Uradni list

Številka 12
Uradni list RS, št. 12/2013 z dne 7. 2. 2013
Uradni list

Uradni list RS, št. 12/2013 z dne 7. 2. 2013

Kazalo

304. Zakon o javnem naročanju (uradno prečiščeno besedilo) (ZJN-2-UPB5), stran 1317.

Na podlagi drugega odstavka 153. člena Poslovnika državnega zbora in sklepa Državnega zbora z dne 21. novembra 2012 je Državni zbor na seji dne 1. februarja 2013 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o javnem naročanju, ki obsega:
– Zakon o javnem naročanju – ZJN-2 (Uradni list RS, št. 128/06 z dne 8. 12. 2006),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju – ZJN-2A (Uradni list RS, št. 16/08 z dne 15. 2. 2008),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju – ZJN-2B (Uradni list RS, št. 19/10 z dne 12. 3. 2010),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju – ZJN-2C (Uradni list RS, št. 18/11 z dne 15. 3. 2011),
– Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi druge alineje četrtega odstavka 42. člena Zakona o javnem naročanju, št. U-I-211/11-26 (Uradni list RS, št. 43/12 z dne 8. 6. 2012),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju – ZJN-2D (Uradni list RS, št. 90/12 z dne 30. 11. 2012).
Št. 411-08/13-1/2
Ljubljana, dne 1. februarja 2013
EPA 876-VI
Državni zbor
Republike Slovenije
Jakob Presečnik l.r.
Podpredsednik
Z A K O N
O JAVNEM NAROČANJU (uradno prečiščeno besedilo) (ZJN-2-UPB5)
Prvi del
SKUPNE DOLOČBE ZAKONA
Prvo poglavje SPLOŠNE DOLOČBE
1.1. Predmet urejanja zakona
1. člen
(predmet zakona)
(1) Ta zakon določa obvezna ravnanja naročnikov, ponudnikov in podizvajalcev pri javnem naročanju blaga, storitev in gradenj.
(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašata:
– Direktiva št. 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. 3. 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL L št. 134 z dne 30. 4. 2004, str. 114), nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 1251/2011 z dne 30. novembra 2011 o spremembi direktiv 2004/17/ES, 2004/18/ES in 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede njihovih pragov uporabe za postopke za oddajo naročil (UL L št. 319 z dne 2. 12. 2011, str. 43), in
– del Direktive Sveta št. 89/665/EGS z dne 21. 12. 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje (UL L št. 395 z dne 30. 12. 1989, str. 33), nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta št. 2007/66/ES z dne 11. 12. 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede vprašanja izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil (UL L št. 335 z dne 20. 12. 2007, str. 31).
(3) Če naročnik izvaja dejavnost na vodnem, energetskem, transportnem področju ali področju poštnih storitev, veljajo za naročanje v zvezi s to dejavnostjo določbe zakona, ki ureja javno naročanje na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev.
1.2. Definicije pojmov
2. člen
(pomen v zakonu uporabljenih pojmov)
(1) V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1. »Dinamični nabavni sistem« je način izvedbe postopka javnega naročanja v okviru odprtega postopka, ki v celoti poteka na elektronski način. Uporablja se pri običajnih nabavah, katerih značilnost je, da v obliki kot so dostopne na trgu, v celoti izpolnjujejo zahteve naročnika. Ta postopek je časovno omejen, ves čas trajanja omogoča udeležbo ponudniku in ponudnici (v nadaljnjem besedilu: ponudnik), ki izpolnjuje pogoje in je predložil prijavo, skladno z razpisno dokumentacijo.
2. »Elektronska dražba« je ponavljajoči se postopek, kot del postopka javnega naročanja, ki poteka na elektronski način, v katerem ponudniki predstavijo nove cene, popuste in/ali izboljšanje ponudbe v okviru določenih elementov.
3. »Elektronska sredstva« pomenijo uporabo elektronske opreme za obdelavo podatkov (vključno z digitalno kompresijo) in shranjevanje podatkov, ki se pošiljajo ter prejemajo po žici, radiu, mikrovalovnih, optičnih ali drugih elektromagnetnih sredstvih.
4. »Enotni besednjak javnih naročil (CPV)«, sprejet z Uredbo (ES) št. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o enotnem besednjaku javnih naročil (CPV) (UL L, št. 340 z dne 16. 12. 2002, str. 3), nazadnje spremenjeno z Uredbo Komisije (ES) št. 213/2008 z dne 28. novembra 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem besednjaku javnih naročil (CPV) in direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta o postopkih javnega naročanja, kar zadeva revizijo CPV (UL L, št. 74 z dne 15. 3. 2008, str. 1), je enakovredna referenčna nomenklatura, ki se uporablja pri javnem naročanju. Enotni besednjak javnih naročil je enakovreden z drugimi veljavnimi nomenklaturami. V primeru različnih razlag uporabe tega zakona se zaradi morebitnih razlik med nomenklaturama:
– Enotni besednjak javnih naročil in NACE (Splošna industrijska klasifikacija ekonomskih aktivnosti v Evropskih skupnostih) iz Seznama dejavnosti na področju gradenj, ki je priloga uredbe, ki jo izda Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Seznam dejavnosti na področju gradenj), uporablja nomenklatura NACE;
– Enotni besednjak javnih naročil in CPC (Osrednja klasifikacija proizvodov in storitev začasna različica) iz Seznama storitev, ki je priloga uredbe, ki jo izda Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Seznam storitev), uporablja nomenklatura CPC.
5. »Gospodarski subjekt« je skupni izraz za dobavitelja blaga, izvajalca storitev in izvajalca gradenj, ki je lahko vsaka pravna ali fizična oseba ali oseba javnega prava ali skupina teh oseb, ki na trgu ponujajo bodisi izvedbo gradenj in/ali gradnjo, blago ali storitve.
6. »Industrijski ali poslovni značaj« ima subjekt, ki deluje v pogojih proste konkurence na trgu z drugimi subjekti, tako, da izvaja gospodarske aktivnosti, to pomeni industrijske ali druge poslovne aktivnosti, katerih namen je dobava blaga ali storitev zasebnim ali javnim gospodarskim subjektom.
7. »Javno naročilo gradenj« je javno naročilo, katerega predmet je bodisi izvajanje bodisi projektiranje in izvajanje gradenj, ki so povezane z eno od dejavnosti iz Seznama dejavnosti na področju gradenj ali gradnja ali izvedba ene od dejavnosti na področju gradenj in ki ustreza zahtevam, ki jih določi naročnik. »Gradnja« je rezultat dejavnosti iz te točke, ki predstavlja gospodarsko in tehnično funkcionalno celoto.
8. »Javno naročilo blaga« je javno naročilo, katerega predmet je nakup, zakup, najem ali nakup blaga na kredit, z možnostjo odkupa ali brez te možnosti. Javno naročilo, katerega predmet je dobava blaga in vključuje storitev namestitve in inštalacije, ki je vezana na to blago oziroma, da se blago lahko uporablja v skladu z njegovim namenom, se obravnava kot »javno naročilo blaga«.
9. »Javno naročilo storitev« je javno naročilo, katerega predmet je izvajanje ali izvedba ene ali več storitev iz Seznama storitev. Javno naročilo, katerega predmet so blago in storitve iz Seznama storitev se obravnava kot »javno naročilo storitev«, če vrednost zadevnih storitev presega vrednost blaga, ki je zajeto v naročilu. Javno naročilo, katerega predmet so storitve iz Seznama storitev in vključujejo dejavnosti iz Seznama dejavnosti na področju gradenj, ki so samo dodatek glavnemu predmetu naročila, se obravnava kot javno naročilo storitev.
10. »Kandidat« je tisti, ki v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopku s pogajanji ali v konkurenčnem dialogu na podlagi naročnikovega povabila k sodelovanju izkaže interes.
11. »Naročnikove spletne informacije o javnem naročanju« so del spletne strani naročnika, ki vsebuje informacije o javnih naročilih, ki jih naročnik namerava oddati, se izvajajo, so preklicana ali zaključena, predhodna informativna obvestila, ter vsakršne druge informacije, ki koristijo potencialnim ponudnikom pri pripravi ponudb, kot so kontaktna točka ali kontaktna oseba, njena telefonska številka, številka telefaksa, poštni in e-naslov.
12. »Okvirni sporazum« je sporazum med enim ali več naročniki in enim ali več ponudniki, katerega namen je določiti pogoje za naročila, ki se bodo oddajala v določenem obdobju zlasti glede cene in, če je to mogoče, upoštevaje količino.
13. »Pisen« ali »pisno« pomeni kateri koli izraz, sestavljen iz besed ali številk, ki se lahko prebere, natisne in nato pošlje. Pomeni tudi informacije, ki se pošiljajo in hranijo na elektronski način.
13.a »Obdobje mirovanja« je obdobje po odločitvi o oddaji javnega naročila, v katerem naročnik ne sme skleniti pogodbe z izbranim ponudnikom oziroma ponudniki, razen če zakon, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja, ali ta zakon ne določata drugače. Obdobje mirovanja poteče z dnem, ko ponudniku, ki je zadnji prejel naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, poteče rok za uveljavitev pravnega varstva v predrevizijskem postopku, ki ga ureja zakon, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja.
14. »Pogodba o izvedbi javnega naročila« je odplačna pogodba med enim ali več ponudniki ter enim ali več naročniki, katere predmet je izvedba gradenj, dobav blaga ali opravljanje storitev v skladu s pomenom iz tega zakona.
15. »Ponudnik« je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in ponuja izvedbo gradenj, storitev oziroma dobavo blaga ter v postopku javnega naročanja izkaže interes s tem, da naročniku odda ponudbo.
15.a »Podizvajalec« je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik po tem zakonu sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila.
15.b »Odgovorna oseba naročnika, ponudnika oziroma podizvajalca« je oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, odgovorna za prekršek, ki je bil storjen z njenim dejanjem ali z opustitvijo dolžnega nadzorstva.
16. »Popolna ponudba« je ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna.
17. »Formalno nepopolna ponudba« je tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna.
18. »Pravočasna ponudba« je ponudba, ki jo naročnik prejme do izteka roka, določenega za prejem ponudb.
19. »Nepravilna ponudba« je tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona.
20. »Neprimerna ponudba« je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji.
21. »Nesprejemljiva ponudba« je tista ponudba, katere ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva, ali ponudba, katere cena je višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu.
21.a »Neobičajno nizka ponudba« je ponudba, ki s svojo ceno ali načinom izvedbe bistveno odstopa od primerljivih tržnih cen oziroma uveljavljene prakse, ponudnik pa je s kalkulacijami, novo tehnološko rešitvijo in obrazložitvijo, ne more pojasniti.
22. »Portal javnih naročil« je spletni informacijski portal ministrstva, pristojnega za finance, kamor naročniki neposredno pošiljajo v objavo obvestila o javnih naročilih in razpisne dokumentacije v skladu s tem zakonom.
23. »Odprti postopek« je postopek, v katerem lahko vsak gospodarski subjekt predloži ponudbo.
24. »Postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti« je postopek, katerega namen je oddaja javnega naročila, v katerem lahko katerikoli gospodarski subjekt predloži prijavo k sodelovanju, ponudbo pa lahko oddajo samo kandidati, ki jih povabi naročnik.
25. »Postopek s pogajanji« pomeni tisti postopek, ki vključuje pogajanja z namenom oddaje javnega naročila, v katerem naročnik povabi gospodarske subjekte in se z njimi pogaja o vseh pogojih za naročilo.
26. »Natečaj« je postopek, ki naročniku omogoča, da pridobi, predvsem na področjih urbanističnega ali prostorskega in krajinskega načrtovanja, arhitekture, inženirskih storitev in informacijske tehnologije ali obdelave podatkov, načrt ali projekt, ki ga izbere žirija po razpisu natečaja z ali brez podelitve nagrad.
27. »Konkurenčni dialog« je postopek, ki ga naročnik uporabi v primerih oddaje posebno zahtevnih javnih naročil, v katerem lahko kateri koli gospodarski subjekt zahteva sodelovanje in v katerem naročnik opravi dialog s kandidati, ki sodelujejo v postopku, s ciljem oblikovati eno ali več variant, ki lahko izpolnijo njegove zahteve, in na podlagi katerih naročnik izbrane kandidate povabi, da predložijo ponudbo. Za namen uporabe postopka iz te točke se za javno naročilo šteje, da je »posebno zahtevno«, če ni mogoče objektivno:
– opredeliti tehničnih specifikacij v skladu s točko b), c) ali č) tretjega odstavka 37. člena tega zakona, ki bi lahko zadovoljile naročnikove potrebe ali dosegle cilje, in/ali
– določiti pravnih in/ali finančnih elementov projekta oziroma predmeta javnega naročila.
28. »Postopek oddaje naročila male vrednosti« je poenostavljen postopek javnega naročanja, v katerem naročnik, z namenom pridobitve ponudb, na portalu javnih naročil objavi obvestilo o naročilu male vrednosti.
29. »Postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi« je postopek javnega naročanja, v katerem predložijo svoje ponudbe ponudniki na podlagi obvestila o javnem naročilu, objavljenega na portalu javnih naročil.
30. »Predhodno informativno obvestilo« je objava namena oddaje javnih naročil blaga, storitev ali gradenj za naslednjih 12 mesecev.
31. »Sklop« je del javnega naročila, ki tvori zaključeno celoto in ga je mogoče oddati ločeno.
32. »Skupni nabavni organ« je naročnik, ki na podlagi pooblastila drugih naročnikov:
– naroča blago in/ali storitve, namenjene naročnikom, ali
– izvede postopek oddaje javnega naročila za gradnje, blago ali storitve, namenjene naročnikom.
33. »Svetovalni odbor za javna naročila« je organ Evropske komisije (v nadaljevanju: Komisija), sestavljen iz predstavnikov in predstavnic (v nadaljnjem besedilu: predstavnik) držav članic Evropske unije, ki redno preučuje na predlog Komisije ali države članice uporabo ukrepov Sveta v zvezi z javnimi naročili.
34. »Datum oddaje naročila« je na dan, ko postane odločitev o oddaji javnega naročila pravnomočna.
(2) Za namene 2. točke prvega odstavka 17. člena in 97. člena tega zakona imajo v tem zakonu uporabljeni pojmi naslednji pomen:
1. »Javno telekomunikacijsko omrežje« pomeni javno telekomunikacijsko infrastrukturo, ki omogoča prenos signalov med določenimi omrežnimi priključnimi točkami po žici, mikrovalovnih, optičnih sredstvih ali drugih elektromagnetnih sredstvih;
2. »Omrežna priključna točka« pomeni vse fizične povezave in specifikacijo njihovega tehničnega dostopa, ki tvorijo del javnega telekomunikacijskega omrežja in so potrebne za dostop do tega javnega omrežja in za učinkovito komuniciranje v njem;
3. »Javne telekomunikacijske storitve« pomenijo telekomunikacijske storitve, katerih upravljanje so države članice posebej dodelile enemu ali več telekomunikacijskim subjektom;
4. »Telekomunikacijske storitve« pomenijo storitve, katerih izvajanje je v celoti ali delno sestavljeno iz prenosa in/ali usmerjanja signalov po telekomunikacijskem omrežju s pomočjo telekomunikacijskih procesov, razen storitev radijske radiodifuzije in televizije.
3. člen
(naročniki)
(1) Naročniki po tem zakonu so:
– organi Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti,
– javni skladi, javne agencije, javni zavodi,
– javni gospodarski zavodi in
– druge osebe javnega prava.
(2) »Oseba javnega prava« je po tem zakonu vsaka oseba:
a) ki je ustanovljena za opravljanje dejavnosti, ki so v splošnem interesu in ki nimajo industrijskega ali poslovnega značaja,
b) ki je pravna oseba in
c) je v višini več kot 50 % financirana iz sredstev organov Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti ali drugih oseb javnega prava ali ti organi opravljajo nadzor nad poslovanjem take osebe ali ki imajo upravljavski ali nadzorni odbor, katerega več kakor polovico članov imenujejo organi Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti ali druge osebe javnega prava.
(3) Za naročnika se šteje tudi združenje, ki ga oblikuje eden ali več naročnikov iz prvega odstavka tega člena.
(4) Informativni seznam naročnikov je priloga uredbe, ki jo izda Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada). Ministrstvo, pristojno za finance, redno obvešča Komisijo o spremembah na seznamu naročnikov.
(5) V primeru dvoma, ali določen subjekt izpolnjuje pogoje, ki opredeljujejo naročnika po tem zakonu, lahko subjekt, ki izkaže pravni interes, pri ministrstvu, pristojnemu za finance, v pisni obliki poda predlog za ugotovitev statusa naročnika. Če se z odločitvijo ministrstva, pristojnega za finance, subjekt ne strinja, o tem odloči vlada. Pravila in postopek za ugotavljanje statusa naročnika določi vlada z uredbo.
4. člen
(obravnavanje gospodarskih subjektov)
(1) Naročnik ne sme zavrniti kandidata oziroma ponudnika z utemeljitvijo, da bi moral imeti kandidat oziroma ponudnik za opravljanje določene dejavnosti po slovenski zakonodaji status fizične ali pravne osebe, če sme kandidat oziroma ponudnik isto dejavnost opravljati v državi članici, v kateri je ustanovljen.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek pa lahko naročnik v primeru javnih naročil storitev, gradenj ter blaga, ki vključujejo dodatne storitve in/ali namestitvena ter inštalacijska dela, ne glede na to ali so ponudniki pravne ali fizične osebe od le-teh zahteva, da v ponudbi ali prijavi za sodelovanje navedejo imena in ustrezno strokovno usposobljenost osebja, ki bo odgovorno za izvedbo zadevnega naročila.
(3) Skupine gospodarskih subjektov lahko predložijo ponudbo ali se prijavijo za kandidate. Naročnik od teh skupin ne sme zahtevati, da se povežejo v kakršno koli pravno formalno obliko, vendar lahko za izvedbo naročila od izbrane skupine zahteva predložitev ustreznega akta o skupni izvedbi naročila (na primer pogodbe o sodelovanju), če je to nujno za uspešno izvedbo javnega naročila.
(4) Ponudnik, kateremu je bilo oddano naročilo, v razmerju do naročnika v celoti odgovarja za izvedbo prejetega naročila.
(5) Naročnik lahko od ponudnikov zahteva, da v ponudbeni dokumentaciji predložijo tudi sestavo (kalkulacije) ponudbene cene v zvezi z javnim naročilom, zlasti v primeru javnih naročil, ki se izvajajo v sodelovanju s podizvajalci.
1.3. Temeljna načela
5. člen
(načela, na katerih temelji javno naročanje)
Ureditev, razvoj sistema javnega naročanja in njegovo izvajanje mora temeljiti na načelu prostega pretoka blaga, načelu svobode ustanavljanja, načelu prostega pretoka storitev, ki izhajajo iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 7/04; v nadaljnjem besedilu: PES) in na načelih gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, zagotavljanja konkurence med ponudniki, transparentnosti javnega naročanja, enakopravne obravnave ponudnikov in sorazmernosti.
6. člen
(načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti)
(1) Naročnik mora izvesti javno naročanje tako, da z njim zagotovi gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev in uspešno doseže cilje svojega delovanja, določene skladno s predpisi, ki urejajo porabo proračunskih in drugih javnih sredstev.
(2) Če predmet javnega naročila dopušča in če to prispeva k večji gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila, mora naročnik oblikovati razpisno dokumentacijo tako, da je mogoče ponudbo oddati po sklopih. Pri tem mora zagotovi nediskriminatorno obravnavo in s tem večjo dostopnost javnega naročila gospodarskim subjektom.
7. člen
(načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki)
(1) Naročnik v postopku javnega naročanja ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z izbiro in izvedbo postopka, ki je v nasprotju s tem zakonom, pri izvajanju javnega naročanja pa mora ravnati v skladu s predpisi o varstvu oziroma preprečevanju omejevanja konkurence.
(2) Naročnik ne sme zahtevati od ponudnika, da pri izvedbi naročila zaposli določene podizvajalce, ali da izvede kakšen drug posel, kot na primer izvoz določenega blaga ali storitev, če s posebnim zakonom ali mednarodnim sporazumom ni določeno drugače.
8. člen
(načelo transparentnosti javnega naročanja)
(1) Ponudnik mora biti izbran na pregleden način in po predpisanem postopku.
(2) Postopki naročanja po tem zakonu so javni, kar se zagotavlja z brezplačnimi objavami javnih naročil glede na vrednosti iz 12. člena tega zakona tako v Uradnem listu Evropske unije kot tudi na portalu javnih naročil.
9. člen
(načelo enakopravne obravnave ponudnikov)
(1) Naročnik mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila.
(2) Naročnik mora zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo.
10. člen
(načelo sorazmernosti)
Javno naročanje se mora izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila.
1.4. Posebne ali izključne pravice
11. člen
(dodelitev posebnih ali izključnih pravic)
Če naročnik dodeli posebne ali izključne pravice za opravljanje javne storitve subjektu, ki ni naročnik po tem zakonu, mora z aktom, s katerim dodeli to pravico, določiti, da mora ta subjekt v zvezi z naročili blaga, ki jih odda tretjim osebam, kot del njegovih dejavnosti za katere ima posebne ali izključne pravice, upoštevati načelo nediskriminacije na podlagi sedeža ali državljanstva.
1.5. Področje uporabe
12. člen
(mejne vrednosti za objave)
(1) Naročnik mora poslati v objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti in portalu javnih naročil naročila, katerih vrednost je brez davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV) enaka ali večja od naslednjih vrednosti:
1. v primeru naročanja blaga:
a) 130.000 eurov, če blago naročajo naročniki iz Seznama naročnikov, ki so državni organi in njihovi organi v sestavi ter lokalne skupnosti, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam naročnikov, ki so državni organi in njihovi organi v sestavi ter lokalne skupnosti), ki so organi Republike Slovenije in njihovi organi v sestavi in naročniki s področja obrambe, če je predmet naročila blago iz Seznama blaga, ki ga naročajo naročniki na področju obrambe, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam blaga),
b) 200.000 eurov, če blago naročajo drugi naročniki po tem zakonu, in če naročajo blago naročniki s področja obrambe, ki ni na Seznamu blaga;
2. v primeru naročanja storitev:
a) 130.000 eurov, če storitve naročajo naročniki iz Seznama naročnikov, ki so državni organi in njihovi organi v sestavi ter lokalne skupnosti, ki so organi Republike Slovenije in njihovi organi v sestavi;
b) 200.000 eurov:
– če storitve naročajo drugi naročniki po tem zakonu;
– za javna naročila, ki jih odda kateri koli naročnik v zvezi s storitvami kategorije 8 iz Seznama storitev A, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam storitev A), elektronskimi komunikacijskimi storitvami kategorije 5, katerih postavke v nomenklaturi CPV so enakovredne referenčnim številkam CPC 7524, 7525 in 7526, in/ali s storitvami iz Seznama storitev B, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam storitev B);
3. 5.000.000 eurov za javna naročila gradenj.
(2) Naročnik mora poslati v objavo portalu javnih naročil naročila, katerih vrednost je brez DDV enaka ali večja od naslednjih vrednosti:
1. v primeru naročanja blaga in storitev: 20.000 eurov,
2. v primeru naročanja gradenj: 40.000 eurov.
(3) Kadar Komisija objavi spremembe mejnih vrednosti iz tega zakona, ministrstvo, pristojno za finance, v desetih dneh po objavi na svojih spletnih straneh objavi nove evropske mejne vrednosti.
13. člen
(naročila, ki jih naročnik subvencionira ali sofinancira z več kakor 50 % deležem)
(1) Ta zakon se uporablja za oddajo:
a) naročil gradenj, ki jih naročniki neposredno sofinancirajo z več kakor 50 % deležem, katerih ocenjena vrednost brez DDV je 5.000.000 eurov ali več,
– če ta naročila vključujejo dejavnosti gradbeništva, ki so navedene v Seznamu dejavnosti na področju gradenj,
– če vključujejo gradbena dela za bolnišnice, objekte za šport, rekreacijo in prosti čas, šolske in univerzitetne objekte ter objekte, ki se uporabljajo za upravne namene;
b) naročil storitev, ki jih naročniki neposredno sofinancirajo z več kakor 50 % deležem, katerih ocenjena vrednost brez DDV je enaka ali večja od 200.000 eurov;
c) naročil blaga, ki jih naročniki neposredno sofinancirajo z več kakor 50 % deležem, katerih ocenjena vrednost brez DDV je enaka ali večja od 200.000 eurov.
(2) Ta zakon se uporablja tudi za oddajo naročil blaga, ki jih naročnik društvom ali zavodom sofinancira z več kakor 30 % deležem, če je ocenjena vrednost blaga brez DDV enaka ali večja od 40.000 eurov.
(3) Če v svojem imenu ali v imenu drugega subjekta naroča blago, storitve oziroma gradnje iz prvega ali drugega odstavka tega člena naročnik, mora ravnati v skladu s tem zakonom.
14. člen
(metode za izračun ocenjene vrednosti javnih naročil, okvirnih sporazumov in dinamičnih nabavnih sistemov)
(1) Naročnik mora izračunati ocenjeno vrednost javnega naročila upoštevaje celotno skupno vrednost plačil brez DDV, vključno z možnostjo povečanja obsega naročila in katerimkoli povečanjem vrednosti pogodbe zaradi izbire pravilnega postopka javnega naročanja. Ocenjena vrednost javnega naročila mora vključevati tudi vrednost morebitnih nagrad in drugih izplačil kandidatom in ponudnikom. Ocenjena vrednost se določi tako, da je njena višina primerljiva s cenami na trgu, ki veljajo za predmet javnega naročila, če je dostopen na trgu in ni prilagojen posebnim potrebam naročnika.
(2) Način izračuna ocenjene vrednosti javnega naročila, vključno z vsemi količinskimi in cenovnimi parametri, na podlagi katerih je naročnik izračunal ocenjeno vrednost naročila, mora biti razviden iz dokumentacije, ki jo o javnem naročilu vodi naročnik. Ocenjena vrednost javnega naročila mora biti veljavna na dan pošiljanja obvestila o javnem naročilu v objavo oziroma v primeru, da objava ni potrebna, ko naročnik izda sklep o začetku postopka oddaje naročila.
(3) Naročnik ne sme določiti ocenjene vrednosti javnega naročila tako, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognil uporabi tega zakona glede na mejne vrednosti predmeta javnega naročila.
(4) V zvezi z javnimi naročili gradenj mora izračun ocenjene vrednosti javnega naročila gradenj vključevati tako stroške gradnje kot tudi skupno ocenjeno vrednost blaga, potrebnega za izvedbo gradenj, ki ga je naročnik dal na voljo izvajalcu gradenj.
(5) V zvezi z javnimi naročili, ki jih je možno deliti na sklope, veljajo naslednja pravila:
a) če lahko iz javnega naročila gradnje ali storitev izhaja možnost, da se naročilo lahko odda tudi po sklopih, se upošteva skupna ocenjena vrednost vseh sklopov. V primeru, da je skupna vrednost sklopov enaka ali večja od mejne vrednosti, od katere dalje je potrebno objaviti javno naročilo v Uradnem listu Evropske unije, se za oddajo vsakega posameznega sklopa uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za naročila, katerih vrednost je enaka ali večja od mejne vrednosti, od katere dalje je potrebno objaviti javno naročilo v Uradnem listu Evropske unije. Naročnik pa lahko odstopi od upoštevanja pravila za objave v Uradnem listu Evropske unije in na portalu javnih naročil v zvezi s sklopi, katerih ocenjena vrednost brez DDV je manjša kakor 80.000 eurov za storitve ali 1 milijon eurov za gradnje, če skupna vrednost teh sklopov ne presega 20 % skupne vrednosti vseh sklopov javnega naročila.
b) če je na podlagi informacij o nabavah podobnega blaga mogoče zaključiti, da gre za naročila, ki se lahko oddajajo istočasno v ločenih sklopih, se upošteva skupna ocenjena vrednost vseh sklopov, upoštevaje mejno vrednost, od katere dalje je potrebno objaviti javno naročilo v Uradnem listu Evropske unije. Če je skupna vrednost sklopov enaka ali večja od mejne vrednosti, od katere dalje je potrebno objaviti javno naročilo v Uradnem listu Evropske unije, se za oddajo vsakega posameznega sklopa uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za naročila, katerih vrednost je enaka ali večja od mejne vrednosti, od katere dalje je potrebno objaviti javno naročilo v Uradnem listu Evropske unije. Naročnik pa lahko odstopi od upoštevanja pravila za objave v Uradnem listu Evropske unije in na portalu javnih naročil v zvezi s sklopi, katerih ocenjena vrednost brez DDV je manjša kakor 80.000 eurov, če skupna vrednost teh sklopov ne presega 20 % skupne vrednosti vseh sklopov.
(6) Glede javnih naročil blaga v zvezi z zakupom, najemom ali nakupom na kredit so vrednosti, ki jih je treba uporabiti pri izračunu ocenjene vrednosti naročila, naslednje:
a) pri javnih naročilih za določeno obdobje, če je to obdobje krajše ali enako 12 mesecem, celotna ocenjena vrednost za ves čas trajanja naročila ali če je obdobje trajanja javnega naročila daljše od 12 mesecev, celotna vrednost, ki vključuje ocenjeno preostalo vrednost;
b) v primeru naročil za nedoločeno obdobje ali naročil, za katera obdobja ni mogoče določiti, njihova mesečna vrednost, pomnožena z 48.
(7) V primeru javnih naročil za blago ali storitve, ki so dostopne na trgu ali naročil, ki bodo predmet ponovne oddaje v določenem obdobju, mora izračun ocenjene vrednosti temeljiti na:
a) dejanski celotni vrednosti istovrstnih zaporednih naročil, oddanih v zadnjih 12 mesecih ali v koledarskem letu, upoštevaje spremembe količine ali vrednosti, ki bi nastale v 12 mesecih po prvotnem naročilu, ali
b) celotni ocenjeni vrednosti zaporednih naročil, oddanih v 12 mesecih po prvi dobavi ali med koledarskim letom, če le-to ni daljše od 12 mesecev.
(8) Pri javnih naročilih storitev mora izračun ocenjene vrednosti temeljiti:
a) pri zavarovalniških storitvah na višini premije in drugih oblik plačil;
b) pri bančnih in drugih finančnih storitvah na pristojbinah, proviziji, obrestih in drugih oblikah plačil;
c) pri naročilih idejnih načrtov na honorarjih, plačljivih provizijah in drugih oblikah plačil;
č) pri naročilih storitev brez navedene skupne cene:
– v primeru javnih naročil za določeno obdobje, če je to obdobje 48 mesecev ali manj: skupna vrednost za njihovo celotno trajanje;
– v primeru naročil z obdobjem, daljšim kakor 48 mesecev: njihova mesečna vrednost, pomnožena z 48.
(9) Za okvirne sporazume in dinamične nabavne sisteme je vrednost, ki jo je treba upoštevati, maksimalna ocenjena vrednost (brez DDV) vseh naročil, predvidenih za celotno obdobje okvirnega sporazuma ali dinamičnega nabavnega sistema.
(10) V primeru, da predmet javnega naročila lahko vzdržuje, nadgrajuje ali servisira samo za to pooblaščena oseba, morajo biti elementi, ki se na to nanašajo, ocenjeni za dobo petih let, vključeni v izračun ocenjene vrednosti javnega naročila.
1.6. Posebne situacije
15. člen
(javno naročanje na področju obrambe)
(1) Predmet javnega naročanja po tem zakonu so blago, storitve ali gradnje s področja obrambe in varnosti, za katere se ne uporablja Zakon o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (Uradni list RS, št. 90/12; v nadaljnjem besedilu: ZJNPOV).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se ta zakon ne uporablja pri naročanju blaga, storitev ali gradenj s področja obrambe in varnosti, če:
1. se naročila oddajajo v okviru progama sodelovanja, ki temelji na raziskavah in razvoju in v katerem z namenom razvoja novega proizvoda, če je to primerno, pa tudi z namenom razvoja poznejših faz v celotni življenjski dobi tega proizvoda, sodelujeta najmanj dve državi članici. Kadar se program sodelovanja izvaja izključno med državami članicami, morajo te ob njegovem zaključku Komisiji sporočiti delež stroškov za raziskave in razvoj v razmerju do skupnih stroškov programa sodelovanja ter predvideni delež naročil za posamezno državo članico ter ji posredovati sporazum o delitvi stroškov med državami članicami;
2. se naročila oddajo v tretji državi, vključno s civilnimi naročili, ki se izvajajo, ko so slovenske vojaške sile zunaj Evropske unije, če je treba naročila zaradi operativnih potreb oddati gospodarskim subjektom, ki imajo sedež na območju, na katerem potekajo aktivnosti ali operacije;
3. vlada naročila odda vladi države članice ali tretje države in se ta nanašajo na naslednje predmete javnega naročanja, katerih definicije so opredeljene v 8. in 9. točki prvega odstavka 3. člena ZJNPOV:
– dobavo vojaške opreme,
– dobavo občutljive opreme,
– občutljive gradnje,
– občutljive storitve,
– gradnje ali storitve, ki so neposredno povezane z vojaško opremo,
– gradnje ali storitve, ki so neposredno povezane z občutljivo opremo, ali
– gradnje ali storitve za specifično vojaške namene;
4. je predmet naročila neposredno in stvarno povezan z naročilom, ki ni predmet tega zakona, Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 72/11 – uradno prečiščeno besedilo, 43/12 – odločba US in 90/12; v nadaljnjem besedilu: ZJNVETPS) ali ZJNPOV, in je hkratna oddaja obeh naročil enemu ponudniku utemeljena s stvarnimi in dejanskimi razlogi;
5. bi izvedba postopkov naročanja iz prvega odstavka 24. člena tega zakona povzročila posredovanje informacij, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z bistvenimi varnostnimi interesi Republike Slovenije;
6. so naročila namenjena izvajanju obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti, ki ju določa zakon.
16. člen
(javno naročanje in sklepanje okvirnih sporazumov preko skupnih nabavnih organov in/ali na podlagi pooblastila)
(1) Naročnik lahko naroči izvedbo gradenj in storitev ter nabavo blaga od ali preko skupnega nabavnega organa. Skupni nabavni organ za izvedbo postopka javnega naročanja ne sme zaračunati provizije, razen če ta ali drug zakon ne določa drugače.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka za pravilnost izvedbe javnega naročanja odgovarja naročnik. Šteje se, da je naročnik ravnal v skladu s tem zakonom, v kolikor je v skladu s tem zakonom ravnal skupni nabavni organ.
(3) Naročnik lahko za izvedbo oziroma odločanje v postopkih javnega naročanja pooblasti le osebo, ki mora v skladu s 3. ali 13. členom tega zakona ali predpisi druge države članice ali tretje države svoja naročila oddajati v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
(4) Kadar naročnik za svetovanje v postopku ali v zvezi s postopkom javnega naročanja najame osebo zasebnega prava ali posameznika, mora:
a) zahtevati, da ta oseba pred sklenitvijo pogodbe predloži garancijo za dobro izvedbo del;
b) v pogodbi za svetovanje, ki jo sklene s to osebo, določiti, da se plačilo po tej pogodbi izvede po zaključku postopka javnega naročanja. Šteje se, da je postopek javnega naročanja zaključen, ko postane odločitev iz:
– prvega odstavka 79. člena tega zakona ali
– drugega odstavka 80. člena tega zakona ali
– tretjega odstavka 80. člena tega zakona
pravnomočna.
1.7. Izjeme pri javnem naročanju, za katere se zakon ne uporablja
17. člen
(splošne izjeme, ki niso predmet javnega naročanja)
(1) Ta zakon se ne uporablja za:
1. javna naročila, ki se oddajajo v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje na vodnem, energetskem in transportnem področju ter področju poštnih storitev s strani naročnikov, ki opravljajo eno ali več dejavnosti iz 5. do 9. člena ZJNVETPS, in oddana zaradi izvajanja teh dejavnosti, ali za javna naročila, ki so izključena iz področja uporabe navedenega zakona;
2. javna naročila, ki naročnikom, ki delujejo na področju telekomunikacij, omogočajo, da nudijo ali izkoriščajo telekomunikacijska omrežja ali nudijo izvajanje ene ali več telekomunikacijskih storitev, kadar drugi subjekti lahko prosto ponujajo enake storitve na istem geografskem območju in pod dejansko enakimi pogoji;
3. javna naročila, s katerimi se razkrivajo podatki, označeni s stopnjo tajnosti, javna naročila, katerih izvedbo morajo v skladu z zakonom spremljati posebni varnostni ukrepi, ali javna naročila, ki so potrebna zaradi ogroženosti bistvenih varnostnih interesov Republike Slovenije;
4. javna naročila, za katera veljajo drugačna postopkovna pravila naročanja in so dodeljena:
a) na podlagi mednarodnega sporazuma, sklenjenega v skladu s PES, med Republiko Slovenijo in eno ali več tretjimi državami, ter vključujejo bodisi blago ali gradnje, namenjene skupnemu izvajanju naročila gradnje ali uporabi gradnje s strani držav podpisnic, bodisi storitve, namenjene skupnemu izvajanju naročila storitev ali uporabi rezultatov projekta s strani držav podpisnic; o vseh sporazumih ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, obvesti Komisijo;
b) na podlagi sklenjenega mednarodnega sporazuma, ki se nanaša na stacioniranje vojaških enot in zadeva podjetja v Republiki Sloveniji ali tretji državi;
c) na podlagi posebnega postopka mednarodne organizacije;
5. koncesije za storitve;
6. javna naročila storitev, ki jih odda naročnik ponudniku, ki je naročnik po tem zakonu ali združenje naročnikov, na podlagi izključne pravice, ki jo uživajo v skladu z zakoni in drugimi predpisi;
7. javna naročila opreme, tehnike ter druga javna naročila za zagotovitev osnovnih pogojev za preživetje oziroma življenje ob naravni ali drugi nesreči, skladno s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, kadar je vrednost naročila nižja od vrednosti, od katerih dalje je potrebna objava v Uradnem listu Evropske unije;
8. pogodbe, sklenjene med enim ali več naročniki in enim ali več gospodarskimi subjekti, nad poslovanjem katerih imajo ti naročniki nadzor, primerljiv nadzoru nad notranjimi organizacijskimi enotami naročnika. Pri tem morajo biti izpolnjeni pogoji, da:
– gospodarski subjekt izvaja pretežni del svojih dejavnosti za naročnika,
– gospodarski subjekt za javno naročilo, ki se odda po tej točki, naroča to blago, storitve ali gradnje, upoštevaje določbe tega zakona, tudi če sam ni naročnik,
– in je vrednost predmeta naročanja enaka ali nižja od cen za ta predmet na trgu;
9. javna naročila, katerih vrednost ne presega vrednosti iz prvega odstavka 12. člena tega zakona, če se predmet javnega naročila vključuje v izvajanje dejavnosti dobave blaga, izvajanja gradenj ali storitev, kadar naročnik v okviru te dejavnosti nastopa na trgu kot dobavitelj blaga ali izvajalec gradenj ali storitev.
(2) Pri naročanju gradenj, katerih vrednost ne presega vrednosti iz prvega odstavka 12. člena tega zakona, lahko naročnik, kadar gre za izvajanje dodatnih oziroma več del, dovoli izvajalcu, ki že izvaja dela na gradbišču, po potrditvi obsega del s strani osebe, ki opravlja nadzor nad gradbenimi deli, začetek opravljanja teh del istočasno z začetkom postopka pogajanj, v kolikor bi lahko zaradi zamika izvedbe del zaradi izvedbe postopka prišlo do dodatnih stroškov pri naročniku, pri tem pa vrednost teh del ne sme presegati 10 % osnovne pogodbene vrednosti.
18. člen
(posebne izjeme, ki niso predmet javnega naročanja)
Ta zakon se ne uporablja za javna naročila storitev v zvezi z:
1. nakupom, razvojem, produkcijo ali koprodukcijo programskega materiala s strani radijskih ali televizijskih postaj in zakupom časa oddajanja;
2. storitvami na področju arbitraže in poravnave;
3. finančnimi storitvami glede izdaje, prodaje, nakupa ali prenosa vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov, zlasti glede transakcij naročnikov za pridobitev denarja ali kapitala ter storitvami Banke Slovenije;
4. pogodbami o zaposlitvi;
5. raziskovalnimi in razvojnimi storitvami, razen tistih, od katerih ima koristi izključno naročnik za uporabo pri upravljanju lastnih zadev in pod pogojem, da opravljeno storitev v celoti plača naročnik;
6. pridobitvijo ali najemom zemljišča, obstoječih objektov ali drugih nepremičnin ali pravic, ki so z njimi povezane, s kakršnimikoli finančnimi sredstvi; vendar pa ta izjema ne velja za pogodbe o finančnih storitvah, ki so vezane na pogodbe o pridobitvi ali najemu in se v kakršni koli obliki sklenejo istočasno, prej ali pozneje.
1.8. Posebni primeri naročanja
19. člen
(pridržana naročila)
(1) Naročnik mora v primeru oddaje pridržanega javnega naročila ob izpolnjevanju vseh razpisanih pogojev izbrati ponudnika, ki izkaže status invalidskega podjetja ali zaposlitvenega centra, v skladu z določbami Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 87/11 in 96/12 – ZPIZ-2; v nadaljnjem besedilu: ZZRZI) in katerega ponudbena cena oziroma ekonomsko najugodnejša ponudba ni višja kot 5 % ponudbene cene najugodnejšega ponudnika, ki ni invalidsko podjetje ali zaposlitveni center, pri čemer morajo podizvajalci izpolnjevati enake pogoje iz tega člena.
(2) Če naročnik na način iz prejšnjega odstavka nadomestno izpolnjuje kvoto, mora pri tem upoštevati tudi določbe 64. člena ZZRZI.
(3) Naročnik, ki namerava oddati javno naročilo po tem členu, je to dolžan navesti v objavi javnega naročila in v razpisni dokumentaciji.
1.9. Javna naročila storitev
20. člen
(storitve iz Seznama storitev A in Seznama storitev B)
(1) Javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev A, se oddajo v skladu s tem zakonom.
(2) Javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev B, se oddajo v skladu z določbami zakona, ki določajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije. Naročnik mora pri naročanju storitev iz Seznama storitev B spoštovati pravila tega zakona za objavo obvestil o oddaji naročila. V primeru odstopanja med nomenklaturama CPV in CPC, se uporablja nomenklatura CPC.
(3) Javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev A in Seznama storitev B, se oddajo v skladu s tem zakonom, če je vrednost storitev iz Seznama storitev A, večja od vrednosti storitev iz Seznama storitev B. V drugih primerih se naročila oddajo v skladu z določbami tega zakona, ki določajo tehnične specifikacije in pravila za objavo obvestil o oddaji naročila.
1.10. Sporazumi, sklenjeni v okviru Svetovne trgovinske organizacije
21. člen
(pogoji v zvezi s sporazumi, sklenjenimi v okviru Svetovne trgovinske organizacije)
Pri oddaji javnega naročila morajo biti vsem gospodarskim subjektom iz držav članic Evropske unije zagotovljeni enaki pogoji, kakršni morajo biti zagotovljeni gospodarskim subjektom iz tretjih držav na podlagi Sporazuma o vladnih nabavah, sklenjenega v okviru Svetovne trgovinske organizacije (GPA).
1.11. Javnost in zaupnost
22. člen
(varstvo podatkov)
(1) Naročnik mora zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tajne podatke ali gospodarske družbe, štejejo za osebne ali tajne podatke ali poslovno skrivnost. Varovanje osebnih podatkov mora zagotoviti tudi organ ali subjekt, ki v skladu z osmim odstavkom 24. člena tega zakona izvaja usposabljanja, izpopolnjevanja in strokovne izpite, in organ, ki vodi evidenco o teh usposabljanjih in izpopolnjevanjih ter o opravljenih izpitih.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so javni podatki količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.
(3) Naročnik mora zagotoviti posredovanje, izmenjavo in shranjevanje informacij na tak način, da so varovani celovitost podatkov ter zaupno ravnanje s ponudbami in prijavami za sodelovanje. Pri posredovanju tehničnih specifikacij ponudnikom in kandidatom zaradi izbire dobaviteljev blaga in izvajalcev gradenj in storitev in v zvezi z oddajo naročil lahko naročnik zahteva varovanje tajnih podatkov, ki jim jih daje na razpolago.
(4) Naročnik mora imena ponudnikov in predložene ponudbe varovati kot poslovno skrivnost do roka, določenega za odpiranje ponudb.
(5) Vsi, ki so prejeli podatke, ki so določeni z zakonom kot tajni, morajo upoštevati tajno naravo prejetih podatkov glede na stopnjo tajnosti.
(6) Celotna dokumentacija o oddanem javnem naročilu je po datumu oddaje naročila javna, če ne vsebuje poslovnih skrivnosti ali tajnih podatkov iz tega člena. Pred tem datumom določbe zakona, ki urejajo dostop do informacij javnega značaja, ne veljajo.
(7) Po sprejemu odločitve o oddaji naročila mora naročnik ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo, razen v tiste dele, ki upoštevaje prvi in drugi odstavek tega člena predstavljajo poslovno skrivnost ali tajne podatke. Naročnik mora organizirati vpogled v ponudbe, prejete v postopku oddaje javnega naročila, v 25 dneh od prejema zahteve za vpogled. Kadar ponudnik zahteva vpogled v ponudbe zaradi suma, da je naročnik kršil zakon, pa mora vpogled organizirati najmanj tri dni pred potekom obdobja mirovanja. Če v tem primeru prejme zahtevo za vpogled štiri dni pred potekom obdobja mirovanja ali pozneje, mora naročnik zagotoviti vpogled v najkrajšem možnem času, in, če okoliščine to dopuščajo, pred potekom obdobja mirovanja. Naročnik mora ponudnika, v ponudbo katerega bo izveden vpogled, seznaniti s časom in krajem vpogleda in mu tako omogočiti, da je navzoč pri vpogledu v njegovo ponudbo ter da ima možnost varovati svoje interese. Naročnik mora ponudniku, ki opravi vpogled v ponudbe drugih ponudnikov ali dokumentacijo o postopku javnega naročanja, omogočiti prepis, fotokopijo ali elektronski zapis fotokopije ponudbe, dokumentacije ali njunega dela. Vpogled v zahtevano informacijo je brezplačen. Za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije lahko naročnik ponudniku zaračuna materialne stroške.
1.12. Jezik
23. člen
(jezik v postopku javnega naročanja)
(1) Postopek javnega naročanja poteka v slovenskem jeziku. Naročnik lahko v razpisni dokumentaciji določi, da smejo ponudniki svoje ponudbe predložiti delno ali v celoti v tujem jeziku, zlasti v delu, ki se nanaša na tehnične značilnosti, kakovost in tehnično dokumentacijo, kot so na primer prospekti, propagandni ter tehnični material in drugo. V izjemnih primerih lahko naročnik, kadar obstaja pomanjkanje slovenske terminologije na specifičnem tehničnem področju, pripravi razpisno dokumentacijo ali del razpisne dokumentacije v tujem jeziku. Če naročnik dovoli, da ponudnik predloži del ponudbene dokumentacije v enem od uradnih jezikov Evropske unije ali drugem tujem jeziku, mora naročnik navesti v katerem jeziku in za kateri del ponudbe gre.
(2) Če naročnik ob pregledovanju in ocenjevanju ponudb meni, da je treba del ponudbe, ki ni predložen v slovenskem jeziku, uradno prevesti v slovenski jezik, lahko to zahteva in ponudniku določi ustrezni rok. Stroške prevoda nosi ponudnik.
(3) Za presojo spornih vprašanj se vedno uporablja ponudba oziroma njen uradni prevod v slovenskem jeziku, v primeru, da je bila razpisna dokumentacija ali del razpisne dokumentacije podan v tujem jeziku, pa tuji jezik.
(4) Določbe tega člena, ki veljajo za slovenski jezik, veljajo na dvojezičnih območjih, v okviru izvajanja posebnih pravic pripadnikov italijanske in madžarske skupnosti, smiselno tudi za italijanski oziroma madžarski jezik.
Drugo poglavje
SKUPNE DOLOČBE ZA VSE POSTOPKE JAVNEGA NAROČANJA
24. člen
(vrste postopkov)
(1) Naročnik izvede javno naročanje po enem izmed naslednjih postopkov:
1. odprti postopek,
2. postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti,
3. konkurenčni dialog,
4. postopek s pogajanji brez predhodne objave,
5. postopek s pogajanji po predhodni objavi,
6. postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi in
7. postopek oddaje naročila male vrednosti.
(2) Naročnik izvede javno naročanje:
a) če je vrednost predmeta javnega naročila brez DDV:
– v primeru naročanja blaga in storitev enaka ali višja od 20.000 eurov in nižja od 40.000 eurov in
– v primeru naročanja gradenj enaka ali višja od 40.000 eurov in nižja od 80.000 eurov,
po postopku oddaje naročila male vrednosti ali kateremkoli drugem postopku iz 1. do 6. točke prejšnjega odstavka.
b) če je vrednost predmeta javnega naročila brez DDV:
– v primeru naročanja blaga in storitev enaka ali višja od 40.000 eurov in nižja od 130.000 eurov in
– v primeru naročanja gradenj enaka ali višja od 80.000 eurov in nižja od 274.000 eurov,
po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi ali kateremkoli drugem postopku iz 1. do 5. točke prejšnjega odstavka.
c) če je vrednost predmeta javnega naročila brez DDV:
– v primeru naročanja blaga in storitev enaka ali višja od 130.000 eurov in
– v primeru naročanja gradenj enaka ali višja od 274.000 evrov,
po postopkih iz 1. do 5. točke prejšnjega odstavka.
(3) Javno naročanje iz c) točke prejšnjega odstavka se izvaja ob uporabi odprtega postopka ali postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti. V posebnih razmerah, ki so izrecno določene v 27. členu tega zakona, lahko naročnik odda svoja javna naročila s pomočjo konkurenčnega dialoga. V posebnih primerih in razmerah, izrecno navedenih v 28. in 29. členu tega zakona, lahko uporabi postopek s pogajanji z ali brez objave obvestila o naročilu.
(4) Če vrednost najugodnejše popolne ponudbe presega mejno vrednost, od katere dalje je treba javno naročilo objaviti na portalu javnih naročil oziroma v Uradnem listu Evropske unije, ali mejno vrednost za postopek javnega naročanja, naročnik ne sme oddati naročila po tem postopku, temveč mora, če je to primerno, začeti nov postopek, skladno z določbami tega zakona.
(5) Določbe tega zakona, razen določb 105.a do 107. člena tega zakona, se ne uporabljajo za javna naročila, katerih vrednost je nižja od 20.000 eurov brez DDV za blago in storitve in 40.000 eurov brez DDV za gradnje. Naročniki morajo za ta naročila voditi le evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta in vrednosti javnega naročila.
(6) Vlada lahko s predpisom podrobneje določi posamezne elemente v izvajanju postopkov javnega naročanja.
25. člen
(oddaja naročila po odprtem postopku)
Odprti postopek oddaje javnega naročila je postopek, pri katerem lahko vsi, ki imajo interes pridobiti javno naročilo, predložijo svoje ponudbe, pripravljene skladno z vnaprej določenimi zahtevami naročnika iz razpisne dokumentacije.
26. člen
(oddaja naročila po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti)
Postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti je postopek, katerega namen je oddaja javnega naročila in v katerem naročnik v prvi fazi na podlagi vnaprej predloženih prijav prizna sposobnost ponudnikom in v drugi fazi povabi k oddaji ponudb kandidate, ki jim je priznal sposobnost.
27. člen
(konkurenčni dialog)
(1) Konkurenčni dialog je postopek, ki se lahko uporablja, kadar uporaba odprtega ali postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti zaradi zahtevnosti javnega naročila ni mogoča in pod pogojem, da je merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika ekonomsko najugodnejša ponudba.
(2) Med potekom dialoga je naročnik dolžan zagotoviti enako obravnavo vseh ponudnikov. Še zlasti naročnik ne sme ponujati informacij na diskriminatoren način, zaradi katerega bi lahko nekateri ponudniki dobili prednost pred drugimi.
(3) Naročnik drugim udeležencem ne sme razkriti predlagane rešitve ali drugih zaupnih informacij, posredovanih s strani določenega kandidata, ki sodeluje v dialogu, brez njegove privolitve.
(4) Naročniki začnejo dialog s tistimi kandidati, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje iz 41. do 47. člena tega zakona, in so le-ti vnaprej določeni v razpisni dokumentaciji, katerega cilj je ugotoviti in opredeliti sredstva, ki so najbolj primerna za zadovoljitev njihovih potreb. V tem dialogu lahko z izbranimi kandidati razpravljajo o vseh vidikih predmeta naročila.
(5) Naročnik lahko izvaja dialog vse do pridobitve končne rešitve oziroma rešitev, ki ustrezajo njegovim potrebam. Pri tem po potrebi med sabo primerja predložene rešitve.
(6) Po zaključku dialoga naročnik o tem obvesti udeležence in jih pozove k predložitvi končne ponudbe, na podlagi sprejete rešitve oziroma rešitev iz zaključenega dialoga. Ponudbe morajo izpolnjevati vse zahteve iz razpisne dokumentacije.
(7) Naročnik lahko od ponudnikov zahteva, da predložene končne ponudbe razjasnijo ali podrobno obrazložijo. Navedene razjasnitve ali podrobne obrazložitve oziroma dodatne informacije ne smejo vključevati sprememb osnovnih elementov iz ponudbe ali iz povabila k oddaji ponudbe, ki bi lahko imele za posledico izkrivljanje konkurence ali diskriminacijski učinek.
(8) Naročnik oceni ponudbe in izbere najugodnejšo ob uporabi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe, kot je opredeljeno v objavi ali razpisni dokumentaciji.
(9) Naročnik lahko od izbranega ponudnika zahteva pojasnilo oziroma utemeljitev ponudbe ali potrditev prevzetih obvez danih v ponudbi, vendar to ne sme povzročiti spremembe bistvenih elementov iz ponudbe ali iz povabila k oddaji ponudbe oziroma razpisne dokumentacije, ki bi lahko imele za posledico izkrivljanje konkurence ali diskriminacijo med ponudniki.
(10) Naročniki lahko določijo nagrade ali plačila, ki jih bodo izplačali udeležencem v dialogu, kar morajo opredeliti v razpisni dokumentaciji.
28. člen
(oddaja javnega naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi)
(1) Naročnik sme oddati svoje javno naročilo po postopku s pogajanji po predhodni objavi:
1. če v postopku oddaje naročila male vre­dnosti, postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, odprtem postopku, postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali v konkurenčnem dialogu ne dobi nobene pravilne ali sprejemljive ponudbe, pri čemer pa se prvotno določene zahteve iz razpisne dokumentacije ne smejo bistveno spremeniti. Naročniku pa ni treba objaviti obvestila o javnem naročilu, če v postopek s pogajanji vključi vse tiste ponudnike, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje iz 42. do 47. člena tega zakona in so v prejšnjem postopku oddaje naročila male vrednosti, postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, odprtem postopku, postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali konkurenčnem dialogu predložili ponudbe v skladu s formalnimi zahtevami, vezanimi na postopek oddaje ponudb. V tem primeru mora pred začetkom postopka s pogajanji o izvedbi postopka na podlagi te točke obvestiti tudi vse ponudnike ali kandidate, ki so v prejšnjem, neuspešno izvedenem postopku predložili ponudbe;
2. v izjemnih primerih oddaje javnega naročila, ko narava naročila in z naročilom povezana tveganja ne dopuščajo naročniku, da bi predhodno v celoti ocenil vrednost naročila;
3. v primeru storitev, med drugim za storitve kategorije 6 iz Seznama storitev A in intelektualnih storitev, kot so na primer storitve, ki vključujejo izdelavo načrtov za gradnje, če so značilnosti teh storitev take, da predmeta naročila ni mogoče določiti tako natančno, da bi bilo mogoče naročilo oddati z izbiro najugodnejšega ponudnika v skladu s pravili, ki veljajo za odprti postopek ali postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti;
4. v primerih javnih naročil gradenj, za gradnje, ki se izvajajo izključno zaradi raziskovanja, preskusov ali razvoja in ne zaradi ustvarjanja dobička iz te gradnje ali povrnitve stroškov raziskav in razvoja;
5. v primerih javnih naročil, katerih vrednost je nižja od vrednosti iz prvega odstavka 12. člena tega zakona.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka se naročnik pogaja s ponudniki o ponudbah, ki so jih slednji predložili v tem postopku, da bi jih prilagodili zahtevam, ki jih je naročnik navedel že v objavi oziroma v razpisni dokumentaciji, z namenom izbire najugodnejšega ponudnika, ob uporabi vnaprej določenih meril. V primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka cena iz ponudbe, predložene v postopku s pogajanji, ne sme presegati cene iz ponudbe istega ponudnika, predložene v neuspešnem prej izvedenem postopku javnega naročanja.
(3) Naročnik mora med pogajanji zagotoviti enako obravnavo vseh ponudnikov. Zlasti ne sme posredovati udeležencem pogajanj informacij na diskriminatoren način, zaradi katerega bi lahko bili nekateri ponudniki v prednosti pred drugimi. Pred pogajanji mora naročnik ponudnike, ki jih namerava povabiti k pogajanjem, seznaniti s pravili, po katerih bodo pogajanja potekala. Naročnik mora med pogajanji vnaprej pisno napovedati zadnji krog pogajanj, razen če je število krogov napovedal v razpisni dokumentaciji ali obvestilu o naročilu ali če se pogaja le z enim kandidatom. V primeru elektronske dražbe lahko namesto števila krogov draženja v povabilu k sodelovanju napove datum in čas zaključka dražbe.
29. člen
(oddaja javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave)
(1) Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko uporabi za javna naročila gradenj, javna naročila blaga in javna naročila storitev:
1. če v postopku oddaje javnega naročila v postopku oddaje naročila male vrednosti ali postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi ali odprtem postopku ali postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ne pridobi nobene ponudbe ali nobene primerne ponudbe oziroma nobene prijave in pod pogojem, da se prvotno določen predmet javnega naročila in vsebina razpisne dokumentacije bistveno ne spremenita in pod pogojem, da se Komisiji pošlje poročilo, če slednja to zahteva;
2. če lahko zaradi tehničnih oziroma umetniških zahtev predmeta javnega naročila ali iz razlogov, ki so povezani z varovanjem izključnih pravic, naročilo izpolni le določen ponudnik. Naročnik ne sme uporabiti postopka s pogajanji brez predhodne objave na podlagi te točke, če je predmet javnega naročanja izvedba projekta, ki ga je projektant projektiral v predhodnem postopku javnega naročanja, in namerava v pogajanja vključiti le tega projektanta;
3. samo če je to nujno potrebno, kadar je iz razlogov, ki jih ni bilo mogoče predvideti in jih v nobenem primeru ni mogoče pripisati naročnikovemu ravnanju, javno naročilo neizogibno potrebno oddati in ni mogoče spoštovati niti skrajšanih rokov, ki so predpisani za odprti postopek ali postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopek s pogajanji po predhodni objavi;
4. če vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katere dalje je treba objaviti javni razpis v Uradnem listu Evropske unije, če lahko naročilo izpolni vnaprej znano končno število sposobnih ponudnikov in pod pogojem, da enakopravno obravnava vse ponudnike;
5. v primeru, če naročnik v že začetem postopku javnega naročanja zaradi vloženega zahtevka za revizijo ne more pravočasno oddati javnega naročila, izvedba naročila pa je nujna tudi v tem obdobju, pod pogojem, da vrednost naročila ne presega vrednosti iz prvega odstavka 12. člena tega zakona in na podlagi predhodnega soglasja ministrstva, pristojnega za finance. Naročnik lahko v takem primeru odda naročilo le za čas do sklenitve pogodbe na podlagi že začetega ali ponovljenega postopka.
(2) Cena iz ponudbe, predložene v postopku s pogajanji v primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka, ne sme presegati cene iz ponudbe istega ponudnika, predložene v neuspešnem prej izvedenem postopku javnega naročanja.
(3) Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko uporabi za javna naročila blaga tudi v naslednjih primerih:
1. kadar je predmet javnega naročila blago, ki se izdela izključno zaradi raziskovanja, poskusov, študij ali razvoja; ta določba ne vključuje serijske proizvodnje zaradi preživetja na trgu ali zaradi povrnitve stroškov raziskav in razvoja;
2. za dodatne nabave blaga s strani prvotnega dobavitelja, ki so namenjene za delno nadomestilo na trgu dostopnega blaga ali postavitev ali kot povečanje obsega obstoječega blaga ali postavitev, če bi zamenjava dobavitelja prisilila naročnika, da bi nabavil material, ki ima drugačne tehnične lastnosti, to pa bi povzročilo neskladnost ali nesorazmerne tehnične težave med obratovanjem in vzdrževanjem; trajanje teh naročil kot tudi ponovitev naročil praviloma ne sme presegati treh let;
3. za blago, ponujeno in kupljeno na blagovni borzi;
4. za naročanje blaga pod posebno ugodnimi pogoji, bodisi od ponudnika blaga, ki zaključuje svoje poslovanje, ali v primerih stečaja od stečajnih ali likvidacijskih upraviteljev, ali na podlagi sporazuma z upniki ali po postopku, opredeljenem v zakonodaji, ki ureja to področje.
(4) Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko uporabi za javna naročila storitev, kadar je naročanje storitev vezano na predhodno izvedeni postopek javnega natečaja in mora biti naročilo v skladu z uporabljenimi pravili v postopku natečaja oddano izbranemu kandidatu ali enemu izmed izbranih kandidatov. Če je kandidatov več, morajo biti vsi povabljeni v pogajanja.
(5) Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko uporabi za javna naročila gradenj in javna naročila storitev tudi v primeru:
1. za dodatne gradnje ali storitve, ki niso vključene v prvotni projekt ali v prvotno naročilo, vendar so zaradi nepredvidenih okoliščin postale potrebne za izvedbo naročila gradenj ali storitev, zajetih v tem projektu ali naročilu, pod pogojem, da se naročilo odda ponudniku, ki izvaja prvotno naročilo;
– če teh dodatnih gradenj ali storitev ni mogoče tehnično ali ekonomsko ločiti od prvotnega naročila, ne da bi to naročnikom povzročilo resne težave, ali
– če so dodatne storitve ali gradnje, čeprav bi se lahko ločile od izvajanja prvotnega naročila, nujno potrebne za dokončanje tega naročila. Skupna vrednost dodatnih naročil, opredeljenih v tej točki, ne sme presegati 30 % zneska prvotnega naročila;
2. za dodatne gradnje ali storitve, ki predstavljajo ponovitev podobnih gradenj ali storitev kot so zajete v prvotnem naročilu, pod pogojem, da se oddajo istemu izvajalcu, kateremu je naročnik oddal prvotno naročilo, če so te gradnje ali storitve v skladu z osnovnim projektom oziroma prvotnim naročilom, oddanim na podlagi odprtega postopka, postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopka zbiranja ponudb po predhodni objavi ali postopka oddaje naročila male vrednosti. Možnost uporabe takšnega postopka mora biti navedena že v postopku oddaje prvotnega javnega naročila in pri izračunu ocenjene vrednosti naročila, upoštevaje vrednosti dodatnih gradenj ali storitev. Ta postopek se lahko uporablja samo tri leta po oddaji prvega naročila.
(6) Naročnik mora med pogajanji vnaprej pisno napovedati zadnji krog pogajanj, razen če je število krogov napovedal v razpisni dokumentaciji ali obvestilu o naročilu ali če se pogaja le z enim kandidatom.
(7) Pred spremembo pogodbe, ki pomeni spremembo predmeta pogodbe, vključno s spremembo obsega predmeta naročanja, ali povečanje cene ali vrednosti pogodbe, mora naročnik pridobiti soglasje svojega nadzornega organa, če tega nima, pa soglasje vlade, razen če se pogodba spreminja na podlagi 3. ali 5. točke prvega odstavka tega člena, zaradi regulacije cen, v skladu s predpisom, ki ureja načine valorizacije denarnih obveznosti v večletnih pogodbah javnega sektorja, ali zaradi odpiranja konkurence pri izvajanju okvirnega sporazuma ali oddaje posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali če je vrednost sprememb nižja od 10.000 eurov brez DDV ali če vrednost sprememb predstavlja manj kot 5 % vrednosti prvotnega naročila. Naročnik pa mora pridobiti soglasje, če bi skupna vrednost te in predhodnih sprememb znašala 10.000 eurov brez DDV oziroma 5 % vrednosti prvotnega naročila. Naročnik mora v predlogu za izdajo soglasja navesti razloge za spremembo pogodbe in jih utemeljiti.
30. člen
(postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi)
(1) Postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi lahko naročnik izvede na enega od naslednjih načinov, tako, da:
a) izmed prejetih ponudb izbere najugodnejšo ponudbo ob upoštevanju pogojev in meril, določenih v objavi obvestila o javnem naročilu po postopku zbiranja ponudb ali v razpisni dokumentaciji, ali
b) postopek razdeli v dve fazi:
– tako, da v prvi fazi na podlagi prejetih prijav ugotovi ali gospodarski subjekti, ki so predložili prijavo za sodelovanje, izpolnjujejo pogoje, opredeljene v objavi obvestila o javnem naročilu po postopku zbiranja ponudb in razpisni dokumentaciji in v drugi fazi te povabi k oddaji ponudbe ali
– tako, da v prvi fazi na podlagi prejetih prijav opravi dialog s prijavitelji, z namenom oblikovanja dokončne razpisne dokumentacije in ugotovi, kateri od njih izpolnjujejo zahtevane pogoje, v drugi fazi pa le-te povabi k oddaji ponudbe na podlagi končne razpisne dokumentacije.
c) po zaključenem pregledu in ocenjevanju ponudb izbere najugodnejšo ponudbo ali ponudnike s katerimi bo sklenil okvirni sporazum.
(2) Naročnik lahko v postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi vključi tudi pogajanja, če jih je napovedal v objavi obvestila o javnem naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi ali razpisni dokumentaciji.
30.a člen
(postopek oddaje naročila male vrednosti)
(1) Naročnik lahko omeji sodelovanje ponudnikov v postopku oddaje naročila male vrednosti zgolj na podlagi vnaprej opredeljenih pogojev.
(2) Naročnik lahko v postopek oddaje naročila male vrednosti vključi tudi pogajanja, če je le-to ali možnost vključitve pogajanj v postopek oddaje naročila male vrednosti napovedal v objavi obvestila o naročilu male vrednosti ali razpisni dokumentaciji.
31. člen
(posebni načini javnega naročanja in okvirni sporazum)
(1) Posebni načini javnega naročanja so:
1. dinamični nabavni sistem,
2. posebna pravila za subvencionirane stanovanjske programe,
3. elektronska dražba in
4. skupno javno naročanje.
(2) Naročnik lahko po izvedenem postopku javnega naročanja sklene okvirni sporazum, pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
32. člen
(okvirni sporazumi)
(1) Za namen sklenitve okvirnega sporazuma naročnik upošteva postopkovna pravila tega zakona za vse faze do oddaje naročil na podlagi tega sporazuma. Stranke okvirnega sporazuma so izbrane ob uporabi meril za izbor v skladu z 48. členom tega zakona. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji opredeliti način izbora ponudnikov za sklenitev okvirnega sporazuma glede na uspešnost v okviru posameznih meril.
(2) Veljavnost okvirnega sporazuma ne sme biti daljša od štirih let, razen v izjemnih primerih, upravičenih predvsem zaradi predmeta okvirnega sporazuma, o čemer pa mora naročnik pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za finance.
(3) Naročnik ne sme uporabljati okvirnih sporazumov neprimerno glede na namen in naravo predmeta naročila ali tako, da bi s tem kršil temeljna načela.
(4) Okvirni sporazum se sklene na podlagi predhodno izvedenega odprtega postopka ali postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopka s pogajanji po predhodni objavi ali postopka s pogajanji brez predhodne objave ali postopka zbiranja ponudb po predhodni objavi. Na podlagi okvirnega sporazuma se naročila oddajo v skladu s postopki iz petega, šestega in sedmega odstavka tega člena. Ti postopki se izvedejo le med naročniki in ponudniki, s katerimi je sklenjen okvirni sporazum. Pri oddaji naročil na podlagi okvirnega sporazuma stranke v nobenem primeru ne smejo bistveno spreminjati pogojev iz sklenjenega okvirnega sporazuma.
(5) Če se okvirni sporazum sklene z enim gospodarskim subjektom, se naročila na podlagi tega sporazuma vedno oddajo v skladu s pogoji iz okvirnega sporazuma. Kadar v tem okvirnem sporazumu niso opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, se v zvezi z oddajo posameznih naročil naročnik lahko v pisni obliki posvetuje s ponudnikom, stranko okvirnega sporazuma, in zahteva, da ta po potrebi predloži ponudbo.
(6) Kadar se okvirni sporazum sklene z večjim številom ponudnikov in v njem niso opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, se mora skleniti z vsaj tremi ponudniki, če je gospodarskih subjektov, ki izpolnjujejo pogoje, dovolj ali če je dovolj sprejemljivih ponudb. Če gospodarskih subjektov, ki izpolnjujejo pogoje, ni dovolj ali če ni dovolj sprejemljivih ponudb, lahko naročnik sklene okvirni sporazum z enim ali dvema ponudnikoma. Če je okvirni sporazum sklenjen z več ponudniki in v njem niso opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, mora naročnik posamezna naročila oddati s ponovnim odpiranjem konkurence med strankami okvirnega sporazuma v skladu z naslednjim postopkom:
– za vsako posamezno naročilo, ki ga namerava oddati, se naročnik v pisni obliki posvetuje z gospodarskimi subjekti, strankami okvirnega sporazuma;
– naročnik določi rok, ki je dovolj dolg, da omogoča ponudnikom, strankam okvirnega sporazuma, predložitev ponudb za vsako posamezno naročilo upoštevajoč dejavnike, kot sta zapletenost predmeta naročila in čas, ki je potreben za pošiljanje ponudb;
– ponudbe se predložijo v pisni obliki, njihova vsebina pa je zaupna do poteka roka, določenega za oddajo ponudb;
– naročnik odda posamezno naročilo ponudniku, ki je predložil najugodnejšo ponudbo na podlagi meril za izbor iz določb okvirnega sporazuma;
– naročnik pisno obvesti ponudnike, ki so oddali ponudbo za posamezno naročilo, o svoji odločitvi o oddaji posameznega naročila.
(7) Kadar naročnik sklene okvirni sporazum z večjim številom ponudnikov in so v njem opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, se posamezna naročila oddajo brez ponovnega odpiranja konkurence ob upoštevanju določb okvirnega sporazuma in temeljnih načel javnega naročanja. V tem primeru mora naročnik pisno obvestiti ponudnike, stranke okvirnega sporazuma, o svoji odločitvi o oddaji posameznega naročila.
(8) O sklenitvi okvirnega sporazuma mora naročnik obvestiti ponudnike in jim omogočiti uveljavljanje pravnega varstva v skladu z zakonom, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja. Ponudnik lahko zahteva dodatno obrazložitev odločitve o sklenitvi okvirnega sporazuma, če so za to izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 79. člena tega zakona.
(9) Naročnik objavi predhodno informativno obvestilo, če namerava skrajšati rok za oddajo ponudb za sklenitev okvirnega sporazuma.
(10) Naročnik je dolžan objaviti obvestilo o oddaji javnega naročila v vseh primerih sklenitve okvirnih sporazumov v roku 48 dni po sklenitvi okvirnega sporazuma. Naročnik ni dolžan objaviti tistih informacij v zvezi s sklenitvijo okvirnega sporazuma, katerih objava bi pomenila nespoštovanje predpisov ali bi bila drugače v nasprotju z javnim interesom, če bi škodila bodisi poslovnim interesom javnih ali zasebnih gospodarskih subjektov bodisi bi posegala v lojalno konkurenco med njimi.
(11) Naročnik mora objaviti obvestilo o oddaji posameznih naročil na podlagi okvirnega sporazuma v 48 dneh po oddaji posameznega naročila, razen če objavi obvestilo o oddanih posameznih naročilih za koledarsko leto. V tem primeru mora naročnik vsa zbrana obvestila predhodnega leta poslati v objavo najkasneje do 28. februarja tekočega leta. Obvestilo o oddaji posameznih naročil se ne glede na vrednost posameznih naročil in ne glede na vrednost okvirnega sporazuma objavi le na portalu javnih naročil.
33. člen
(dinamični nabavni sistemi)
(1) Pri vzpostavitvi dinamičnega nabavnega sistema, naročnik upošteva pravila za odprti postopek v vseh fazah do oddaje naročil, ki se bodo oddala v okviru dinamičnega nabavnega sistema. Vsi ponudniki, ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev in so predložili prijavo, skladno z razpisno dokumentacijo, ter vsemi dodatnimi dokumenti se vključijo v sistem; prijave se lahko kadar koli popravijo, če so tudi po spremembi skladne z razpisno dokumentacijo. Zaradi vzpostavitve dinamičnega nabavnega sistema in oddaje naročil v njegovem okviru naročnik uporablja izključno elektronska sredstva.
(2) Za namene vzpostavitve dinamičnega nabavnega sistema naročnik:
a) objavi obvestilo o javnem naročilu z navedbo, da se uporablja dinamični nabavni sistem;
b) v razpisni dokumentaciji navede, med drugimi zadevami, značilnosti nabav, predvidenih v okviru dinamičnega nabavnega sistema, kakor tudi vse potrebne informacije v zvezi z nabavnim sistemom, uporabljeno elektronsko opremo ter tehničnimi pripravami in specifikacijami za povezavo;
c) po objavi obvestila in do zaključka delovanja sistema z elektronskimi sredstvi nudi neomejeni, neposredni in polni dostop do razpisne dokumentacije in do katerih koli dodatnih dokumentov ter v obvestilu navede internetni naslov, na katerem so ti dokumenti dostopni.
(3) Naročnik med celotnim trajanjem dinamičnega nabavnega sistema zagotavlja gospodarskim subjektom možnost, da oddajo prijavo in da pristopijo sistemu pod pogoji iz prvega odstavka tega člena. Naročnik zaključi ocenjevanje najpozneje 15 dni od datuma predložitve prijave. Vendar lahko podaljša to ocenjevalno obdobje, če se v tem času ne objavi nobeno povabilo k oddaji ponudb. Naročnik v najkrajšem možnem času obvesti ponudnika o njegovi vključitvi v dinamični nabavni sistem ali o zavrnitvi prijave.
(4) Vsako posamezno naročilo mora biti predmet povabila k oddaji ponudb. Naročnik pred povabilom k oddaji ponudb objavi poenostavljeno obvestilo o naročilu, ki vabi vse zainteresirane gospodarske subjekte, da predložijo prijavo za vključitev v dinamični nabavni sistem v roku, ki ne sme biti krajši kakor 15 dni od datuma pošiljanja poenostavljenega obvestila. Naročnik ne sme nadaljevati s postopkom, dokler ne oceni vseh prijav za vključitev v dinamični nabavni sistem, predloženih do tega skrajnega roka.
(5) Naročnik povabi vse ponudnike, ki so vključeni v dinamični nabavni sistem, da v roku, ki ga določi v obvestilu iz 11. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, predložijo ponudbo za vsako posamezno naročilo, ki se oddaja v okviru dinamičnega nabavnega sistema. Posamezno naročilo odda ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo na podlagi meril za izbor, navedenih v obvestilu o javnem naročilu v zvezi z vzpostavitvijo dinamičnega nabavnega sistema. Ta merila se lahko, če je to primerno, natančneje navedejo v obvestilu iz 11. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona.
(6) Naročnik mora ponudnike, ki so vključeni v dinamični nabavni sistem in so oddali ponudbo za posamezno naročilo, obvestiti o svoji odločitvi o oddaji posameznega naročila.
(7) Dinamični nabavni sistem ne sme trajati dlje kakor štiri leta, razen v upravičenih izjemnih primerih, o čemer pa mora naročnik pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za finance.
(8) Naročnik ne sme uporabljati tega sistema tako, da onemogoča, omejuje ali izkrivlja konkurenco.
(9) Gospodarskim subjektom naročnik ne sme zaračunati nobenih stroškov za vključitev v dinamični nabavni sistem.
(10) Naročnik mora objaviti obvestilo o izidu v 48 dneh po oddaji vsakega naročila, lahko pa objavi obvestilo o oddanih javnih naročilih za četrtletje. V tem primeru mora naročnik vsa zbrana obvestila poslati v objavo v 48 dneh po koncu četrtine obdobja, za katerega je vzpostavljen dinamični nabavni sistem.
34. člen
(javna naročila gradenj: posebna pravila za subvencionirane stanovanjske programe)
(1) V primeru javnih naročil v zvezi z načrtovanjem in gradnjo subvencioniranega stanovanjskega programa, katerega obseg in zapletenost ter ocena trajanja potrebne gradnje zahteva, da je načrtovanje od začetka izvajano v okviru skupine, v kateri sodelujejo predstavniki naročnika, drugi strokovnjaki in gradbeni izvajalec, ki je odgovoren za izvedbo gradenj, se lahko sprejme poseben postopek oddaje naročil v zvezi z izbiro gradbenega izvajalca, ki je najprimernejši za vključitev v to skupino.
(2) Naročnik je dolžan v obvestilo o javnem naročilu vključiti zlasti čim bolj natančen opis predvidenih gradenj, da se lahko zainteresirani gradbeni izvajalci natančno seznanijo s projektom. Poleg tega naročnik v obvestilu o naročilu v skladu z 41. do 47. členom tega zakona navede pogoje za osebje, tehnično opremljenost in finančno stanje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati.
(3) Če se uporablja poseben postopek, naročnik upošteva temelja načela javnega naročanja, določbe tega zakona v zvezi z objavami, določanjem rokov, obveščanjem kandidatov in ponudnikov, sporočanjem, pripravo poročil o oddaji naročila in pogojih za ugotavljanje sposobnosti.
35. člen
(uporaba elektronske dražbe)
(1) Naročnik se lahko odloči, da bo v odprtem postopku ali postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali v postopku s pogajanji po predhodni objavi naročilo oddal na elektronski dražbi, če je takrat že mogoče natančno in nedvoumno določiti tehnične specifikacije naročila. V enakih okoliščinah se lahko elektronska dražba izvede po ponovnem odpiranju konkurence med strankami okvirnega sporazuma ter po začetku odpiranja konkurence za naročila, ki jih je treba oddati v okviru dinamičnega nabavnega sistema. Izvede se po prvem popolnem ocenjevanju ponudb in s tem omogoči razvrstitev ponudb z uporabo metod za avtomatsko ocenjevanje. Naročila storitev in naročila gradenj, ki vključujejo tudi storitve intelektualne narave, kot je na primer načrtovanje gradenj, ne morejo biti predmet elektronskih dražb. Elektronska dražba mora temeljiti:
– le na cenah, če se naročilo odda ponudniku z najnižjo ceno, ali
– na cenah in/ali novih vrednostnih elementih ponudb, navedenih v razpisni dokumentaciji, če se naročilo odda ekonomsko najugodnejšemu ponudniku.
(2) Naročnik, ki se odloči za izvedbo elektronske dražbe, mora to navesti v obvestilu o javnem naročilu. Razpisna dokumentacija mora vsebovati tudi naslednje podatke:
a) značilnosti blaga oziroma storitev, katerih vrednost bo predmet elektronske dražbe, pod pogojem, da so te značilnosti merljive in se lahko izrazijo v številkah ali odstotkih;
b) omejitve glede vrednosti, ki se lahko predložijo, kot izhajajo iz razpisne dokumentacije v zvezi s predmetom naročila;
c) informacije, ki bodo na voljo ponudnikom med potekom elektronske dražbe, ter, če je mogoče, kdaj jim bodo na voljo;
č) informacije v zvezi s postopkom elektronske dražbe;
d) pogoje, pod katerimi bodo ponudniki lahko predložili ponudbe, ter, zlasti minimalne razlike, ki bodo, če je to primerno, zahtevane pri ponujanju;
e) ustrezne informacije v zvezi z uporabljeno elektronsko opremo ter z modalitetami in tehničnimi specifikacijami za povezavo s sistemom, ki bo uporabljen.
(3) Pred začetkom postopka elektronske dražbe mora naročnik opraviti začetno ocenjevanje ponudb v skladu z merilom/merili za ocenjevanje in njihovimi ponderji. Vsi ponudniki, ki predložijo sprejemljive ponudbe, morajo biti na elektronski način istočasno povabljeni, da predložijo nove cene in/ali nove vrednosti; povabilo mora vsebovati vse informacije o povezavah vsakega od njih z uporabljeno elektronsko opremo ter datum in čas začetka elektronske dražbe. Elektronska dražba se lahko izvede v več zaporednih fazah. Elektronska dražba se ne sme začeti prej kakor dva delovna dneva po datumu odpošiljanja povabil.
(4) Če se naročilo oddaja na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, je treba povabilu dodati izid celotnega ocenjevanja ustreznega ponudnika, ki je opravljeno v skladu z merili iz 48. člena tega zakona. Povabilo mora vsebovati tudi matematično formulo, ki jo je treba uporabiti pri elektronski dražbi za določitev avtomatičnih ponovnih razvrstitev na podlagi predloženih novih cen in/ali novih vrednosti. Ta formula mora vključevati ponderje za vsa merila, ki so predvidena za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe in so navedena v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji; vendar se morajo za ta namen vsi razponi vnaprej zmanjšati na določeno vrednost. Če so dovoljene variante, se mora za vsako varianto določiti ločena formula.
(5) Naročnik mora v vsaki fazi elektronske dražbe takoj sporočiti vsem ponudnikom vsaj tiste informacije, ki jim omogočijo, da kadar koli preverijo svojo relativno uvrstitev. Sporočiti mora tudi druge informacije v zvezi z drugimi predloženimi cenami ali vrednostmi, če je to navedeno v razpisni dokumentaciji. Lahko tudi kadarkoli objavi število udeležencev v tej fazi dražbe. Vendar pa naročnik v nobenem primeru in v nobeni fazi elektronske dražbe ne sme razkriti imen ponudnikov.
(6) Elektronska dražba se lahko zaključi na enega ali več naslednjih načinov, kot sledi:
a) v povabilu k sodelovanju pri elektronski dražbi mora naročnik navesti datum in čas zaključka dražbe vnaprej;
b) v povabilu k sodelovanju mora naročnik navesti, da bo dražba zaključena, ko ne bo več ponujenih novih cen ali novih vrednosti. V tem primeru mora naročnik v povabilu k sodelovanju v elektronski dražbi opredeliti rok, po izteku katerega ni več mogoče predložiti nove ponudbe in pomeni zaključek elektronske dražbe;
c) ko se izvede toliko faz dražbe, kolikor jih je bilo navedenih v povabilu k sodelovanju na dražbi.
(7) Če se naročnik odloči, da bo elektronsko dražbo zaključil v skladu s c) točko prejšnjega odstavka, če je mogoče v kombinaciji z načinom, opredeljenim v b) točki prejšnjega odstavka, mora biti v povabilu k sodelovanju opredeljen čas za vsako fazo dražbe.
(8) Po zaključku elektronske dražbe mora naročnik oddati naročilo na podlagi izidov elektronske dražbe, ki so izračunani z uporabo vnaprej objavljenih meril in njihovih ponderjev. Naročnik ne sme uporabljati elektronske dražbe nepravilno ali na tak način, da ovira, omejuje ali izkrivlja konkurenco ali spreminja predmet naročila, kot je opredeljen v objavljenem obvestilu o naročilu in v razpisni dokumentaciji.
(9) Če se elektronska dražba izvede na podlagi elektronske oddaje ponudb, mora naročnik ponudnike o tem seznaniti že v razpisni dokumentaciji, ponudnikom pa mora biti omogočen vpogled v trenutno razvrstitev na podlagi meril že ob prvi prijavi v informacijski sistem elektronske dražbe.
(10) V primerih in pod pogoji iz prvega odstavka tega člena mora naročnik v postopku javnega naročanja uporabiti elektronsko dražbo, če v postopku oddaje javnega naročila ne prejme nobene sprejemljive ponudbe, ker so cene iz prejetih ponudb višje od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu. Vsi ponudniki, ki predložijo nesprejemljive ponudbe, ker so cene iz prejetih ponudb višje od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu, morajo biti na elektronski način istočasno povabljeni, da predložijo nove cene in/ali nove vrednosti. Če se z izvedeno elektronsko dražbo ne doseže znižanje cen na raven, ki velja za predmet javnega naročila na trgu, naročnik ne glede na določbe šestega, sedmega in osmega odstavka tega člena zaključi postopek kot neuspešen in ne odda javnega naročila na podlagi izidov elektronske dražbe. Postopek oddaje javnega naročila lahko v tem primeru naročnik nadaljuje s pogajanji v skladu s 1. točko prvega odstavka 28. člena tega zakona.
(11) Naročnik ni dolžan uporabiti elektronske dražbe v skladu s prejšnjim odstavkom v primerih, ko prejme samo eno ponudbo, ki jo oceni kot nesprejemljivo.
36. člen
(skupno javno naročanje vlade)
(1) Vlada lahko skladno z letnim okvirnim načrtom skupnega javnega naročanja vlade odloči, da se za posamezne predmete javnega naročanja izvede skupno javno naročanje ministrstev, organov v sestavi ministrstev, vladnih služb in upravnih enot, če skupne nabave povečujejo gospodarnost in učinkovitost porabe proračunskih sredstev in ne zmanjšujejo konkurence na trgu.
(2) Vlada mora v sklepu o določitvi skupnega javnega naročila določiti vrsto blaga ali storitev ter časovno obdobje skupnega javnega naročila, skupni nabavni organ ter odgovorne osebe za pravilno in gospodarno ter učinkovito izvedbo skupnega naročila, okvirni terminski plan izvedbe skupnega javnega naročila in vrsto postopka oddaje skupnega javnega naročila.
(3) Vlada z uredbo določi predmete, pravila, izjeme od skupnega javnega naročanja vlade in postopke za izvedbo skupnih javnih naročil.
(4) V primerih skupnega javnega naročanja, ki se izvaja na podlagi drugih zakonov ali interesa naročnikov, se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za skupno javno naročanje vlade.
Tretje poglavje
SPLOŠNA PRAVILA GLEDE DOLOČITVE TEHNIČNIH IN DRUGIH ELEMENTOV JAVNEGA NAROČANJA
37. člen
(tehnične specifikacije)
(1) Tehnične specifikacije iz 1. točke Seznama opisov določenih tehničnih specifikacij, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam opisov določenih tehničnih specifikacij), se navedejo v dokumentaciji javnega naročila, kot na primer v obvestilu o javnem naročilu, razpisni dokumentaciji ali dodatnih dokumentih. Kadarkoli je to mogoče, je potrebno tehnične specifikacije določiti tako, da upoštevajo standarde za dostop za invalidne osebe ali standarde za gradbene objekte, namenjene vsem uporabnikom.
(2) Tehnične specifikacije morajo omogočati enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati ovir za dostop javnih naročil konkurenčnim gospodarskim subjektom. Tehnične specifikacije morajo biti oblikovane na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta naročila, vezanih na objektivne potrebe in zahteve naročnika, tako, da nedopustno ne omejujejo konkurence med ponudniki.
(3) Ne glede na tehnična pravila, ki jih kot obvezna določajo predpisi, se morajo tehnične specifikacije oblikovati:
a) s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz Seznama opisov določenih tehničnih specifikacij, ter po prednostnem vrstnem redu, na slovenske standarde, ki prenašajo evropske standarde, evropska tehnična soglasja, skupne tehnične specifikacije, mednarodne standarde, druge tehnične referenčne sisteme, ki so jih določili evropski organi za standardizacijo, ali, če teh ni, na slovenske standarde, slovenska tehnična soglasja ali slovenske tehnične specifikacije, povezane z načrtovanjem, izračunom in izvedbo gradenj in uporabo blaga. Pri vsakem sklicevanju se navedejo besede »ali enakovredni«; ali
b) v smislu navedbe storilnostnih ali funkcionalnih zahtev, ki lahko vključujejo tudi elemente, ki se nanašajo na varovanje okolja. Vendar morajo biti ti parametri dovolj natančni, da omogočajo ponudniku opredelitev predmeta naročila in da omogočijo naročnikom oddajo naročila; ali
c) v smislu storilnostnih ali funkcionalnih zahtev iz b) točke tega odstavka s sklicevanjem na specifikacije iz a) točke tega odstavka, ki so sredstvo, s katerim se izrazi domneva o skladnosti s temi storilnostnimi ali funkcionalnimi zahtevami; ali
č) s sklicevanjem na specifikacije iz a) točke tega odstavka v zvezi z enimi značilnostmi ter s sklicevanjem na navedene storilnostne ali funkcionalne zahteve iz b) točke tega odstavka v zvezi z drugimi značilnostmi.
(4) Če naročnik izkoristi možnost sklicevanja na specifikacije iz a) točke prejšnjega odstavka, ne sme zavrniti ponudbe z obrazložitvijo, da blago ali storitve, ki so ponujene, niso skladne s specifikacijami, na katere se sklicuje, če ponudnik v svoji ponudbi z ustreznimi sredstvi in na način, ki ga je naročnik opredelil kot sprejemljivega v razpisni dokumentaciji, dokaže, da rešitve, ki jih predlaga, na enak način izpolnjujejo zahteve, določene v tehničnih specifikacijah. Ustrezno sredstvo je lahko tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preskusih priznanega organa.
(5) Če naročnik izkoristi možnost iz a) točke tretjega odstavka tega člena, da določi tehnične specifikacije v smislu storilnostnih ali funkcionalnih zahtev, ne sme zavrniti ponudbe za gradnje, proizvode ali storitve, skladne s slovenskim standardom, ki prevzema evropski standard, z evropskim tehničnim soglasjem, skupno tehnično specifikacijo, mednarodnim standardom ali tehničnim referenčnim sistemom, ki so ga določili evropski organi za standardizacijo, če se te specifikacije nanašajo na storilnostne ali funkcionalne zahteve, ki jih določajo. Ponudnik mora v svoji ponudbi dokazati s katerimi koli ustreznimi sredstvi in na način, ki je sprejemljiv za naročnika, da gradnja, blago ali storitev, ki je skladna s standardom, izpolnjuje storilnostne ali funkcionalne zahteve naročnika. Ustrezno sredstvo bi lahko bila tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preskusih priznanega organa.
(6) Če naročnik določi okoljske značilnosti v smislu storilnostnih ali funkcionalnih zahtev iz b) točke tretjega odstavka tega člena, lahko uporabi tudi podrobne specifikacije ali po potrebi njene dele v skladu z evropskimi ali (več-) nacionalnimi znaki za okolje ali s katerim koli drugim znakom za okolje, pod pogojem, da:
a) so navedene specifikacije primerne za opredelitev značilnosti blaga ali storitev, ki so predmet naročila;
b) so zahteve za znak pripravljene na podlagi znanstvenih informacij;
c) so znaki za okolje sprejeti ob uporabi postopka, v katerem lahko sodelujejo zainteresirane strani, kot so vladni organi, potrošniki, proizvajalci, distributerji in okoljske organizacije ter
č) da so na voljo vsem zainteresiranim.
(7) Naročnik lahko navede, da se za blago in storitve z znakom za okolje domneva skladnost s tehničnimi specifikacijami iz razpisne dokumentacije; sprejeti mora vsako drugo primerno dokazilo, kot je tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preskusih priznanega organa.
(8) Za namene tega člena se za priznane organe štejejo laboratoriji za testiranje in kalibracijo ter certifikacijski in nadzorni organi, ki so usklajeni z evropskimi standardi. Naročnik mora sprejeti potrdila, ki jih izdajo priznani organi s sedežem v drugih državah članicah, lahko pa sprejme tudi potrdila, ki jih izdajo priznani organi s sedežem v drugih državah.
(9) Če tega ne upravičuje predmet naročila, se tehnične specifikacije ne smejo sklicevati na posamezno znamko ali vir ali na posebni postopek ali na blagovne znamke, patente, tipe ali posebno poreklo ali proizvodnjo, če bi se s takim navajanjem dajala prednost nekaterim podjetjem ali nekaterim proizvodom ali bi s tem bili izločeni. To sklicevanje je dovoljeno v primerih ko drugače ni mogoče opisati predmeta naročila, v skladu s tretjim in četrtim odstavkom tega člena; pri takem sklicevanju se navede besedo »ali enakovredni«.
(10) Če so funkcionalne zahteve iz tehničnih specifikacij opredeljene kot pogoj, potem je dokazno breme za njihovo izpolnitev na strani ponudnika.
38. člen
(variantne ponudbe)
(1) Če je merilo za oddajo ekonomsko najugodnejša ponudba, lahko naročnik določi, da bo upošteval variante, ki jih predložijo ponudniki.
(2) Naročnik mora v obvestilu o javnem naročilu navesti, ali dopušča predložitev variant ali ne: v kolikor variantne ponudbe niso dopuščene jih naročnik ne sme upoštevati.
(3) Naročnik, ki dopusti predložitev variant, mora v razpisni dokumentaciji navesti minimalne zahteve, ki jih je treba upoštevati v variantnih ponudbah ter katere koli posebne zahteve za njihovo predstavitev.
(4) Obravnavajo se samo variante, ki izpolnjujejo minimalne zahteve naročnika. V postopkih za oddajo javnega naročila blaga ali storitev naročnik, ki je dopustil predložitev variant, ne sme zavrniti variante izključno iz razloga, da bi, če bi bile uspešne, pripeljale bodisi do javnega naročila storitve namesto javnega naročila blaga ali do javnega naročila blaga namesto javnega naročila storitve.
39. člen
(pogoji, ki vključujejo socialne in okoljske vidike)
(1) Vlada lahko za posamezne predmete javnega naročanja predpiše, da morajo naročniki v postopkih javnega naročanja upoštevati socialne in etične ali okoljske vidike ter način vključevanja teh vidikov v predmet naročila, tehnične specifikacije, pogoje za ugotavljanje sposobnosti ponudnika, merila za izbor najugodnejše ponudbe in določila pogodbe o izvedbi javnega naročila.
(2) Naročnik lahko določi tudi druge pogoje za izvedbo naročila, ki se lahko nanašajo zlasti na socialne in okoljske vidike, če so ti pogoji v skladu s predpisi Evropske skupnosti in so navedeni v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji.
40. člen
(obveznosti v zvezi z davki, varstvom okolja, določbami za zagotavljanje zaposlovanja in pogojih za delo)
(1) Naročnik lahko v razpisni dokumentaciji navede organ ali organe, od katerih lahko kandidat ali ponudnik pridobi ustrezne informacije o obveznostih v zvezi z davki, varovanjem okolja, določbah za zagotavljanje zaposlovanja in pogojih za delo, ki veljajo v Republiki Sloveniji, regiji ali kraju, kjer je treba izvesti gradnje ali opraviti storitve, in veljajo za gradnje, ki se izvajajo na kraju samem, ali za storitve, ki se opravljajo med izvedbo naročila.
(2) Če nudi naročnik informacije iz prejšnjega odstavka, mora zahtevati od ponudnikov ali kandidatov v postopku javnega naročanja, da navedejo, da so pri pripravi svoje ponudbe upoštevali obveznosti v zvezi z določbami za zagotavljanje zaposlovanja in pogojih za delo, ki veljajo v kraju, kjer je treba izvesti gradnje ali opraviti storitve. Navedena zahteva ni v povezavi z določbo, ki ureja obravnavanje neobičajno nizkih ponudb.
Četrto poglavje
POGOJI ZA UGOTAVLJANJE SPOSOBNOSTI IN MERILA ZA IZBOR
41. člen
(preverjanje sposobnosti, izbor udeležencev in oddaja naročil)
(1) Naročnik mora oddati javno naročilo na podlagi meril, opredeljenih v 48. členu tega zakona, ob upoštevanju določb 49. člena tega zakona in upoštevaje možnost ponujanja variant.
(2) V odprtem postopku, postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi in postopku oddaje naročila male vrednosti naročnik odda javno naročilo potem, ko:
a) razvrsti pravočasne ponudbe glede na merila,
b) preveri, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, popolna.
(3) V postopku s prehodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopku s pogajanji po prehodni objavi, postopku s pogajanji brez predhodne objave in konkurenčnem dialogu naročnik odda javno naročilo potem, ko:
a) preveri, ali so predložene ponudbe popolne,
b) razvrsti popolne ponudbe glede na merila.
(4) V primeru okvirnega sporazuma odda naročnik javno naročilo v skladu z drugim ali tretjim odstavkom tega člena, odvisno od načina izbora ponudnikov za sklenitev okvirnega sporazuma, ki ga je v skladu s prvim odstavkom 32. člena tega zakona predvidel v razpisni dokumentaciji.
(5) Preverjanje iz drugega in tretjega odstavka tega člena se nanaša na izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje sposobnosti iz 42. do 47. člena tega zakona in na pogoje in merila iz devetega odstavka tega člena.
(6) Ne glede na druge določbe tega zakona ponudniku ni treba predložiti nobenega dokazila o podatku, o katerem državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila vodi uradno evidenco; namesto dokazila ponudnik poda izjavo o podatkih, ki jih mora vsebovati ponudba. Podatke iz uradnih evidenc naročnik pridobi sam. Za pridobitev osebnih podatkov je potrebno soglasje subjekta, na katerega se podatki nanašajo, razen če ta ali drug zakon določa drugače. V primeru javnih naročil iz 7. točke prvega odstavka 24. člena tega zakona ponudnik dokazuje izpolnjevanje pogojev s pisno izjavo, ki je naročniku v skladu s 77. členom tega zakona ni treba preverjati.
(7) Pri preverjanju sposobnosti gospodarskega subjekta lahko naročnik upošteva podatke iz uradnih evidenc, ki jih je pridobil oziroma jih je predložil ponudnik ali kandidat v drugih postopkih oddaje javnega naročila, če izpis iz uradne evidence ni starejši od štirih mesecev.
(8) Naročnik lahko od kandidatov in ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa in tehnične in poklicne sposobnosti. Količina informacij za ugotavljanje minimalne stopnje sposobnosti ponudnika za posamezno naročilo mora biti povezana in sorazmerna s predmetom naročila. Zahtevane minimalne stopnje sposobnosti ponudnika mora naročnik navesti v obvestilu o javnem naročilu.
(9) V postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopku s pogajanji po predhodni objavi in v postopku konkurenčnega dialoga, lahko naročnik tako, da to navede v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji, omeji število primernih kandidatov, ki jih bo povabil, da predložijo ponudbe, da se udeležijo pogajanj ali da sodelujejo v dialogu, če je prijavljenih dovolj primernih kandidatov. Naročnik v obvestilu o javnem naročilu navede objektivne in nediskriminatorne pogoje ali pravila, ki jih namerava uporabiti, minimalno število kandidatov, ki jih namerava povabiti, ter, če je to primerno, maksimalno število. V postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti mora naročnik povabiti najmanj pet kandidatov. V postopku s pogajanji po predhodni objavi in v konkurenčnem dialogu mora naročnik povabiti najmanj tri kandidate. V vsakem primeru mora biti število povabljenih kandidatov zadostno za zagotovitev konkurence.
(10) Naročnik mora povabiti najmanj toliko kandidatov, kolikor jih je vnaprej določil kot minimalno število. Če je število kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje in minimalne stopnje sposobnosti, manjše od minimalnega števila, lahko naročnik nadaljuje postopek tako, da povabi kandidata oziroma kandidate, ki izpolnjujejo pogoje. Naročnik v takem primeru ne sme vključiti v postopek drugih gospodarskih subjektov, ki se niso prijavili za sodelovanje, niti kandidatov, ki nimajo zahtevanih sposobnosti.
(11) Če naročnik uporabi možnost zmanjšanja števila rešitev, o katerih je treba razpravljati, ali ponudb, o katerih se je treba pogajati v primeru uporabe konkurenčnega dialoga ali postopka s pogajanji po predhodni objavi, mora to storiti ob uporabi razlogov in pravil, ki so navedena v obvestilu o javnem naročilu, razpisni dokumentaciji ali v drugem dokumentu, ki vsebuje podatke o vsebini javnega naročila. V vsakem primeru mora dobiti dovolj rešitev ali primernih kandidatov, da je zagotovljena konkurenca.
(12) Podatke, ki se vodijo v uradnih evidencah in ponudnik za njih ni predložil dokazila sam, lahko naročnik namesto v uradni evidenci, preveri v enotnem informacijskem sistemu, ki predstavlja zbirko podatkov o ponudnikih ter njihovih ponudbah in ga vodi ministrstvo, pristojno za upravo, če ponudnik v tem sistemu naročnika izkazljivo potrdi. V enotni informacijski sistem se pridobijo javni podatki iz poslovnega registra ter registra transakcijskih računov, ob soglasju ponudnika pa tudi podatki iz kazenske evidence za fizične osebe, kazenske evidence za pravne osebe, davčne evidence, evidence insolvenčnih postopkov in evidence ponudnikov z negativnimi referencami, ki izkazujejo, ali ponudnik izpolnjuje pogoje iz 42. do 47. člena tega zakona, 46. do 48. člena ZJNVETPS oziroma 32. do 38. člena ZJNPOV. Kadar se v sistem pridobijo osebni podatki, je potrebno tudi soglasje posameznikov, na katere se ti podatki nanašajo. V informacijski sistem lahko ponudnik predloži tudi druga dokazila o sposobnosti. V enotnem informacijskem sistemu se podatki zbirajo, obdelujejo in shranjujejo za potrebe postopkov oddaje javnih naročil. Naročniki uporabljajo te podatke izključno za preveritev ponudb v skladu s 77. členom tega zakona, 81. členom ZJNVETPS ali 72. členom ZJNPOV, pri čemer za posamezen pogoj za ugotavljanje sposobnosti ponudnika iz 42. člena tega zakona ali 32. člena ZJNPOV, o katerem se vodi uradna evidenca, pridobijo le pritrdilen ali zavrnilen podatek o tem, ali ponudnik izpolnjuje pogoj. Osebni podatki v enotnem informacijskem sistemu se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Tajni podatki se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, poslovne skrivnosti pa v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Osebni in tajni podatki ter poslovne skrivnosti so v enotnem informacijskem sistemu v času hrambe dostopni le naročniku, ki jih je pridobil. Do njih lahko dostopajo le s strani naročnika pooblaščene osebe, ki vodijo ali odločajo v postopku javnega naročanja. V sistemu se označi datum prenosa podatkov. Zbrani podatki se hranijo do dokončnosti odločitve o oddaji naročila, nato se izbrišejo.
(13) Način vzpostavitve, upravljanja in vzdrževanja sistema iz prejšnjega odstavka, način, nabor in dinamiko prevzemanja podatkov iz uradnih evidenc, način zavarovanja osebnih podatkov, določanja pooblaščenosti za vpogled ali prenos podatkov, način in nabor predložitve drugih dokazil s strani ponudnika ter, če je to primerno, način preverjanja obstoja in vsebine teh dokazil določi minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za upravo. K predlogu tega predpisa mora ministrstvo, pristojno za finance, pridobiti soglasje državnega nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov.
42. člen
(osnovna sposobnost kandidata ali ponudnika)
(1) Naročnik mora iz postopka javnega naročanja izločiti kandidata ali ponudnika, katerega osnovno sposobnost je preverjal, če je bil le-ta ali njegov zakoniti zastopnik, v kolikor gre za pravno osebo, pravnomočno obsojen zaradi naslednjih kaznivih dejanj, ki so opredeljena v Kazenskem zakoniku (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: KZ-1):
– sprejemanje podkupnine pri volitvah (157. člen KZ-1),
– goljufija (211. člen KZ-1),
– protipravno omejevanje konkurence (225. člen KZ-1),
– povzročitev stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem (226. člen KZ-1),
– oškodovanje upnikov (227. člen KZ-1),
– poslovna goljufija (228. člen KZ-1),
– goljufija na škodo Evropske unije (229. člen KZ-1),
– preslepitev pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti (230. člen KZ-1),
– preslepitev pri poslovanju z vrednostnimi papirji (231. člen KZ-1),
– preslepitev kupcev (232. člen KZ-1),
– neupravičena uporaba tuje oznake ali modela (233. člen KZ-1),
– neupravičena uporaba tujega izuma ali topografije (234. člen KZ-1),
– ponareditev ali uničenje poslovnih listin (235. člen KZ-1),
– izdaja in neupravičena pridobitev poslovne skrivnosti (236. člen KZ-1),
– zloraba informacijskega sistema (237. člen KZ-1),
– zloraba notranje informacije (238. člen KZ-1),
– zloraba trga finančnih instrumentov (239. člen KZ-1),
– zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti (240. člen KZ-1),
– nedovoljeno sprejemanje daril (241. člen KZ-1),
– nedovoljeno dajanje daril (242. člen KZ-1),
– ponarejanje denarja (243. člen KZ-1),
– ponarejanje in uporaba ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev (244. člen KZ-1),
– pranje denarja (245. člen KZ-1),
– zloraba negotovinskega plačilnega sredstva (246. člen KZ-1),
– uporaba ponarejenega negotovinskega plačilnega sredstva (247. člen KZ-1),
– izdelava, pridobitev in odtujitev pripomočkov za ponarejanje (248. člen KZ-1),
– davčna zatajitev (249. člen KZ-1),
– tihotapstvo (250. člen KZ-1),
– izdaja tajnih podatkov (260. člen KZ-1),
– jemanje podkupnine (261. člen KZ-1),
– dajanje podkupnine (262. člen KZ-1),
– sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje (263. člen KZ-1),
– dajanje daril za nezakonito posredovanje (264. člen KZ-1),
– hudodelsko združevanje (294. člen KZ-1).
(2) Naročnik mora iz posameznega postopka javnega naročanja izločiti ponudnika ali kandidata, če je le-ta na dan, ko poteče rok za oddajo ponudb, izločen iz postopkov oddaje javnih naročil zaradi uvrstitve v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami iz 77.a člena tega zakona, 81.a člena ZJNVETPS oziroma 73. člena ZJNPOV.
(3) Naročnik mora iz postopka javnega naročanja izločiti kandidata ali ponudnika, če ima na dan, ko je bila oddana ponudba, v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika zapadle, neplačane obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov v vrednosti 50 eurov ali več.
(4) Naročnik lahko iz postopka javnega naročanja izloči kandidata ali ponudnika, če:
– je v postopku prisilne poravnave ali je bil zanj podan predlog za začetek postopka prisilne poravnave in sodišče o tem predlogu še ni odločilo;
– je v stečajnem postopku ali je bil zanj podan predlog za začetek stečajnega postopka in sodišče o tem predlogu še ni odločilo;
– je v postopku prisilnega prenehanja, je bil zanj podan predlog za začetek postopka prisilnega pre­nehanja in sodišče o tem predlogu še ni odločilo, z njegovimi posli iz drugih razlogov upravlja sodišče ali je opustil poslovno dejavnost ali je v katerem koli podobnem položaju;
– je bil s pravnomočno sodbo v kateri koli državi obsojen za prestopek v zvezi z njegovim poklicnim ravnanjem;
– mu lahko naročnik na kakršni koli upravičeni podlagi dokaže veliko strokovno napako ali hujšo kršitev poklicnih pravil;
– je pri dajanju informacij, zahtevanih v skladu z do­ločbami 41. do 49. člena tega zakona, v tem ali predhodnih postopkih namerno podal zavajajoče razlage ali teh informacij ni zagotovil.
(5) Izpolnjevanje pogojev iz prvega in tretjega odstavka tega člena ter prve do pete alineje prejšnjega odstavka se izkaže z dokazilom iz uradne evidence. V skladu s šestim odstavkom prejšnjega člena lahko ponudnik namesto dokazila v ponudbi navede, v kateri evidenci in pri katerem državnem organu, organu lokalne skupnosti ali no­silcu javnega pooblastila lahko naročnik ta podatek iz uradnih evidenc pridobi sam. Če gre za utemeljen dvom o osnovni sposobnosti kandidatov ali ponudnikov, lahko naročnik zaprosi pristojne organe za vse informacije o osnovni sposobnosti kandidatov ali ponudnikov iz prvega in tretjega odstavka tega člena ter prve do pete alineje prejšnjega odstavka, za katere meni, da so potrebne.
(6) Če kandidat ali ponudnik nima sedeža v Republiki Sloveniji, lahko naročnik zaprosi za sodelovanje pristojne organe v državi, v kateri ima kandidat ali ponudnik svoj sedež. Informacije, ki jih morajo pri­dobiti naročniki, se morajo nanašati na pravne oziroma fizične osebe in vse druge osebe, ki so pooblaščene za zastopanje, odločanje ali nadzor nad kandidatom ali ponudnikom. Če država, v kateri ima kandidat oziroma ponudnik svoj sedež, ne izdaja dokumentov iz prejšnjega odstavka, lahko naročnik namesto pisnega dokazila sprejme zapriseženo izjavo prič ali zapriseženo izjavo kandidata oziroma ponudnika. Izjava mora biti podana pred pravosodnim ali upravnim organom, notarjem ali pristojnim organom poklicnih ali gospodarskih subjektov v državi, v kateri ima kandidat oziroma ponudnik svoj sedež, razen v primeru postopka oddaje naročila male vrednosti.
(7) Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, mora pogoje iz tretjega odstavka tega člena izpolnjevati tudi podizvajalec, ki sodeluje pri izvedbi javnega naročila. Naročnik obvesti ponudnika in podizvajalca, da podizvajalec ne sme sodelovati pri izvedbi javnega naročila, če teh pogojev ne izpolnjuje.
(8) Vlada na predlog ministrstva, pristojnega za finance, oblikovanega na podlagi informacij ministrstva, pristojnega za pravosodje, Davčne uprave Republike Slovenije, Carinske uprave Republike Slovenije in drugih organov, pristojnih za vodenje evidenc, obvesti Komisijo, kateri državni organi in drugi subjekti so pristojni za izdajo dokazil iz petega in šestega odstavka tega člena.
(9) Vlada v skladu z:
– Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L št. 248 z dne 16. 9. 2002, str. 1), nazadnje spremenjeno z Uredbo (EU, Euratom) št. 1081/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, v zvezi z Evropsko službo za zunanje delovanje (UL L št. 311 z dne 26. 11. 2010, str. 9), in
– Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 1302/2008 z dne 17. decembra 2008 o centralni podatkovni zbirki o izključitvah (UL L št. 344 z dne 20. 12. 2008, str. 12)
z uredbo določi način vzpostavitve podatkovne zbirke o izključitvah ponudnikov iz postopkov javnega naročanja in podatke, ki se vodijo v tej zbirki.
(10) Naročnik ne glede na določila četrtega odstavka tega člena iz postopka javnega naročanja ne sme izločiti kandidata ali ponudnika, pri katerem je sodišče pravnomočno odločilo o potrditvi prisilne poravnave.
43. člen
(sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti)
(1) Naročnik lahko od vsakega gospodarskega subjekta, ki želi sodelovati pri javnem naročanju, zahteva, da predloži dokazilo v skladu s predpisi države članice, v kateri je registriral dejavnost, o vpisu v register poklicev ali trgovski register ali da predloži izjavo ali potrdilo. Podatke iz javnih evidenc za ponudnike iz Republike Slovenije mora naročnik pridobiti sam.
(2) Če morajo kandidati ali ponudniki imeti posebno dovoljenje ali morajo biti člani posebne organizacije, da bi lahko v državi, v kateri imajo svoj sedež opravljali storitev, ki je predmet naročila, lahko naročnik od njih zahteva, da v postopkih za oddajo javnih naročil storitev predložijo dokazila o tem dovoljenju ali članstvu.
44. člen
(ekonomska in finančna sposobnost)
(1) Naročnik lahko od kandidatov in ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo tudi pogoje iz tega člena. Izpolnjevanje minimalnih pogojev za priznanje sposobnosti za posamezno naročilo mora biti v povezavi in sorazmerno s predmetom naročila. Pogoje za priznanje sposobnosti je naročnik dolžan navesti v obvestilu o javnem naročilu bodisi opisno bodisi s sklicevanjem na določbe tega zakona.
(2) Naročnik lahko od gospodarskega subjekta kot dokaz o finančni in ekonomski sposobnosti gospodarskega subjekta zahteva predložitev enega ali več od naslednjih dokumentov, iz katerih bo lahko ugotovil izpolnjevanje zahtevane finančne in ekonomske sposobnosti, razen tistih podatkov, ki jih lahko pridobi sam v skladu z 41. členom tega zakona kot na primer:
a) ustrezne bančne izpiske, podatke o boniteti poslovanja ali, če je to primerno, dokazilo o škodnem zavarovanju poklicnega tveganja;
b) računovodske izkaze ali izvlečke iz računovodskih izkazov in poslovnih knjig z vsebino, kot jo naročnik določi v razpisni dokumentaciji, če jih zakonodaja države, v kateri je gospodarski subjekt registriran, zahteva;
c) različne oblike izpisov prometa ter, v kolikor je to primerno, prometa na področju javnega naročila za največ zadnja tri poslovna leta, upoštevajoč datum ustanovitve podjetja ali začetka poslovanja gospodarskega subjekta, če so informacije o tem prometu na voljo.
(3) Gospodarski subjekt se lahko, kadar je to primerno, za posamezno naročilo sklicuje na kapacitete drugih gospodarskih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V takem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo zaradi tega imel na voljo sredstva, potrebna za izvedbo naročila. Kot dokazilo lahko na primer šteje pisni dogovor teh subjektov, sklenjen za ta namen. V primeru, da gospodarski subjekt zahtevanega dokazila ali dokazil ne predloži, naročnik njegovo ponudbo izloči.
(4) Pogoji iz prejšnjega odstavka veljajo tudi v primeru, ko nastopa več gospodarskih subjektov skupaj. Pri tem se lahko sklicuje posamezni subjekt na sposobnosti sodelujočih v skupini ali drugih subjektov.
(5) Naročnik mora v obvestilu o javnem naročilu ali v povabilu k oddaji ponudb oziroma razpisni dokumentaciji navesti, katero dokazilo ali dokazila iz drugega odstavka tega člena je izbral in katera druga dokazila so gospodarski subjekti dolžni predložiti.
(6) Ponudnik mora v ponudbi predložiti izjavo, da ima plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja.
(7) Če gospodarski subjekt iz katerega koli utemeljenega razloga zahtevanih dokazov ne more predložiti, lahko ekonomsko in finančno sposobnost dokaže s katerim koli drugim dokumentom, za katerega naročnik meni, da je primeren.
45. člen
(tehnična in/ali kadrovska sposobnost)
(1) Naročnik oceni in preveri tehnično in/ali kadrovsko sposobnost gospodarskih subjektov v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena.
(2) Gospodarski subjekti lahko izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti glede na naravo, količino ali pomembnost in uporabo gradnje, storitve ali blaga, na enega ali več od naslednjih načinov:
a) s seznamom:
– gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu za najpomembnejše gradnje. V potrdilih mora biti navedena vrednost, datum in kraj opravljenih gradenj z navedbo, da so bile opravljene po predpisih stroke in ustrezno zaključene in z navedbo podatkov naročnika. Naročnik lahko določi, da mu naročniki z njihove strani izdana potrdila o opravljenem naročilu posredujejo neposredno;
– najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov. Gospodarski subjekt mora predložiti dokazilo o dobavi in storitvah, če je bil naročnik po tem zakonu, v obliki izjav, ki jih izda ali sopodpiše pristojni organ, ali v obliki pogodb, računov, ipd. oziroma če naročnik ni bil naročnik po tem zakonu, v obliki izjave naročnika ali v obliki pogodbe oziroma delov pogodbe v zvezi z javnim naročilom ali računom ali, če tega ni, v obliki izjave gospodarskega subjekta;
b) z navedbo tehničnega osebja ali strokovnih organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi naročila, ne glede na to, ali so zaposleni pri gospodarskemu subjektu oziroma zanj opravljajo ali bodo opravljali dela, zlasti pa tistih, ki so odgovorni za nadzor kakovosti, ter v primeru javnih naročil gradenj tistih, od katerih lahko naročnik zahteva, da izvedejo gradnjo;
c) z opisom tehnične opreme in ukrepov, ki jih dobavitelj ali ponudnik storitev uporabljata za zagotovitev kakovosti, ter opis študijskih in raziskovalnih zmogljivosti;
d) če gre za kompleksne izdelke ali storitve, ali če je predmet naročila namenjen za posebne namene, se lahko opravi tudi ogled. Ogled opravijo predstavniki naročnika ali po naročnikovem pooblastilu pristojni organ države, kjer ima ponudnik svoj sedež, če ta organ s tem soglaša. Ogled obsega ponudnikove proizvodne ali tehnične zmogljivosti, če je potrebno tudi njegove raziskovalne in študijske zmogljivosti ter ukrepe za način ugotavljanja kakovosti;
e) z navedbo izobrazbene in strokovne kvalifikacije oseb pri izvajalcu storitve oziroma gradnje in/ali kvalifikacije oseb, odgovornih za vodenje projektov, zlasti pa oseb, ki bodo vodile izvedbo storitve oziroma gradnje;
f) če gre za javna naročila gradenj in javna naročila storitev ter samo v ustreznih primerih, z navedbo ukrepov za okoljsko upravljanje, ki jih bo lahko gospodarski subjekt uporabil med izvajanjem naročila;
g) z izjavo o povprečnem letnem obsegu razpoložljive delovne sile in številu oseb, odgovornih za vodenje projektov pri ponudniku storitev ali gradbenem izvajalcu za zadnja tri leta;
h) z izjavo o orodjih, obratni ali tehnični ali drugi opremi, ki je na voljo ponudniku storitev ali gradbenemu izvajalcu za izvedbo naročila;
i) z navedbo dela naročila, ki ga ponudnik storitev morebiti namerava oddati v podizvajanje;
j) v zvezi s proizvodi, ki jih je treba dobaviti:
– z vzorci, opisi in/ali fotografijami, katerih ustreznost mora biti potrjena, če to zahteva naročnik;
– s certifikati, ki jih izdajajo uradne pooblaščene ustanove ali pristojne agencije za nadzor kakovosti, s katerimi se potrdi skladnost izdelkov s tehničnimi specifikacijami ali veljavnimi standardi.
(3) Gospodarski subjekt se lahko, kadar je to primerno, za posamezno naročilo sklicuje na kapacitete drugih gospodarskih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V takem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo zaradi tega imel na voljo sredstva, potrebna za izvedbo naročila. Kot dokazilo lahko na primer šteje pisni dogovor teh subjektov, sklenjen za ta namen. V primeru, da gospodarski subjekt zahtevanega dokazila ali dokazil ne predloži, naročnik njegovo ponudbo izloči.
(4) Pogoji iz prejšnjega odstavka veljajo tudi v primeru, ko nastopa več gospodarskih subjektov skupaj. Pri tem se lahko sklicuje posamezni subjekt na sposobnosti sodelujočih v skupini ali drugih subjektov.
(5) V postopkih javnega naročanja, katerih predmet so dobave blaga, ki vključujejo namestitev ali vgraditev, opravljanje storitev in/ali izvedbo gradenj, se lahko sposobnost gospodarskih subjektov, da opravijo storitev ali izvedejo namestitvena dela ali gradnjo, oceni zlasti glede na njihove veščine, učinkovitost, izkušnje in zanesljivost, kot jih je naročnik opredelil v razpisni dokumentaciji.
(6) Naročnik mora v obvestilu o javnem naročilu ali v povabilu k oddaji ponudb navesti, katero dokazilo iz drugega odstavka tega člena bo štel kot ustrezno. Pri tem naročnik obdobja poslovanja ponudnika iz seznama ne more opredeliti kot odločilni kriterij pri zbiranju dokazov o strokovni (tehnični) sposobnosti.
46. člen
(standardi za zagotovitev kakovosti)
Če zahteva naročnik predložitev spričeval neodvisnih organov, ki potrjujejo usklajenost gospodarskega subjekta z veljavnimi standardi za zagotovitev kakovosti, se mora sklicevati na sisteme zagotavljanja kakovosti, ki temeljijo na ustrezni seriji evropskih standardov, potrjenih s strani organov, ki so usklajeni s serijo evropskih standardov v zvezi z izdajanjem potrdil. Naročnik mora sprejeti enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah. Od gospodarskih subjektov mora naročnik sprejeti tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za zagotavljanje kakovosti.
47. člen
(standardi za okoljsko upravljanje)
Če naročnik v primerih iz f) točke drugega odstavka 45. člena tega zakona zahteva spričevala neodvisnih organov, ki so pooblaščeni za ugotavljanje in potrjevanje usklajenosti gospodarskega subjekta z veljavnimi standardi za varstvo okolja, se mora sklicevati na Sistem Skupnosti za okoljsko upravljanje in presojanje (EMAS) ali na standarde za varstvo okolja, ki temeljijo na evropskih ali mednarodnih standardih, ki so jih potrdili organi, ki jih priznava Evropska skupnost. Naročnik mora sprejeti enakovredna spričevala, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah, prav tako pa tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za varstvo okolja.
48. člen
(merila za izbiro ponudbe)
(1) Naročnik lahko odda naročilo:
a) na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe z uporabo različnih meril v povezavi s predmetom naročila, kot so na primer kakovosti, cene, tehničnih prednosti, estetskih in funkcionalnih lastnosti, okoljskih lastnosti, stroškov poslovanja, stroškovne učinkovitosti, poprodajnih storitev in tehnične pomoči, datuma dobave ter roka za dobavo ali dokončanje del ali
b) na podlagi najnižje cene.
(2) Pri merilih za izbiro ponudbe pri naročanju živil se prednostno upoštevajo živila, ki so v shemah kakovosti (na primer sezonsko pridelana živila na integriran način, sezonsko pridelana živila na ekološki način ipd.) in živila, ki so proizvedena po nacionalnih predpisih o kakovosti živil.
(3) V kolikor naročnik navede merila v obvestilu o javnem naročilu in v razpisni dokumentaciji, morajo le-ta biti enaka.
(4) Naročnik mora v primeru oddaje naročila na podlagi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji ali v primeru konkurenčnega dialoga v opisnem dokumentu, opisati in ovrednotiti posamezno merilo za oddajo naročila. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila. Naročnik lahko ovrednoti merila z določitvijo maksimalnega razpona. Če po mnenju naročnika meril zaradi objektivnih razlogov ni mogoče ovrednotiti, mora naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji ali v primeru konkurenčnega dialoga v opisnem dokumentu, navesti merila po vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega.
(5) Pri ocenjevanju ponudb mora naročnik uporabiti le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena.
(6) V primeru dveh ali več ekonomsko najugodnejših ponudb naročnik izbere najugodnejšo ponudbo tudi na podlagi vnaprej določenih socialnih elementov, s katerimi se dosega spodbujanje poklicnega usposabljanja na delovnem mestu, zaposlovanja težje zaposljivih oseb, boja proti nezaposlenosti in jih določi v razpisni dokumentaciji.
(7) Naročnik mora merila oblikovati tako, da sta ponudnik, ki je oddal ponudbo za vse sklope, in ponudnik, ki je oddal ponudbo za en sklop ali del sklopov, v enakovrednem položaju.
49. člen
(neobičajno nizka ponudba)
(1) Če naročnik meni, da je pri določenem naročilu glede na njegove predhodno določene zahteve ponudba neobičajno nizka ali v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila, mora naročnik preveriti, ali je neobičajno nizka. Naročnik mora preveriti, ali je ponudba neobičajno nizka tudi, če je vrednost ponudbe za več kot 50 % nižja od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb in za več kot 20 % nižja od naslednje uvrščene ponudbe, vendar le, če je prejel vsaj štiri pravočasne ponudbe. Kadar naročnik v postopku javnega naročanja preveri popolnost vseh ponudb, v skladu s prejšnjim stavkom preveri, ali je ponudba neobičajno nizka glede na popolne ponudbe. Preden naročnik izloči neobičajno nizko ponudbo, mora od ponudnika pisno zahtevati podrobne podatke in utemeljitev o elementih ponudbe, za katere meni, da so odločilni za izpolnitev naročila oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb. Te podrobnosti se lahko nanašajo zlasti na:
a) ekonomičnost načina gradnje, proizvodnega procesa ali ponujene storitve;
b) izbrane tehnične rešitve in/ali izjemno ugodne pogoje, ki jih ima ponudnik pri izvedbi gradnje, dobavi blaga ali opravljanju storitev;
c) izvirnost gradenj, blaga ali storitev, ki jih predlaga ponudnik;
d) skladnost s predpisi o zagotavljanju zaposlovanja in pogoji za delo, ki veljajo v kraju izvedbe gradenj, storitev ali dobav blaga;
e) možnost, da ponudnik pridobi državno pomoč.
(2) Naročnik mora preveriti te postavke ob posvetovanju s ponudnikom, upoštevajoč predložena dokazila. V kolikor naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka, tako ponudbo izloči.
(3) Če naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka, ker je ponudnik pridobil državno pomoč, lahko zavrne ponudbo le, če se je prej posvetoval s ponudnikom, če slednji v primernem roku, ki ga določi naročnik, ne more dokazati, da je pomoč dodeljena zakonito. Če naročnik zavrne ponudbo v teh okoliščinah, mora o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za finance in Komisijo.
Peto poglavje
ROKI
50. člen
(roki za prejem prijav in ponudb)
(1) Pri določanju rokov za prejem prijav in ponudb mora naročnik upoštevati predvsem zapletenost naročila in čas, potreben za pripravo ponudb, upoštevaje pri tem minimalne roke, določene s tem zakonom.
(2) Če je obvestilo o javnem naročilu objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, šteje rok za oddajo ponudbe od dneva, ko je naročnik odposlal Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti zahtevo za objavo v Uradnem listu Evropske unije.
51. člen
(rok za prejem ponudb v odprtem postopku)
Rok za prejem ponudb v odprtem postopku mora biti najmanj 40 dni od datuma pošiljanja obvestila o javnem naročilu v objavo Uradnemu listu Evropske unije.
52. člen
(skrajšanje rokov v odprtem postopku)
(1) V primeru, da naročnik objavi predhodno informativno obvestilo, se rok za prejem ponudb, določen v prejšnjem členu, lahko skrajša, vendar ne sme biti krajši od 29 dni.
(2) Rok začne teči od dneva pošiljanja obvestila o javnem naročilu v objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti.
(3) Skrajšanje rokov na podlagi prvega odstavka tega člena je dovoljeno samo pod pogojem, če je predhodno informativno obvestilo vsebovalo vse informacije, ki jih mora vsebovati objava obvestila o javnem naročilu, kot je opredeljen v Seznamu informacij, ki morajo biti navedene v objavah, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam informacij, ki morajo biti navedene v objavah), v kolikor so te informacije bile na voljo ob objavi in če je predhodno informativno obvestilo bilo poslano v objavo najmanj 52 dni in največ 12 mesecev pred datumom pošiljanja obvestila o javnem naročilu.
53. člen
(podaljšanje rokov)
Če se zaradi kakršnega koli razloga razpisna dokumentacija ali dodatne informacije, čeprav jih je gospodarski subjekt pravočasno zahteval, ne predložijo v rokih, določenih v tem zakonu, ali če se naknadno ugotovi, da se ponudbe lahko predložijo šele po ogledu lokacije ali po pregledu drugih dokumentov v zvezi s predmetnim javnim naročilom na kraju samem, mora naročnik rok za prejem ponudb podaljšati, tako da se lahko gospodarski subjekti seznanijo z vsemi informacijami, ki so potrebne za pripravo ponudb. Podaljšanje roka mora naročnik objaviti v Uradnem listu Evropske unije oziroma na portalu javnih naročil.
54. člen
(roki v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti)
(1) Rok za prejem prijav in ponudb v primeru oddaje javnega naročila po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, je najmanj:
1. za prejem prijav za sodelovanje 30 dni od datuma pošiljanja obvestila o javnem naročilu v objavo Uradnemu listu Evropske unije;
2. za prejem ponudb v primeru postopkov s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti 35 dni od datuma pošiljanja povabila, če je vrednost javnega naročila enaka ali presega vrednost iz prvega odstavka 12. člena tega zakona.
(2) V primeru, da naročnik objavi predhodno informativno obvestilo, se rok določen v 2. točki prejšnjega odstavka lahko skrajša, vendar ne sme biti krajši od 31 dni.
(3) Rok iz prvega in drugega odstavka tega člena začne teči od dneva pošiljanja povabila k oddaji ponudb v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti.
(4) Skrajšanje rokov na podlagi prvega odstavka tega člena je dovoljeno samo pod pogojem, če je predhodno informativno obvestilo vsebovalo vse informacije, ki jih mora vsebovati obvestilo o javnem naročilu, kot je opredeljeno v Seznamu informacij, ki morajo biti navedene v objavah, v kolikor so te informacije bile na voljo ob objavi in če je predhodno informativno obvestilo bilo poslano v objavo najmanj 52 dni in največ 12 mesecev pred datumom pošiljanja obvestila o javnem naročilu.
55. člen
(rok za prejem prijav v konkurenčnem dialogu in v postopku s pogajanji po predhodni objavi)
Rok za prejem prijav v konkurenčnem dialogu in v postopku s pogajanji po predhodni objavi je 30 dni od datuma pošiljanja obvestila o javnem naročilu v objavo Uradnemu listu Evropske unije.
56. člen
(določanje rokov iz razloga nujnosti v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti in postopku s pogajanji po predhodni objavi)
Če se iz razloga nujnosti, v primeru oddaje javnega naročila po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti in postopku s pogajanji po predhodni objavi, roki za oddajo ponudb ne morejo upoštevati, lahko naročniki določijo:
– rok za prejem prijav, ki ne sme biti krajši kakor 15 dni od datuma pošiljanja obvestila o javnem naročilu v objavo ali najmanj 10 dni, če je objava poslana na elektronski način, v skladu z obliko in postopkom za pošiljanje iz 2. točke Informacij povezanih z objavljanjem, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Informacije povezane z objavljanjem);
– rok za prejem ponudb, ki ne sme biti krajši kakor 10 dni od datuma povabila k oddaji ponudb.
Šesto poglavje
OBJAVE
57. člen
(vrste objav)
(1) Vrste objav so:
1. predhodno informativno obvestilo,
2. obvestilo o javnem naročilu,
3. obvestilo o oddaji naročila,
4. obvestilo o javnem naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi,
5. obvestilo o oddaji naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi,
6. obvestilo o natečaju,
7. rezultati natečaja,
8. obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku,
9. prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost,
10. obvestilo o naročilu male vrednosti,
11. poenostavljeno obvestilo o naročilu po dinamičnem nabavnem sistemu,
12. obvestilo o oddaji naročila male vrednosti,
13. obvestilo o oddaji posameznih naročil na podlagi okvirnega sporazuma.
(2) Naročnik vse vrste objav v zvezi z javnimi naročili pošlje v objavo portalu javnih naročil, upoštevaje njihovo vrednost pa predhodno tudi Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti.
58. člen
(oblika in način objave obvestil)
(1) Objave morajo imeti obliko standardnih obrazcev, ki jih določa Uredba Komisije (ES) št. 1564/2005 z dne 7. septembra 2005 o določitvi standardnih obrazcev za objavo obvestil v okviru postopkov javnih naročil v skladu z direktivama 2004/17/ES in 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 257 z dne 1. 10. 2005, str. 1). Nabor podatkov, ki jih mora vsebovati obvestilo iz prvega odstavka 57. člena tega zakona, določa Uredba o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/07). Naročnik lahko objavi tudi katero koli drugo informacijo, za katero meni, da je koristna.
(2) Objave mora naročnik poslati na portal javnih naročil na elektronski način, v obliki in po postopku za pošiljanje v skladu z Informacijami povezanimi z objavljanjem. Objave, ki jih naročnik pošlje v objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti, se pošljejo v elektronski obliki preko portala javnih naročil.
(3) Obvestila, ki so sestavljena in odposlana na elektronski način in so v obliki in glede pravil za pošiljanje usklajena s pravili iz 2. točke Informacij povezanih z objavljanjem, morajo biti objavljena najkasneje v roku pet dni po pošiljanju v objavo.
(4) Obvestilo o javnem naročilu se objavi v celoti v slovenskem jeziku. V drugih uradnih jezikih Evropske skupnosti se objavi povzetek pomembnih elementov vsakega obvestila.
(5) Stroški objavljanja objav, ki se objavijo na portalu javnih naročil, se krijejo iz proračuna Republike Slovenije, stroški objavljanja objav, ki se objavijo v Uradnem listu Evropske unije, pa se krijejo iz proračuna Evropske skupnosti. V organizacijo in kritje stroškov objav so všteti tudi prevodi v druge uradne jezike Evropske unije.
59. člen
(pravilo zaporednosti objav)
(1) Obvestilo, ki ga je potrebno objaviti v Uradnem listu Evropske unije, ne sme biti objavljeno na portalu javnih naročil, preden je bilo odposlano v objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti. Vsebina obvestila, objavljenega na portalu javnih naročil, mora biti enaka vsebini obvestila, objavljenega v Uradnem listu Evropske unije. V obvestilu, objavljenem na portalu javnih naročil, mora biti naveden datum odpošiljanja Komisiji.
(2) Portal javnih naročil in Urad za uradne objave Evropskih skupnosti izdata naročniku potrdilo o prejemu obvestila, poslanega v objavo, z navedbo datuma objave. Potrdilo je dokazilo o objavi. Dokazila o datumih odpošiljanja obvestil mora naročnik hraniti in jih po potrebi predložiti kot dokaz.
60. člen
(predhodno informativno obvestilo)
(1) Naročnik mora objaviti predhodno informativno obvestilo le v primeru, ko pri javnem naročanju namerava skrajšati roke za prejem ponudb. Določbe tega člena ne veljajo za postopek s pogajanji brez predhodne objave.
(2) Naročnik v primerih iz prejšnjega odstavka pošlje v objavo Komisiji ali portalu za javna naročila predhodno informativno obvestilo, ki vsebuje:
1. v primerih naročil blaga, skupno okvirno vrednost javnih naročil po vrstah blaga, ki jih naročnik namerava oddati v naslednjih 12 mesecih, če je skupna ocenjena vrednost enaka ali večja od 750.000 eurov. Naročnik je dolžan opredeliti vrste blaga s sklicevanjem na nomenklaturo CPV;
2. v primerih javnih naročil storitev, skupno ocenjeno vrednost javnih naročil za posamezno kategorijo storitev iz Seznama storitev A, ki jih naročnik namerava oddati v naslednjih 12 mesecih, če je skupna ocenjena vrednost večja ali enaka od 750.000 eurov;
3. v primerih javnih naročil gradenj mora objaviti bistvene značilnosti javnih naročil, ki jih namerava oddati, če je njihova skupna ocenjena vrednost enaka ali večja od vrednosti opredeljene v prvem odstavku 12. člena tega zakona.
(3) Predhodno informativno obvestilo mora naročnik na podlagi 1. in 2. točke prejšnjega odstavka poslati Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti ali objaviti na portalu javnih naročil čim prej po sprejemu proračuna.
(4) Predhodno informativno obvestilo mora naročnik na podlagi 3. točke drugega odstavka tega člena poslati Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti ali objaviti na portalu javnih naročil čim prej po odločitvi, ki vključuje načrt javnih naročil gradenj.
(5) Naročnik, ki objavi predhodno informativno obvestilo na portalu javnih naročil, mora v elektronski obliki poslati Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti obvestilo o objavi predhodnega informativnega obvestila na portalu javnih naročil, v obliki in po postopku za pošiljanje obvestil iz 2. točke Informacij povezanih z objavljanjem.
(6) Naročnik lahko objavi predhodno informativno obvestilo na portalu javnih naročil, ko je poslal Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti obvestilo o njegovi objavi v tej obliki. Predhodno informativno obvestilo mora vsebovati datum pošiljanja obvestila Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti.
61. člen
(obvestila o naročilu)
(1) Naročnik objavi obvestilo o naročilu iz 2. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, kadar oddaja javno naročilo po odprtem postopku, postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, konkurenčnem dialogu ali postopku s pogajanji po predhodni objavi.
(2) Naročniku ni treba objaviti obvestila iz prejšnjega odstavka, če oddaja naročilo na podlagi 1. točke prvega odstavka 28. člena tega zakona in so izpolnjeni pogoji iz navedene točke.
(3) Naročnik objavi obvestilo o naročilu iz 4. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, kadar oddaja javno naročilo po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, obvestilo iz 10. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona pa, kadar oddaja javno naročilo po postopku oddaje naročila male vrednosti.
62. člen
(obvestilo o oddaji naročila)
(1) Naročnik mora poslati v objavo obvestilo o oddaji javnega naročila, katerega vrednost je enaka ali presega vrednosti iz prvega ali drugega odstavka 12. člena tega zakona, v 48 dneh po oddaji naročila.
(2) Naročnik v obvestilu o oddaji javnega naročila tudi označi, ali želi podatke, ki jih za potrebe statistike posreduje v skladu z določbo 107. člena tega zakona, objaviti.
(3) V primeru javnega naročila storitev iz Seznama storitev B mora naročnik v obvestilu navesti, ali soglaša z objavo vsebine.
(4) Naročnik ni dolžan objaviti tistih informacij v zvezi z javnim naročilom, katerih objava bi ovirala izvajanje zakona, škodila poslovnim interesom javnih ali zasebnih gospodarskih subjektov ali posegala v lojalno konkurenco med njimi.
63. člen
(obvestilo o oddaji naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi)
Naročnik mora poslati obvestilo o oddaji naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi v objavo na portal javnih naročil v 48 dneh po oddaji javnega naročila.
63.a člen
(obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku)
(1) Naročnik objavi obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, kadar izvaja postopek javnega naročanja, v katerem objavi obvestilo o naročilu iz 2., 4., 6. ali 10. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, in:
– spreminja ali dopolnjuje razpisno dokumentacijo ali
– v skladu z 80. členom tega zakona postopek javnega naročanja ustavi ali zavrne vse ponudbe ali
– so vse ponudbe, ki jih je prejel, nepravočasne, nepravilne, neprimerne, nesprejemljive ali formalno nepopolne in niso bile dopolnjene v skladu s prvim odstavkom 78. člena tega zakona.
(2) Naročnik objavi obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, tudi kadar spreminja ali dopolnjuje navedbe v predhodno objavljenem obvestilu iz prvega odstavka 57. člena tega zakona, razen v obvestilu iz 8. točke navedenega odstavka.
(3) V primeru iz druge ali tretje alineje prvega odstavka tega člena mora naročnik obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku poslati v objavo v roku 48 dni od sprejema odločitve iz prvega do tretjega odstavka 80. člena tega zakona, vendar ne pred pravnomočnostjo te odločitve.
63.b člen
(prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost)
(1) Naročnik mora prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost objaviti, kadar oddaja naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave ali po postopku s pogajanji po predhodni objavi, če na portalu javnih naročil in, če je to primerno, v Uradnem listu Evropske unije ni objavil obvestila o naročilu. Prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost se posreduje v objavo isti dan, ko naročnik posreduje ponudnikom odločitev iz prvega odstavka 79. člena tega zakona.
(2) Naročnik lahko v roku iz prejšnjega odstavka prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost objavi tudi v drugih postopkih javnega naročanja in v primeru javnega naročila storitev iz Seznama storitev B. Obvestilo se objavi na portalu javnih naročil in, če je to primerno, v Uradnem listu Evropske unije.
(3) S tem obvestilom se v zvezi z odločitvijo o oddaji naročila še pred njeno pravnomočnostjo zagotavlja večja transparentnost v postopkih javnih naročil.
63.c člen
(obvestilo o oddaji naročila male vrednosti)
Naročnik mora poslati obvestilo o oddaji naročila male vrednosti v objavo na portal javnih naročil v 48 dneh po oddaji javnega naročila.
63.č člen
(poenostavljeno obvestilo o naročilu po dinamičnem nabavnem sistemu)
Naročnik objavi poenostavljeno obvestilo o naročilu po dinamičnem nabavnem sistemu, v primeru iz četrtega odstavka 33. člena tega zakona.
63.d člen
(nabor podatkov v obvestilih)
Vlada z uredbo določi nabor podatkov, ki jih morajo vsebovati obvestila iz prvega odstavka 57. člena tega zakona.
64. člen
(neobvezna objava)
Naročnik lahko v skladu s prejšnjima členoma objavi tudi obvestila o javnih naročilih, ki jih ni dolžan objaviti po tem zakonu.
Sedmo poglavje
SPOROČANJE
65. člen
(pravila, ki se uporabljajo za sporočanje)
(1) Naročnik lahko v postopku javnega naročanja vsa sporočila in informacije pošilja po pošti, telefaksu, z elektronskimi sredstvi. V primeru pošiljanja prijav se lahko prenašajo sporočila in informacije tudi po telefonu.
(2) Naročnik mora izbrati tak način ali načine sporočanja, ki so dostopni vsem gospodarskim subjektom in jih ne smejo omejevati pri vključevanju v postopek javnega naročanja.
(3) Sporočanje ter izmenjava in shranjevanje informacij se morajo izvesti tako, da se zagotovi varovanje celovitosti podatkov ter zaupnosti ponudb in prijav za sodelovanje in da naročnik pregleda vsebino ponudb in prijav za sodelovanje šele po izteku roka za njihovo predložitev.
(4) V primeru sporočanja podatkov na elektronski način, morajo biti sredstva in tehnične lastnosti take, da je zagotovljena enakopravnost, splošna dostopnost in povezljivost z informacijskimi in komunikacijskimi sredstvi v splošni rabi.
(5) Gospodarski subjekti lahko pošiljajo prijave za sodelovanje na enega od naslednjih načinov:
a) v pisni obliki ali po telefonu;
b) v kolikor so bile prijave za sodelovanje posredovane po telefonu je potrebno posredovati pisno potrditev pred iztekom roka za prejem prijav;
c) če so prijave za sodelovanje poslane po telefaksu, naročnik lahko zahteva njihovo pisno potrditev po pošti ali na elektronski način, v kolikor bi bile uporabljene kot listinski dokaz. Take zahteve skupaj z rokom za pošiljanje potrditve mora naročnik navesti v obvestilu o javnem naročilu.
66. člen
(elektronsko pošiljanje in sprejemanje ponudb)
Za sredstva za elektronsko pošiljanje in sprejemanje ponudb ter sredstva za elektronsko sprejemanje prijav za sodelovanje se uporabljajo naslednja pravila:
a) vse informacije v zvezi z razpisno dokumentacijo, ki so potrebne za elektronsko oddajo ponudb in prijav za sodelovanje, vključno s šifro, morajo biti na voljo zainteresiranim gospodarskim subjektom. Poleg tega morajo biti sredstva za elektronsko sprejemanje ponudb in prijav za sodelovanje v skladu z zahtevami iz Zahtev v zvezi z opremo za elektronsko sprejemanje ponudb, prijavami za sodelovanje ter načrti in projekti v natečajih, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Zahteve v zvezi z opremo za elektronsko sprejemanje ponudb, prijavami za sodelovanje ter načrti in projekti v natečajih);
b) ponudniki in kandidati morajo vse dokumente, potrdila in izjave, ki ne obstajajo v elektronski obliki, povezane z izpolnjevanjem pogojev iz 42. do 47. člena tega zakona, predložiti v pisni obliki do izteka roka za prejem ponudb ali prijav za sodelovanje.
67. člen
(ponudba v elektronski obliki)
(1) Ponudnik lahko odda ponudbo v elektronski obliki, če to omogoča informacijski sistem, ki ga uporablja naročnik.
(2) Naročnik mora ponudnike o možnosti oddaje ponudb v elektronski obliki seznaniti v razpisni dokumentaciji. Informacijski sistem naročnika mora zagotoviti tehnološko neodvisen sprejem ponudb.
(3) Naročnikov informacijski sistem mora biti zgrajen tako, da omogoča odpiranje in vpogled v ponudbe šele po izteku roka za prejem ponudb. Informacijski sistem pri naročniku mora o tem voditi elektronski zapis o vseh aktivnostih, ki potekajo na informacijskem sistemu naročnika tako, da tega ni mogoče kasneje spremeniti.
(4) Ponudba v elektronski obliki mora biti varno elektronsko podpisana in podpis overjen s kvalificiranim potrdilom.
(5) Elektronski ponudbi mora biti dodan časovni žig.
(6) V nobenem primeru naročnik ne sme z zahtevo po prejemu ponudb v elektronski obliki preprečiti ali drugače omejiti konkurence med ponudniki. Naročnikov informacijski sistem mora omogočati pošiljanje povratnice o prejemu elektronske ponudbe ponudniku.
(7) Naročnikov informacijski sistem mora zagotoviti preprečitev zanikanja (nezatajljivost) identitete ponudnika.
(8) Naročnikov informacijski sistem mora omogočati arhiviranje elektronskih ponudb na način, kot to določa ta zakon, zakon, ki ureja elektronsko poslovanje in elektronski podpis in zakon, ki ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva in arhivov.
67.a člen
(elektronsko javno naročanje)
(1) Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d.o.o., mora ob sodelovanju in strokovni pomoči ministrstva, pristojnega za javno upravo, in ministrstva, pristojnega za finance, vzpostaviti sistem za elektronsko javno naročanje, ki omogoča osnovno funkcionalnost elektronskega naročanja.
(2) Minister, pristojen za finance, določi tehnične pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, ki sodelujejo v postopkih javnega naročanja, ki se izvajajo na elektronski način, zaradi ugotovitve identitete ponudnika in zagotavljanja sledljivosti vnosov z namenom preprečitve morebitnih kršitev zakona ter obliko in način oddaje ponudbe, ki se predloži v takem postopku.
Drugi del
RAVNANJA V POSTOPKIH JAVNEGA NAROČANJA
Prvo poglavje
SKUPNE DOLOČBE
68. člen
(strokovna komisija)
Naročnik lahko za vodenje postopka javnega naročanja imenuje strokovno komisijo. Strokovna komisija lahko sodeluje v celotnem ali delu postopka javnega naročanja.
69. člen
(strokovni dialog)
Pred začetkom postopka javnega naročanja lahko naročnik z gospodarskimi subjekti izvede strokovni dialog in v okviru tega zaprosi ali upošteva nasvete, ki jih bo lahko uporabil pri pripravi razpisne dokumentacije, pod pogojem, da taki nasveti oziroma priporočila ne preprečujejo ali omejujejo konkurence.
70. člen
(faze postopka)
(1) Postopek javnega naročanja poteka po naslednjih fazah, razen če ta zakon za posamezno vrsto postopka ne določa drugače:
1. predhodno informativno obvestilo, če je to primerno,
2. izračun ocenjene vrednosti,
3. sklep o začetku postopka,
4. priprava razpisne dokumentacije, če je to primerno,
5. objava obvestila o javnem naročilu,
6. predložitev in odpiranje ponudb,
7. pregled in ocenjevanje ponudb,
8. odločitev o oddaji javnega naročila,
9. objava obvestila o oddaji javnega naročila, če je to primerno.
(2) V sklepu o začetku postopka mora naročnik navesti vir sredstev za financiranje javnega naročila.
71. člen
(priprava razpisne dokumentacije in osnutka pogodbe)
(1) Vsebino razpisne dokumentacije lahko sestavljajo, če ta zakon za posamezno vrsto postopka ne določa drugače, naslednji elementi:
1. povabilo k oddaji ponudbe,
2. navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe,
3. pogoji za ugotavljanje sposobnosti in navodila o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnika,
4. splošni in posebni pogoji, ki bodo sestavni del pogodbe,
5. za pripravo predračuna z navodilom o izpolnitvi,
6. morebitna finančna ali druga zavarovanja.
(2) Razpisna dokumentacija lahko vsebuje tudi druge listine, ki so glede na predmet naročila potrebne pri izdelavi ponudbe. Podatki iz razpisne dokumentacije morajo biti enaki podatkom, objavljenim v obvestilu o naročilu. Kot del razpisne dokumentacije se štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila. Informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom na ali preko portala javnih naročil, se štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo razpisne dokumentacije, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje razpisna dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v razpisni dokumentaciji.
(3) Po poteku roka za prejem ponudb naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije.
(4) Pogodba o izvedbi naročila, ki jo podpišeta naročnik in izbrani ponudnik, v bistvenih delih ne sme odstopati od osnutka pogodbe iz razpisne dokumentacije, razen v primeru, ko je bila v postopku oddaje javnega naročila posamezna določba osnutka pogodbe predmet pogajanj med naročnikom in ponudnikom.
(5) Pogodba o izvedbi javnega naročila mora vsebovati:
– dejansko vrednost celotnega javnega naročila oziroma
– v utemeljenih primerih, kjer le-te ni mogoče določiti, ocenjeno vrednost javnega naročila
in rok veljavnosti pogodbe.
(6) Za potrebe tega člena se za podizvajalca ne šteje gospodarski subjekt, ki glede na razmerje z izbranim ponudnikom izpolnjuje kriterije za povezano družbo po zakonu, ki ureja gospodarske družbe. V tem primeru:
– se za potrebe neposrednih plačil za podizvajalca šteje subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za osebo, povezano z izbranim ponudnikom, dejansko dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila;
– mora izbrani ponudnik s podizvajalcem iz prejšnje alineje skleniti pogodbo, s katero uredi obveznosti in pravice povezane s predmetom javnega naročanja.
(7) Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalci, mora:
– ponudnik v pogodbi pooblastiti naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije neposredno plačuje podizvajalcem,
– podizvajalec predložiti soglasje, na podlagi katerega naročnik namesto ponudnika poravna podizvajalčevo terjatev do ponudnika.
(8) V primeru iz prejšnjega odstavka je obvezna sestavina pogodbe o izvedbi javnega naročila:
– vsaka vrsta del, ki jih bo izvedel, in vsaka vrsta blaga, ki ga bo dobavil, podizvajalec,
– podatki o podizvajalcu (naziv, polni naslov, matična številka, davčna številka in transakcijski račun),
– predmet, količina, vrednost, kraj in rok izvedbe teh del.
Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti, da so podatki iz tega odstavka obvezna sestavina pogodbe o izvedbi javnega naročila in da so neposredna plačila podizvajalcem v skladu s tem zakonom obvezna.
(9) Ponudnik, ki izvaja javno naročilo z enim ali več podizvajalci, mora imeti ob sklenitvi pogodbe z naročnikom ali med njenim izvajanjem, sklenjene pogodbe s podizvajalci. Podizvajalec mora naročniku posredovati kopijo pogodbe, ki jo je sklenil s svojim naročnikom (ponudnikom), v petih dneh od sklenitve te pogodbe. Naročnik mora nemudoma po prejemu kopije pogodbe preveriti, ali ima ponudnikovo pooblastilo iz prve alineje sedmega odstavka tega člena in podizvajalčevo soglasje iz druge alineje sedmega odstavka tega člena. Če pooblastila ali soglasja nima, mora ponudnika ali podizvajalca nemudoma pozvati, da mu ta dokument predloži v roku petih dni od prejema poziva. Če ponudnik ali podizvajalec pooblastila ali soglasja naročniku ne predloži v tem roku, mora naročnik Državni revizijski komisiji predlagati, da uvede postopek o prekršku iz 1. točke prvega odstavka 109.a člena ali prvega odstavka 109.b člena tega zakona.
(10) Ponudnik mora svojemu računu oziroma situaciji obvezno priložiti račune oziroma situacije podizvajalcev, ki jih je predhodno potrdil.
(11) Če se po sklenitvi pogodbe o izvedbi javnega naročila zamenja podizvajalec ali če ponudnik sklene pogodbo z novim podizvajalcem, mora ponudnik, ki je sklenil pogodbo z naročnikom, le-temu v 5 dneh po spremembi predložiti:
– svojo izjavo, da je poravnal vse nesporne obveznosti prvotnemu podizvajalcu, če je bil le-ta zamenjan,
– pooblastilo za plačilo opravljenih in prevzetih del oziroma dobav neposredno novemu podizvajalcu in
– soglasje novega podizvajalca k neposrednemu plačilu.
(12) Vlada z uredbo natančneje določi pravila in postopke za neposredno izvajanje plačil podizvajalcem.
(13) Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti, da mu mora na njegov poziv izbrani ponudnik v postopku javnega naročanja ali pri izvajanju javnega naročila posredovati podatke o:
– svojih ustanoviteljih, družbenikih, vključno s tihimi družbeniki, delničarjih, komanditistih ali drugih lastnikih in podatke o lastniških deležih navedenih oseb;
– gospodarskih subjektih, za katere se glede na določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, šteje, da so z njim povezane družbe.
(14) Izbrani ponudnik mora podatke iz prejšnjega odstavka posredovati naročniku v roku osmih dni od prejema poziva.
72. člen
(objava obvestila o javnem naročilu in razpisne dokumentacije)
(1) V primeru postopka iz 1., 2., 3., 5., 6. in 7. točke prvega odstavka 24. člena tega zakona je naročnik dolžan objaviti obvestilo iz 2., 4. oziroma 10. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona in razpisno dokumentacijo, vključno z njenimi spremembami in dopolnitvami, na ali prek portala javnih naročil.
(2) Naročnik mora omogočiti ponudniku, da prevzame razpisno dokumentacijo v elektronski obliki. Dostop, pregled in prevzem razpisne dokumentacije na spletnih straneh naročnika in/ali portalu javnih naročil je brezplačen. Naročnik mora zagotoviti vpogled in prevzem tistih delov razpisne dokumentacije, ki iz tehničnih razlogov ne more biti dostopna na spletnih straneh naročnika ali portalu javnih naročil.
73. člen
(predložitev ponudbe)
(1) Pravočasna predložitev ponudbe pomeni, da mora ponudnik naročniku ponudbo predložiti do roka, določenega za prejem ponudb.
(2) Naročnik mora določiti datum in uro roka za predložitev ponudbe v objavi in razpisni dokumentaciji.
(3) Če ni bila ponudba predložena v roku, določenem za prejem ponudb, se šteje, da je bila predložena prepozno. Tako ponudbo mora naročnik po končanem postopku odpiranja ponudb neodprto vrniti ponudniku, z navedbo, da je prepozna.
(4) Ponudnik mora ponudbo predložiti osebno, po pošti, po faxu ali z uporabo elektronskih sredstev ali na drug ustrezen način, skladno z zahtevami naročnika.
(5) Naročnik mora ob prejemu ponudbe označiti datum in uro prejema ponudbe in na zahtevo ponudnika izročiti potrdilo o prejemu.
74. člen
(ponudba za sklope)
Če je naročnik dovolil, da se lahko ponudba predloži za posamezne sklope, mora ponudnik v svoji ponudbi navesti, ali se njegova ponudba nanaša na celotno naročilo ali le na posamezne sklope. Ne glede na to, ali ponudnik oddaja ponudbo za vse sklope, mora biti njegova ponudba predložena tako, da se lahko ocenjuje po sklopih. Po ocenitvi ponudb po posameznih sklopih in ocenitvi ponudb za vse sklope skupaj naročnik sklene pogodbo z enim ali več ponudniki z najugodnejšo kombinacijo ponudb.
74.a člen
(umik ponudbe)
(1) Ponudnik lahko v postopku javnega naročanja umakne svojo ponudbo. Kadar to stori po poteku roka za oddajo ponudb, mora naročnik unovčiti ponudnikovo garancijo za resnost ponudbe, če je bila le-ta v predmetnem postopku zahtevana in predložena.
(2) Naročnik mora unovčiti ponudnikovo garancijo za resnost ponudbe, če je bila le-ta v predmetnem postopku zahtevana in predložena, tudi v primeru, ko ponudnik, kljub pozivu naročnika, z njim ne sklene pogodbe o izvedbi javnega naročila.
75. člen
(javno odpiranje ponudb)
Odpiranje ponudb je javno v primerih javnih naročil, katerih ocenjena vrednost je enaka ali višja od vrednosti iz drugega odstavka 12. člena tega zakona, razen v primerih, ko se naročilo oddaja po postopku s pogajanji brez predhodne objave in se naročnik pogaja samo z enim ponudnikom.
76. člen
(odpiranje ponudb)
(1) Odpiranje ponudb izvede naročnik. Odpiranje ponudb se izvede na kraju in ob času, ki sta navedena v objavi obvestila o javnem naročilu in v razpisni dokumentaciji. O odpiranju ponudb se vodi zapisnik. Ponudbe se odpirajo po vrstnem redu prejema.
(2) V zapisniku o odpiranju ponudb je potrebno navesti:
– naziv ponudnika ali šifro, če je bil razpis anonimen,
– variantne ponudbe, če so dopustne ali ponudbe z opcijami,
– ponudbeno ceno ter morebitne popuste.
V zapisnik se lahko vpišejo tudi drugi podatki iz ponudb, če tako odloči naročnik.
(3) V kolikor naročnik ne vroči zapisnika o odpiranju ponudb pooblaščenim predstavnikom ponudnikov na odpiranju ponudb, ga mora najkasneje v treh delovnih dneh posredovati vsem ponudnikom.
77. člen
(preveritev ponudbe)
(1) V primeru postopka iz 1. do 6. točke prvega odstavka 24. člena tega zakona, naročnik pred sprejetjem odločitve iz 79. člena tega zakona oziroma najpozneje pred sklenitvijo pogodbe o izvedbi javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov iz najugodnejše ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe. V primeru postopka iz 7. točke prvega odstavka 24. člena tega zakona mora naročnik preveriti obstoj in vsebino podatkov iz izbrane ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe, kadar dvomi v resničnost ponudnikovih izjav.
(2) Kadar koli se pri naročniku pojavi utemeljen sum, da je posamezni ponudnik, ne glede na razvrstitev njegove ponudbe, predložil neresnične izjave ali dokazila, mora naročnik Državni revizijski komisiji za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) podati predlog za uvedbo postopka o prekršku iz drugega odstavka 109.a člena tega zakona.
77.a člen
(evidenca ponudnikov z negativnimi referencami)
(1) Organ, ki odloči o prekršku iz 4. točke prvega odstavka 109.a člena, v treh delovnih dneh po pravnomočnosti te odločitve o tem obvesti ministrstvo, pristojno za finance. V obvestilu navede polno ime in matično številko ponudnika ter datum, do katerega se ponudnik izloči iz postopkov javnega naročanja.
(2) Ministrstvo, pristojno za finance, vodi evidenco ponudnikov z negativnimi referencami, ki obsega:
– polno ime in matično številko ponudnika,
– datum uvrstitve ponudnika v evidenco in
– datum, do katerega je ponudnik izločen iz postopkov oddaje javnih naročil,
ter jo objavi na svoji spletni strani. V evidenco se uvrsti ponudnik, ki je storil prekršek iz 4. točke prvega odstavka 109.a člena tega zakona, 3. točke prvega odstavka 106.a člena ZJNVETPS ali 2. točke prvega odstavka 87. člena ZJNPOV.
(3) Ministrstvo, pristojno za finance, uvrsti ponudnika v evidenco v treh delovnih dneh po prejemu obvestila iz prvega odstavka tega člena. Zoper uvrstitev v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami pritožba ni dopustna.
(4) Ministrstvo, pristojno za finance, iz evidence ponudnikov z negativnimi referencami zbriše ponudnika v treh delovnih dneh po datumu iz tretje alineje drugega odstavka tega člena.
78. člen
(dopustne dopolnitve ponudbe)
(1) V kolikor naročnik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, mora dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti.
(2) Naročnik lahko v razpisni dokumentaciji ali povabilu k oddaji ponudb zahteva, da ponudniki oddajo ponudbo, ki vsebuje le predračun in tiste dele, ki se vežejo na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, ter da na podlagi poziva naročnika po pregledu in ocenjevanju ponudb, če je to potrebno, ponudbo dopolnijo z dokazili.
(3) Ponudnik ne sme spreminjati:
– svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril,
– tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila,
– tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.
(4) Na glede na prejšnji odstavek sme izključno naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti očitne računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Pri tem se količina in cena na enoto ne smeta spreminjati.
79. člen
(odločitev o oddaji naročila)
(1) Naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb v razumnem roku, ki v primeru javnih naročil iz prvega odstavka 12. člena tega zakona ne sme biti daljši od 60 dni, v primeru drugih javnih naročil pa 45 dni, sprejme odločitev o oddaji naročila. Svojo odločitev mora obrazložiti in navesti ugotovitve ter razloge zanjo. V odločitvi mora naročnik opozoriti ponudnike o možnem pravnem varstvu ter navesti:
– kje in v kakšnem roku se vloži zahteva za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja, in
– višino takse za postopek pravnega varstva v postopku javnega naročanja, transakcijski račun, na katerega se le-ta vplača in sklic, ki se pri tem navede.
(2) Naročnik mora o svoji odločitvi pisno obvestiti ponudnike. Odločitev se vroči v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek.
(3) Če odločitev o oddaji naročila ne vsebuje:
– razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in
– prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran,
lahko ponudnik, ki ni bil izbran, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti, o čem mora naročnik podati obrazložitev. Zahteva se lahko vloži v treh delovnih dneh po prejemu odločitve naročnika. Če ponudnik ne vloži zahteve pravočasno ali če je ta nepopolna ali če niso izpolnjeni pogoji za vložitev zahteve za dodatno obrazložitev, jo naročnik zavrže. Naročnik mora poslati ponudniku dodatno obrazložitev odločitve ali odločitev o zavrženju zahteve v treh delovnih dneh po prejemu zahteve. Ponudnik ne sme uveljavljati pravice do dodatne obrazložitve z namenom pridobitve dodatnega časa za uveljavljanje pravnega varstva v postopku javnega naročanja.
(4) Naročnik sme zavrniti zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve delno ali v celoti, če bi bilo lahko razkritje takih podatkov v nasprotju s predpisi ali bi lahko s tem razkril poslovno skrivnost ponudnika ali če bi lahko sporočeni podatki vplivali na pošteno konkurenco med ponudniki ali drugimi udeleženci v postopku, skladno z določili tega zakona o varstvu podatkov. Naročnik ne sme zavrniti zahteve Državne revizijske komisije glede izročitve vseh podatkov o postopku oddaje naročila.
(5) Naročnik lahko do pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila z namenom odprave nezakonitosti, po predhodni ugotovitvi utemeljenosti, svojo odločitev na lastno pobudo spremeni in sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo. Naročnik sprejme novo odločitev upoštevaje določbe tega člena. Naročnik lahko spremeni odločitev o oddaji naročila po prejemu zahtevka za pravno varstvo le, če je pred spremembo te odločitve odločil o zahtevku za revizijo. V tem primeru mora biti nova odločitev o oddaji naročila skladna z odločitvijo o zahtevku za revizijo.
(6) Ta člen se smiselno uporablja tudi za posamezna naročila iz 32. ali 33. člena tega zakona.
(7) Oseba, ki vodi postopek javnega naročanja, mora vse osebe, ki so sodelovale pri pripravi razpisne dokumentacije ali njenih delov ali v kateri koli fazi odločale v postopku javnega naročanja, pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila pisno obvestiti o tem, kateremu ponudniku se javno naročilo oddaja.
(8) Kadar je oseba, ki vodi postopek javnega naročanja, ki sodeluje pri pripravi razpisne dokumentacije ali njenih delov ali ki v kateri koli fazi odloča v postopku javnega naročanja, neposredno ali posredno povezana z izbranim ponudnikom na način, da lahko ta povezava oziroma njen zasebni interes vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje nalog v zvezi z javnim naročilom ali vzbuja dvom o njeni objektivnosti in nepristranskosti, mora ta oseba takoj, ko je glede na okoliščine mogoče, vendar najkasneje pred oddajo javnega naročila, predstojnika oziroma naročnika, za katerega opravlja dela oziroma na drug način sodeluje v postopku javnega naročanja, o tem pisno obvestiti in ravnati v skladu z njegovimi navodili. Predstojnik naročnika mora v tem primeru zagotoviti, da se naloge opravijo zakonito in nepristransko.
(9) Šteje se, da obstaja neposredna ali posredna povezava s ponudnikom iz prejšnjega odstavka, če je oseba iz prejšnjega odstavka v zakonski zvezi, zunajzakonski skupnosti, registrirani istospolni partnerski skupnosti, skupnem gospodinjstvu, krvnem sorodstvu v ravni vrsti, krvnem sorodstvu v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, sorodstvu po svaštvu do vštetega drugega kolena, posvojitelj, posvojenec, rejnik, rejenec, v zasebnem poslovnem ali delovnopravnem razmerju s ponudnikom, njegovim družbenikom z več kot 25 % lastniškim deležem, zakonitim zastopnikom ali prokuristom.
(10) Kadar je z izbranim ponudnikom v povezavi iz osmega odstavka tega člena zakoniti zastopnik naročnika, mora ta oseba o tem takoj, ko je glede na okoliščine mogoče, vendar najkasneje pred oddajo javnega naročila, pisno obvestiti nadzorni organ naročnika. Nadzorni organ mora v tem primeru zagotoviti, da se naloge opravijo zakonito in nepristransko.
79.a člen
(obdobje mirovanja)
(1) Naročnik mora po sprejemu odločitve iz prvega odstavka prejšnjega člena upoštevati obdobje mirovanja, razen če:
– je v postopku javnega naročanja objavil obvestilo o javnem naročilu iz 2., 4., 6. ali 10. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona in je prejel le eno pravočasno ponudbo;
– naročnik izvede postopek s pogajanji brez predhodne objave na podlagi 5. točke prvega odstavka 29. člena tega zakona;
– je v postopek s pogajanji brez predhodne objave vključil le en gospodarski subjekt in je objavil prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost, pod pogojem, da ne sklene pogodbe o izvedbi naročila ali okvirnega sporazuma pred potekom osmih delovnih dni od objave tega obvestila;
– je v postopek s pogajanji po predhodni objavi, v katerem ni objavil obvestila o javnem naročilu, vključil le en gospodarski subjekt in je objavil prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost, pod pogojem, da ne sklene pogodbe o izvedbi naročila ali okvirnega sporazuma pred potekom osmih delovnih dni od objave tega obvestila.
(2) Obdobja mirovanja ni treba upoštevati, če naročnik oddaja posamezno naročilo na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu.
(3) Kadar ponudnik vloži zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila iz tretjega odstavka prejšnjega člena, teče rok za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja od dneva prejema odločitve o tej zahtevi.
(4) Kadar naročnik v skladu s petim odstavkom prejšnjega člena sprejme novo odločitev o oddaji naročila, teče rok za uveljavitev pravnega varstva od dneva prejema nove odločitve o oddaji naročila.
(5) Odločitev o oddaji naročila postane pravnomočna z dnem, ko zoper njo ni mogoče zahtevati pravnega varstva.
80. člen
(izločitev ponudb, ustavitev postopka, zavrnitev vseh ponudb, odstop od izvedbe javnega naročila)
(1) V postopku oddaje javnega naročila mora naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona in upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena tega zakona izločiti ponudbe, ki niso popolne. V odločitvi, s katero se ponudnika izloči iz postopka oddaje javnega naročila, razen v primeru izločitve iz prvega odstavka 77.a člena tega zakona oziroma prvega odstavka 81.a člena ZJNVETPS, mora naročnik izločenega ponudnika opozoriti na možnost uveljavljanja pravnega varstva ter navesti podatke iz prvega odstavka 79. člena tega zakona, vključno z razlogi za izločitev.
(2) Naročnik lahko kadarkoli pred odpiranjem ponudb ustavi postopek javnega naročanja. Kadar izvaja naročnik postopek javnega naročanja, v katerem objavi obvestilo o naročilu iz 2., 4., 6. ali 10. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, mora navedeno odločitev objaviti na portalu javnih naročil, in, če je to primerno, v Uradnem listu Evropske unije. Že predložene ponudbe mora naročnik neodprte vrniti pošiljateljem in jih obvestiti o ustavitvi postopka javnega naročanja in opozoriti na možnost uveljavljanja pravnega varstva ter navesti podatke iz prvega odstavka 79. člena tega zakona.
(3) Naročnik lahko v vseh fazah postopka po poteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe. Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o tem, o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe, in o svoji odločitvi, ali bo začel nov postopek, takoj pisno obvestiti ponudnike ali kandidate, ki so predložili ponudbo, in, razen v primeru postopka iz 7. točke prvega odstavka 24. člena, vlado oziroma svoj nadzorni organ. V odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb mora naročnik ponudnike opozoriti tudi na možnost uveljavljanja pravnega varstva ter navesti podatke iz prvega odstavka 79. člena tega zakona. Kadar izvaja naročnik postopek javnega naročanja, v katerem objavi obvestilo o naročilu iz 2., 4., 6. ali 10. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, mora navedeno odločitev objaviti na portalu javnih naročil, in, če je to primerno, v Uradnem listu Evropske unije.
(4) Kadar naročnik v skladu s prejšnjim odstavkom zavrne vse ponudbe, lahko izvede za isti predmet nov postopek javnega naročanja le, če so se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe.
(5) Po sprejemu odločitve o oddaji naročila lahko naročnik do sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila ob predhodnem soglasju svojega nadzornega organa odstopi od izvedbe javnega naročila iz razlogov, da predmeta javnega naročila ne potrebuje več ali da zanj nima zagotovljenih sredstev ali da se pri naročniku pojavi utemeljen sum, da je bila ali bi lahko bila vsebina pogodbe posledica storjenega kaznivega dejanja ali da so nastale druge izredne okoliščine, na katere naročnik ni mogel vplivati in jih predvideti ter zaradi katerih je postala izvedba javnega naročila z izbranim ponudnikom nemogoča. Če naročnik nima nadzornega organa, izda soglasje iz tega odstavka vlada. V primeru, da naročnik odstopi od izvedbe javnega naročila, mora o svoji odločitvi in o razlogih, zaradi katerih odstopa od izvedbe javnega naročila, takoj pisno obvestiti ponudnike ali kandidate, ki so predložili ponudbo.
(6) Naročnik odločitev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena vroči v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek.
Drugo poglavje
POSEBNE DOLOČBE V POSTOPKIH JAVNEGA NAROČANJA
1.1. Posebne določbe za odprti postopek
81. člen
(spremembe, dopolnitve in pojasnila razpisne dokumentacije)
Naročniki so dolžni na ali preko portala javnih naročil posredovati dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb, pod pogojem, da je bila zahteva posredovana pravočasno.
1.2. Posebne določbe za postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti
82. člen
(priprava razpisne dokumentacije in osnutka pogodbe)
(1) Naročnik pripravi razpisno dokumentacijo za vsako fazo postopka posebej. Razpisna dokumentacija za prvo fazo vsebuje:
1. povabilo k oddaji prijave,
2. navodila ponudnikom za izdelavo prijave,
3. navedbo števila kandidatov, ki bodo povabljeni k oddaji ponudbe, če je to primerno,
4. pogoje, ki so vezani na predmet naročila in druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik za izvedbo javnega naročila,
5. navedba meril za izbiro, če je to mogoče,
6. drugo.
(2) Razpisna dokumentacija za drugo fazo vsebuje:
1. povabilo k oddaji ponudbe,
2. navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe,
3. splošne in posebne pogoje, ki bodo sestavni del pogodbe,
4. elemente za pripravo predračuna z navodilom o izpolnitvi,
5. opis in ovrednotenje meril za izbiro,
6. drugo.
83. člen
(spremembe, dopolnitve in pojasnila razpisne dokumentacije)
Naročniki so dolžni na ali preko portala javnih naročil posredovati dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo najpozneje štiri dni pred iztekom roka za prejem ponudb, pod pogojem, da je bila zahteva posredovana pravočasno.
84. člen
(obvestilo o priznanju sposobnosti)
Obvestilo o priznanju sposobnosti oziroma o zavrnitvi priznanja sposobnosti mora naročnik poslati tistim gospodarskim subjektom, ki so oddali prijavo.
85. člen
(povabilo k oddaji ponudbe)
(1) Če se oddaja javno naročilo po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, mora naročnik hkrati povabiti vse kandidate k oddaji ponudb. Povabilo mora biti poslano kandidatom v pisni obliki.
(2) Povabilo kandidatom mora vsebovati podatek o objavi razpisne dokumentacije.
(3) Povabilo kandidatom je enako tudi v primeru, da z razpisno dokumentacijo razpolaga druga oseba in ne naročnik, ki je odgovoren za javno naročanje.
1.3. Posebne določbe za konkurenčni dialog
86. člen
(priprava razpisne dokumentacije)
(1) Naročnik mora potrebe in zahteve, vezane na predmet javnega naročila, navesti v obvestilu o javnem naročilu in/ali v razpisni dokumentaciji.
(2) Naročnik lahko določi, da se ta postopek opravi v zaporednih fazah z namenom, da se izločijo ponujene rešitve, ki v manjši meri dosegajo določena in opisana merila, navedena v objavi ali v razpisni dokumentaciji. Navedeno možnost je naročnik dolžan navesti v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji.
(3) Naročnik pripravi razpisno dokumentacijo za vsako fazo postopka posebej. Razpisna dokumentacija za prvo fazo vsebuje:
1. povabilo k oddaji prijave,
2. navodila ponudnikom za izdelavo prijave,
3. navedbo meril,
4. navedbo števila kandidatov, ki bodo povabljeni k oddaji ponudbe,
5. opis predmeta naročila ali ciljev, ki jih želi doseči naročnik za izvedbo naročila,
6. pogoje za prvo fazo,
7. drugo.
(4) Razpisna dokumentacija za ostale faze vsebuje:
1. povabilo k oddaji ponudbe,
2. navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe,
3. razpisno dokumentacijo, pripravljeno na podlagi izvedenega dialoga,
4. elemente za pripravo predračuna z navodilom o izpolnitvi,
5. opis in ovrednotenje meril za izbiro,
6. drugo.
87. člen
(povabilo k oddaji ponudbe)
(1) Naročnik povabi kandidate k oddaji ponudbe v skladu s prvim odstavkom 85. člena tega zakona. Povabilo mora v primeru uporabe konkurenčnega dialoga vsebovati vsaj še:
1. sklicevanje na objavljeno obvestilo o javnem naročilu;
2. navedbo skrajnega roka za prejem ponudb, naslov, na katerega morajo biti poslane, ter jezik ali jezike, v katerih morajo biti sestavljene;
3. v primeru konkurenčnega dialoga datum in naslov, ki sta določena za začetek dialoga, ter jezik ali jezike, v katerih bo potekal;
4. sklicevanje na vse morebitne priložene dokumente, ki jih je treba oddati bodisi kot dodatek izjavam ponudnika ali kot dodatek informacijam v skladu s pogoji iz 44. in 45. člena tega zakona;
5. relativno pomembnost meril za oddajo naročila ali, če je to potrebno, padajoče zaporedje pomembnosti teh meril, če to ni opredeljeno v objavi obvestila o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji.
(2) V primeru naročil, ki se oddajo v skladu s 27. členom tega zakona, se informacija iz 2. točke prvega odstavka tega člena ne navede v povabilu k sodelovanju v dialogu, temveč v povabilu k oddaji ponudbe.
(3) Povabilo kandidatom je enako tudi v primeru, da z razpisno dokumentacijo razpolaga druga oseba in ne naročnik, ki je odgovoren za javno naročanje.
1.4. Posebne določbe za postopek s pogajanji po predhodni objavi
88. člen
(priprava razpisne dokumentacije in osnutka pogodbe)
(1) Naročnik lahko določi, da se postopek s pogajanji opravi v zaporednih fazah, da bi zmanjšal število rešitev, o katerih se je treba pogajati, ob uporabi meril za izbiro. Naročnik mora v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji določiti, da bo tako možnost uporabil in na kakšen način.
(2) Razpisna dokumentacija lahko vsebuje:
1. povabilo k oddaji ponudbe,
2. navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe,
3. pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik,
4. opis predmeta naročila ali ciljev, ki jih želi doseči naročnik z izvedbo naročila,
5. splošne pogoje pogodbe,
6. elemente za pripravo predračuna z navodilom o izpolnitvi.
89. člen
(povabilo k pogajanjem po predhodni objavi)
(1) Naročnik ponudnike, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje, po pregledu ponudb povabi k pogajanjem v skladu s prvim odstavkom 85. člena tega zakona. Povabilo mora vsebovati vsaj podatke iz prvega odstavka 87. člena tega zakona.
(2) Naročnik se pogaja s ponudniki o vseh pogojih za izvedbo naročila, opredeljenih v ponudbah, ki so jih slednji predložili, da bi jih prilagodili zahtevam, ki jih je navedel že v objavi oziroma v razpisni dokumentaciji, z namenom izbire najugodnejše ponudbe, ob uporabi vnaprej določenih meril.
(3) Naročnik mora med pogajanji zagotoviti enako obravnavo vseh ponudnikov. Zlasti ne sme posredovati udeležencem pogajanj informacij na diskriminacijski način, zaradi katerega bi lahko bili nekateri ponudniki v prednosti pred drugimi.
(4) Naročnik po zaključenih pogajanjih od ponudnikov zahteva predložitev končne ponudbe v skladu z doseženim na pogajanjih. V primeru, da naročnik postopek s pogajanji opravi v več zaporednih fazah, velja navedeno za vsako fazo posebej, razen kadar se naročnik pogaja samo z enim ponudnikom. V tem primeru mora ponudnik oddati le ponudbo, o kateri se naročnik in ponudnik pogajata v prvi fazi pogajanj, in končno ponudbo, ki jo ponudnik predloži po zaključku zadnje faze pogajanj.
1.5. Posebne določbe za postopek s pogajanji brez predhodne objave
89.a člen
(priprava razpisne dokumentacije in osnutka pogodbe)
Naročnik v postopku s pogajanji brez predhodne objave ravna v skladu z 88. členom tega zakona.
90. člen
(rok za prejem ponudbe)
Naročnik določi rok za prejem ponudbe glede na razloge, iz katerih lahko uporabi postopek s pogajanji brez predhodne objave in glede na predmet naročila.
91. člen
(povabilo k pogajanjem brez predhodne objave)
Naročnik v postopku s pogajanji ravna v skladu z 89. členom tega zakona.
1.6. Posebne določbe za postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi
92. člen
(roki za prejem ponudb)
(1) Rok za prejem ponudb ali prijav mora biti tak, da omogoča gospodarskemu subjektu pripravo popolne ponudbe.
(2) V kolikor naročnik sam ali na pobudo gospodarskega subjekta oceni, da je to potrebno, rok za prejem ponudb ustrezno podaljša.
1.6. (črtano)
93. člen
(razpisna dokumentacija)
(1) V postopku zbiranja ponudb naročnik pripravi razpisno dokumentacijo, predvsem pogoje, ki bodo sestavni del pogodbe o izvedbi naročila, če je to potrebno in v obsegu kot je to primerno, glede na način izvajanja postopka.
(2) Naročniku ni potrebno posebej pripraviti razpisne dokumentacije, v primeru, da so vsi potrebni podatki in podlage za oddajo ponudbe podani v objavi obvestila o javnem naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi.
94. člen
(dokumentacija o postopku oddaje naročila)
(1) Dokumentacijo o oddaji naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, ki jo mora voditi naročnik, sestavljajo:
– sklep o začetku postopka,
– objava obvestila o javnem naročilu,
– povabilo k oddaji ponudbe in/ali razpisna dokumentacija, če je to primerno,
– predložene ponudbe,
– odločitev o oddaji naročila,
– objava obvestila o oddaji naročila.
(2) Dokumentacijo sestavljajo tudi drugi dokumenti glede na način izvedbe javnega naročanja.
1.7. (črtano)
95. člen
(črtan)
1.8. Posebne določbe za postopek oddaje naročila male vrednosti
95.a člen
(rok za prejem ponudb)
Pri določanju roka za prejem ponudb ali prijav ravna naročnik v skladu z 92. členom tega zakona.
95.b člen
(razpisna dokumentacija)
Pri pripravi razpisne dokumentacije v postopku oddaje naročila male vrednosti ravna naročnik v skladu s 93. členom tega zakona.
95.c člen
(dokumentacija o postopku oddaje naročila male vrednosti)
(1) Dokumentacijo o oddaji naročila male vrednosti, ki jo mora voditi naročnik, sestavljajo:
– sklep o začetku postopka, če je to primerno,
– povabilo k oddaji ponudbe,
– razpisna dokumentacija, če je to primerno,
– predložene ponudbe,
– odločitev o oddaji naročila.
(2) Dokumentacijo lahko sestavljajo tudi drugi dokumenti glede na način izvedbe javnega naročila.
95.č člen
(odpiranje ponudb v postopku oddaje naročila male vrednosti)
Kadar naročnik v postopku oddaje naročila male vrednosti pripravi razpisno dokumentacijo, odpre ponudbe po vrstnem redu prejema.
Tretji del
PRAVILA, KI UREJAJO NATEČAJE
95.d člen
(uporaba zakona pri natečaju)
Naročnik izvede natečaj v skladu s tem delom zakona in pri tem smiselno uporablja ostale določbe tega zakona.
96. člen
(področje uporabe)
(1) Javne natečaje organizirajo:
a) naročniki iz Seznama naročnikov, ki so državni organi in njihovi organi v sestavi ter lokalne skupnosti, ki so organi Republike Slovenije in njihovi organi v sestavi, če je vrednost javnega naročila enaka ali večja od 130.000 eurov;
b) naročniki, ki niso navedeni v Seznamu naročnikov, ki so državni organi in njihovi organi v sestavi ter lokalne skupnosti, če je vrednost javnega naročila enaka ali večja od 200.000 eurov;
c) vsi naročniki, če je vrednost javnega naročila enaka ali večja od 200.000 eurov, če se javna naročila nanašajo na storitve kategorije 8 iz Seznama storitev A, telekomunikacijske storitve kategorije 5, katerih vrstne številke v nomenklaturi CPV so enakovredne referenčnim številkam CPC 7524, 7525 in 7526, in/ali na storitve iz Seznama storitev B.
(2) Določbe tega dela zakona se uporabljajo za:
a) natečaje, ki se organizirajo kot del postopka za oddajo javnega naročila storitev;
b) natečaje s podelitvijo nagrad in/ali plačil udeležencem.
(3) V primerih iz a) točke prejšnjega odstavka se mejna vrednost nanaša na ocenjeno vrednost javnega naročila storitev brez DDV, vključno z vsemi morebitnimi nagradami in/ali plačili udeležencem. V primerih iz b) točke prejšnjega odstavka se mejna vrednost nanaša na skupni znesek nagrad in plačil, vključno z ocenjeno vrednostjo javnih naročil storitev brez DDV, ki se lahko pozneje oddajo po četrtem odstavku 29. člena tega zakona, če naročnik v obvestilu o natečaju ne izključi take oddaje naročila.
(4) Vrednost nagrade, podeljene posamezniku, ne sme presegati vrednosti 30.000 eurov, vrednost nagrade, podeljene gospodarskemu subjektu, pa ne sme presegati vrednosti 100.000 eurov.
97. člen
(izključitev iz področja uporabe)
Določbe tega dela zakona se ne uporabljajo za:
a) natečaje v smislu tega zakona, organizirane s strani naročnikov, ki opravljajo eno ali več dejavnosti iz 5. do 9. člena ZJNVETPS, in organizirane zaradi izvajanja teh dejavnosti; ravno tako se ne uporablja za natečaje, ki so izključeni iz področja uporabe tega zakona. Vendar se ta zakon še naprej uporablja za natečaje, razpisane s strani naročnikov, ki opravljajo eno ali več dejavnosti iz 8. člena ZJNVETPS, in razpisane zaradi izvajanja teh dejavnosti, če to zahteva področna zakonodaja;
b) natečaje, ki so organizirani v enakih primerih, kot tisti v 2., 3. in 4. točki prvega odstavka 17. člena tega zakona za javna naročila storitev.
98. člen
(splošne določbe)
(1) Pravila za organizacijo in izvedbo natečajev mora naročnik sporočiti zainteresiranim za sodelovanje pri natečaju.
(2) V natečajih udeležencem pravica do sodelovanja ne sme biti omejena:
a) na ozemlje ali del ozemlja države članice;
b) z utemeljitvijo, da bi po zakonodaji države članice, v kateri natečaj poteka, morali le-ti biti fizične ali pravne osebe.
99. člen
(objave)
(1) V kolikor želijo naročniki izvesti natečaj, morajo le-to objaviti.
(2) Naročniki, ki so izvedli natečaj, so dolžni objaviti izide natečaja v skladu z določbami tega zakona. Naročnik mora imeti dokazilo o dnevu odpošiljanja v objavo. Naročnik ni dolžan objaviti informacij o izidih natečaja, če bi njihova objava ovirala izvrševanje zakona, bila v nasprotju z javnim interesom, posegala v legitimne poslovne interese posameznega javnega ali zasebnega podjetja ali bi lahko škodila lojalni konkurenci med ponudniki storitev.
(3) Za natečaje se uporablja tudi 64. člen tega zakona.
100. člen
(oblika in način objave natečajev)
(1) Objave iz prejšnjega člena morajo vsebovati informacije iz Seznama informacij, ki morajo biti navedene v objavah o natečajih, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam informacij, ki morajo biti navedene v objavah o natečajih), v skladu s standardnimi vzorci obvestil.
(2) Objave se opravijo v skladu z določbami tega zakona.
101. člen
(sredstva sporočanja)
(1) Za vsa sporočila v zvezi z natečaji se uporablja prvi, drugi in četrti odstavek 65. člena tega zakona.
(2) Naročnik mora zagotoviti posredovanje, izmenjavo in shranjevanje informacij na tak način, da so varovani celovitost podatkov ter zaupno ravnanje z vsemi informacijami, ki jih sporočijo udeleženci natečaja. Žirija ne sme pregledati načrte in projekte pred iztekom roka za njihovo oddajo.
(3) Vse informacije v zvezi z razpisno dokumentacijo, ki so potrebne za elektronsko predstavitev načrtov in projektov, vključno s šifro, morajo biti na voljo zainteresiranim gospodarskim subjektom. Poleg tega morajo biti sredstva za elektronsko sprejemanje načrtov in projektov v skladu z zahtevami iz Zahtev v zvezi z opremo za elektronsko sprejemanje ponudb, prijavami za sodelovanje ter načrti in projekti v natečajih.
102. člen
(sestava žirije)
Žirija mora biti sestavljena izključno iz fizičnih oseb, ki so neodvisne od udeležencev natečaja. Žirijo sestavljajo predsednik, namestnik in vsaj dva člana. Če naročnik od udeležencev natečaja zahteva posebna strokovna znanja in izkušnje, mora imeti vsaj tretjina članov žirije enaka ali enakovredna strokovna znanja in izkušnje.
103. člen
(izbor tekmecev)
Če je število udeležencev na natečaju omejeno, morajo naročniki določiti jasna in nediskriminatorna merila za izbor. V vsakem primeru mora biti število kandidatov, povabljenih k sodelovanju, zadostno za zagotovitev prave konkurence.
104. člen
(odločitve žirije)
(1) Žirija mora biti samostojna pri sprejemanju svojih odločitev ali mnenj.
(2) Žirija mora pregledati načrte in projekte, ki jih predložijo kandidati, upoštevaje njihovo anonimnost ter izključno na podlagi meril iz obvestila o javnem natečaju.
(3) Žirija mora v poročilu, ki ga podpišejo njeni člani, razvrstiti projekte od prvega do zadnjega na podlagi ocene vsakega projekta, skupaj s svojimi opombami in vsemi točkami, ki bi jih bilo treba pojasniti.
(4) Žirija mora spoštovati anonimnost udeležencev natečaja do sprejema mnenja ali odločitve.
(5) Po potrebi se lahko kandidate povabi k dialogu, da zaradi pojasnitve katerih koli vidikov projektov, odgovorijo na vprašanja, ki jih je žirija navedla v poročilu iz tretjega odstavka tega člena.
(6) O dialogu med člani žirije in kandidati mora žirija sestaviti izčrpni zapisnik.
Četrti del
POROČILA IN STATISTIKA
Prvo poglavje
POROČILA
104.a člen
(hramba dokumentacije o postopku javnega naročanja)
Naročnik mora hraniti dokumentacijo o postopku javnega naročanja najmanj deset let po datumu oddaje naročila oziroma najmanj dve leti po preteku garancije za predmet naročila, če garancija velja več kot deset let. Neizbrane ponudbe mora naročnik hraniti najmanj dve leti po datumu oddaje naročila.
105. člen
(končno poročilo o oddaji naročila)
(1) Naročnik mora sestaviti pisno poročilo o vsakem oddanem naročilu, razen v primeru postopka oddaje naročila male vrednosti, vsakem sklenjenem okvirnem sporazumu in vzpostavljenem dinamičnem nabavnem sistemu, ki mora vsebovati predvsem naslednje podatke:
a) ime in naslov naročnika, predmet in vrednost naročila, okvirnega sporazuma ali dinamičnega nabavnega sistema;
b) imena izbranih kandidatov ali ponudnikov in razloge za njihovo izbiro ter razvrstitev ponudb tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenih meril;
c) imena izločenih kandidatov ali ponudnikov in razloge za njihovo izločitev;
d) razloge za zavrnitev neobičajno nizkih ponudb;
e) ime izbranega ponudnika in razloge za izbiro njegove ponudbe, ter, v kolikor je to znano, delež naročila ali okvirnega sporazuma, ki ga izbrani ponudnik namerava dati v podizvajanje tretji osebi;
f) glede postopkov s pogajanji okoliščine iz 28. in 29. člena tega zakona, ki upravičujejo uporabo teh postopkov;
g) če gre za konkurenčni dialog, okoliščine iz 27. člena tega zakona, ki upravičujejo uporabo tega postopka;
h) po potrebi razloge, na podlagi katerih se je naročnik odločil, da ne odda naročila ali sklene okvirnega sporazuma ali da ne vzpostavi dinamičnega nabavnega sistema.
(2) Naročniki morajo sprejeti ustrezne ukrepe za dokumentiranje poteka postopkov za oddajo naročila, ki se izvajajo na elektronski način.
(3) Poročilo ali njegovi najpomembnejši podatki se sporočijo Komisiji, če le-ta to zahteva.
Drugo poglavje
STATISTIKA
105.a člen
(sporočanje podatkov o oddanih javnih naročilih v preteklem letu)
(1) Podatki o oddanih javnih naročilih, katerih vrednost je enaka ali večja od vrednosti iz drugega odstavka 12. člena tega zakona, se zajemajo neposredno iz obvestil iz 3., 5., 7. in 12. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, ki jih naročnik objavi na portalu javnih naročil v skladu s tem zakonom.
(2) Podatki o posameznih naročilih, oddanih na podlagi okvirnega sporazuma, se zajemajo neposredno iz obvestil iz 13. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, ki jih naročnik objavi na portalu javnih naročil v skladu s tem zakonom.
(3) Podatke o oddanih javnih naročilih, katerih vrednost je nižja od vrednosti iz drugega odstavka 12. člena tega zakona, sporočajo organi Republike Slovenije na portal javnih naročil do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto.
106. člen
(statistično poročilo)
(1) Podatke o oddanih javnih naročilih v preteklem letu, ki so jih naročniki sporočili na portal javnih naročil v skladu s prejšnjim členom tega zakona, obdela Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d.o.o., in jih pošlje ministrstvu, pristojnemu za finance, do 31. maja tekočega leta.
(2) Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d.o.o., ima za obdelavo podatkov iz prejšnjega odstavka tega člena zagotovljen brezplačen dostop do razširjenega nabora podatkov iz baze Poslovnega registra Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, v standardizirani obliki, ki jo Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve po ceniku ponuja tudi ostalim uporabnikom.
(3) Ministrstvo, pristojno za finance, na podlagi podatkov o oddanih javnih naročilih v preteklem letu, najkasneje do 30. septembra tekočega leta pripravi statistično poročilo o oddanih javnih naročilih v Republiki Sloveniji in ga posreduje vladi v potrditev.
(4) Ministrstvo, pristojno za finance, posreduje statistično poročilo o oddanih javnih naročilih, pripravljeno v skladu s 107. členom tega zakona, v katerem so ločeno navedena javna naročila blaga, storitev in gradenj, ki so jih oddali naročniki v predhodnem letu, najkasneje do 31. oktobra tekočega leta Komisiji.
107. člen
(vsebina statističnega poročila)
(1) Statistično poročilo mora za vsakega naročnika iz Seznama subjektov in kategorij subjektov javnega prava in Seznama naročnikov, ki so državni organi in njihovi organi v sestavi ter lokalne skupnosti, vsebovati vsaj:
a) število in vrednost oddanih naročil;
b) število in skupno vrednost naročil, oddanih v skladu z omejitvami iz Sporazuma o vladnih nabavah.
(2) V kolikor je to mogoče, se podatki iz a) točke prejšnjega odstavka razčlenijo na:
– postopke za oddajo naročila, ki jih je naročnik uporabil;
– referenčne številke ali kategorije nomenklature CPV za vse te postopke gradenj iz Seznama dejavnosti na področju gradenj in blaga ter storitev iz Seznama storitev;
– ime, sedež ali državljanstvo gospodarskega subjekta, ki mu je naročilo oddano.
(3) Če so bila naročila oddana po postopku s pogajanji, se podatki iz a) točke prvega odstavka tega člena razčlenijo še na okoliščine iz 28. in 29. člena tega zakona, ter navedeta število in vrednost oddanih naročil s strani Republike Slovenije in države izbranega ponudnika.
(4) Statistično poročilo mora za vsako kategorijo naročnika, ki ni navedena v Seznamu naročnikov, ki so državni organi in njihovi organi v sestavi ter lokalne skupnosti, vsebovati vsaj:
a) število in vrednost oddanih naročil, razčlenjenih v skladu z drugim odstavkom tega člena;
b) skupno vrednost naročil, oddanih v skladu z omejitvami iz Sporazuma o vladnih nabavah.
(5) Statistično poročilo mora vsebovati vsako statistično informacijo, ki jo zahteva Sporazum o vladnih nabavah.
(6) Minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za finance, izda pravilnik o vrstah in načinu zbiranja podatkov o oddanih javnih naročilih v preteklem letu.
Peti del
PREKRŠKOVNI ORGAN
108. člen
(prekrškovni organ)
(1) Organ, pristojen za ugotavljanje prekrškov naročnikov, ponudnikov in podizvajalcev je Državna revizijska komisija.
(2) Postopek o prekršku vodi in o njem odloča pooblaščena uradna oseba Državne revizijske komisije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške in na njegovi podlagi sprejetih predpisih. Pooblaščeno uradno osebo določi predsednik Državne revizijske komisije v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.
(3) Kadar Državna revizijska komisija v skladu s tem zakonom ugotavlja pogoje za začetek postopka o prekršku zoper naročnika, ponudnika, podizvajalca in njihove odgovorne osebe ali zbira dodatne dokumente in dokaze o morebitnem prekršku naročnika, ponudnika, podizvajalca in njihovih odgovornih oseb, morajo naročnik, ponudnik, podizvajalec in njihove odgovorne osebe Državni revizijski komisiji najpozneje v treh delovnih dneh po prejemu njenega pisnega poziva odstopiti vse dokumente in dokaze, na odstop katerih jih je Državna revizijska komisija pozvala.
Šesti del
KAZENSKE DOLOČBE
109. člen
(kazenske določbe za naročnika)
(1) Pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 8.800.000 eurov, ali pravna oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba, se kaznuje za prekršek z globo od 25.000 do 100.000 eurov, če kot naročnik:
1. ne objavi obvestila iz 2. do 13. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, čeprav jo k temu zavezuje ta zakon (prvi in drugi odstavek 12. člena, 61. do 63.č člen ter enajsti odstavek 32. člena);
2. izbere način določitve vrednosti, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognila postopku oddaje javnega naročila (14. člen);
3. pooblasti za izvedbo ali odločanje v postopku javnega naročanja osebo zasebnega prava (tretji odstavek 16. člena);
4. ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 16. člena tega zakona;
5. odda naročilo brez izvedbe ustreznega postopka, razen v primerih, ko zakon to dopušča (25. do 30.a člen);
6. ravna v nasprotju s sedmim odstavkom 29. člena tega zakona;
7. zahteva, da dokazilo o podatku, o katerem državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila vodi uradno evidenco, predloži ponudnik (šesti odstavek 41. člena);
8. odda javno naročilo ali sklene pogodbo o izvedbi javnega naročila s ponudnikom, ki je bil na dan, ko je potekel rok za oddajo ponudbe, uvrščen v evidenco ponudnikov z negativ­nimi referencami (drugi odstavek 42. člena);
9. med izvajanjem predmeta javnega naročila spremeni predmet pogodbe o oddaji javnega naročila tako, da izbrana ponudba zaradi te spremembe ni več najugodnejša (48. člen);
10. ne upošteva rokov za objavo in predložitev ponudb, opredeljenih v tem zakonu (50. do 56., 62. do 63.b člen);
11. opredeli določbe pogodbe o oddaji javnega naročila tako, da v bistvenih elementih odstopajo od določb iz razpisne dokumentacije (četrti odstavek 71. člena);
12. ravna v nasprotju z osmim odstavkom 71. člena tega zakona;
13. ravna v nasprotju s trinajstim odstavkom 71. člena tega zakona;
14. popravi računsko napako v nasprotju z zakonom (četrti odstavek 78. člena);
15. ne upošteva obdobja mirovanja, čeprav jo k temu zavezuje zakon (prvi odstavek 79.a člena);
16. zavrne vse ponudbe in izvede za isti predmet nov postopek javnega naročanja, pri tem pa se niso bistveno spre­menile okoliščine, zaradi katerih je zavrnila vse ponudbe (četrti odstavek 80. člena);
17. odstopi od izvedbe javnega naročila v nasprotju s petim odstavkom 80. člena tega zakona;
18. ne sporoči statističnih podatkov oziroma sporoči na­pačne statistične podatke o oddanih javnih naročilih (105.a člen);
19. ne odstopi dokumentov ali dokazov Državni revizijski komisiji skladno z njenim pozivom (tretji odstavek 108. člena).
(2) Pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 8.800.000 eurov, ali pravna oseba, ki v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ni srednja ali velika gospodarska družba, se kaznuje z globo od 12.500 do 50.000 eurov, če kot naročnik stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, se kaznuje z globo od 7.500 do 30.000 eurov, če kot naročnik stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Odgovorna oseba pravne osebe iz prvega ali drugega odstavka tega člena, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, iz prejšnjega odstavka, ali odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 500 do 2.000 eurov.
(5) Oseba, ki vodi postopek javnega naročanja, sodeluje pri pripravi razpisne dokumentacije ali njenih delov ali v kateri koli fazi odloča v postopku javnega naročanja, in zakoniti zastopnik naročnika, ki svojega predstojnika, naročnika oziroma njegovega nadzornega organa ne obvestita o povezavi ali zasebnem interesu iz osmega odstavka 79. člena tega zakona, se kaznujeta z globo od 500 do 2.000 eurov.
(6) Za prekršek iz 2., 5., 9., 15. ali 16. točke prvega odstavka tega člena se odgovorni osebi iz četrtega odstavka tega člena, ki je storila dejanje, ki se šteje za ta prekršek, izreče tudi stranska sankcija izločitve iz postopkov javnega naročanja po ZJNVETPS, ZJNPOV in tem zakonu, in sicer ta oseba tri leta ne sme voditi, odločati ali kakor koli drugače sodelovati v teh postopkih.
(7) Organ, ki odloči o prekršku iz prejšnjega odstavka, pošlje to odločitev naročniku, pri katerem je oseba, ki je storila prekršek, zaposlena, in ministrstvu, pristojnemu za finance. Odločitev mora poslati v treh delovnih dneh od njene pravnomočnosti.
109.a člen
(kazenske določbe za ponudnika)
(1) Pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 8.800.000 eurov, ali pravna oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba, se kaznuje za prekršek z globo od 25.000 do 100.000 eurov, če kot ponudnik:
1. ravna v nasprotju s sedmim, osmim, desetim ali enajstim odstavkom 71. člena tega zakona;
2. naročniku v roku ne posreduje podatkov iz trinajstega odstavka 71. člena tega zakona (štirinajsti odstavek 71. člena);
3. kljub naročnikovemu pozivu in čeprav za to niso podani objektivni razlogi, z njim ne sklene pogodbe o izvedbi javnega naročila. Šteje se, da so objektivni razlogi tisti, na katere ponu­dnik ni mogel vplivati, jih pričakovati, preprečiti, odpraviti in se jim izogniti;
4. v ponudbi vedoma ali z zavestno malomarnostjo da neresnično izjavo ali dokazilo;
5. uveljavlja pravico do dodatne obrazložitve iz tretjega odstavka 79. člena tega zakona z namenom pridobitve dodatnega časa za uveljavljanje pravnega varstva v postopku javnega naročanja;
6. ne odstopi dokumentov ali dokazov Državni revizijski komisiji skladno z njenim pozivom (tretji odstavek 108. člena).
(2) Pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 8.800.000 eurov, ali pravna oseba, ki v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ni srednja ali velika gospodarska družba, se kaznuje z globo od 12.500 do 50.000 eurov, če kot ponudnik stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, se kaznuje z globo od 7.500 do 30.000 eurov, če kot ponudnik stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Odgovorna oseba pravne osebe iz prvega ali drugega odstavka tega člena ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, iz tretjega odstavka tega člena se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 500 do 2.000 eurov.
(5) Za prekršek iz 4. točke prvega odstavka tega člena se ponudniku iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena izreče tudi sankcija izločitve iz postopkov naročanja, in sicer:
– če je predmet naročila blago ali storitev, za dobo treh let od pravnomočnosti odločbe o prekršku,
– če je predmet naročila gradnja, za dobo petih let od pravnomočnosti odločbe o prekršku.
109.b člen
(kazenske določbe za podizvajalca)
(1) Pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 8.800.000 eurov, ali pravna oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba, se kaznuje za prekršek z globo od 25.000 do 100.000 eurov, če kot podizvajalec:
– ne predloži soglasja k neposrednemu plačilu (sedmi odstavek 71. člena);
– ne odstopi dokumentov ali dokazov Državni revizijski komisiji skladno z njenim pozivom (tretji odstavek 108. člena).
(2) Pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 8.800.000 eurov, ali pravna oseba, ki v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ni srednja ali velika gospodarska družba, se kaznuje z globo od 12.500 do 50.000 eurov, če kot podizvajalec stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, se kaznuje z globo od 7.500 do 30.000 eurov, če kot podizvajalec stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Odgovorna oseba pravne osebe iz prvega ali drugega odstavka tega člena ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, iz prejšnjega odstavka se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 500 do 2.000 eurov.
109.c člen
(sankcioniranje hujših prekrškov)
Če je narava prekrška iz 2., 5., 12., 13. in 15. točke prvega odstavka 109. člena tega zakona ter 1. in 2. točke prvega odstavka 109.a člena tega zakona posebno huda zaradi višine povzročene škode ali višine protipravno pridobljene premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa ali njegovega namena koristoljubnosti, lahko prekrškovni organ izreče večkratnik globe iz 109. oziroma 109.a člena tega zakona, vendar izrečena globa za:
– pravno osebo, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 8.800.000 eurov, ali pravno osebo, ki je v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba, ne sme preseči zneska 300.000 eurov;
– pravno osebo, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 8.800.000 eurov, ali pravno osebo, ki v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ni srednja ali velika gospodarska družba, ne sme preseči zneska 150.000 eurov;
– samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ne sme preseči zneska 90.000 eurov;
– odgovorno osebo pravne osebe iz prve ali druge alineje tega člena, odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, iz prejšnje alineje, ali odgovorno osebo v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti ne sme preseči zneska 6.000 eurov.
109.č člen
(globe v hitrem postopku)
V hitrem postopku lahko prekrškovni organ izreče globo v razponu, predpisanem v tem zakonu. Pri odločanju o višini globe se upoštevata teža prekrška in z njim povzročena škoda.
110. člen
(črtan)
Zakon o javnem naročanju – ZJN-2 (Uradni list RS, št. 128/06) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
Sedmi del
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
111. člen
(predpisi, ki prenehajo veljati)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, 2/04 in 36/04) in predpisi, izdani na njegovi podlagi:
– Pravilnik o vsebini, pogojih in omejitvah za izvedbo elektronske dražbe v postopkih oddaje javnih naročil (Uradni list RS, št. 130/04),
– Pravilnik o določitvi tolarskih protivrednosti, nad katerimi so potrebne objave javnih naročil v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti (Uradni list RS, št. 40/04)
– Pravilnik o enotnih obrazcih za vse vrste objav, ki jih morajo naročniki objavljati po zakonu o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 44/04),
– Uredba o skupnih osnovah za pripravo notranjega akta za oddajo javnih naročil male vrednosti (Uradni list RS, št. 84/04),
– Uredba o kategorijah in seznamih naročnikov po Zakonu o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 73/04),
– Pravilnik o vrstah in načinu zbiranja podatkov ter enotnih obrazcih za sporočanje podatkov o oddanih javnih naročilih v preteklem letu (Uradni list RS, št. 41/05),
– Pravilnik o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo (Uradni list RS, št. 33/04),
– Pravilnik o natančnejši vsebini sklepa za začetek postopka oddaje javnega naročila (Uradni list RS, št. 32/04 in 87/04),
– Pravilnik o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila (Uradni list RS, št. 25/04 in 87/04),
– Navodilo o postopku odpiranja ponudb (Uradni list RS, št. 86/01).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 20. člen Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2006 in 2007 (Uradni list RS, št. 116/2005).
(3) Do pričetka uporabe tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov se, v kolikor niso z njim v nasprotju, še nadalje uporabljajo predpisi iz prvega in drugega odstavka tega člena.
112. člen
(zaključitev postopkov začetih po prejšnjem zakonu)
(1) Postopki oddaje javnih naročil za katere so bila obvestila o javnem naročilu objavljena pred začetkom uporabe tega zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih.
(2) Druga faza postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji se izvede po tem zakonu, če naročnik kandidatom še ni izročil razpisne dokumentacije.
113. člen
(vzpostavitev portala javnih naročil)
(1) Poleg objave obvestil v Uradnem listu Evropske unije, glede na mejne vrednosti, se obvestila v zvezi z javnimi naročili do vzpostavitve portala javnih naročil objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Ministrstvo, pristojno za finance, zagotovi vzpostavitev portala javnih naročil v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona.
114. člen
(objave do vzpostavitve portala)
(1) Do vzpostavitve portala javnih naročil mora naročnik za prejem prijav za sodelovanje in za prejem ponudb upoštevati naslednje roke:
– v primeru iz 51. člena je rok za prejem ponudb najmanj 52 dni;
– v primeru iz prvega odstavka 52. člena in drugega odstavka 54. člena je minimalni rok za prejem ponudb 36 dni;
– v primeru iz 1. točke prvega odstavka 54. člena in 55. člena je rok za prejem prijav za sodelovanje 37 dni od datuma pošiljanja obvestila o javnem naročilu;
– v primeru iz 2. točke prvega odstavka 54. člena je rok za prejem ponudb 40 dni od datuma pošiljanja povabila.
(2) Do vzpostavitve portala javnih naročil se obvestila, ki se ne pošiljajo z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopki za pošiljanje iz 2. točke Informacij povezanih z objavljanjem, objavijo najpozneje 12 dni po pošiljanju ali v primeru skrajšanja rokov iz razloga nujnosti, najpozneje pet dni po pošiljanju.
(3) Vsebina obvestil, ki se ne pošiljajo z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopkom za pošiljanje iz 2. točke Informacij povezanih z objavljanjem, je omejeno na približno 650 besed.
115. člen
(predpisi na podlagi tega zakona)
(1) Minister, pristojen za finance izda pravilnik iz 107. člena tega zakona v roku 3 mesecev po uveljavitvi tega zakona.
(2) Vlada izda predpis iz petega odstavka 3. člena in šestega odstavka 4. člena tega zakona v roku 3. mesecev po uveljavitvi tega zakona.
(3) Vlada izda uredbo iz prvega odstavka 2. člena, četrtega odstavka 3. člena, prvega odstavka 12. člena, četrtega odstavka 16. člena, prvega odstavka 37. člena, tretjega odstavka 52. člena, 56. člena in 66. člena v roku 15 dni po uveljavitvi tega zakona.
116. člen
(veljavnost zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne v roku 15 dni po njegovi uveljavitvi.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju – ZJN-2A (Uradni list RS, št. 16/08) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
17. člen
Ne glede na 105.a člen in 106. člen zakona naročnik vpiše in pošlje v elektronski obliki podatke o oddanih javnih naročilih v letu 2007 na portal javnih naročil do 28. februarja 2008.
18. člen
Določba desetega odstavka 35. člena zakona se začne uporabljati 1. junija 2008.
19. člen
Osnovni funkcionalni sistem za elektronsko javno naročanje mora Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije d.o.o. vzpostaviti najkasneje do 31. marca 2008, informacijski sistem za izvedbo elektronske dražbe pa v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
20. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju – ZJN-2B (Uradni list RS, št. 19/10) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
55. člen
Vlada izda predpis iz desetega odstavka 71. člena zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Vlada izda predpis iz 63.d člena zakona v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.
Vlada izda predpis iz osmega odstavka 42. člena v 24 mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Vlada izda predpis iz sedmega odstavka 24. člena v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
56. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju (Uradni list RS, št. 66/07), uporablja pa se do začetka uporabe predpisa iz prvega odstavka prejšnjega člena.
57. člen
Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije d.o.o. mora na portalu javnih naročil zagotoviti objavo obvestil iz 9. in 10. točke prvega odstavka 57. člena zakona z dnem uveljavitve zakona.
58. člen
Postopki oddaje javnih naročil, za katere so bila obvestila iz 2. ali 4. točke prvega odstavka 57. člena zakona objavljena pred uveljavitvijo tega zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih.
Postopki s pogajanji brez predhodne objave, ki so jih naročniki začeli izvajati pred uveljavitvijo tega zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih.
Druga faza postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji se izvede po tem zakonu, če naročnik pred uveljavitvijo tega zakona kandidatom še ni izročil razpisne dokumentacije.
59. člen
Ministrstvo, pristojno za finance, začne voditi evidenco iz 77.a člena zakona in jo objavi na svoji spletni strani z dnem uveljavitve tega zakona. Z dnem vzpostavitve evidence iz 77.a člena se preneha voditi evidenca iz drugega odstavka 77. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08).
60. člen
Določba desetega odstavka 35. člena zakona se začne uporabljati z dnem vzpostavitve sistema za elektronsko javno naročanje iz 67.a člena zakona.
Določba sedmega odstavka 24. člena zakona se začne uporabljati v 12 mesecih od začetka izvajanja strokovnega izpita iz javnega naročanja.
61. člen
Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju – ZJN-2C (Uradni list RS, št. 18/11) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
37. člen
Minister, pristojen za finance, izda predpis iz osmega odstavka 24. člena do 30. septembra 2011.
Minister, pristojen za finance, izda predpis iz drugega odstavka 67.a člena zakona v treh mesecih po vzpostavitvi sistema za elektronsko javno naročanje.
Minister, pristojen za finance, uskladi predpis iz šestega odstavka 107. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08 in 19/10) z določbami 24. člena tega zakona v osmih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
38. člen
Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije d.o.o. mora v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za finance, na portalu javnih naročil zagotoviti objavo obvestil iz 13. točke prvega odstavka 57. člena zakona do 31. decembra 2011.
39. člen
Postopki javnega naročanja, za katere so bila obvestila iz 2., 4., 6. ali 10. točke prvega odstavka 57. člena zakona poslana v objavo na portal javnih naročil pred uveljavitvijo tega zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih.
Postopki s pogajanji brez predhodne objave in postopki s pogajanji po predhodni objavi, v katerih naročnik ne objavi obvestila iz 2. točke prvega odstavka 57. člena zakona, ki so jih naročniki začeli izvajati pred uveljavitvijo tega zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih.
Posamezna naročila, oddana na podlagi okvirnega sporazuma, se oddajo v skladu z določbami okvirnega sporazuma.
40. člen
Zajem in sporočanje statističnih podatkov o javnih naročilih, oddanih v letu 2010, se izvede po dosedanjih predpisih.
Določba prvega stavka sedmega odstavka 24. člena se začne uporabljati 1. 1. 2013.
41. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju – ZJN-2D (Uradni list RS, št. 90/12) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
25. člen
Vlada izda predpis iz tretjega odstavka 36. člena zakona v štirih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Minister, pristojen za finance, izda predpis iz trinajstega odstavka 41. člena zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
26. člen
Ministrstvo, pristojno za upravo, in ministrstvo, pristojno za finance, morata informacijski sistem iz dvanajstega odstavka 41. člena zakona vzpostaviti v 12 mesecih po uveljavitvi predpisa iz trinajstega odstavka 41. člena zakona.
27. člen
Postopki javnega naročanja, za katere so bila obvestila iz 2., 4., 6. ali 10. točke prvega odstavka 57. člena zakona poslana v objavo na portal javnih naročil pred uveljavitvijo tega zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih.
Postopki s pogajanji brez predhodne objave in postopki s pogajanji po predhodni objavi, v katerih naročnik ne objavi obvestila iz 2. točke prvega odstavka 57. člena zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih, če je naročnik pred uveljavitvijo tega zakona ponudnikom poslal povabilo k oddaji prijave.
Posamezna naročila, oddana na podlagi okvirnega sporazuma, sklenjenega pred uveljavitvijo tega zakona, se oddajo v skladu z določbami okvirnega sporazuma.
28. člen
Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

AAA Zlata odličnost