Uradni list

Številka 41
Uradni list RS, št. 41/1995 z dne 14. 7. 1995
Uradni list

Uradni list RS, št. 41/1995 z dne 14. 7. 1995

Kazalo

1954. Statut Občine Litija, stran 3139.

Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; št. 6/94 – odločba US RS, št. 45/94 – odločba US RS in Uradni list RS, št. 57/94 in 14/95) je Občinski svet občine Litija na 8. seji dne 8. 6. 1995 sprejel
S T A T U T
Občine Litija
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1.1) Občina Litija je temeljna lokalna samoupravna skupnost, ustanovljena za naselja, določena v zakonu o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94 in 69/94).
(1.2) Občina Litija je pravna oseba. Sedež občine je v Litiji, Jerebova ulica 14.
2. člen
(2.1) Občina Litija (v nadaljevanju: občina) ima svoj grb. S posebnim odlokom se lahko določi zastava in praznik občine.
3. člen
(3.1) Organi občine uporabljajo žig okrogle oblike s premerom 35 mm ali 20 mm. Na sredi žiga je občinski grb. V zgornjem polkrogu je napis “OBČINA LITIJA”, v spodnjem polkrogu pa napis “OBČINSKI SVET” ali “ŽUPAN” ali “NADZORNI ODBOR” ali “OBČINSKA UPRAVA” ali “OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA”.
(3.2) Pod napisom v spodnjem polkrogu je zaporedna številka, če ima organ več žigov.
4. člen
(4.1) Občina varuje koristi svojih občanov.
(4.2) Občina na svojem območju samostojno ureja lokalne zadeve javnega pomena.
(4.3) Poleg zadev lokalnega pomena, ki so določene z zakonom o lokalni samoupravi ter določbami drugih zakonov, opravlja občina tudi zadeve, ki niso prenesene v pristojnost državnih organov ali pa so iz teh prenesene na občino.
5. člen
(5.1) Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in prek organov občine.
(5.2) Občina se pri uresničevanju skupnih nalog povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi na načelih prostovoljnosti.
6. člen
(6.1) Občani se lahko obračajo s peticijo ali svojimi predlogi (mnenji, pobudami, prošnjami in vprašanji) na katerikoli organ občine, ki jim mora odgovoriti najkasneje v tridesetih dneh.
7. člen
(7.1) Občina je razdeljena na krajevne in mestne skupnosti. Območje in naziv posamezne skupnosti se določi z občinskim odlokom.
(7.2) Mestno skupnost se lahko ustanovi za območje mestnega naselja v skladu z 44. členom tega statuta.
8. člen
(8.1) Občina ustvarja pogoje za ustanovitev pokrajine na njenem območju.
(8.2) V litijsko pokrajino se lahko poleg občin, ki bi nastale na njenem območju, povezujejo tudi sosednje občine in občine, nastale na njihovih območjih.
II. NALOGE OBČINE
9. člen
(9.1) Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa:
1. na področju normativnega urejanja:
– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– sprejema načrt razvoja občine,
– sprejema prostorske plane,
– predpisuje lokalne davke,
– ureja upravljanje z energetskimi in vodovodnimi komunalnimi objekti,
– ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine,
– ureja javni red v občini,
– ureja delovanje občinske uprave,
– ureja občinske javne službe,
– ureja način in pogoje upravljanja s premoženjem občine,
– določa prekrške in kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja,
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena;
2. pospešuje:
– socialne službe, službe predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele,
– vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko, dokumentacijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost,
– razvoj športa in rekreacije;
3. na področju upravljanja:
– upravlja občinsko premoženje,
– upravlja lokalne javne službe,
– vodi in usmerja javna in druga podjetja,
– upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro,
– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi;
4. s svojimi sredstvi:
– gradi in modernizira lokalne javne ceste in javne poti,
– pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost,
– gradi komunalne objekte in naprave,
– gradi stanovanja za socialno ogrožene,
– zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb,
– zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana in odborov ter občinske uprave,
– zagotavlja sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti,
– zagotavlja subvencije in tekoči transferji v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti),
– organizira požarno varstvo,
– opravlja pokopališko, pogrebno in mrliško ogledno službo;
5. vzdržuje:
– lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine,
– vodovodne in energetske komunalne objekte,
– druge komunalne objekte in naprave;
6. s svojimi ukrepi:
– spodbuja gospodarski razvoj občine,
– pospešuje razvoj športa in rekreacije,
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč,
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov,
– skrbi za ekološko in gospodarno ravnanje z odpadki;
7. zagotavlja in organizira:
– sorazmerno enakost razvoja vseh krajev svojega območja,
– osnovno komunalno infrastrukturo v vseh naseljih občine in povezavo središč KS z občinskim središčem,
– zagotavlja štipendije nadarjenih učencev,
– pomoč in reševanje za primere elementarnih nesreč,
– nadzorstvo nad javnimi prireditvami,
– izvensodno poravnavo sporov;
8. pridobiva in razpolaga:
– z vsemi vrstami premoženja,
– sredstva za delovanje in razvoj občine;
9. sklepa:
– pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin ter pogodbe o koncesijah,
– o uporabi javnega dobra in o drugih razmerjih v katere stopa občina.
10. člen
(10.1) Občina opravlja, v skladu z zakonom, tudi zadeve, ki se nanašajo na:
– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine,
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč,
– odločanje o rabi prostora,
– gasilstvo kot obvezno lokalno službo,
– civilno zaščito, opazovanje in obveščanje,
– varstvo naravne in kulturne dediščine,
– ukrepe za zaščito okolja,
– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov,
– odločanje o namembnosti urbanega prostora,
– izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj,
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost,
– določanje komunalnih dejavnosti,
– organizacijo dimnikarske službe,
– oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij,
– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti iz varstva okolja,
– graditev in vzdrževanje vodovodnih objektov,
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine,
– celostni razvoj podeželja,
– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom,
– urejanje lokalnega prometa,
– ustvarjanje pogojev za opravljanje obrti, podjetništva, gostinstva in turizma,
– določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja,
– predpisovanje prometne ureditve,
– urejanje lokalnega potniškega prometa,
– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj,
– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu,
– upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov.
11. člen
(11.1) Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon naslednje davke in druge občinske dajatve:
– davek od premoženja,
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale in druge občinske objekte ter pogoje za oddajo in najem.
III. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
12. člen
(12.1) Organi občine so:
– občinski svet,
– župan,
– nadzorni odbor,
– občinska volilna komisija.
(12.2) Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo praviloma neprofesionalno.
13. člen
(13.1) Organi občine se volijo za štiri leta.
14. člen
(14.1) Delo občinskih organov je javno.
(14.2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov s tiskovnimi konferencami, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
(14.3) Občinski svet obvešča javnost o svojem delu in delu odborov ter komisij.
(14.4) Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta ali drugih občinskih organov, ki jih ti opredelijo kot dokumente zaupne narave.
2. Občinski svet
15. člen
(15.1) Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
(15.2) Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine,
– sprejema odloke in druge občinske akte,
– sprejema poslovnik za svoje delo,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine
– potrjuje začasne nujne ukrepe,
– sprejema in preklicuje začasne nujne ukrepe v primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– ustanavlja komisije in odbore občinskega sveta ter voli in razrešuje njihove člane,
– imenuje člane nadzornega odbora,
– imenuje volilne komisije za občinske volitve,
– voli in razrešuje podžupana,
– nadzoruje delo župana, podžupana, občinske uprave, odborov, komisij in drugih začasnih ter ostalih delovnih teles,
– določa organizacijo in delovno področje občinske uprave,
– imenuje tajnika občinske uprave,
– imenuje načelnike (vodje oddelkov),
– imenuje sekretarja občinskega sveta,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin,
– odloča o zadolževanju občine,
– odloča o zadolževanju javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina,
– razpisuje referendum,
– daje pobudo za sklice zborov občanov,
– določa nadomestilo oziroma plačo župana, tajnika občinske uprave, sekretarju občinskega sveta ter ostalim voljenim ali imenovanim funkcionarjem; nadomestila članov občinskega sveta, odborov, komisij in nadzornega odbora,
– daje soglasje k imenovanju direktorjev javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina,
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe,
– daje koncesije,
– odloča o taksah in povračilih za obremenjevanje okolja in racionalno rabo naravnih dobrin,
– določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev,
– daje mnenje k predlogu imenovanja in razrešitve načelnika upravne enote,
– imenuje člane sosveta načelnika upravne enote,
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,
– imenuje svet za preventivo, varnost in vzgojo v cestnem prometu,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.
16. člen
(16.1) Občinski svet odloča o vseh na občino prenesenih pristojnosti iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.
17. člen
(17.1) Občinski svet ima 26 članov.
(17.2) Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, podžupana in člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi.
(17.3) Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavcih izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine ali vodijo izpostavo državnega organa, pristojnega za občino.
(17.4) Člani občinskega sveta, ki so zaposleni v državni upravi, ne morejo opravljati dejanj v upravnih postopkih v katerih kot stranka nastopa Občina Litija oziroma katerikoli njen organ.
(17.5) V primeru kršitve določbe četrtega odstavka tega člena lahko občinski svet ugotovi, da svetniku preneha mandat.
18. člen
(18.1) Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
(18.2) Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče.
(18.3) Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu.
(18.4) Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta. Pri tem se upošteva načelo, da se na približno enako število prebivalcev voli enako število svetnikov.
19. člen
(19.1) Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
(19.2) Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta. Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član sveta.
(19.3) Če dosedanji predsednik občinskega sveta v tridesetih dneh po volitvah ne skliče 1. seje, jo je dolžan sklicati predsednik občinske volilne komisije.
20. člen
(20.1) Občinski svet izmed sebe izvoli predsednika in podpredsednika sveta.
(20.2) Predsednik sveta predstavlja občinski svet in vodi njegovo delo.
(20.3) Podpredsednik sveta nadomešča predsednika v njegovi odsotnosti ali zadržanosti in pomaga predsedniku pri njegovem delu ter po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
(20.4) Občinski svet ima sekretarja, ki pomaga predsedniku pri pripravljanju in vodenju sej sveta, vodi zapisnik in opravlja druge zadeve po nalogu predsednika.
(20.5) Sekretarja občinskega sveta imenuje občinski svet.
(20.6) Pri opravljanju nalog mora sekretarju občinskega sveta pomagati občinska uprava.
(20.7) Sekretar občinskega sveta opravlja delo poklicno.
21. člen
(21.1) Kandidata za predsednika občinskega sveta lahko predlaga najmanj šest članov sveta.
(21.2) Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
(21.3) Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj šestih članov sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje večina vseh članov sveta.
(21.4) Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik sveta.
22. člen
(22.1) Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik občinskega sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na obrazložen predlog župana, odbora ali komisije občinskega sveta, nadzornega odbora ali na predlog najmanj šestih članov občinskega sveta.
(22.2) Predsednik mora praviloma sklicati sejo občinskega sveta najmanj enkrat v dveh mesecih.
(22.3) Dnevni red sveta predlaga predsednik sveta na lastno pobudo ali na predlog najmanj šestih članov sveta. Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico predlagati sklic seje, skupaj s predlogom za sklic seje. O sprejemu dnevnega reda odloči svet.
(22.4) Na vsaki seji občinskega sveta mora biti določen čas, namenjen za vprašanja in pobude, ki jih postavljajo člani sveta županu, tajniku občinske uprave, odborom in komisijam občinskega sveta in nadzornemu odboru ter za takojšnje odgovore nanje.
(22.5) Pisne odgovore morajo svetniki dobiti do naslednje seje sveta ali dobiti obrazložitev, zakaj to ni možno.
23. člen
(23.1) Seje občinskega sveta so javne.
(23.2) Če to terja javni interes, zlasti zaradi zaščite osebnostnih pravic posameznikov ali varovanja poslovnih tajnosti gospodarskih subjektov, lahko svet sklene, da se javnost izključi.
(23.3) Župan in tajnik občinske uprave imata pravico in dolžnost prisostvovati sejam občinskega sveta. Predstavniki odborov in komisij občinskega sveta so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.
24. člen
(24.1) Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
(24.2) Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov, razen če zakon ali ta statut določa drugačno večino.
(24.3) Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali ta statut, in kadar na predlog najmanj šestih članov sveta tako odloči občinski svet z večino navzočih članov.
25. člen
(25.1) Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
(25.2) Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.
3. Odbori občinskega sveta
26. člen
(26.1) Občinski svet ima naslednje odbore:
– odbor stavbnih zemljišč,
– odbor za gospodarsko infrastrukturo,
– odbor za urejanje prostora in varstvo okolja,
– odbor za finance,
– odbor za družbene dejavnosti,
– odbor za reševanje in zaščito,
– odbor za kmetijstvo in gozdarstvo,
– odbor za gospodarstvo.
27. člen
(27.1) Odbori imajo predsednika in šest članov.
(27.2) Predsednika in člane odbora imenuje in razrešuje občinski svet izmed svojih članov in občanov na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(27.3) Člani odbora so imenovani, če je za predlog glasovala večina navzočih članov občinskega sveta.
28. člen
(28.1) Naloge odborov:
1. odbor stavbnih zemljišč:
– skrbi da se vzpostavi in vodi evidenca vsega nepremičnega premoženja v občini,
– pripravlja dolgoročni in letni program investicijskih del, ki se financirajo iz nadomestil stavbnih zemljišč,
– pripravlja predlog investicijskega programa za udejanjanje dolgoročnega in letnega programa,
– pripravlja investicijske programe,
– skrbi - vodi izvajanje investicijskih programov ter na podlagi razpisov predlaga občinskemu svetu oddajo investicijskih del izvajalcem,
– vodi izvajanje investicijskih programov, zagotavlja investicijski in projektni nadzor ter prevzema dokončna dela,
– pripravi predlog za določitev višine točke za nadomestilo stavbnega zemljišča,
– obravnava predloge za nakup in prodajo zemljišča,
– pripravlja predloge za izdelavo PIA (Prostorsko izvedbenega akta), ki naj se vključijo v občinski program izdelave PIA,
– skrbi za tekoče spremljanje podatkov za odmero nadomestila stavbnega zemljišča;
2. odbor za finance:
– tekoče spremlja stanje prihodkov, odhodkov in račun financiranja proračuna,
– daje mnenje na osnutek in predlog proračuna ter zaključnega računa občine,
– na predlog župana predlaga uporabo sredstev tekoče proračunske rezerve,
– na zahtevo občinskega sveta, župana ali nadzornega odbora dostavi celovito poročilo o finančnem stanju občine;
3. odbor za gospodarsko infrastrukturo:
– nadzoruje delovanje občinskih javnih služb s področja gospodarske infrastrukture,
– odbor spremlja in usmerja razvoj stanovanjskega gospodarstva v občini Litija ter poslovnih prostorov v lasti občine,
– spremlja in analizira delovanje javnih gospodarskih služb;
4. odbor za urejanje prostora in varstvo okolja:
– sodeluje pri pripravi in sprejemanju letnega programa dela za prostorsko urejanje,
– sodeluje pri pripravi razpisov za pridobitev najugodnejših ponudnikov za izdelavo prostorske in urbanistične dokumentacije,
– oblikuje predlog izbire najugodnejšega ponudnika za oddajo del na osnovi javnih razpisov,
– sodeluje pri javnih razgrnitvah in obravnavah strokovnih podlag za pripravo planskih in urbanističnih dokumentov,
– sodeluje pri pripravi, izdelavi in obravnavi osnutkov prostorsko izvedbenih aktov, vključno z osnutki odlokov,
– daje pripombe in predloge v teku javne obravnave osnutkov in sodeluje pri pripravi predlogov odlokov,
– oblikuje predloge ukrepov na področju varstva okolja in ravnanja z odpadki;
5. odbor za družbene dejavnosti:
– spremlja in analizira izvajanje nacionalnih programov javnih služb na področju družbenih dejavnosti,
– daje mnenja in predloge k aktom, ki zagotavljajo izvajanje in pospeševanje razvoja na področju družbenih dejavnosti,
– daje mnenje in predloge k aktom, ki zagotavljajo izvajanje nacionalnih programov javnih služb na področju družbenih dejavnosti,
– pripravlja predlog programa in finančnega načrta investicij v objekte s področja družbenih dejavnosti,
– pripravlja predlog programa in finančnega načrta investicijskega in rednega vzdrževanja objektov s področja družbenih dejavnosti,
– obravnava predloge investicijskih programov za investicije v objekte s področja družbenih dejavnosti;
6. odbor za reševanje in zaščito:
– pripravlja in predlaga v obravnavo in sprejem občinske predpise in druga gradiva s področja zaščite in reševanja,
– sistematično spremlja in spodbuja razvoj in učinkovitost delovanja vseh subjektov na področju zaščite in reševanja (gasilska društva, civilna zaščita, Rdeči križ, Karitas, organizacija skavtov in tabornikov ter drugi),
– pripravlja letne programe in finančne načrte za financiranje nalog na področju požarnega varstva in civilne zaščite ter daje mnenje k letnim programom in finančnim zahtevkom drugih subjektov iz sistema zaščite in reševanja, ki se financirajo iz sredstev občinskega proračuna,
– daje predloge za uporabo sredstev občinskega proračuna;
7. odbor za kmetijstvo in gozdarstvo:
– spremlja in daje spodbude za delovanje kmetijsko-gozdarskih zadrug, zavodov in drugih organizacij s področja kmetijstva, gozdarstva in veterine, ki delujejo na področju Občine Litija,
– spremlja in spodbuja razvoj kmetijstva, ribištva, gozdarstva, lovstva in veterine,
– skupaj z odborom za gospodarstvo pripravlja programe in ukrepe celostnega razvoja podeželja;
8. odbor za gospodarstvo:
– pripravlja predloge za spodbujanje razvoja podjetništva in obrti,
– skrbi za razvoj dejavnosti na področju turizma,
– skupaj z odborom za kmetijstvo in gozdarstvo predlaga ukrepe za spodbujanje celostnega razvoja podeželja,
– določa pogoje za subvencije in spodbujanje gospodarstva,
– predlaga razdelitev sredstev namenjenih za spodbujanje razvoja gospodarstva.
(28.2) Odbori občinskega sveta obravnavajo, spremljajo in analizirajo zadeve iz svojega delovnega področja in dajejo občinskemu svetu ter županu mnenja, pripombe in predloge.
4. Komisije občinskega sveta
29. člen
(29.1) Občinski svet ima naslednje komisije:
– komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
– komisija za statut in pravna vprašanja,
– komisija za vloge in pritožbe.
30. člen
(30.1) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima predsednika in šest članov. Komisijo sestavljajo le člani občinskega sveta.
(30.2) Komisija pripravlja iz pristojnosti sveta predloge za volitve in imenovanja. K predlogom župana in tajnika daje svoje mnenje in svetu predlaga odločitev v zvezi s predlogom. Komisija določi predlog nadomestila ali plačo župana, tajnika občinske uprave, načelnikom – vodjem oddelkov, višjim upravnim delavcem in sekretarju občinskega sveta. Komisija tudi določi predlog nadomestil podžupanu, članom občinskega sveta, predsedniku in podpredsedniku sveta, predsednikom in članom odborov, komisij ter predsedniku in članom nadzornega odbora.
31. člen
(31.1) Komisija za statut in pravna vprašanja ima predsednika in štiri člane. Komisijo sestavljajo člani občinskega sveta ter drugi občani z visoko pravno oziroma upravno izobrazbo.
(31.2) Komisija za statut in pravna vprašanja pripravi osnutek in predlog statuta občine in poslovnika sveta. Komisija razpravlja glede usklajenosti z ustavo, zakoni in statutom o vseh aktih, ki jih sprejema občinski svet ter mu dostavi svoje mnenje – poročilo. Na zahtevo občinskega sveta komisija pripravi tudi splošne akte, ki jih sprejme svet ter na zastavljena vprašanja daje pravna mnenja.
32. člen
(32.1) Komisija za vloge in pritožbe ima predsednika in štiri člane. Komisijo sestavljajo člani občinskega sveta ter drugi občani.
(32.2) Komisija obravnava prispele vloge in pritožbe občanov na organe občine.
33. člen
(33.1) Občinski svet lahko za proučitev posameznih vprašanj iz svoje pristojnosti ustanovi še druge komisije.
(33.2) Z aktom o ustanovitvi se določijo njihove naloge in roki.
5. Nadzorni odbor
34. člen
(34.1) Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
(34.2) Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
(34.3) Občinski svet lahko zahteva tudi občasna oziroma delna poročila nadzornega odbora.
35. člen
(35.1) Predsednika in štiri člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(35.2) Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave in drugi javni ter državni uslužbenci in člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
(35.3) Delo nadzornega odbora ureja poslovnik, ki ga sprejme odbor.
6. Župan
36. člen
(36.1) Občina ima župana in enega podžupana.
(36.2) Župan je izvoljen na neposrednih volitvah.
(36.3) Podžupana, na predlog župana, imenuje občinski svet.
37. člen
(37.1) Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino,
– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta,
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave,
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna občine, odloke ter druge akte,
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
38. člen
(38.1) Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za njegovo zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko, v petnajstih dneh po objavi akta, vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
(38.2) Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena na občino, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
39. člen
(39.1) Župan ima pravico in dolžnost udeleževati se sej občinskega sveta. Pravico se ima udeleževati sej odborov in komisij občinskega sveta, sej nadzornega odbora pa le na njegovo povabilo.
(39.2) Če predsednik občinskega sveta, na predlog župana, ne skliče seje v enem mesecu od podanega predloga, jo lahko skliče tudi župan.
40. člen
(40.1) Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in ga nadomešča v primeru odsotnosti ali zadržanosti.
(40.2) Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje posameznih nalog iz njegove pristojnosti.
7. Krajevne skupnosti
41. člen
(41.1) Občina je razdeljena na krajevne skupnosti, ki jh določa odlok o določitvi območij in imen krajevnih skupnosti v Občini Litija.
42. člen
(42.1) Krajani naselja, dela naselja ali več posameznih naselij lahko za zadovoljevanje svojih skupnih ali določenih skupnih potreb ustanovijo novo krajevno skupnost. Novo nastala krajevna skupnost mora svoje območje zaokrožiti tako, da ne deli obstoječe krajevne skupnosti na dvoje ali več območij in ne sme preprečevati komunikacijskih povezav prvotne krajevne skupnosti.
(42.2) Odločitev o oblikovanju nove krajevne skupnosti sprejmejo prebivalci z referendumom z večino glasov tistih, ki so se udeležili referenduma. Referendum je veljavnen, če se ga je udeležila večina volivcev z območja, za katerega se oblikuje krajevna skupnost.
(42.3) Ustanovitvena opravila pripravi odbor, ki ga izvolijo krajani iz območja bodoče krajevne skupnosti na zboru krajanov.
(42.4) Referendum izvede občinska volilna komisija.
43. člen
(43.1) Krajani naselja – vasi, dela naselja ali več naselij lahko tudi sprožijo postopek za odcepitev iz obstoječe krajevne skupnosti in priključitev k sosednji krajevni skupnosti, če namera izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 42. člena tega statuta. V ta namen krajani izvolijo na zboru krajanov odbor, ki vodi vsa pripravljalna dejanja. Odločitev o odcepitvi in pripojitvi sprejmejo prebivalci območja, ki se želi odcepiti in prebivalci krajevne skupnosti, h kateri se želi priključiti z referendumom.
(43.2) Odločitev je sprejeta, če se je za to odločila večina prebivalcev, ki se je udeležila referenduma. Referendum je veljaven, če se ga je udeležila večina volivcev območja, ki se želi pripojiti in volivcev krajevne skupnosti, h kateri se priključujejo.
(43.3) Referendum izvede občinska volilna komisija.
44. člen
(44.1) Dvoje ali več krajevnih skupnosti se lahko združi v novo krajevno skupnost, če tako zaokroži in poveže dosedanje območje v celoto in je to utemeljeno s prostorskimi, zgodovinskimi, funkcionalnimi in kulturnimi razlogi, in če je to v interesu prebivalcev. Interese prebivalcev se ugotovi na zboru krajanov in z referendumom. Za izvedbo združitve prebivalci posamezne krajevne skupnosti na zborih krajanov izvolijo odbor.
(44.2) Odbori prebivalcev krajevne skupnosti, ki so izrazili namero o združitvi, svoje delo usklajujejo na skupnih sestankih. Odbori skupno opravljajo vsa pripravljalna dejanja.
(44.3) Odločitev o oblikovanju nove skupne krajevne skupnosti sprejmejo prebivalci združujočih se krajevnih skupnosti z referendumom z večino glasov tistih, ki so se udeležili referenduma.
(44.4) Referendum je veljaven, če se ga je udeležila večina volilcev z območja vsake krajevne skupnosti, ki se združuje.
(44.5) Odločitev za oblikovanje nove skupne krajevne skupnosti je sprejeta, če se je zanjo odločila večina volivcev vsake krajevne skupnosti, ki se združuje.
45. člen
(45.1) Krajevna skupnost je pravna oseba, ki lahko nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun pri opravljanju zadev, ki so nanjo prenesene s sklepom občinskega sveta ali kadar v tem prometu nastopa s svojimi sredstvi.
(45.2) Krajevna skupnost ima svoj žiro račun.
(45.3) Krajevna skupnost se lahko zadolžuje le s soglasjem občinskega sveta.
46. člen
(46.1) V upravljanje krajevne skupnosti se lahko prenese:
– vzdrževanje skupnih komunalnih objektov in naprav,
– vzdrževanje in urejanje krajevnih javnih poti, rekreacijskih in drugih javnih površin,
– izvensodne poravnave (poravnalni sveti),
– organizacija pomoči in reševanje za primer manjših elementarnih in drugih nesreč,
– organiziranje in opravljanje pokopališke ter pogrebne dejavnosti.
(46.2) Za opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena se sredstva vsako leto zagotovijo v občinskem proračunu.
(46.3) Kadar občinski svet odloča o odtujitvi premoženja, ki je v uporabi krajevne skupnosti, mora predhodno pridobiti soglasje te krajevne skupnosti.
(46.4) V upravljanje mestne skupnosti se lahko s statutarnim odlokom prenesejo tudi druge zadeve pomembne za delo in življenje prebivalcev te skupnosti.
47. člen
(47.1) Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti.
(47.2) Svet krajevne skupnosti sprejme statut krajevne skupnosti, ki mora biti v skladu s statutom Občine Litija.
(47.3) Svet volijo volivci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti za štiri leta. Volitve razpiše župan.
(47.4) Prve volitve svetov krajevnih skupnosti morajo biti opravljene najkasneje v enem letu po uveljavitvi statuta Občine Litija.
(47.5) Svet odloča o vseh zadevah, ki so v krajevni skupnosti določene s tem statutom in statutom krajevne skupnosti.
(47.6) Način in izvedbo volitev v krajevnih skupnostih določi občinski svet z odlokom.
(47.7) Glede načina dela sveta krajevne skupnosti se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo način dela občinskega sveta.
(47.8) Svet izvoli izmed sebe predsednika in podpredsednika. Svet imenuje tajnika in blagajnika, ki sta za svoje delo odgovorna svetu krajevne skupnosti. Tajnik pomaga predsedniku sveta pri njegovem delu, vodi zapisnik in opravlja druge naloge po nalogu predsednika. Blagajnik vodi finančno poslovanje krajevne skupnosti.
(47.9) Pred odločitvami o zadevah, ki posegajo v interese krajevnih skupnosti, lahko predsednik občinskega sveta skliče vse predsednike svetov krajevnih skupnosti oziroma njihove predstavnike, da oblikujejo svoje mnenje.
(47.10) Mnenje mora biti posredovano pristojnemu odboru ter komisiji in članom občinskega sveta skupaj z gradivom za odločanje.
(47.11) Predsednike oziroma predstavnike svetov krajevnih skupnosti je obvezno sklicati, kadar se odloča o občinskem proračunu, o razvoju občine in prostorski ureditvi občine.
(47.12) Organi občine morajo pridobiti mnenje sveta krajevne skupnosti, kadar odločajo o zadevah, ki neposredno zadevajo interese prebivalcev njihovega območja.
48. člen
(48.1) Župan sam in prek pristojnih načelnikov občinske uprave skrbi, da se v krajevnih skupnostih izvršujejo sprejeti programi investicijskih del. Nadzoruje tudi, da sveti krajevnih skupnosti v skladu z občinskim programom izvršujejo naloge, ki so jim prenesene iz občinske pristojnosti.
(48.2) Župan zaradi izvrševanja svojih pravic in dolžnosti glede krajevnih skupnosti lahko sklicuje predsednike svetov, da mu poročajo o izvajanju nalog na posameznih področjih.
8. Neposredne oblike odločanja občanov
49. člen
(49.1) Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
(49.2) Zbori občanov se sklicujejo po KS.
50. člen
(50.1) Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj 10% volivcev v občini.
Za zbiranje podpore se smiselno uporablja zakon o referendumu in o ljudski iniciativi.
(50.2) Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
(50.3) Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
(50.4) Referendum je veljaven, če se ga je udeležila večina volivcev.
51. člen
(51.1) Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
(51.2) Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
52. člen
(52.1) Najmanj 5% volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
(52.2) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih po prejemu zahteve.
(52.3) Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu po prejemu zahteve.
(52.4) Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi.
IV. OBČINSKA UPRAVA
Organizacija in delovno področje občinske uprave
53. člen
(53.1) Občinska uprava, kot del izvršilne oblasti v Občini Litija, izvršuje splošne akte Občine Litija v skladu z zakoni in tem statutom. Občinska uprava izvršuje tudi upravne zadeve, ki so prenesene iz državne pristojnosti na občino.
(53.2) Povezovanje, usklajevanje in usmerjanje občinske uprave vodi tajnik občinske uprave v dogovoru z županom.
(53.3) Župan daje tajniku občinske uprave smernice in navodila za delo občinske uprave.
(53.4) Občinska uprava opravlja na delovnih področjih, določenih s tem statutom vse upravne naloge, razen tistih, ki so s statutom ali odloki poverjene drugim organom ali javnim službam.
(53.5) Naloge občinske uprave so:
– izdajanje občinskih predpisov za izvrševanje statuta, odlokov ter drugih splošnih aktov in odločitev občinskega sveta,
– izdajanje posamičnih upravnih aktov,
– priprava splošnih aktov, proračuna, zaključnega računa ter drugih aktov, poročil in drugih gradiv za občinski svet ter njegovih delovnih teles, župana in nadzorni odbor,
– upravljanje z občinskim premoženjem,
– zagotavljanje izvajanja gospodarskih in družbenih javnih služb ter nadzor nad njihovim izvajanjem,
– pospeševanje razvoja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti,
– priprava aktov o ustanovitvi javnih zavodov in javnih podjetij,
– priprava koncesijskih aktov, vodenje postopkov za dodelitev koncesij in izdajanje odločb o koncesiji.
54. člen
(54.1) Občinska uprava ima naslednje notranje organizacijske enote – oddelke:
– oddelek za finance,
– oddelek za družbene dejavnosti,
– oddelek za pravne zadeve,
– oddelek za gospodarsko infrastrukturo,
– oddelek za splošne gospodarske zadeve.
(54.2) Notranje organizacijske enote v okviru občinske uprave so tudi:
– tajništvo,
– urad župana,
– sekretariat občinskega sveta.
55. člen
(55.1) Oddelek vodi načelnik oddelka, ki je odgovoren tajniku in županu.
56. člen
(56.1) Naloge oddelkov:
1. Oddelek za finance opravlja naloge na naslednjih področjih:
– ugotavljanje in zbiranje podatkov o potrebah uporabnikov sredstev proračuna,
– sestavljanje osnutka in predloga proračuna ter osnutka in predloga zaključnega računa,
– spremljanje izvajanja proračuna,
– zbiranje podatkov o potrebnih sredstvih za delo občinskih organov,
– finančno poslovanje,
– blagajniško poslovanje,
– računovodstvo in knjigovodstvo.
Oddelek za finance opravlja tudi druge naloge s področja financ, ki sodijo v pristojnost občinske uprave.
2. Oddelek za družbene dejavnosti opravlja naloge z naslednjih področij:
– varstvo naravne in kulturne dediščine,
– področje kulture in raziskovanja,
– lekarništvo in zdravstvo,
– otroško varstvo, socialno varstvo in skrbstvo,
– vzgoja in izobraževanje,
– šport in rekreacija.
Oddelek za družbene dejavnosti opravlja tudi druge naloge s področja družbenih dejavnosti, ki sodijo v pristojnost občinske uprave.
3. Oddelek za pravne zadeve ima naslednje naloge:
– pripravlja splošne akte, ki jih sprejemata ali predlagata tajnik občinske uprave oziroma župan,
– pripravlja posamične akte iz svoje pristojnosti oziroma pristojnosti tajnika in župana,
– pravno svetovanje za potrebe uprave in organov občine,
– pravni nadzor,
– premoženjsko-pravne zadeve.
Oddelek za pravne zadeve opravlja tudi druge naloge s področja pravnih zadev, ki sodijo v pristojnost občinske uprave.
4. Oddelek za gospodarsko infrastrukturo opravlja naloge z naslednjih področij:
– planiranje prostorskega in socialnega razvoja občine,
– področje ekologije in varstva okolja,
– komunalno urejanje naselij, mest in ulic ter javnih površin,
– planiranje in razvoj individualnih komunalnih naprav,
– planiranje in razvoj skupnih komunalnih naprav,
– področje vzdrževanja in urejanja lokalne in krajevne cestne infrastrukture,
– področje elektro in železniškega gospodarstva,
– področje pošte, telekomunikacij in državnih cest,
– področje dimnikarske, pokopališke in pogrebne dejavnosti,
– pomoč in reševanje za primere elementarnih nesreč,
– izdelava lokacijsko tehnične dokumentacije,
– področje javnega reda v občini,
– področje stavbnih zemljišč,
– področje stanovanjskega gospodarstva.
Oddelek za gospodarsko infrastrukturo opravlja tudi druge naloge s področja gospodarske infrastrukture, ki sodijo v pristojnost občinske uprave.
5. Oddelek za splošne gospodarske zadeve opravlja naloge na naslednjih področjih:
– pospeševanje razvoja gospodarskih dejavnosti (turizma, obrti, podjetništva...),
– spremljanje in analiziranje gospodarskih gibanj v občini,
– kmetijstvo in gozdarstvo.
Oddelek za splošne gospodarske zadeve opravlja tudi druge naloge s področja splošnih gospodarskih zadev, ki sodijo v pristojnost občinske uprave.
57. člen
(57.1) Tajništvo opravlja naloge strokovnega in organizacijskega značaja, pomembne za delo občinskega sveta, župana, tajnika in občinske uprave, zlasti na naslednjih področjih:
– poslovanje s strankami in arhiviranje spisov,
– kadrovske zadeve,
– organizacijske zadeve,
– vzdrževanje osnovnih sredstev,
– tehnična opravila v zvezi s pripravo in sklicevanjem sej občinskega sveta, njegovih teles in nadzornega odbora,
– druge zadeve strokovnega, organizacijskega, tehničnega značaja, pomembne za delo občinske uprave in ne spadajo v pristojnost drugih oddelkov občinske uprave.
(57.2) Tajništvo opravlja tudi druge naloge iz pristojnosti občinske uprave na naslednjih področjih:
– požarna varnost in zaščita pred naravnimi nesrečami,
– krajevne skupnosti,
– informacijska dejavnost o delu občine in njenih organov,
– opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo,
– pridobiva statistične in evidenčne podatke,
– lokalne volitve,
– javni red.
(57.3) Če je posamezna naloga takšna, da po svoji naravi ne spada v delovno področje nobenega izmed oddelkov, jo opravlja tajništvo.
(57.4) Tajništvo neposredno vodi tajnik.
58. člen
(58.1) Urad župana opravlja administrativno-tehnične in protokolarne zadeve za potrebe župana.
59. člen
(59.1) Delavce občinske uprave sprejme v delovno razmerje, na predlog tajnika, župan.
(59.2) Višje upravne delavce imenuje in razrešuje župan, ob predhodnem mnenju komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, na predlog tajnika.
(59.3) Upravne delavce in strokovno-tehnične delavce sprejme v delovno razmerje župan na predlog tajnika.
(59.4) Na predlog tajnika župan odloča o napredovanju višjih upravnih delavcev, upravnih delavcev in strokovno-tehničnih delavcev v višji naziv oziroma višji plačilni razred in o njihovi razrešitvi.
(59.5) O disciplinski odgovornosti delavcev v občinski upravi odloča tajnik, na drugi stopnji pa župan.
60. člen
(60.1) Sekretariat občinskega sveta opravlja naslednje naloge:
– koordinira delo članov sveta, odborov, komisij in drugih stalnih ter začasnih delovnih teles občinskega sveta in nadzornega odbora:
– pripravlja gradiva za seje,
– vodi zapisnike,
– organizira in vodi protokol za občinski svet,
– organizira tiskovne konference,
– ostale zadeve.
(60.2) Sekretariat vodi sekretar občinskega sveta.
61. člen
(61.1) Organizacijo in delovno področje občinske uprave v skladu s temi določbami statuta sprejme občinski svet z odlokom na predlog župana.
62. člen
(62.1) Sistematizacijo delovnih mest, v skladu z odlokom iz prejšnjega člena, določi župan s svojim aktom.
63. člen
(63.1) člani občinskega sveta, župan, podžupan, tajnik občinske uprave, sekretar občinskega sveta in načelniki oddelkov imajo položaj občinskega funkcionarja in se zanje smiselno uporabljajo določbe zakona o funkcionarjih v državnih organih. O njihovih pravicah iz delovnega razmerja odloča občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
64. člen
(64.1) V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o upravnem postopku in po posebnih postopkih, določenih z zakonom.
65. člen
(65.1) Tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku ter odloča na prvi stopnji v zadevah iz občinske pristojnosti.
(65.2) Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.
66. člen
(66.1) O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki jo tajnik pooblasti za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.
67. člen
(67.1) O pritožbah zoper posamične akte iz pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
(67.2) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz prenesene pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ v sestavi.
68. člen
(68.1) O izločitvi, iz razlogov navedenih v zakonu o upravnem postopku, se odloča na naslednji način:
– o izločitvi župana odloča občinski svet,
– o izločitvi tajnika odloča župan,
– o izločitvi uradne osebe odloča tajnik.
69. člen
(69.1) Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi zakonitimi predpisi.
V. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE IN SKLADI
70. člen
(70.1) Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom.
Opravljanje lokalnih javnih služb zagotavlja občina:
– neposredno v okviru občinskih služb (občinske uprave),
– z ustanavljanjem javnih zavodov ter javnih gospodarskih služb in javnih upravnih organizacij,
– z dajanjem koncesij,
– z vlaganjem občinskega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
71. člen
(71.1) Občina organizira obvezne gospodarske javne službe na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
– ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– javna snaga in čiščenje javnih površin,
– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov,
– vzdrževanje in varstvo lokalnih cest,
– javna razsvetljava v naseljih,
– urejanje pokopališč,
– pokopališka in pogrebna dejavnost,
– na drugih področjih, določenih z zakonom.
72. člen
(72.1) Občina lahko organizira izbirne gospodarske javne službe, ki jih določi z odlokom, za naslednja področja:
– gospodarjenje z javnimi komunalnimi objekti,
– urejanje javnih parkirišč,
– urejanje ulic, trgov in lokalnih cest v mestu in naseljih mestnega značaja,
– upravljanje, vzdrževanje in razvoj sistemov za kabelski prenos RTV signalov,
– plakatiranje in okraševanje naselij,
– deratizacijo in dezinfekcijo.
(72.2) Občinski svet lahko določi kot izbirno gospodarsko javno službo tudi na drugih področjih, kadar gre za zagotavljanje proizvodov in storitev za javne potrebe.
73. člen
(73.1) Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
(73.2) Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje, posamezni javni zavod in posamezni sklad.
(73.3) Občinski svet z odlokom o ustanovitvi ali uskladitvi ustanovitvenega akta oziroma statuta javnih gospodarskih služb z občinskim statutom, določi, v skladu z zakonom, postopek za imenovanje in razrešitev direktorja ter imenovanje in razrešitev predstavnikov ustanovitelja.
(73.4) Mandatna doba direktorjev javnih gospodarskih služb je dve leti in se lahko ponovi.
(73.5) Direktorji javnih gospodarskih služb morajo najmanj enkrat letno poročati občinskemu svetu o svojem delu. če poročilo ni sprejeto, in če občinski svet negativno oceni delo direktorja, se lahko prične postopek razrešitve direktorja.
(73.6) Občina lahko opravljanje posamezne javne gospodarske službe prenese na krajevno skupnost za njeno območje.
(73.7) O pridobitvi in odtujitvi nepremičnin potrebnih za delo javnih gospodarskih služb ter o oddajanju nepremičnin v najem, za dobo daljšo od enega leta, odloča občinski svet.
74. člen
(74.1) Občinski svet z odlokom o ustanovitvi ali uskladitvi ustanovitvenega akta oziroma statuta javnega zavoda z občinskim statutom, določi, v skladu z zakonom, postopek za imenovanje in razrešitev direktorja ter imenovanje in razrešitev predstavnikov ustanovitelja.
(74.2) Mandatna doba direktorjev javnih zavodov je štiri leta in se lahko ponovi.
(74.3) Direktorji javnih zavodov morajo najmanj enkrat letno poročati občinskemu svetu o svojem delu. Če poročilo ni sprejeto, in če občinski svet negativno oceni delo direktorja, se lahko prične postopek razrešitve direktorja.
(74.4) O pridobitvi in odtujitvi nepremičnin potrebnih za delo javnih zavodov ter o oddajanju nepremičnin v najem, za dobo daljšo od enega leta, odloča občinski svet.
VI. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
75. člen
(75.1) Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. Občinsko premoženje so tudi nepremičnine s katerimi upravljajo krajevne skupnosti.
(75.2) Občinsko premoženje je tudi družbeno premoženje ali javno dobro, ki je bilo v upravljanju oziroma posesti občine, njenih organov, služb, interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti v Občini Litija.
(75.3) Družbeno premoženje, ki je na območju občine Litija in je bilo v upravljanju ali posesti pravnih oseb, ki so prenehale delovati oziroma so izbrisani iz sodnega registra, postane občinsko premoženje.
(75.4) Občinsko premoženje postane tudi družbena lastnina, ki je bila v upravljanju ali posesti občinskih družbenopolitičnih organizacij in društev, ki nimajo več svojih pravnih naslednikov.
(75.5) Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
(75.6) Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin.
(75.7) Premoženje iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena postane občinsko premoženje z dnem uveljavitve tega statuta.
(75.8) Župan odloča o pridobitvi in oddtujitvi premičnin do vrednosti, za katero ni predpisan javni razpis. Kadar pa gre za opremo in delovna sredstva za potrebe občinske uprave, lahko župan to pooblastilo prenese na tajnika.
76. člen
(76.1) Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
77. člen
(77.1) Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
(77.2) Proračun občine sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun financiranja ter finančni načrti podpartij.
(77.3) V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.
(77.4) V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
(77.5) V finančnem načrtu podpartije se izkažejo načrtovani prihodki in odhodki za opravljanje dejavnosti posamezne podpartije.
78. člen
(78.1) Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
(78.2) Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
79. člen
(79.1) Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine.
(79.2) Nadzor nad izvajanjem proračuna opravljata nadzorni odbor in odbor za finance.
80. člen
(80.1) Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča občinski svet, na predlog župana, ob predhodnem mnenju odbora za finance.
81. člen
(81.1) Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,5% prihodka.
(81.2) Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.
(81.3) Izločanje v rezervo se izvrši praviloma vsak mesec.
(81.4) Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
82. člen
(82.1) Rezerva se uporablja:
1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalskih kužnih bolezni in rastlinskih škodljivcev,
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno,
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
(82.2) Sredstva za namene iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 3. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
(82.3) O uporabi sredstev iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka odloča občinski svet na predlog župana, ob predhodnem mnenju odbora za finance.
83. člen
(83.1) Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
(83.2) V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.
(83.3) Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni račun.
(83.4) Zaključni račun se, z mnenjem odbora za finance, predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta, za preteklo leto.
84. člen
(84.1) Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
(84.2) Občina lahko izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
85. člen
(85.1) Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb.
(85.2) O zadolžitvi odloča občinski svet, ob predhodnem mnenju odbora za finance, na predlog župana.
(85.3) O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.
86. člen
(86.1) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le z njenim soglasjem.
(86.2) O soglasju odloča občinski svet.
(86.3) Občina sme dati poroštvo za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je,vendar največ do 5% zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
87. člen
(87.1) Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
(87.2) Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
(87.3) Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini, določeni z zakonom.
88. člen
(88.1) Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
– prihodki uprave,
– drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni oziroma odloki.
(88.2) Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
(88.3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom.
89. člen
(89.1) Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo za primer, če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe.
90. člen
(90.1) Finančno poslovanje izvršuje oddelek za finance.
(90.2) Za zakonitost in namensko porabo proračuna skrbi načelnik oddelka za finance.
VII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
91. člen
(91.1) Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
(91.2) Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
(91.3) Odbori lahko sprejmejo poslovnik za svoje delo.
(91.4) Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.
92. člen
(92.1) Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
93. člen
(93.1) S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
94. člen
(94.1) Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
(94.2) Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
95. člen
(95.1) Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
96. člen
(96.1) S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
97. člen
(97.1) Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
98. člen
(98.1) Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
2. Postopek za sprejem splošnega akta
99. člen
(99.1) Splošni akt lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, delovno telo občinskega sveta ali najmanj 5% volivcev v občini.
(99.2) Predlog splošnega akta pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta.
100. člen
(100.1) Predlog splošnega akta mora vsebovati naslov, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
(100.2) Uvod obsega razloge za sprejem splošnega akta, oceno stanja, cilje in načela splošnega akta ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem splošnega akta.
101. člen
(101.1) Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga splošnega akta na sejah občinskega sveta.
(101.2) Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga splošnega akta na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.
102. člen
(102.1) Predsednik občinskega sveta pošlje predlog splošnega akta članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj, najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog splošnega akta.
(102.2) Občinski svet razpravlja o predlogu splošnega akta na dveh obravnavah.
103. člen
(103.1) V prvi obravnavi predloga splošnega akta se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem splošnega akta in o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga splošnega akta.
(103.2) V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem amandmaju. Ko občinski svet konča razpravo o amandmajih, člani občinskega sveta o vsakem amandmaju glasujejo. Na koncu člani občinskega sveta glasujejo še o predlogu splošnega akta v celoti.
104. člen
(104.1) Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe splošnih aktov, lahko občinski svet sprejme splošni akt po hitrem postopku.
(104.2) Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga splošnega akta na isti seji.
(104.3) Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga splošnega akta. Amandmaji se predložijo pisno.
(104.4) O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda.
(104.5) Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj splošnega akta.
105. člen
(105.1) V drugi obravnavi predloga splošnega akta lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji.
(105.2) Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj splošnega akta.
(105.3) Amandma, k predlogu splošnega akta, je treba vložiti najmanj dva dni pred sejo, razen če je predlog splošnega akta dan na seji.
(105.4) Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj šest članov občinskega sveta ali sam predlagatelj splošnega akta.
106. člen
(106.1) Statut, odloki in drugi splošni akti občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
3. Posamični akti občine
107. člen
(107.1) Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
(107.2) S posamičnimi akti, sklepom ali odločbo odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.
108. člen
(108.1) Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
(108.2) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan.
(108.3) O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
(108.4) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
VIII. SOSVET NAČELNIKA UPRAVNE ENOTE
109. člen
(109.1) Sosvet skupaj z načelnikom upravne enote usklajuje sodelovanje med upravno enoto in občino.
(109.2) Sosvet načelnika upravne enote daje načelniku upravne enote mnenja in predloge glede:
– organiziranosti upravne enote,
– delovanja upravne enote.
110. člen
(110.1) Sosvet načelnika upravne enote imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(110.2) Sosvet ima vodjo in štiri člane.
IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU
DO DRŽAVE
111. člen
(111.1) Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine.
112. člen
(112.1) Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada ali ministrstvo s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine.
113. člen
(113.1) Občina lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
114. člen
(114.1) Občina lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
115. člen
(115.1) Odbori občinskega sveta so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.
X. POVEZOVANJE OBČINE IN DRUGO SODELOVANJE
116. člen
(116.1) Občina se poveže z drugimi sosednjimi občinami zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva zlasti glede:
– določitve skupne lokacije odlagališča odpadkov na svojem območju,
– gradnje medobčinskih komunalnih objektov in naprav,
– gradnje in financiranja medobčinskih cest.
XI. KONČNE DOLOČBE
117. člen
(117.1) Za spremembe ali dopolnitve tega statuta se uporabljajo določila tega statuta za sprejem splošnega akta.
118. člen
(118.1) Z dnem uveljavitve tega statuta prenehajo veljati statut Občine Litija (Uradni list RS, št. 5/93), začasni statutarni sklep (Uradni list RS, št. 2/95) in statutarni odlok o začasni organizaciji in delovanju Občine Litija (Uradni list RS, št. 7/95 in 20/95).
119. člen
(119.1) V devetdesetih dneh po uveljavitvi tega statuta se uskladijo, z določbami tega statuta, akti o ustanovitvi oziroma statuti javnih zavodov in javnih gospodarskih služb.
120. člen
(120.1) Z dnem uveljavitve tega statuta prenehajo veljati določbe:
– odloka o ustanovitvi in začasnih pristojnostih občinskega odbora za finance (Uradni list RS, št. 18/95),
– odloka o ustanovitvi in začasnih pristojnostih občinskih odborov Občine Litija (Uradni list RS, št. 18/95),
– odloka o ustanovitvi in začasnih pristojnostih občinskega odbora stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 18/95),
ki so v nasprotju z določbami tega statuta.
(120.2) Odbori nadaljujejo delo kot delovna telesa občinskega sveta v skladu z nalogami, ki jih določa ta statut.
121. člen
(121.1) Odloki in drugi splošni akti, ki jih je sprejela Skupščina občine Litija in Občinski svet občine Litija ostanejo v veljavi, kolikor niso v nasprotju s tem statutom.
(121.2) Začasni odlok o organizaciji in delovnem področju uprave Občine Litija (Uradni list RS, št. 20/95) mora biti usklajen z določbami tega statuta v roku trideset dni po njegovi uveljavitvi.
122. člen
(122.1) Iz odloka o določitvi območij in imen krajevnih skupnosti v občini Litija (Uradni list SRS, št. 20/78) se pri Krajevni skupnosti Primskovo na podlagi zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij, izločijo naselja: Sobrače, Sela pri Sobračah, Vrh pri Sobračah, Radanja vas in Pusti Javor.
123. člen
(123.1) Predsednik sosveta načelnika upravne enote nadaljuje z delom kot vodja sosveta načelnika upravne enote.
(123.2) Oddelek za občo upravo nadaljuje z delom kot oddelek za pravne zadeve. Načelnik oddelka za občo upravo nadaljuje z delom kot načelnik oddelka za pravne zadeve.
(123.3) Tajnik občinskega sveta nadaljuje z delom sekretarja občinskega sveta in vodi sekretariat občinskega sveta.
124. člen
(124.1) Statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu.
Litija, dne 8. junija 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Litija
Franci Rokavec l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti