Uradni list

Številka 105
Uradni list RS, št. 105/2022 z dne 3. 8. 2022
Uradni list

Uradni list RS, št. 105/2022 z dne 3. 8. 2022

Kazalo

2608. Uredba o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov in živil, stran 7918.

  
Na podlagi četrtega odstavka 71. člena, drugega odstavka 72. člena, tretjega odstavka 90. člena, za izvrševanje tretjega odstavka 59. člena in 74. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/12 – odl. US, 123/21 in 44/22) ter za izvrševanje 14. člena Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin (Uradni list RS, št. 25/05 – uradno prečiščeno besedilo, 41/09, 32/12, 90/12 – ZdZPVHVVR in 22/18) Vlada Republike Slovenije izdaja
U R E D B O 
o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov in živil 
Prvi del SPLOŠNI DOLOČBI 
1. člen 
(vsebina uredbe) 
(1) Ta uredba podrobneje določa metode in postopke ekološke pridelave in predelave, promet, označevanje kmetijskih pridelkov in živil ter pogoje za uporabo označbe ekološki, delovanje organizacij za kontrolo in certificiranje ekoloških kmetijskih pridelkov in živil (v nadaljnjem besedilu: organizacije za kontrolo in certificiranje), pristojnosti glede nadzora nad uvozom ekoloških kmetijskih pridelkov in živil iz tretjih držav, način ravnanja organizacij za kontrolo in certificiranje pri ugotovljenih neskladjih in nepravilnostih, sankcije za izvajalce v primeru ugotovljenih nepravilnosti in neskladij ter trženje ekološkega heterogenega materiala za izvajanje:
1. Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (UL L št. 150 z dne 14. 6. 2018, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/474 z dne 17. januarja 2022 o spremembi Priloge II k Uredbi (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta glede posebnih zahtev za pridelavo in uporabo neekoloških sejancev, sejancev iz preusmeritve in ekoloških sejancev ter drugega rastlinskega razmnoževalnega materiala (UL L št. 98 z dne 25. 3. 2022, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2018/848/EU);
2. Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/723 z dne 2. maja 2019 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta glede standardnega vzorčnega obrazca za uporabo v letnih poročilih, ki jih predložijo države članice (UL L št. 124 z dne 13. 5. 2019, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/1935 z dne 8. novembra 2021 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2019/723 glede informacij in podatkov o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov, ki jih je treba predložiti s standardnim vzorčnim obrazcem (UL L št. 396 z dne 10. 11. 2021, str. 17), (v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba 2019/723/EU);
3. Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/1715 z dne 30. septembra 20019 o pravilih za delovanje sistema upravljanja informacij za uradni nadzor in njegovih sistemskih komponent (uredba o IMSOC) (UL L št. 261 z dne 14. 10. 2019, str. 37; v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba 2019/1715/EU);
4. Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/464 z dne 26. marca 2020 o določitvi nekaterih pravil za uporabo Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta glede dokumentov, potrebnih za retroaktivno priznanje obdobij za namen preusmeritve, pridelave ekoloških proizvodov in informacij, ki jih predložijo države članice (UL L št. 98 z dne 31. 3. 2020, str. 2), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/2042 z dne 11. decembra 2020 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2020/464 glede datuma začetka njene uporabe in nekaterih drugih datumov v zvezi z uporabo Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta o ekološki pridelavi (UL L št. 420 z dne 14. 12. 2020, str. 9), (v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba 2020/464/EU);
5. Delegirane uredbe Komisije (EU) 2020/2146 z dne 24. septembra 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi pravili pridelave za izjemne primere v ekološki pridelavi (UL L št. 428 z dne 18. 12. 2020, str. 5; v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba 2020/2146/EU);
6. Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/279 z dne 22. februarja 2021 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta o nadzoru in drugih ukrepih za zagotavljanje sledljivosti in skladnosti ekološke pridelave ter označevanja ekoloških proizvodov (UL L št. 62 z dne 23. 2. 2021, str. 6; v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba 2021/279/EU);
7. Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/1165 z dne 15. julija 2021 o odobritvi nekaterih proizvodov in snovi za uporabo v ekološki pridelavi in pripravi seznamov teh proizvodov in snovi (UL L št. 253 z dne 16. 7. 2021, str. 13; v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba 2021/1165/EU);
8. Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/2306 z dne 21. oktobra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta s pravili o uradnem nadzoru pošiljk ekoloških proizvodov in proizvodov iz preusmeritve, namenjenih za uvoz v Unijo, ter o certifikatu o kontrolnem pregledu (UL L št. 461 z dne 27. 12. 2021, str. 13; v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba 2021/2306/EU);
9. Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/2307 z dne 21. oktobra 2021 o pravilih o dokumentih in uradnih obvestilih, ki se zahtevajo za ekološke proizvode in proizvode iz preusmeritve, namenjene za uvoz v Unijo (UL L št. 461 z dne 27. 12. 2021, str. 30; v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba 2021/2307/EU).
(2) Ta uredba podrobneje določa tudi obveznosti za obrate javne prehrane za izvajanje tretjega odstavka 2. člena Uredbe 2018/848/EU.
2. člen 
(pomen izrazov) 
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1. izraz »ekološka pridelava in predelava« pomeni »ekološko pridelavo« iz točke (1) 3. člena Uredbe 2018/848/EU;
2. za industrijsko kmetijstvo iz Izvedbene uredbe 2021/1165/EU se šteje kmetijska dejavnost, ki uporablja napravo, za katero je treba v skladu s predpisom, ki ureja vrsto dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.
Drugi del PRAVILA EKOLOŠKE PRIDELAVE IN PREDELAVE KMETIJSKIH PRIDELKOV IN ŽIVIL 
I. POGLAVJE: SPLOŠNA PRAVILA IN IZJEME 
3. člen 
(proizvodi in snovi, ki se lahko uporabljajo pri ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov in živil) 
Pri ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov in živil se lahko uporabljajo oziroma so lahko prisotni samo proizvodi in snovi iz Uredbe 2018/848/EU.
4. člen 
(pravila ekološke pridelave in predelave kmetijskih pridelkov in živil za izjemne primere) 
(1) Pristojni organ za odobritev izjem od pravil ekološke pridelave in predelave kmetijskih pridelkov in živil je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(2) Izvajalec dejavnosti, skupina izvajalcev ali obrat javne prehrane, ki želi pridobiti dovoljenje za izjemo od pravil ekološke pridelave in predelave kmetijskih pridelkov in živil v skladu z Uredbo 2018/848/EU, Izvedbeno uredbo 2020/464/EU, Delegirano uredbo 2020/2146/EU in Izvedbeno uredbo 2021/1165/EU, vloži vlogo, ki vsebuje:
– podatke o izvajalcu dejavnosti, skupini izvajalcev ali obratu javne prehrane: osebno ime ali firmo, naslov ali sedež, neponovljivo številko kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KMG-MID);
– podatke o vrsti izjeme, za katero želi pridobiti dovoljenje;
– podatke o količini, številu, vrsti rastlin ali živali oziroma površini, za katero želi izjemo;
– obrazložitev, zakaj želi pridobiti dovoljenje za posamezno izjemo.
(3) Vlogi iz prejšnjega odstavka je treba priložiti:
– za sočasno ekološko in neekološko gojenje živali iz ribogojstva in če gre za izjemne primere ekološke pridelave in predelave kmetijskih pridelkov in živil v skladu z Delegirano uredbo 2020/2146/EU: mnenje o izjemi, ki ga izda organizacija za kontrolo in certificiranje, pri kateri je izvajalec dejavnosti, skupina izvajalcev ali obrat javne prehrane vključen v nadzor;
– za odstranjevanje rogov: mnenje o izjemi, ki ga izda pristojni veterinar.
(4) Podatke o vrsti izjem od pravil ekološke pridelave in predelave kmetijskih pridelkov in živil vodi organizacija za kontrolo in certificiranje v evidenci pridelovalcev in predelovalcev ekoloških in integriranih kmetijskih pridelkov ali živil v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.
II. POGLAVJE: EKOLOŠKA ŽIVINOREJA 
1. oddelek: Splošna pravila za vzrejo živali
5. člen 
(obtežba) 
Za določanje največjega števila živali na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi iz točk 1.6.6 in 1.6.7 II. dela Priloge II Uredbe 2018/848/EU se uporabljajo predpisi, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike, in predpisi, ki urejajo varstvo voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov.
2. oddelek: Pravila za rejo perutnine
6. člen 
(seznam počasi rastočih pasem, primernih za ekološko rejo perutnine) 
(1) Pristojni organ za vodenje seznama počasi rastočih pasem, primernih za ekološko rejo perutnine, iz točke 1.9.4.1 II. dela Priloge II Uredbe 2018/848/EU je ministrstvo.
(2) Na seznam iz tega člena se uvrstijo naslednje slovenske tradicionalne pasme kokoši težkega tipa:
– slovenska zgodaj operjena kokoš;
– slovenska pozno operjena kokoš in
– slovenska pitovna kokoš.
(3) Na seznam iz tega člena se uvrsti tudi križanec s trgovskim imenom prelux-bro.
7. člen 
(prazni prostor za izpust po vsakem turnusu reje) 
(1) Za izvajanje odstavka (c) točke 1.9.4.4 II. dela Priloge II Uredbe 2018/848/EU je treba po koncu vsakega turnusa reje perutnine pustiti prazne prostore za izpust, da se vegetacija oziroma rastlinje lahko obraste, in sicer, če se turnus konča:
– aprila in maja: tri tedne;
– junija in julija: štiri tedne;
– avgusta, septembra in oktobra: pet tednov.
(2) Izvajalec dejavnosti ali skupina izvajalcev vodijo evidenco o obdobjih, ko je prostor za izpust prazen.
3. oddelek: Pravila za ekološko čebelarjenje
8. člen 
(izvor živali) 
Za potrebe ekološkega čebelarjenja je za izvajanje točke 1.9.6.1 II. dela Priloge II Uredbe 2018/848/EU dovoljeno čebelariti le z avtohtono kranjsko čebelo (Apis mellifera L. carnica Pollmann).
III. POGLAVJE: NEEKOLOŠKI SEMENSKI MATERIAL 
9. člen 
(dovoljenje za uporabo neekološkega semenskega materiala) 
(1) Če v Republiki Sloveniji ni na voljo ekološkega semenskega materiala in so izpolnjeni pogoji iz točke 1.8.5 I. dela Priloge II Uredbe 2018/848/EU, izda organizacija za kontrolo in certificiranje na podlagi vloge pridelovalca dovoljenje za uporabo neekološkega semenskega materiala.
(2) Vloga iz prejšnjega odstavka se vloži pred setvijo in vsebuje:
– podatke o pridelovalcu: osebno ime ali firmo, naslov ali sedež, KMG-MID;
– podatke o vrsti, sorti in količini neekološkega semenskega materiala, za katerega želi pridobiti dovoljenje;
– razloge iz točke 1.8.5.1 I. dela Priloge II Uredbe 2018/848/EU, zaradi katerih želi pridobiti dovoljenje za uporabo neekološkega semenskega materiala.
(3) Organizacija za kontrolo in certificiranje vodi seznam izdanih dovoljenj iz prvega odstavka tega člena. O izdanih dovoljenjih vsako leto pripravi letno poročilo v skladu s prvim odstavkom Priloge III Izvedbene uredbe 2020/464/EU in ga pošlje ministrstvu najpozneje do 1. marca tekočega leta za preteklo koledarsko leto.
10. člen 
(pristojni organ za splošno uporabo neekološkega semenskega materiala) 
Pristojni organ iz točke 1.8.5.7 I. dela Priloge II Uredbe 2018/848/EU je ministrstvo.
IV. POGLAVJE: TRŽENJE RASTLINSKEGA RAZMNOŽEVALNEGA MATERIALA IZ EKOLOŠKEGA HETEROGENEGA MATERIALA 
11. člen 
(dokumentacija o ekološkem heterogenem materialu) 
(1) Pristojni organ za prejem dokumentacije o ekološkem heterogenem materialu iz drugega odstavka 13. člena Uredbe 2018/848/EU (v nadaljnjem besedilu: dokumentacija o ekološkem heterogenem materialu) je Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: uprava).
(2) Uprava za posamezno rastlinsko vrsto določi količino reprezentativnega vzorca ekološkega heterogenega materiala, ki ga izvajalec dejavnosti ali skupina izvajalcev v skladu s točko (e) drugega odstavka 13. člena Uredbe 2018/848/EU pošlje upravi kot del dokumentacije o ekološkem heterogenem materialu.
(3) Količina reprezentativnega vzorca iz prejšnjega odstavka ne sme biti večja, kot je količina standardnega vzorca semenskega materiala ohranjevalne sorte, ki se hrani v skladu s predpisi, ki urejajo vpis ohranjevalne sorte na sortno listo.
(4) Reprezentativni vzorec iz drugega odstavka tega člena se pošlje izvajalcu javne službe nalog genske banke kmetijskih rastlin, imenovanemu v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.
(5) Uprava na svoji spletni strani objavi količino reprezentativnega vzorca ekološkega heterogenega materiala iz drugega odstavka tega člena.
12. člen 
(preveritev dokumentacije o ekološkem heterogenem materialu in vpis ekološkega heterogenega materiala v seznam) 
(1) Za izvajanje četrtega pododstavka drugega odstavka 13. člena Uredbe 2018/848/EU uprava preveri, ali je dokumentacija o ekološkem heterogenem materialu, ki jo je poslal izvajalec dejavnosti ali skupina izvajalcev, popolna.
(2) Uprava vpiše ekološki heterogeni material, za katerega je prejela popolno dokumentacijo, na seznam ekološkega heterogenega materiala iz četrtega pododstavka drugega odstavka 13. člena Uredbe 2018/848/EU.
(3) Uprava objavi seznam ekološkega heterogenega materiala iz prejšnjega odstavka v svojem uradnem glasilu, ki ga izdaja v skladu z zakonom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin, in na spletni strani uprave.
13. člen 
(pristojni organ za obveščanje o vpisu ekološkega heterogenega materiala na seznam) 
Pristojni organ za izvajanje petega pododstavka drugega odstavka 13. člena Uredbe 2018/848/EU je uprava.
V. POGLAVJE: OBRATI JAVNE PREHRANE 
14. člen 
(področje uporabe) 
Za izvajanje tretjega odstavka 2. člena Uredbe 2018/848/EU se določbe tega poglavja uporabljajo za označevanje kmetijskih pridelkov in živil, pripravljenih v obratih javne prehrane.
15. člen 
(pregled obrata javne prehrane) 
(1) Pred prvim nadzorom v skladu z 29. členom te uredbe mora obrat javne prehrane:
– pripraviti popolni opis enote, objektov, dejavnosti in podizvajalcev;
– določiti ukrepe, ki jih je treba sprejeti na ravni enote, objektov in dejavnosti v skladu z Uredbo 2018/848/EU in to uredbo;
– določiti previdnostne ukrepe v skladu z 28. členom Uredbe 2018/848/EU (v nadaljnjem besedilu: previdnostni ukrepi).
(2) Popolni opis enote, objektov in dejavnosti iz prejšnjega odstavka mora zajemati opis prostorov za prevzem, predelavo, postrežbo in skladiščenje kmetijskih pridelkov in živil pred pripravo in po njej.
(3) Opis enote, objektov in dejavnosti ter previdnostni ukrepi so sestavni del sistema zagotavljanja kakovosti obrata javne prehrane. Opisom in previdnostnim ukrepom obrat javne prehrane priloži izjavo, s podpisom katere izjavlja:
– da bo deloval v skladu z Uredbo 2018/848/EU in to uredbo;
– da bo ob morebitni neskladnosti ali nepravilnosti upošteval ukrepe iz 27. in 29. člena Uredbe 2018/848/EU in te uredbe.
(4) Organizacija za kontrolo in certificiranje preveri izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti iz tega člena.
16. člen 
(obveščanje) 
Obrat javne prehrane organizacijo za kontrolo in certificiranje obvešča o vseh spremembah, ki se nanašajo na opis enote, objektov in dejavnosti ter ukrepov iz prejšnjega člena.
17. člen 
(uporaba ekoloških in neekoloških kmetijskih pridelkov in živil) 
Ekološki in neekološki kmetijski pridelki in živila ali posamezne sestavine živil, ki se ne dajo razločiti, se ne smejo skladiščiti in pripravljati hkrati, razen če so zagotovljeni ločeni prostori za skladiščenje in pripravo.
18. člen 
(obrat javne prehrane, v katerem se sočasno uporabljajo oziroma skladiščijo ekološki in neekološki kmetijski pridelki in živila) 
(1) Če se v obratu javne prehrane uporabljajo oziroma skladiščijo ekološki in neekološki kmetijski pridelki in živila:
– mora imeti obrat zagotovljeno prostorsko ločeno skladiščenje ekoloških in neekoloških kmetijskih pridelkov in živil pred pripravo in po njej;
– se mora priprava ekološkega kmetijskega pridelka in živila nepretrgoma in ločeno izvajati za celotno serijo ter mora biti prostorsko oziroma časovno ločena od enake priprave kmetijskega pridelka in živila, ki se ne šteje za ekološko po Uredbi 2018/848/EU.
(2) Obrat javne prehrane sprejme vse ukrepe za ločevanje serij kmetijskih pridelkov in živil in preprečevanje mešanja ekoloških in neekoloških kmetijskih pridelkov in živil ali zamenjave s kmetijskimi pridelki in živili, ki niso pripravljena v skladu z Uredbo 2018/848/EU in to uredbo.
(3) V obratu javne prehrane se ekološki kmetijski pridelki in živila lahko pripravljajo samo po čiščenju opreme oziroma prostorov, ki so bili v stiku z neekološkimi sestavinami.
19. člen 
(prevzem kmetijskih pridelkov in živil od drugih izvajalcev) 
Pri prevzemu kmetijskih pridelkov in živil od drugih izvajalcev obrat javne prehrane preveri zaprtost embalaže, kjer je ta zahtevana, in ali so na embalaži oziroma v spremljajoči dokumentaciji naslednje označbe:
– ime ali firma in naslov ali sedež izvajalca, od katerega prevzema blago;
– ime živila, vključno s sklicevanjem na postopek ekološke pridelave in predelave v skladu z Uredbo 2018/848/EU in to uredbo;
– šifra organizacije za kontrolo in certificiranje, ki izvaja nadzor nad izvajalcem;
– identifikacijska oznaka serije kmetijskih pridelkov in živil, ki omogoča povezavo serije z evidenco iz 21. člena te uredbe.
20. člen 
(skladiščenje kmetijskih pridelkov in živil) 
Območje za skladiščenje kmetijskih pridelkov in živil je treba upravljati tako, da se zagotovi ločevanje serij in prepreči kakršno koli mešanje s proizvodi oziroma snovmi, ki niso v skladu z Uredbo 2018/848/EU in to uredbo, ali kontaminacija z njimi.
21. člen 
(vodenje evidenc) 
(1) Obrat javne prehrane mora voditi evidence blaga in finančne evidence, ki vsebujejo najmanj podatke o:
– dobavitelju oziroma prodajalcu kmetijskih pridelkov in živil (ime ali firma, naslov ali sedež);
– vrsti in količini dostavljenih ekoloških in neekoloških kmetijskih pridelkov in živil ali posameznih sestavin teh živil;
– vrsti in količini kmetijskih pridelkov in živil v prostorih obrata javne prehrane;
– načinu označevanja in oglaševanja kmetijskih pridelkov in živil;
– rezultatih preverjanja pri prevzemu kmetijskih pridelkov in živil.
(2) Podatki v evidencah iz tega člena morajo biti dokumentirani z ustreznimi dokazili.
Tretji del OZNAČEVANJE IN CERTIFICIRANJE 
22. člen 
(označevanje v obratih javne prehrane) 
(1) Kmetijski pridelek in živilo ali posamezna sestavina živila v obratih javne prehrane je lahko označena ali opisana z izrazi iz 30. člena Uredbe 2018/848/EU ali se označbe sklicujejo na postopek ekološke pridelave v skladu s 30. členom Uredbe 2018/848/EU, če je kmetijski pridelek in živilo ali posamezna sestavina živila proizvedena v skladu z Uredbo 2018/848/EU in to uredbo.
(2) Pri pripravi predpakiranega živila, ki je pripravljeno v obratih javne prehrane in izpolnjuje pogoje iz točke (a) petega odstavka 30. člena Uredbe 2018/848/EU, je treba uporabiti zaščitni znak v skladu s pravilnikom, ki ureja zaščitni znak za označevanje kmetijskih pridelkov in živil, ter navesti šifro organizacije za kontrolo in certificiranje v skladu s točko (a) prvega odstavka 32. člena Uredbe 2018/848/EU.
(3) Sklicevanje na postopke ekološke pridelave oziroma predelave kmetijskega pridelka in živila ali posamezne sestavine živila ne sme zavajati potrošnika in mora biti jasno navedeno na jedilnih listih.
(4) Sklicevanje na postopke ekološke pridelave oziroma predelave v obratu ali v imenu obrata javne prehrane je dovoljeno, če so vsi kmetijski pridelki in živila v obratu pripravljeni oziroma ponujeni v skladu z Uredbo 2018/848/EU in to uredbo.
(5) Izrazi iz prvega in drugega odstavka tega člena se ne smejo uporabljati za kmetijski pridelek in živilo ali posamezno sestavino živila, ki vsebuje gensko spremenjene organizme v skladu z 11. členom Uredbe 2018/848/EU, ali pri uporabi ionizirajočega sevanja v skladu s 4. točko 9. člena Uredbe 2018/848/EU.
(6) Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka tega člena se za kmetijski pridelek in živilo oziroma posamezno sestavino živila, pripravljenega v obratih javne prehrane, izrazi iz 30. člena Uredbe 2018/848/EU lahko uporabijo v naslednjih primerih:
– pri poimenovanju kmetijskega pridelka in živila, če sta pridelana v skladu z Uredbo 2018/848/EU in je najmanj 95 odstotkov pridelka in živila ekološkega kmetijskega izvora;
– pri poimenovanju ene ali več sestavin živila, če je sestavina pridelana v skladu z Uredbo 2018/848/EU in je pri posameznem živilu navedeno, katere sestavine so ekološkega kmetijskega izvora;
– pri označevanju jedilnika, če so vsi kmetijski pridelki in živila, ki so navedeni na jedilniku, pripravljeni v skladu s prvo alinejo tega odstavka.
(7) Obrat javne prehrane, ki pripravlja in ponuja kmetijske pridelke in živila v skladu z Uredbo 2018/848/EU in to uredbo, mora na vidnem mestu objaviti seznam ekoloških pridelkov in živil ter živil z ekološkimi sestavinami, in sicer s točno navedbo, za katero ekološko sestavino gre.
23. člen 
(označevanje ekoloških kmetijskih pridelkov in živil in kmetijskih gospodarstev) 
(1) Izvajalec dejavnosti ali skupina izvajalcev, ki želi tržiti ekološke kmetijske pridelke in živila, lahko uporabi zaščitni znak v skladu s predpisom, ki ureja zaščitni znak za označevanje kmetijskih pridelkov in živil.
(2) Z izrazi iz prvega odstavka 30. člena Uredbe 2018/848/EU se lahko označi tisto kmetijsko gospodarstvo, ki je v celoti vključeno pod nadzor ekološke pridelave in predelave kmetijskih pridelkov in živil in ima ob tem že certifikat za najmanj en ekološki kmetijski pridelek ali živilo.
24. člen 
(certifikat) 
(1) Iz certifikata za obrat javne prehrane morajo biti razvidni najmanj ime ali firma in naslov ali sedež obrata javne prehrane, šifra organizacije za kontrolo in certificiranje, datum pregleda ter obdobje veljavnosti certifikata. Na certifikatu mora biti navedeno tudi, ali gre za pripravo ekoloških kmetijskih pridelkov in živil oziroma pripravo živil z ekološkimi sestavinami.
(2) Medsebojna razmerja v zvezi s postopkom certificiranja uredita izvajalec dejavnosti, skupina izvajalcev ali obrat javne prehrane ter organizacija za kontrolo in certificiranje s pogodbo.
(3) Na certifikatu iz II. dela Priloge VI Uredbe 2018/848/EU se kot obvezni elementi navedejo:
– seznam kmetijskih pridelkov in živil iz 1. točke, razen za distribucijo;
– informacije o dejavnostih iz 5. točke in
– informacije iz 9. točke II. dela, kadar je to smiselno (npr. živila z ekološkimi sestavinami, neekološke živali).
(4) V primeru spremembe podatkov, ki so navedeni na certifikatu, jih mora organizacija za kontrolo in certificiranje spremeniti v osmih dneh od njihovega nastanka.
25. člen 
(obvestilo o razveljavitvi certifikata) 
Organizacija za kontrolo in certificiranje o razveljavitvi certifikata obvesti ministrstvo, upravo in Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.
Četrti del NADZORNI SISTEM 
26. člen 
(pristojni organi) 
Pristojni organ za izmenjavo informacij med državami članicami in Evropsko komisijo v primeru nepravilnosti ali neskladij iz 43. člena Uredbe 2018/848/EU in 9. člena Izvedbene uredbe 2021/279/EU je uprava, za opravljanje strokovnih administrativnih nalog ter nalog sodelovanja in stikov z Evropsko komisijo iz petega odstavka 8. člena Delegirane uredbe 2021/2306/EU pa ministrstvo.
27. člen 
(obveznosti organizacije za kontrolo in certificiranje) 
(1) Organizacija za kontrolo in certificiranje:
1. vodi evidence izvajalcev in obratov javne prehrane, s katerimi ima sklenjene pogodbe in nad katerimi izvaja nadzor. Podatke obdeluje v skladu s predpisom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in jih pošilja v zbirno evidenco izvajalcev, ki jo upravlja ministrstvo;
2. ministrstvu vsako leto najpozneje do 20. februarja tekočega leta pošlje seznam izvajalcev in obratov javne prehrane, ki so se do 31. decembra predhodnega leta prijavili za nadzor v naslednjem letu;
3. ministrstvu vsako leto najpozneje do 31. marca tekočega leta pošlje zbirno poročilo o nadzornih dejavnostih, ki jih je izvajala v preteklem letu;
4. ministrstvu vsako leto najpozneje do 31. marca tekočega leta pošlje statistične podatke o ekološki pridelavi v skladu z Uredbo 2018/848/EU in to uredbo;
5. upravi in kmetijski inšpekciji omogoči dostop do svojih pisarn in objektov ter do vse dokumentacije, ki je povezana z njeno dejavnostjo, ter jim da potrebne informacije;
6. ministrstvu, Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja ter Statističnemu uradu Republike Slovenije omogoči dostop do vse dokumentacije, ki je povezana z njeno dejavnostjo, ter jim da potrebne informacije;
7. obvesti upravo o izvajalcu, skupini izvajalcev ali obratu javne prehrane, ki je prestopil k organizaciji za kontrolo in certificiranje od druge organizacije za kontrolo in certificiranje, v petih dneh po prestopu;
8. pri svojem delu spoštuje navodila za vodenje evidence;
9. mora imeti možnost vstopa v hitro komunikacijsko omrežje državne uprave – HKOM; če te možnosti nima, mora predložiti pisno izjavo, da si bo možnost vstopa zagotovila najpozneje v 30 dneh od imenovanja.
(2) Zbirno poročilo iz 3. točke prejšnjega odstavka mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
1. število izvajalcev in obratov javne prehrane, ki so bili vključeni v nadzor nad ekološko pridelavo in predelavo;
2. število izdanih certifikatov;
3. število razveljavljenih certifikatov;
4. število opravljenih napovedanih in nenapovedanih pregledov;
5. podatke iz šestega odstavka 28. člena te uredbe;
6. podatke v skladu z Izvedbeno uredbo 2019/723/EU.
(3) Ne glede na določbo 3. točke prvega odstavka tega člena organizacija za kontrolo in certificiranje podatke iz 6. točke prejšnjega odstavka pošlje tudi upravi.
(4) Organizacija za kontrolo in certificiranje mora pri svojem delu upoštevati rezultat vzorčenja v okviru uradnega nadzora, ki ji ga pošlje uprava. Tak vzorec se šteje za uradni vzorec.
28. člen 
(vzorčenje in analize) 
(1) Organizacije za kontrolo in certificiranje izvajajo vzorčenje ostankov fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljnjem besedilu: FFS) v skladu s predpisom, ki določa metode vzorčenja za uradni nadzor nad ostanki FFS v oziroma na živilih in kmetijskih pridelkih, pri vzorčenju pred spravilom oziroma ob njem pa v skladu s poslovnikom kakovosti v skladu s standardom iz tretjega odstavka 40. člena Uredbe 2018/848/EU. Tako odvzeti vzorec se šteje za uradni vzorec.
(2) Organizacija za kontrolo in certificiranje pošlje vzorce iz prejšnjega odstavka na testiranje uradnim laboratorijem, ki izpolnjujejo zahteve iz 37. člena Uredbe (EU) 2017/625/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (UL L št. 95 z dne 7. 4. 2017, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2017/625/EU).
(3) Organizacija za kontrolo in certificiranje vodi seznam odvzetih vzorcev in rezultatov opravljenih analiz v obliki preglednice, iz katere so razvidni najmanj naslov ali sedež izvajalca ali obrata javne prehrane, kjer je bil vzorec vzet, KMG-MID ali matična številka, vrsta opravljenega vzorčenja in rezultat analize. Te podatke organizacija za kontrolo in certificiranje na zahtevo uprave v celoti ali v zahtevanem obsegu pošlje pristojni inšpekciji in upravi.
(4) Organizacija za kontrolo in certificiranje obvesti upravo o vseh rezultatih analiz, s katerimi je bila ugotovljena uporaba snovi, ki niso v skladu z Uredbo 2018/848/EU in to uredbo, pa tudi o morebitnih preseženih mejnih vrednostih FFS in njihovih ostankov v kmetijskih pridelkih in živilih.
(5) Pri analizi vzorcev ostankov FFS se upošteva meja kvantifikacije analitske metode z upoštevanjem merilne negotovosti.
(6) Organizacija za kontrolo in certificiranje pošlje ministrstvu vsako leto skupaj z zbirnim poročilom iz prejšnjega člena tudi poročilo o rezultatih analiz. Poročilo o rezultatih analiz mora vsebovati podatke o:
– številu in vrsti odvzetih vzorcev;
– številu vzorcev, pri katerih je bila ugotovljena neskladnost, in
– izvedenih ukrepih v primeru posameznih neskladnosti.
(7) Če organizacija za kontrolo in certificiranje z vzorčenjem ugotovi uporabo snovi, ki niso v skladu z Uredbo 2018/848/EU, ali presežene mejne vrednosti FFS in njihovih ostankov v živilih, ki prihajajo iz drugih držav članic Evropske unije, in pri uvoženih kmetijskih pridelkih in živilih iz tretjih držav, o tem nemudoma obvesti upravo.
29. člen 
(nadzor v obratih javne prehrane) 
(1) Organizacija za kontrolo in certificiranje najmanj enkrat letno opravi nadzor nad obratom javne prehrane v skladu z Uredbo 2018/848/EU in to uredbo.
(2) Organizacija za kontrolo in certificiranje v obratu javne prehrane izvaja tudi naključne nadzorne obiske, ki so praviloma nenapovedani in za katere se odloči na podlagi splošne ocene tveganja kršenja določb Uredbe 2018/848/EU in te uredbe, pri čemer upošteva rezultate prejšnjih nadzorov, količino zadevnih kmetijskih pridelkov in živil ter tveganje njihove zamenjave z neekološkimi kmetijskimi pridelki in živili.
(3) Če organizacija za kontrolo in certificiranje sumi, da kmetijski pridelek in živilo ni v skladu z zahtevami Uredbe 2018/848/EU in te uredbe, odvzame vzorec za preizkus kmetijskega pridelka in živila in ga pošlje v analizo. Vzorec se odvzame in analizira tudi za odkrivanje morebitnega onesnaženja ekološkega kmetijskega pridelka in živila z nedovoljenimi proizvodi. O opravljenem nadzoru se sestavi zapisnik.
(4) Določbe glede nadzornega sistema iz tega člena se ne uporabljajo za vzgojno-izobraževalne zavode in Center šolskih in obšolskih dejavnosti, če uporabljajo izraze iz 30. člena Uredbe 2018/848/EU, v naslednjih primerih:
– na koncu jedilnika za posamezne proizvode in živila, ki imajo certifikat (navedejo se lahko vsi ekološki pridelki in živila, ki so bila uporabljena v posameznih obrokih);
– pri vseh predpakiranih proizvodih.
30. člen 
(dostop do objektov) 
(1) Obrat javne prehrane organizaciji za kontrolo in certificiranje za izvajanje nadzora omogoči dostop do vseh prostorov obratov javne prehrane.
(2) Obrat javne prehrane organizaciji za kontrolo in certificiranje zagotovi vse potrebne informacije za izvajanje nadzora ter na njeno zahtevo predloži rezultate lastnih pregledov in programov vzorčenja.
31. člen 
(zapisnik o opravljenem nadzornem pregledu) 
Organizacija za kontrolo in certificiranje sestavi zapisnik o vsakem opravljenem nadzornem pregledu z opisom vseh neskladnosti glede na zahteve, določene z Uredbo 2018/848/EU in to uredbo.
32. člen 
(obveznosti izvajalca, skupine izvajalcev ali obrata javne prehrane) 
(1) Vsak izvajalec, skupina izvajalcev ali obrat javne prehrane, ki želi kmetijske pridelke in živila označevati z izrazi iz 30. člena Uredbe 2018/848/EU, mora svojo dejavnost priglasiti upravi v skladu s prvim odstavkom 34. člena Uredbe 2018/848/EU. Uprava na svoji spletni strani objavi predlogo obrazca za priglasitev.
(2) Če izvajalec, skupina izvajalcev ali obrat javne prehrane svoje dejavnosti ne priglasi v skladu s prejšnjim odstavkom, se ne more prijaviti pri organizaciji za kontrolo in certificiranje v skladu s tretjim odstavkom tega člena.
(3) Vsak izvajalec, skupina izvajalcev ali obrat javne prehrane, ki želi kmetijske pridelke in živila označevati z izrazi iz 30. člena Uredbe 2018/848/EU, se mora prijaviti pri organizaciji za kontrolo in certificiranje. Pri prijavi mora izvajalec, skupina izvajalcev ali obrat javne prehrane organizaciji za kontrolo in certificiranje poleg podatkov iz 15. člena Uredbe 2017/625/EU in 39. člena Uredbe 2018/848/EU predložiti tudi:
1. matično številko;
2. pravno organizacijsko obliko;
3. KMG-MID;
4. izjavo, da je vpisan v register obratov v skladu s predpisi, ki urejajo registracijo in odobritev obratov na področju živil;
5. podatke o staležu rejnih živali (vrsta živali in število);
6. podatke o vrsti ekoloških pridelkov in živil;
7. podatke o vrsti ekoloških pridelkov in živil ter delovnih postopkih pri njihovi pridelavi oziroma pripravi, če hkrati poteka tudi pridelava oziroma priprava, ki ni v skladu z Uredbo 2018/848/EU in to uredbo;
8. ob nabiranju zavarovanih rastlinskih vrst, ki so domorodne v Republiki Sloveniji in so navedene na seznamu predpisa, ki ureja zavarovanje ogroženih prostoživečih rastlinskih vrst, tudi dovoljenje Agencije Republike Slovenije za okolje.
(4) Izvajalec dejavnosti, skupina izvajalcev in obrat javne prehrane organizaciji za kontrolo in certificiranje vsako leto najpozneje do 20. januarja pošljejo podatke o količini kmetijskih pridelkov in živil, pridelanih oziroma predelanih v preteklem letu.
(5) Prestopi od ene organizacije za kontrolo in certificiranje k drugi niso dovoljeni med postopkom certificiranja, in sicer od 1. marca do 1. oktobra, če gre za primarne proizvajalce.
(6) Izvajalec dejavnosti, skupina izvajalcev in obrat javne prehrane so lahko vključeni v sistem nadzora samo pri eni organizaciji za kontrolo in certificiranje.
33. člen 
(poročilo uprave in Slovenske akreditacije) 
(1) Uprava vsako leto ministrstvu in Slovenski akreditaciji pošlje poročilo o nadzoru nad delovanjem organizacij za kontrolo in certificiranje v predhodnem letu, in sicer najpozneje do 1. marca tekočega leta za predhodno leto.
(2) Slovenska akreditacija vsako leto ministrstvu in upravi pošlje poročilo o nadzoru nad delovanjem organizacij za kontrolo in certificiranje v predhodnem letu, in sicer najpozneje do 1. marca tekočega leta za predhodno leto.
34. člen 
(izmenjava informacij) 
(1) Če organizacije za kontrolo in certificiranje, uprava, kmetijska inšpekcija ali Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja ugotovijo neskladje oziroma nepravilnosti, povezane z ekološko pridelavo oziroma predelavo, se o tem medsebojno obvestijo.
(2) Če pristojne inšpekcije ali uprava ugotovi uporabo nedovoljenih snovi, ki niso v skladu z Uredbo 2018/848/EU, ali presežene mejne vrednosti FFS in njihovih ostankov v kmetijskih pridelkih in živilih, ki prihajajo iz drugih držav članic, ter pri uvoženih kmetijskih pridelkih in živilih iz tretjih držav, o tem nemudoma obvesti ministrstvo oziroma upravo ter organizacije za kontrolo in certificiranje.
Peti del NADZOR NAD UVOZOM IZ TRETJIH DRŽAV 
35. člen 
(izvajanje nadzora nad uvozom) 
(1) Pristojni organ za izvajanje nadzora nad uvozom ekoloških kmetijskih pridelkov in živil, ki se nanaša na sprostitev v prosti promet, je carinski organ v skladu z Uredbo 2018/848/EU, Delegirano uredbo 2021/2306/EU in Izvedbeno uredbo 2021/2307/EU.
(2) Carinski organ do 31. marca tekočega leta za preteklo koledarsko leto pošlje ministrstvu naslednje podatke:
– o številu uvoznikov ekoloških kmetijskih pridelkov in živil;
– o vrsti in količini uvoženih ekoloških kmetijskih pridelkov in živil;
– o državi odpošiljanja oziroma državi porekla.
36. člen 
(elektronski sistem TRACES) 
(1) Na podlagi 36. člena Izvedbene uredbe 2019/1715/EUministrstvo omogoči pravico dostopa do sistema TRACES izvajalcu dejavnosti ali skupini izvajalcev, ki je vključena v sistem nadzora nad ekološko pridelavo in pripravo ter je vpisana v register nosilcev živilskih dejavnosti v skladu s predpisom, ki ureja higieno živil.
(2) Če se izvajalcu dejavnosti ali skupini izvajalcev razveljavi certifikat oziroma ga nima, ji ministrstvo odvzame pravico dostopa do sistema TRACES oziroma ji ga ne omogoči.
Šesti del UKREPI V PRIMERU UGOTOVLJENEGA NESKLADJA 
37. člen 
(obveščanje v primeru suma na neskladje) 
V primeru suma na neskladje ali če je sum utemeljen v skladu s 27. členom Uredbe 2018/848/EU, izvajalec dejavnosti, skupina izvajalcev ali obrat javne prehrane v treh dneh obvesti organizacijo za kontrolo in certificiranje, pri kateri je vključen v nadzor.
38. člen 
(vodenje evidenc) 
(1) Če organizacija za kontrolo in certificiranje ugotovi, da evidence, ki jih mora voditi izvajalec dejavnosti, skupina izvajalcev ali obrat javne prehrane, niso v skladu z Uredbo 2018/848/EU in to uredbo oziroma da so nepopolne, jih morajo dopolniti najpozneje v 20 dneh.
(2) Če izvajalec dejavnosti, skupina izvajalcev ali obrat javne prehrane ne dopolni evidenc v roku iz prejšnjega odstavka oziroma so evidence nepopolne in manjkajočih podatkov ni mogoče pridobiti, se izvajalcu dejavnosti, skupini izvajalcev ali obratu javne prehrane certifikat za posamezen kmetijski pridelek in živilo zavrne njegovo izdajo oziroma se ga razveljavi.
39. člen 
(manjše neskladje) 
(1) Izvajalec dejavnosti, skupina izvajalcev ali obrat javne prehrane mora neskladnosti, ki pomenijo manjše neskladje iz 8. člena Izvedbene uredbe 2021/279/EU, odpraviti v roku, ki ga določi organizacija za kontrolo in certificiranje.
(2) Če izvajalec dejavnosti, skupina izvajalcev ali obrat javne prehrane ne odpravi neskladnosti v roku iz prejšnjega odstavka, se mu izdaja certifikata za posamezen kmetijski pridelek in živilo zavrne oziroma se ga razveljavi.
40. člen 
(večje neskladje) 
(1) Če gre za večje neskladje iz 8. člena Izvedbene uredbe 2021/279/EU, organizacija za kontrolo in certificiranje izvajalcu dejavnosti, skupini izvajalcev ali obratu javne prehrane zavrne izdajo certifikata oziroma razveljavi certifikat za posamezen kmetijski pridelek in živilo.
(2) Za večje neskladje iz prejšnjega odstavka se šteje:
1. če je v tleh presežena opozorilna emisijska vrednost v skladu s predpisom, ki ureja mejne, opozorilne in kritične emisijske vrednosti nevarnih snovi v tleh;
2. če se uporablja seme ali semenski material, ki je obdelan z nedovoljenimi sredstvi;
3. če se izvaja hidroponska pridelava iz točke 1.2 1. poglavja I. dela Priloge II Uredbe 2018/848/EU;
4. če se uporabljajo oziroma so prisotni proizvodi in snovi, ki niso v skladu z Uredbo 2018/848/EU;
5. če izvajalec ne izvaja kolobarja oziroma ima na isti površini enako kulturo več kakor dve leti;
6. če je v suhi snovi presežen dovoljeni delež konvencionalne krme v obroku oziroma glede na celotno letno količino krme;
7. če na kmetijskem gospodarstvu poteka vezana reja živali, ki ni v skladu z Uredbo 2018/848/EU;
8. če natovarjanje in raztovarjanje živali poteka z uporabo kakršnega koli električnega spodbujevalnika za priganjanje živali;
9. če zdravljenje živali ne poteka v skladu s točko 1.5.2 II. dela Priloge II Uredbe 2018/848/EU;
10. če izvajalec ali skupina izvajalcev hkrati neekološko in ekološko prideluje enake sorte kmetijskih rastlin, ki jih ni mogoče ločiti, in če to ni v skladu z 9. členom Uredbe 2018/848/EU;
11. če izvajalec hkrati neekološko in ekološko vzreja enake vrste živali, razen pri ribogojstvu, kakor je določeno v točki 3.1.2 III. dela Priloge II Uredbe 2018/848/EU;
12. če postopki priprave ekološke hrane ne potekajo časovno ali prostorsko ločeno od postopov priprave neekološke hrane;
13. če se pri predelavi uporabljajo snovi in tehnike, ki bi povrnile lastnosti, ki se izgubijo med predelavo;
14. če certifikata o kontrolnem pregledu iz Delegirane uredbe 2021/2306/EU in Izvedbene uredbe 2021/2307/EU ne potrdi pristojni carinski organ pri uvozu iz tretjih držav za kmetijske pridelke in živila, ki so pridelani oziroma proizvedeni v skladu z Uredbo 2018/848/EU;
15. če izvajalec dejavnosti, skupina izvajalcev ali obrat javne prehrane predhodno ni pridobil dovoljenja za izjeme od pravil ekološke pridelave in predelave kmetijskih pridelkov in živil v skladu z Uredbo 2018/848/EU in to uredbo;
16. če ekološka pridelava oziroma predelava ne poteka v skladu s splošnimi pravili kmetijske pridelave iz 5. člena Uredbe 2018/848/EU.
(3) Pri vzporedni pridelavi, določeni v Uredbi 2018/848/EU, se za neekološko pridelavo oziroma predelavo prejšnji odstavek ne uporablja.
41. člen 
(kritično neskladje) 
(1) Če gre za kritično neskladje iz 8. člena Izvedbene uredbe 2021/279/EU, organizacija za kontrolo in certificiranje izvajalcu dejavnosti, skupini izvajalcev ali obratu javne prehrane zavrne izdajo certifikata oziroma ga razveljavi za vse kmetijske pridelke in živila.
(2) Za kritično neskladje iz prejšnjega odstavka se šteje:
1. če se organizaciji za kontrolo in certificiranje ne omogoči dostop do objektov v skladu s 15. členom Uredbe 2017/625/EU;
2. če se odkloni nadzor organizacije za kontrolo in certificiranje;
3. če izvajalec dejavnosti, skupina izvajalcev ali obrat javne prehrane ne vodi nobene evidence, predpisane z Uredbo 2018/848/EU in to uredbo;
4. če se označujejo oziroma oglašujejo kmetijski pridelki in živila z izrazi iz 30. člena Uredbe 2018/848/EU, pa niso proizvedeni v skladu z Uredbo 2018/848/EU in to uredbo;
5. če je bila ugotovljena namerna kršitev, ki se nanaša na uporabo ali prisotnost proizvodov in snovi, ki niso dovoljene z 2018/848/EU;
6. če se uporablja ionizirajoče sevanje v skladu s 4. točko 9. člena Uredbe 2018/848/EU.
(3) Namerna kršitev iz prejšnjega odstavka pomeni zavestno kršitev posamezne zahteve, predpisane z Uredbo 2018/848/EU in to uredbo, z razumevanjem in ob zavedanju možnih posledic takšnega dejanja.
42. člen 
(obdobje preusmeritve) 
(1) Če se izvajalcu dejavnosti ali skupini izvajalcev zavrne izdaja certifikata oziroma se certifikat za posamezne vrste živali razveljavi, začne znova teči obdobje preusmeritve za te živali, kot je določeno z Uredbo 2018/848/EU in to uredbo.
(2) Če je bilo ugotovljeno neskladje na kmetijskih zemljiščih, katerega posledica je zavrnitev oziroma razveljavitev certifikata za kmetijske pridelke in živila, začne znova teči obdobje preusmeritve na teh kmetijskih površinah, kot je določeno z Uredbo 2018/848/EU in to uredbo.
(3) Če se izvajalcu dejavnosti ali skupini izvajalcev zavrne oziroma razveljavi certifikat za vse kmetijske pridelke in živila iz prejšnjega člena, začne znova teči obdobje preusmeritve na vseh kmetijskih površinah oziroma za vse živali.
43. člen 
(kritično neskladje z dolgoročnim učinkom) 
(1) Če do zavrnitve oziroma razveljavitve certifikata pride zaradi ugotovitve kritičnega neskladja iz 1. do 3. točke ter 6. točke drugega odstavka 41. člena te uredbe in gre za ponavljajočo se kršitev, organizacija za kontrolo in certificiranje izvajalcu ne izda naslednjega certifikata najmanj tri mesece od zavrnitve oziroma razveljavitve certifikata.
(2) Če do zavrnitve oziroma razveljavitve certifikata pride zaradi ugotovitve kritičnega neskladja iz 4. in 5. točke drugega odstavka 41. člena te uredbe, organizacija za kontrolo in certificiranje izvajalcu dejavnosti, skupini izvajalcev ali obratu javne prehrane ne izda naslednjega certifikata najmanj šest mesecev od zavrnitve oziroma razveljavitve certifikata.
(3) Ponavljajoča se kršitev iz prvega odstavka tega člena pomeni enako kršitev posamezne zahteve, predpisane z Uredbo 2018/848/EU in to uredbo, pri istem izvajalcu najmanj dvakrat v dveh zaporednih koledarskih letih.
Sedmi del KONČNI DOLOČBI 
44. člen 
(prenehanje veljavnosti) 
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o ukrepih v primeru nepravilnosti in kršitev v ekološkem kmetovanju (Uradni list RS, št. 96/14).
45. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, šesti odstavek 32. člena te uredbe pa se začne uporabljati 1. januarja 2023.
Št. 00704-266/2022
Ljubljana, dne 28. julija 2022
EVA 2020-2330-0031
Vlada Republike Slovenije 
dr. Robert Golob 
predsednik 

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti