškodbo.
Pri načrtovanju zunanje razsvetljave se zaradi preprečevanja svetlobnega onesnaževanja načrtuje uporabo takih svetilk, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice. Uporabijo se žarnice s čim manjšim deležem ultravijolične svetlobe. Sistem osvetljevanja se načrtuje skladno z predpisi, ki določajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
(ohranjanje kulturne dediščine)
V območju urejanja ni registriranih enot kulturne dediščine, zato posebne rešitve in ukrepi za kulturno dediščino niso potrebni.
Ne glede na prejšnjo točko velja ob vseh posegih v zemeljske plasti obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče.
Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja mora o dinamiki gradbenih del pisno ali po elektronski pošti obvestiti ZVKDS OE Ljubljana vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom)
1. Splošno
Predvideni objekti morajo biti načrtovani potresno varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja (0.275 (g)).
Območje se ne nahaja na poplavnem ali plazovitem območju ali območju z možnim dvigom podtalnice.
Vsi objekti morajo biti projektirani skladno s predpisom s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– odmike objektov od parcelnih mej,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
Sončne elektrarne in druge naprave, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, se lahko v skladu s predpisi o energetski infrastrukturi montira ali vgradi na objekte po predhodni strokovni presoji, s katero se dokaže, da se zaradi take energetske naprave požarna varnost objekta ne bo zmanjšala.
Za požarno manj zahtevne objekte, se izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom dokazuje z načrtom požarne varnosti. Načrt je sestavni del PZI dokumentacije.
2. Intervencijske poti in površine
Do načrtovanih objektov so predvideni dostopi in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu z veljavnimi predpisi. Delovne in postavitvene površine za intervencijska vozila in gasilce se zagotovijo na prometnih površinah in manipulativnih površinah ob/pred objektom.
3. Hidrantno omrežje
Požarna zaščita novih objektov je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem.
Hidrantno omrežje se bo zgradilo z ustreznim številom hidrantov z minimalnim potrebnih pretokom 10 l/s.
Rešitve in ukrepi za varstvo okolja so prikazani na grafičnem načrtu št. 4.5.
VII. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA JAVNO GOSPODARSKO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(pogoji za prometno urejanje)
1. Splošno
Območje OPPN se prometno navezuje na JP Vodovodna cesta, kasneje pa tudi na načrtovano cesto proti jugu.
Elementi vseh obstoječih cest in ulic; na katere se predmetno območje navezuje; se ohranijo.
Predvidena računska hitrost za določitev minimalnih elementov in prečnih sklonov vozišča je 30 km/h. Situativni in višinski potek cest se izvede skladno z zasnovo ureditve območja.
2. Cestno omrežje
Prometna shema v območju urejanja je sestavljena iz naslednjih cest:
– dostopna cesta A,
– servisna cesta B,
– servisna cesta C z obračališčem,
– servisna cesta D z obračališčem in
– cesta E (proti jugu).
3. Dostopne ceste
Glavna dostopna cesta v območju urejanja je cesta A. Navezuje se na obstoječe cestno omrežje, na severu (Vodovodno pot), na jugu pa tudi na načrtovano cesto. Cesta A je širine 5,0 m z enostranskim pločnikom širine 1,5 m. Minimalni radij ceste A je 8,0 m. Vozišče se izvede kot utrjena asfaltna površina, ki je proti pločniku ustrezno zaključena. Cesta A s pločnikom se zaključi z obojestransko bankino širine 0,5 m.
4. Servisne ceste
Od ceste A se odcepi krožna cesta B, ki poteka proti zahodu in se nato preusmeri proti jugu ter ponovno priključi na cesto A. Cesta B je širine 5,0 m. Minimalni radij ceste B je 8,0 m. Vozišče se izvede kot utrjena asfaltna površina z ustreznimi zaključki. Cesta B se zaključi z obojestransko bankino širine 0,5 m.
Servisni cesti C in D sta slepi ulici z obračališčem. Servisna cesta C je širine 5,0 m, cesta D pa 4,0 m. Cesti C in D se zaključita z obojestransko bankino širine 0,5 m.
5. Križišča, priključki
Primarna križišča znotraj območja urejanja predstavljajo vsa medsebojna križanja dostopne in servisne ceste. Sekundarna križišča znotraj zazidave predstavljajo medsebojna križanja servisnih cest. Križišča z minimalnim priključnim radijem 8,0 m se izvedejo za nemoteno manipulacijo s smetarskim vozilom.
Priključki na gradbene parcele se; v skladu z grafičnim prikazom; izvedejo pravokotno na javno pot.
6. Kolesarski promet, peš promet
Kolesarskih stez na območju OPPN ni predvidenih. Kolesarski promet se odvija po površinah za motorni promet.
Pločnik minimalne širine 1,5 m poteka enostransko vzdolž dostopne ceste A in je od vozišča ločen z dvignjenim ali vtopljenim robnikom. Na pločnik se navezujejo predvidene pešpoti proti šoli. Ceste B, C in D nimajo pločnikov.
Poleg prometnih površin znotraj območja urejanja se uredi predvidene pešpoti na območju: proti šoli, na Lisec in s slepe dostopne ceste na jugu območja proti vzhodu do koridorja predvidene ceste in pešpoti ter proti zahodu do obstoječe pešpoti na robu gozda. Širina primerno utrjenih pešpoti, ki potekajo na območju urejanja je 1,5 m.
7. Mirujoči promet
Za posamezni stanovanjski objekt je znotraj pripadajoče gradbene parcele potrebno zagotoviti parkirna mesta skladno z 9. členom tega odloka.
8. Odvodnjavanje
Odvodnjavanje načrtovanih cest je zasnovano s prečnim in vzdolžnim nagibom. Meteorna voda se ob robniku odvaja do peskolovov in nato v kanalizacijski sistem z revizijskimi jaški, ki se zaključi s ponikalnico.
Potek prometnega omrežja je prikazan na grafičnem načrtu št. 4.3.
(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)
1. Splošno
Načrtovani objekti znotraj območja urejanja morajo biti priključeni na predvideno komunalno, energetsko in infrastrukturno omrežje, ki obsega: kanalizacijsko, vodovodno, elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje. Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov.
Komunalni, energetski in telekomunikacijski vodi morajo predvidoma potekati v javnih površinah in površinah v javni rabi.
V primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec pa mora za to od lastnika pridobiti služnost.
Trase komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur.
Pri vseh križanjih in približevanjih komunalnim vodom je potrebno upoštevati soglasja pristojnih upravljavcev. Pri približevanju in križanju z drugimi komunalnimi vodi je potrebno upoštevati predpisane medsebojne odmike in kote križanj oziroma zahteve veljavnih področnih predpisov.
2. Vodovod
Na območju urejanja javno vodovodno omrežje še ni zgrajeno. Za oskrbo objektov s pitno vodo in za njihovo požarno zaščito je predvidena navezava na obstoječe vodovodno omrežje, ki poteka po Vodovodni ulici.
Predvidena je dograditev vodovodnega omrežja z izgradnjo vodovoda v cestnem telesu.
Vodomerni jaški bodo locirani izven objektov na posameznih parcelah namenjenih gradnji; izven povoznih območij; čim bližje javnemu vodovodu.
Hidrantno omrežje
Ob ulicah znotraj območja urejanja je predvidena hidrantna mreže z nadzemnimi hidranti. Hidranti so lahko vezani tudi na obstoječe vodovodno omrežje. Dovoljena razdalja med hidranti je največ 80,0 m.
3. Kanalizacija
Na območju urejanja javno kanalizacijsko omrežje še ni zgrajeno. Predviden je ločen kanalizacijski sistem (za odpadno sanitarno vodo in za padavinsko meteorno vodo), ki bo po celotni trasi gravitacijski. Komunalne odpadne vode bodo z mrežo fekalnih kanalov priključene na obstoječi fekalni kanal, kateri se priključuje na čistilno napravo. Predvidena oprema mora biti tehnično združljiva z obstoječo telemetrijo upravljavca kanalizacijskega sistema.
Tehnološke odpadne vode je potrebno očistiti na mestu nastanka tako, da parametri dopuščajo priključitev na kanalizacijo.
Na območju bo urejena meteorna kanalizacija, na katero se bo padavinska odpadna voda priključevala preko ustreznih peskolovov. Meteorne vode iz parkirnih platojev se bodo na meteorno kanalizacijo (kjer je v območju urejanja predvidena) priključevale preko ustrezno dimenzioniranih separatorjev ogljikovodikov.
Meteorna kanalizacija bo speljana v ponikovalnico v obstoječi vrtači na severu območja OPPN.
Vgradijo se kanalizacijske cevi, ki ustrezajo pogojem varovanja okolja, vodotesnosti in temenske obremenitve cevi. Kanalizacija se izvede vodotesno. Kanalizacijsko omrežje praviloma poteka pod drugimi kanalizacijskimi vodi in ima prednost pred projektiranjem druge infrastrukture (razen ceste).
Fekalne odpadne vode:
Fekalne odplake iz pritličja in višjih nadstropij načrtovanih objektov se odvajajo v zunanjo fekalno kanalizacijo, ki se preko sistema kanalov priključuje na javno kanalizacijo. Kanalizacija poteka težnostno.
Fekalne odpadne vode iz kletnih etaž načrtovanih objektov; v kolikor ni možnosti gravitacijskega odvajanjaja; bodo na kanalizacijo priključene preko hišnih črpališč.
Meteorne vode tlakovanih površin:
Meteorne vode utrjenih skupnih tlakovanih površin vodimo z vzdolžnimi in prečnimi skloni v kanalete ali cestne požiralnike in v meteorno kanalizacijo (kjer je v območju urejanja predvidena). Kanalizacija poteka težnostno. Meteorna vode se vodi v sistem ponikanja.
Meteorne vode z utrjenih tlakovanih površin posamezne gradbene parcele ponikajo na njih samih.
Meteorne vode strešnih površin:
Meteorne odpadne vode s streh načrtovanih objektov se ponika v ponikalnice na lastnem zemljišču.
Revizijski jaški:
Predvidena je vgradnja prefabriciranih sistemskih revizijskih jaškov z litoželeznimi pokrovi. Vgradijo se vodotesni povozni jaški.
Cestni požiralniki:
Predvidena je vgradnja prefabriciranih sistemskih cestnih požiralnikov. Vgradijo se vodotesni povozni požiralniki.
Pri projektiranju kanalizacijskega omrežja, izboru materialov, priporočenem padcu omrežja, križanju in približevanju ostali infrastrukturi se upošteva področni predpis.
4. Elektroenergetsko omrežje
NN omrežje:
Na obrobju območja je elektroenergetsko omrežje že prisotno.
Napajanje predvidenih objektov na obravnavanem ureditvenem območju se bo zagotovilo preko nove transformatorske postaje TP Rakek-Lisec in predvidenega nizkonapetostnega omrežja(priloga). Zgraditi bo potrebno novo transformatorsko postajo 20/0,4 kV kabelske izvedbe s pripadajočim nizkonapetostnim omrežjem do novih kabelsko razdelilno merilnih omar(KRMO) v katerih bo prostora za več merilnih mest. Predvideno TP 20/0,4 kV bo potrebno opremiti z ustreznim SN blokom in NN razdelilcern, ki bo zadostil potrebam odjemalcev.
V območju urejanja je potrebno za potrebe oskrbe objektov z električno energijo izvesti NN razvode v kabelskih kanalizacijskih ceveh.
Merilne naprave za merjenje električne energije bodo vgrajene v prostostoječih priključno merilnih omaricah na stalno dostopnem mestu.
Javna razsvetljava:
Javna razsvetljava se izvede ob predvidenih dostopnih cestah.
5. Telekomunikacijsko in kabelsko omrežje
Obstoječe ureditve: Pri vseh načrtovanih ureditvah se upošteva trase obstoječega TK omrežja. Obstoječe telekomunikacijsko omrežje se zaščiti, prestavi oziroma zgradi na novo na osnovi projektne rešitve po pogojih upravljavca telekomunikacij. Vse ureditve zaščite in prestavitve obstoječega TK omrežja so breme investitorja.
Predvidene ureditve: Za predvideno območje se izvede sistem optičnih TK priključkov posameznih objektov. V ta namen se izvede ustrezne dovodne TK omarice in ustrezni cevni dovod. Mnenje k nameravanim skupnim oziroma individualnim ureditvam (znotraj posamezne gradbene parcele) se pridobi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
6. Ogrevanje
Za ogrevanje načrtovanih objektov v območju urejanja je dopustna uporaba vseh obnovljivih virov energije v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
Potek komunalnega in energetskega omrežja je prikazan na grafičnem načrtu št. 4.4.
VIII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če se pri natančnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s tehnološkega, infrastrukturnega ali okoljevarstvenega vidika.
Z odstopanji se ne sme poslabšati prostorskih in okoljskih razmer. Odstopanja prav tako ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi pa morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
Stanovanjski objekti: Odstopanja pri tlorisu stanovanjskih objektov so dovoljena v toleranci +/- 10 %. V kolikor je gradbena parcela zaradi višinskih razlik izrazito neugodna je večje odstopanje v etažnosti, in koti pritličja dovoljeno v toleranci +/- 1,5 m, v zamiku tlorisnih etaž pa +/- 3,5 m (velja za enote 5 do 10). Večje odstopanje je potrebno obrazložiti v tehničnem poročilu DGD načrta.
Pomožni objekti: Odstopanja pri umestitvi pomožnih objektov; so s soglasjem tangiranih upravljavcev komunalne infrastrukture in s soglasjem mejaša; dovoljena tudi s postavitvijo do meje zemljišča.
Komunalna infrastruktura: Odstopanja pri komunalni infrastrukturi; prikazani v grafičnih načrtih; so dovoljena pri legi oziroma poteku le-te.
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Za čas gradnje soseske: Pogoj ureditve cestne povezave do javne poti, ki poteka mimo šole bo sestavni del urbanistične pogodbe oziroma se določi v projektnih pogojih.
(obveznost sklenitve pogodbe o opremljanju)
Investitor in Občina Cerknica skleneta Pogodbo o opremljanju, kjer se vsebinsko in rokovno opredeli gradnja in način predaje infrastrukture, ki jo je potrebno zgraditi v območju urejanja.
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
Po sprejetem sklepu o prenehanju veljavnosti OPPN se določila 9., 12. in 13. člena tega odloka; kot podrobni PIP za EUP RA 24 na Rakeku; smiselno prenesejo v OPN Občine Cerknica. Za ostale ureditve veljajo splošni PIP iz OPN Občine Cerknica.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
OPPN s prilogami je stalno na vpogled na Občini Cerknica in na Upravni enoti Cerknica.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0014/2023
Cerknica, dne 14. aprila 2025
