Uradni list Republike Slovenije

60 Uradni list RS, št. 60/2010
z dne 23. 7. 2010

3344. Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah, Stran 9174.


Na podlagi četrtega odstavka 27. člena Zakona o gimnazijah (Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo) in tretjega odstavka 56. člena Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 79/06) minister za šolstvo in šport izdaja

P R A V I L N I K
o šolskem redu v srednjih šolah

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

(vsebina pravilnika)

Ta pravilnik določa pravice, dolžnosti in prepovedi za dijake v času organiziranega izobraževalnega dela (v nadaljnjem besedilu: pouk), ki se v skladu z letnim delovnim načrtom šole izvaja v šoli, na šolskih površinah ali drugje (v nadaljnjem besedilu: šola), način uveljavljanja pravic, izpolnjevanja dolžnosti, ukrepanje za kršitve, določene s tem pravilnikom in s splošnimi akti šole (v nadaljnjem besedilu: šolska pravila) ter obveznosti šole pri uresničevanju določb tega pravilnika.

Pravice, odgovornosti in dolžnosti dijaka izhajajo iz statusa dijaka.

II. PRAVICE, DOLŽNOSTI, PREPOVEDI IN AKTIVNOSTI DIJAKA

2. člen

(pravice dijaka)

Dijak ima predvsem pravico do:

– prisotnosti pri pouku,

– kakovostnega pouka,

– sprotne in objektivne informacije,

– spoštovanja osebnosti,

– upoštevanja individualnih in razvojnih posebnosti,

– varnosti in zaščite pred vsemi oblikami nasilja,

– enakopravnega obravnavanja, ne glede na spol, raso, etnično pripadnost, veroizpoved, socialni status družine in druge okoliščine,

– varnega, zdravega in vzpodbudnega delovnega okolja,

– strokovne pomoči in svetovanja pri šolskem delu,

– varovanja osebnih podatkov v skladu z zakonom in drugimi predpisi,

– delovanja v skupnosti dijakov,

– izražanja mnenja in posredovanja predlogov, povezanih z vzgojno-izobraževalnim delom šole,

– razgovora, zagovora in pritožbe v postopku ukrepanja.

3. člen

(dolžnosti dijaka)

Dijak ima predvsem dolžnost, da:

– redno in pravočasno obiskuje pouk in odgovorno izpolnjuje obveznosti, določene z izobraževalnim programom, letnim delovnim načrtom šole, urnikom in drugimi predpisi,

– dijakov in delavcev šole ne ovira in ne moti pri delu,

– ravna v skladu z določili tega pravilnika, s šolskimi pravili in navodili delavcev šole,

– skrbi za lastno zdravje in varnost in ne ogroža zdravja in varnosti ter telesne in duševne integritete drugih,

– skrbi za čisto okolje,

– spoštuje splošne civilizacijske vrednote in posebnosti različnih kultur,

– spoštuje pravice dijakov, delavcev šole in drugih,

– prispeva k ugledu šole,

– varuje in odgovorno ravna s premoženjem šole, lastnino dijakov, delavcev šole ter drugih.

4. člen

(prepovedi)

V šoli je prepovedano:

– psihično in fizično nasilje,

– kajenje, uživanje alkohola in drugih drog,

– prisostvovanje pod vplivom alkohola in drugih drog,

– posedovanje, ponujanje ali prodajanje alkohola in drugih drog,

– posedovanje predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi ali varnost premoženja,

– uporabljanje osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem v nasprotju z določili šolskih pravil,

– obnašanje v nasprotju z določili tega pravilnika, s šolskimi pravili in navodili delavcev šole.

5. člen

(dejavnost dijakov)

Dijaki lahko, po predhodno pridobljenem soglasju ravnatelja, izdajajo šolski časopis, druga gradiva, organizirajo šolska društva, šolski radio in drugo.

6. člen

(protest dijakov)

Če dijaška organizacija, v katero je včlanjena več kot tretjina vseh dijakov v državi, organizira prekinitev pouka ali drugo obliko protesta (v nadaljnjem besedilu: protest), o protestu pisno obvesti ravnatelja najmanj pet delovnih dni pred protestom.

O nameravani udeležbi na protestu, dijak predhodno obvesti razrednika.

Dijaška organizacija je dolžna, najkasneje v petih delovnih dneh od dneva protesta, šoli posredovati poimenski seznam s podpisi dijakov, udeležencev protesta.

Če šola ne prejme seznama v roku iz prejšnjega odstavka je odsotnost dijakov, udeležencev protesta, neopravičena.

Šola ni odgovorna za zagotavljanje varnosti dijakov, ki se udeležijo protesta.

7. člen

(izpis iz šole)

Mladoletni dijak se lahko izpiše iz šole na podlagi soglasja staršev. O nameravanem izpisu polnoletnega dijaka šola obvesti starše.

III. OBVEZNOSTI ŠOLE

8. člen

(šolska pravila)

Šolska pravila, ki jih določi ravnatelj, po predhodno pridobljenem mnenju učiteljskega zbora, skupnosti dijakov in sveta staršev, začnejo veljati trideseti dan po javni objavi.

S šolskimi pravili šola seznani starše in dijake pred začetkom veljavnosti.

S šolskimi pravili se določi:

– merila in postopek za podeljevanje pohval, nagrad in drugih priznanj dijakom,

– hišni red,

– način sodelovanja s starši,

– pravila obveščanja in opravičevanja odsotnosti,

– upravičene razloge za zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka,

– način odločanja o oprostitvi sodelovanja dijaka pri pouku iz zdravstvenih razlogov in način vključitve dijaka v vzgojno-izobraževalno delo v času oprostitve sodelovanja pri pouku,

– način obravnave dijaka, ki mu je začasno prepovedana prisotnost pri uri pouka oziroma pouku določenega dne in način vključitve dijaka v vzgojno-izobraževalno delo v času začasne prepovedi prisotnosti pri pouku oziroma pouku določenega dne,

– pravila uporabe osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem.

S šolskimi pravili se lahko določi:

– druge pravice, dolžnosti, prepovedi, kršitve, alternativne ukrepe ter pravila o varnosti in zdravju, ki niso določena s tem pravilnikom,

– število ur neopravičene odsotnosti, ki šteje za lažjo oziroma težjo kršitev,

– druga pravila v skladu z drugimi predpisi.

9. člen

(preventivna dejavnost šole)

Šola s preventivnim delovanjem ozavešča dijake predvsem o:

– varstvu okolja,

– zdravem načinu življenja in izrabi prostega časa,

– varovanju pred različnimi nevarnostmi in tveganji,

– različnih vrstah nasilja,

– tveganem spolnem vedenju.

Šola vzpodbuja dijake k sprejemanju splošnih civilizacijskih vrednot, jih seznanja z načinom iskanja ustrezne pomoči, ko se znajdejo v nevarnosti ali stiski in s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.

10. člen

(varnost in zdravje dijakov)

Šola skrbi za varnost in zdravje dijakov z upoštevanjem normativov, standardov in drugih predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, od dijakov pa zahteva ustrezno opremo pri praktičnem izobraževanju, športni vzgoji in drugih dejavnostih, določenih z izobraževalnim programom.

11. člen

(prilagoditev pogojev dela)

Dijaku se v primeru dolgotrajne odsotnosti zaradi zdravstvenih razlogov, s pedagoško pogodbo prilagodi izvedba pouka.

Dijaku se v primeru športnih in kulturnih dejavnosti, prihoda iz tuje države in v drugih utemeljenih primerih, s pedagoško pogodbo lahko prilagodi izvedba pouka, če bi s tem prispevali k njegovemu boljšemu uspehu.

O sklenitvi pedagoške pogodbe odloči ravnatelj, po predhodno pridobljenem mnenju oddelčnega učiteljskega zbora in svetovalne službe.

S pedagoško pogodbo, ki jo sklenejo ravnatelj, starši in dijak, se glede izvedbe pouka določijo:

– pravice in obveznosti dijaka in šole,

– način in roki za ocenjevanje znanja dijaka,

– obdobje, za katero se pedagoška pogodba sklene,

– razlogi za mirovanje oziroma prenehanje pedagoške pogodbe.

12. člen

(izleti)

Izlete dijakov, ki niso določeni z izobraževalnim programom, šola predvidi v letnem delovnem načrtu šole, kot svojo nadstandardno storitev. Na izletih šola zagotovi spremstvo dijakov v skladu s pravili o normativih in standardih.

Izleti se organizirajo na dneve, ki so s šolskim koledarjem predvideni kot pouka prosti čas.

IV. OBVEŠČANJE IN OPRAVIČEVANJE ODSOTNOSTI

13. člen

(obveščanje o odsotnosti)

Starši, ob njihovem soglasju pa tudi športne, kulturne in druge organizacije ali šole, o vzroku odsotnosti dijaka obvestijo šolo najkasneje v treh delovnih dneh od prvega dne odsotnosti.

Če šola o odsotnosti dijaka ni obveščena v roku iz prejšnjega odstavka, razrednik oziroma šola, o odsotnosti dijaka obvesti starše najkasneje v štirih delovnih dneh od prvega dne odsotnosti, razen, če se s starši ni drugače dogovorila.

14. člen

(opravičevanje odsotnosti)

Odsotnost dijaka opraviči razrednik na podlagi presoje vzroka odsotnosti v opravičilu.

15. člen

(razlogi za upravičeno zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka)

Dijaku se zaradi utemeljenih razlogov lahko dovoli zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka.

V. KRŠITVE

16. člen

(lažje kršitve)

Lažje kršitve so:

– neprimeren odnos do pouka,

– neprimeren odnos do dijakov, delavcev šole in drugih,

– neprimeren odnos do šolskega ali drugega premoženja,

– kajenje,

– uporaba osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem v nasprotju z določili šolskih pravil,

– neupoštevanje šolskih pravil ocenjevanja.

17. člen

(težje kršitve)

Težje kršitve so:

– ponavljajoče se lažje kršitve, za katere je bil dijaku izrečen opomin,

– uživanje alkohola,

– samovoljna prisvojitev tuje stvari,

– ponarejanje,

– žaljiv odnos do dijakov, delavcev šole in drugih,

– posedovanje nevarnih predmetov ali sredstev,

– neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu,

– namerno poškodovanje šolskega ali drugega premoženja.

18. člen

(najtežje kršitve)

Najtežje kršitve so:

– ponavljajoče se istovrstne težje kršitve, za katere je bil dijaku izrečen ukor,

– psihično ali fizično nasilje,

– uživanje oziroma prisotnost pri pouku pod vplivom alkohola ali drugih drog,

– posedovanje, ponujanje in prodajanje alkohola ali drugih drog,

– ponarejanje ali uničevanje šolske dokumentacije,

– samovoljna prisvojitev tuje stvari večje vrednosti,

– posedovanje predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi ali varnost premoženja,

– neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu, kar je in kar bi lahko povzročilo težjo telesno poškodbo ali večjo materialno škodo,

– namerno uničevanje šolskega ali drugega premoženja,

– neopravičena odsotnost, ki znaša 35 ur v šolskem letu.

VI. UKREPI ZA KRŠITVE

19. člen

(vrste ukrepov za kršitve)

Za kršitve, določene s tem pravilnikom in s šolskimi pravili, se določajo alternativni ukrepi ali izrekajo vzgojni ukrepi.

Alternativni ukrepi so:

– pobotanje oziroma poravnava,

– poprava škodljivih posledic ravnanja,

– opravljanje dobrih del,

– premestitev v drug oddelek istega izobraževalnega programa.

Vzgojni ukrepi so:

– opomin,

– ukor razrednika,

– ukor oddelčnega učiteljskega zbora,

– ukor učiteljskega zbora,

– pogojna izključitev,

– izključitev.

20. člen

(začasna prepoved prisotnosti pri pouku)

Ne glede na prvo alineo 2. člena tega pravilnika, se dijaku v primeru, če ogroža življenje ali zdravje dijakov drugih, lahko začasno prepove prisotnost pri uri pouka oziroma pouku določenega dne.

21. člen

(stopnjevanje vzgojnih ukrepov)

Vzgojni ukrepi se praviloma stopnjujejo.

Opomin se dijaku lahko izreče za lažje kršitve.

Ukor razrednika in ukor oddelčnega učiteljskega zbora se dijaku lahko izreče za težje kršitve.

Ukor učiteljskega zbora se dijaku lahko izreče za najtežje kršitve.

Pogojna izključitev in izključitev se dijaku lahko izreče za najtežje kršitve, določene v 18. členu tega pravilnika.

V primeru pogojne izključitve dijak obiskuje pouk. Če stori v času pogojne izključitve težjo ali najtežjo kršitev, se mu lahko izreče izključitev.

VII. UGOTAVLJANJE KRŠITEV IN UKREPANJE

22. člen

(uvedba in vodenje postopka ugotavljanja kršitve)

Postopek ugotavljanja kršitve se uvede in vodi v šoli, v katero je dijak vpisan v času storjene kršitve.

Za uvedbo in vodenje postopka ugotavljanja kršitve je pristojen razrednik.

Za uvedbo in vodenje postopka ugotavljanja kršitve, za katero je predvidena pogojna izključitev ali izključitev je pristojen ravnatelj.

Z uvedbo postopka je potrebno začeti v šolskem letu v katerem je bila kršitev storjena, najkasneje v tridesetih dneh od dneva, ko se je izvedelo za kršitev in dijaka, ki je kršitev storil.

V primeru najtežje kršitve, ki bi imela za posledico izključitev, se postopek lahko uvede in vodi kadarkoli v času izobraževanja dijaka.

23. člen

(razgovor in zagovor)

Pred ukrepanjem razrednik opravi razgovor z dijakom, na željo dijaka pa se razgovor opravi z ravnateljem.

Če dijak pred ukrepanjem uveljavlja pravico do zagovora, se zagovor, ob prisotnosti razrednika in staršev, opravi pred ravnateljem.

Če s starši ni bilo mogoče vzpostaviti stik ali, če so prisotnost odklonili, ravnatelj lahko opravi zagovor dijaka brez prisotnosti staršev. V tem primeru lahko, na predlog dijaka, zagovoru prisostvuje strokovni delavec.

24. člen

(okoliščine, ki se upoštevajo pri izbiri ukrepa)

Pri izbiri ukrepa šola upošteva težo kršitve, odgovornost dijaka za kršitev, osebnostno zrelost dijaka, nagibe, zaradi katerih je storil dejanje, okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, druge okoliščine, pomembne za ukrepanje, postopnost pri ukrepanju in možne posledice ukrepanja.

Če ravnatelj, po proučitvi vseh okoliščin, oceni, da dijak potrebuje pomoč oziroma svetovanje, lahko odloči, da se postopek ukrepanja zoper dijaka ustavi.

25. člen

(odločanje o ukrepu)

O alternativnem ukrepu odloči razrednik, razen v primeru premestitve v drug oddelek istega izobraževalnega programa, o katerem odloči učiteljski zbor.

O opominu in ukoru razrednika odloči razrednik.

O ukoru oddelčnega učiteljskega zbora odloči oddelčni učiteljski zbor šole z večino glasov vseh prisotnih članov.

O ukoru učiteljskega zbora odloči učiteljski zbor šole z večino glasov vseh prisotnih članov.

O pogojni izključitvi in izključitvi odloči učiteljski zbor šole s tajnim glasovanjem in z dvotretjinsko večino glasov vseh članov.

26. člen

(določitev alternativnega ukrepa)

Alternativni ukrep se lahko določi namesto kateregakoli vzgojnega ukrepa, razen premestitve v drug oddelek istega izobraževalnega programa, ki se lahko določi le namesto ukora učiteljskega zbora.

Pristojni organ, po posvetovanju s svetovalno službo, pisno določi način izvrševanja alternativnega ukrepa, trajanje, kraj in rok za izvršitev ukrepa, ter osebo, ki bo spremljala izvajanje ukrepa.

Alternativni ukrep se izvršuje tako, da je dijaku omogočeno obiskovanje pouka.

Z vsebino alternativnega ukrepa iz drugega odstavka tega člena razrednik seznani dijaka in starše.

Če dijak z določenim alternativnim ukrepom ne soglaša ali ga ne izvrši na določen način in v določenem roku, mu pristojni organ izreče vzgojni ukrep.

Alternativni ukrep preneha veljati, ko je izvršen.

27. člen

(aktivnosti pred izrekom izključitve)

Pred izrekom izključitve je potrebno pridobiti:

– mnenje razrednika,

– mnenje šolske svetovalne službe,

– mnenje oddelčne skupnosti dijakov,

– druga mnenja, če je potrebno.

V primeru izključitve nudi šola dijaku pomoč pri vključitvi v drugo šolo oziroma pri nadaljevanju izobraževanja, če dijak za pomoč zaprosi.

28. člen

(izrek vzgojnega ukrepa)

Vzgojni ukrep se dijaku izreče v obliki sklepa, razen izključitve, ki se dijaku izreče v obliki odločbe (v nadaljnjem besedilu: akt o izreku vzgojnega ukrepa).

Akt o izreku vzgojnega ukrepa mora biti obrazložen in vsebovati mora pouk o pravnem varstvu.

Akt o izreku vzgojnega ukrepa se vroči dijaku in staršem najkasneje v osmih dneh po izreku vzgojnega ukrepa.

Dijaku, ki je storil najtežjo kršitev, zaradi katere bo izključen, se lahko prepove obiskovanje pouka že pred dokončnostjo odločbe o izključitvi.

O prepovedi obiskovanja pouka pred vročitvijo odločbe o izključitvi, odloči ravnatelj s sklepom, zoper katerega ni pritožbe, lahko pa ga dijak ali starši izpodbijajo v pritožbi zoper odločbo o izključitvi.

O prepovedi obiskovanja pouka z dnem vročitve odločbe o izključitvi odloči učiteljski zbor. V tem primeru se prepoved obiskovanja pouka določi v odločbi o izključitvi.

29. člen

(zadržanje ukrepanja)

Ravnatelj zaradi kršitve pri vodenju postopka ali zaradi drugih utemeljenih razlogov lahko zadrži ukrepanje in določi rok za odpravo kršitev oziroma odloči, da se postopek ponovi ali ustavi.

30. člen

(veljavnost vzgojnega ukrepa in izbris ukrepa)

Vzgojni ukrepi veljajo eno leto, razen izključitve, ki se praviloma izreče do konca šolskega leta, največ pa še za naslednje šolsko leto.

Če se med trajanjem ukrepa, razen izključitve, ugotovi, da je ukrep dosegel svoj namen, lahko organ, ki je ukrep izrekel, odloči o izbrisu ukrepa in o tem obvesti dijaka in starše.

31. člen

(skrajšani postopek izključitve)

Če dijak od začetka šolskega leta ne obiskuje pouka oziroma ga preneha obiskovati, starši pa o odsotnosti dijaka ne obvestijo šole, v roku iz 13. člena tega pravilnika, šola o tem obvesti starše priporočeno s povratnico, jih seznani s posledicami odsotnosti in jim določi osemdnevni rok za odgovor.

Če šola v osmih dneh ne prejme odgovora staršev, izda dijaku odločbo o izključitvi brez vodenja postopka ugotavljanja kršitve.

32. člen

(dokumentacija)

O aktivnostih v postopku ukrepanja je potrebno voditi pisno dokumentacijo v skladu s pravili o šolski dokumentaciji v srednješolskem izobraževanju.

VIII. VARSTVO PRAVIC DIJAKOV

33. člen

(pritožba)

Zoper akt o izreku opomina, ukora razrednika in ukora oddelčnega učiteljskega zbora se dijak ali starši lahko pisno pritožijo ravnatelju, zoper akt o izreku ukora učiteljskega zbora in pogojne izključitve pritožbeni komisiji oziroma komisiji za varstvo pravic, zoper akt o izreku izključitve pa svetu šole.

Pritožbo iz prejšnjega odstavka je potrebno vložiti v osmih dneh po prejemu akta o izreku vzgojnega ukrepa.

34. člen

(odločanje o pritožbi)

O pritožbi je potrebno odločiti v petnajstih dneh po prejemu pritožbe tako, da se:

– pritožbi ugodi,

– pritožbi ugodi in odloči, da se postopek ukrepanja ponovi in o ukrepu ponovno odloči,

– pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

Odločitev ravnatelja, pritožbene komisije oziroma komisije za varstvo pravic in sveta šole je dokončna.

35. člen

(sprememba ukrepa)

Če se po ukrepanju ugotovi, da je bila v postopku ukrepanja storjena napaka, ali da je bil ukrep izrečen ali določen neutemeljeno, je šola dolžna napako čim prej, najkasneje pa v desetih delovnih dneh od ugotovitve, popraviti oziroma ukrep spremeniti ali odpraviti ter o tem pisno obvestiti dijaka, starše pa priporočeno s povratnico.

36. člen

(sodno varstvo)

Zoper odločitev sveta šole se lahko sproži upravni spor.

IX. ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST

37. člen

(odškodninska odgovornost)

Dijak je v skladu s predpisi o odškodninski odgovornosti odgovoren za škodo, ki jo povzroči v šoli.

X. UPORABA PRAVILNIKA

38. člen

(smiselna uporaba pravilnika)

Ta pravilnik se smiselno uporablja tudi za udeležence izobraževanja odraslih.

XI. NADZOR

39. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem določb tega pravilnika opravlja šolska inšpekcija.

XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

40. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah (Uradni list Republike Slovenije, št. 43/07).

41. člen

(dokončanje postopkov)

Postopki, uvedeni pred uveljavitvijo tega pravilnika, se dokončajo v skladu s tem pravilnikom.

42. člen

(uveljavitev pravilnika)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. oktobra 2010.

Št. 0070-22/2010

Ljubljana, dne 21. maja 2010

EVA 2010-3311-0005

dr. Igor Lukšič l.r.
Minister
za šolstvo in šport

Na vrh

<< Nazaj

Prijava