Uradni list Republike Slovenije

43 Uradni list RS, št. 43/2010
z dne 31. 5. 2010

2183. Zakon o šolski prehrani (ZŠolPre), Stran 6117.


Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o šolski prehrani (ZŠolPre)

Razglašam Zakon o šolski prehrani (ZŠolPre), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 20. maja 2010.

Št. 003-02-5/2010-12

Ljubljana, dne 28. maja 2010

dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije

Z A K O N
O ŠOLSKI PREHRANI (ZŠolPre)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

Ta zakon ureja organizacijo šolske prehrane za učenke in učence (v nadaljnjem besedilu: učenci) ter dijakinje in dijake (v nadaljnjem besedilu: dijaki), pravico učencev in dijakov do subvencije za šolsko prehrano, višino subvencije, pogoje in postopek za dodeljevanje subvencije ter nadzor nad izvajanjem tega zakona.

2. člen

(uporaba zakona)

(1) Ta zakon se uporablja za osnovne in srednje šole ter za osnovne in srednje šole v okviru zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v Republiki Sloveniji, ki izvajajo javno veljavne vzgojno-izobraževalne programe (v nadaljnjem besedilu: šole).

(2) Ta zakon se ne uporablja za udeležence v programih izobraževanja odraslih.

(3) Določbe četrtega in šestega odstavka 4. člena ter 27. in 28. člena tega zakona se smiselno uporabljajo v vrtcih, zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, domovih za učence, dijaških domovih ter v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti.

3. člen

(cilji)

Cilji tega zakona so, da se:

– ob upoštevanju načel trajnostne potrošnje zagotavlja kakovostna in subvencionirana šolska prehrana, s katero se vpliva na optimalni razvoj učencev in dijakov, na razvijanje zavesti o zdravi prehrani in kulturi prehranjevanja, na vzgajanje in izobraževanje za odgovoren odnos do sebe, svojega zdravja in okolja ter omogoči učencem in dijakom dostopnost do zdrave šolske prehrane;

– učencem in dijakom iz socialno manj vzpodbudnih okolij zagotavljajo enake možnosti pri doseganju ciljev iz prejšnje alineje.

II. ORGANIZACIJA ŠOLSKE PREHRANE

4. člen

(šolska prehrana)

(1) Šolska prehrana po tem zakonu pomeni organizirano prehrano učencev in dijakov v dneh, ko poteka pouk v skladu s šolskim koledarjem.

(2) Šolska prehrana obsega zajtrk, malico, kosilo in popoldansko malico.

(3) Šola za vse učence oziroma dijake v okviru dejavnosti javne službe obvezno organizira malico. Kot dodatno ponudbo lahko organizira tudi zajtrk, kosilo in popoldansko malico. Za dijake je šola dolžna organizirati toplo ali energijsko in hranilno bogatejšo hladno malico.

(4) Pri organizaciji šolske prehrane se upoštevajo smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Smernice sprejme Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje in vsebujejo:

– cilje, načela in vzgojno-izobraževalne dejavnosti, povezane s šolsko prehrano ter

– strokovne usmeritve in navodila, ki opredeljujejo merila za izbor živil, načrtovanje sestave, količinske normative in način priprave šolske prehrane ter časovni okvir za njeno izvedbo, in jih pripravi javni zdravstveni zavod, ki ga pooblasti ministrstvo, pristojno za zdravje.

(5) Šola opredeli vzgojno-izobraževalne dejavnosti, povezane s prehrano, in dejavnosti, s katerimi bo vzpodbujala zdravo prehranjevanje in kulturo prehranjevanja, v letnem delovnem načrtu.

(6) Na območju šole in vzgojno-izobraževalnih zavodov iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona ter na površini, ki sodi v njihov šolski prostor, ne smejo biti nameščeni prodajni avtomati za distribucijo hrane in pijače.

5. člen

(organizacija)

(1) Šolsko prehrano organizirajo šole tako, da izvedejo nabavo živil, pripravo, razdeljevanje obrokov, vodijo potrebne evidence, izvajajo vzgojno-izobraževalne dejavnosti, povezane s prehrano in drugo.

(2) Šola lahko nabavo, pripravo ter razdeljevanje obrokov s pogodbo prenese na drug vzgojno-izobraževalni zavod. Vzgojno-izobraževalni zavod, ki prevzame izvajanje navedenega dela dejavnosti šolske prehrane, je le-to dolžan izvajati pod pogoji in na način, določen s tem zakonom.

(3) Izjemoma lahko šola nabavo, pripravo in razdeljevanje obrokov s pogodbo prenese na zunanjega izvajalca.

(4) Zunanji izvajalci iz prejšnjega odstavka so osebe javnega prava, ki ne opravljajo vzgojno-izobraževalne dejavnosti, in osebe zasebnega prava. Pred uvedbo postopka za izbiro zunanjega izvajalca mora šola pridobiti soglasje ustanovitelja. Postopek se izvede po določbah zakona, ki ureja javno naročanje.

(5) Ravnatelj oziroma direktor (v nadaljnjem besedilu: ravnatelj) lahko imenuje skupino za prehrano, ki daje mnenja in predloge glede šolske prehrane.

6. člen

(pravila šolske prehrane)

(1) Šola s pravili šolske prehrane opredeli natančnejše postopke, ki zagotavljajo evidentiranje, nadzor nad koriščenjem obrokov, določi čas in način odjave posameznega obroka, ravnanje z neprevzetimi obroki ter načine seznanitve učencev oziroma dijakov in staršev.

(2) Če na šoli deluje skupina za prehrano, se s pravili šolske prehrane določi njeno sestavo, število članov in mandat.

(3) Predlog pravil šolske prehrane pripravi ravnatelj in ga obravnavajo svet staršev, učiteljski zbor ter učenci oziroma dijaki. Pravila sprejme svet šole.

(4) Pravila šolske prehrane so lahko sestavni del obstoječih šolskih pravil.

7. člen

(prijava na šolsko prehrano)

(1) Prijavo na šolsko prehrano šoli oddajo starši, skrbniki in druge osebe, pri katerih so posamezni učenci oziroma dijaki v oskrbi (v nadaljnjem besedilu: starši).

(2) Prijava se praviloma odda v mesecu juniju za prihodnje šolsko leto. Odda se lahko tudi kadarkoli med šolskim letom.

(3) Prijava na šolsko prehrano se vloži na obrazcu, ki je priloga tega zakona in se hrani do konca šolskega leta, za katero je bila oddana.

(4) Prijava se lahko kadarkoli prekliče. Preklic velja z naslednjim dnem po prejemu preklica.

8. člen

(odjava posameznih obrokov)

(1) Posamezni obrok šolske prehrane se lahko odjavi.

(2) Starši lahko v prijavi na šolsko prehrano podajo izjavo, da obveznost odjave posameznega obroka prenašajo na dijaka.

(3) Posamezni obrok za učenca oziroma dijaka, ki je odsoten od pouka zaradi sodelovanja pri športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih ter srečanjih, na katerih sodeluje v imenu šole, odjavi šola.

(4) Posamezni obrok je pravočasno odjavljen, če se ga odjavi vsaj en delovni dan prej, in sicer do ure, ki jo določi šola.

9. člen

(obveznosti)

S prijavo na šolsko prehrano nastopi dolžnost učenca ali dijaka oziroma staršev, da bo:

– spoštoval pravila šolske prehrane,

– plačal prispevek za šolsko prehrano,

– pravočasno odjavil posamezni obrok skladno s pravili šolske prehrane,

– plačal polno ceno obroka, če obroka ni pravočasno odjavil,

– šoli v 30 dneh sporočil vsako spremembo podatkov iz prvega odstavka 25. člena tega zakona.

10. člen

(seznanitev učencev, dijakov in staršev)

Šola seznani učence oziroma dijake in starše o organizaciji šolske prehrane, pravilih šolske prehrane, njihovih obveznostih iz 9. člena tega zakona, subvencioniranju malice oziroma kosila ter o načinu in postopku uveljavljanja subvencije najkasneje do začetka šolskega leta na način, kot ga določi v pravilih šolske prehrane.

11. člen

(neprevzeti obroki)

Obroke, ki v predvidenem času niso prevzeti, šola brezplačno odstopi drugim učencem oziroma dijakom, lahko pa tudi humanitarnim organizacijam, ki so vpisane v razvid humanitarnih organizacij.

III. SUBVENCIONIRANJE ŠOLSKE PREHRANE

12. člen

(zagotavljanje sredstev za subvencionirano malico)

(1) Iz državnega proračuna se zagotavljajo sredstva za subvencioniranje ene malice dnevno na učenca oziroma dijaka.

(2) Subvencija za malico obsega splošno subvencijo in dodatno subvencijo, ki je namenjena učencem in dijakom iz socialno manj vzpodbudnih okolij.

(3) Za učence in dijake, ki so nameščeni v zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami oziroma v domove za učence, se zagotavljajo sredstva za subvencionirano malico v okviru sredstev za oskrbo.

(4) Za dijake, ki so nameščeni v zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami in obiskujejo srednjo šolo izven zavoda, se zagotavljajo sredstva za splošno subvencijo v skladu s tem zakonom, sredstva v višini razlike do cene malice pa v okviru sredstev za oskrbo.

(5) Iz državnega proračuna se šolam zagotavljajo tudi sredstva za organizacijo in opravljanje drugih dejavnosti šolske prehrane, opredeljene v tem zakonu.

13. člen

(upravičenci do subvencionirane malice)

(1) Upravičenci do subvencije za malico so učenci in dijaki, ki se redno izobražujejo.

(2) Učenci imajo pravico do subvencije za malico za vsak dan prisotnosti pri pouku in drugih dejavnostih obveznega programa v skladu s šolskim koledarjem.

(3) Dijaki imajo pravico do subvencije za malico za vsak dan prisotnosti pri pouku, strokovnih ekskurzijah, športnih in kulturnih dnevih ter obveznem delu obveznih izbirnih vsebin, ki jih izvaja šola, v skladu s šolskim koledarjem.

(4) Ne glede na določila drugega in tretjega odstavka tega člena ima učenec oziroma dijak, ki se zaradi bolezni oziroma izrednih okoliščin ne more pravočasno odjaviti oziroma prevzeti obroka, pravico do subvencije za malico za prvi dan odsotnosti.

(5) Pravica ni prenosljiva.

14. člen

(cena subvencionirane malice)

Cena subvencionirane malice v osnovni šoli in cena subvencionirane malice v srednji šoli je cena, po kateri šola zagotavlja malico učencem in dijakom. Ceno subvencionirane malice (v nadaljnjem besedilu: cena malice) določi s sklepom minister, pristojen za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), praviloma pred začetkom vsakega šolskega leta.

15. člen

(višina subvencije za subvencionirano malico)

(1) Vsem učencem in dijakom iz 13. člena tega zakona pripada splošna subvencija v višini dveh tretjin cene malice.

(2) Učenci in dijaki, ki zaradi socialnega položaja ne zmorejo v celoti plačati prispevka za malico, lahko uveljavljajo dodatno subvencijo. Pri ugotavljanju upravičenosti do dodatne subvencije se upošteva dohodek na družinskega člana, izražen v odstotku povprečne plače v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: povprečna plača), ugotovljen v odločbi za dodelitev pravice do otroškega dodatka, ki velja v trenutku oddaje vloge za dodatno subvencijo.

(3) Višina dodatne subvencije se določi na naslednji način:

+------------------------+-------------------------------------+
|   Odstotek povprečne   |      Višina dodatne subvencije      |
|         plače          |        v deležu cene malice         |
+------------------------+-------------------+-----------------+
|                        |      Učenec       |      Dijak      |
+------------------------+-------------------+-----------------+
|do 30%                  |        1/3        |       1/3       |
+------------------------+-------------------+-----------------+
|nad 30% do 55%          |         -         |       1/6       |
+------------------------+-------------------+-----------------+

(4) Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena učencem in dijakom, ki so v rejništvu ter učencem in dijakom, prosilcem za azil pripada dodatna subvencija v višini 1/3 cene malice.

(5) Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena lahko šola učencu oziroma dijaku v izjemnih primerih določi dodatno subvencijo v višini 1/3 cene malice. Pri ugotavljanju upravičenosti do dodatne subvencije, poleg dohodka na družinskega člana, izraženega v odstotku povprečne plače, upošteva tudi druga dejstva in okoliščine, ki odražajo dejanski socialni in materialni položaj učenca oziroma dijaka in ki nastopijo zaradi dolgotrajne bolezni ali smrti v družini, nenadne izgube zaposlitve staršev ter naravne ali druge nesreče. Pred izdajo sklepa si mora šola pridobiti soglasje centra za socialno delo.

(6) Pravico iz prejšnjega odstavka učenec ali dijak oziroma starši uveljavljajo z vlogo iz 19. člena tega zakona, ki ji priložijo utemeljitev izjemnih okoliščin, ki so podlaga za upravičenost.

(7) Minister s sklepom praviloma pred začetkom vsakega šolskega leta določi znesek splošne in dodatne subvencije, pri čemer lahko razmerje med splošno in dodatno subvencijo, določeno v prvem in tretjem odstavku tega člena, spremeni največ za 5%.

16. člen

(prispevek za subvencionirano malico)

(1) Učenec ali dijak oziroma starši šoli plačajo prispevek za malico v višini razlike med pripadajočo subvencijo in ceno malice.

(2) Prispevek se lahko zniža, če šola za ta namen pridobi dodatna sredstva, ki jih prispevajo občine, iz donacij, prispevkov sponzorjev, sredstev šolskega sklada in drugih sredstev.

17. člen

(subvencionirano kosilo)

(1) Iz državnega proračuna se zagotavljajo tudi sredstva za subvencioniranje kosil za učence, ki zaradi socialnega položaja ne zmorejo plačati prispevka za kosilo.

(2) Pri ugotavljanju upravičenosti do subvencije za kosilo v skladu s prejšnjim odstavkom se upošteva dohodek na družinskega člana, izražen v odstotku povprečne plače, ugotovljen v odločbi za dodelitev pravice do otroškega dodatka, ki velja v trenutku oddaje vloge za dodatno subvencijo.

(3) Do subvencije za kosilo so upravičeni učenci, če je v odločbi za dodelitev pravice do otroškega dodatka ugotovljeni dohodek na družinskega člana do vključno 5,0% povprečne plače.

(4) Učenci imajo pravico do subvencije za kosilo za vsak dan prisotnosti pri pouku in drugih dejavnostih obveznega programa v skladu s šolskim koledarjem.

(5) Ne glede na določila prejšnjega odstavka ima učenec, ki se zaradi bolezni oziroma izrednih okoliščin ne more pravočasno odjaviti oziroma prevzeti obroka, pravico do subvencije za kosilo tudi za prvi dan odsotnosti.

(6) Učencem pripada subvencija za kosilo v višini cene kosila.

(7) Pravica ni prenosljiva.

IV. POSTOPEK DODELJEVANJA SUBVENCIJE

18. člen

(uveljavljanje pravice do splošne subvencije za malico)

(1) Učenec oziroma dijak uveljavlja pravico do splošne subvencije s prijavo, v kateri poda izjavo o uveljavljanju pravice do splošne subvencije. Če je prijava oddana pred začetkom šolskega leta in učenec oziroma dijak uveljavlja pravico do splošne subvencije, mu splošna subvencija pripada od prvega šolskega dne dalje, sicer pa od naslednjega dne po oddaji prijave. Če je učenec oziroma dijak že prijavljen na malico in ob prijavi ni uveljavljal pravice do splošne subvencije, jo lahko uveljavlja tudi kasneje.

(2) Prijava na malico se vloži na obrazcu, ki je priloga tega zakona.

19. člen

(uveljavljanje pravice do dodatne subvencije za malico)

(1) Učenec ali dijak oziroma starši uveljavljajo pravico do dodatne subvencije z vlogo, ki je sestavni del obrazca iz tretjega odstavka 7. člena tega zakona. Če je učenec oziroma dijak že prijavljen na malico, lahko uveljavlja pravico za dodatno subvencijo tudi kasneje.

(2) Šola na podlagi vloge preveri, ali so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice do dodatne subvencije.

(3) O pravici do dodatne subvencije odloči ravnatelj s sklepom. Sklep je potrebno izdati najkasneje v 30 dneh od prejema popolne vloge oziroma do 31. avgusta za vloge, oddane v mesecu juniju in juliju za naslednje šolsko leto.

(4) Če sklep ni izdan v roku iz prejšnjega odstavka, ima vlagatelj pravico do pritožbe, kot da bi bila njegova vloga zavrnjena.

20. člen

(uveljavljanje pravice do subvencije za kosilo)

(1) Učenec oziroma starši uveljavljajo pravico do subvencije za kosilo v prijavi na kosilo z vlogo, ki je sestavni del obrazca iz tretjega odstavka 7. člena tega zakona. Če je učenec že prijavljen na kosilo, lahko uveljavlja pravico do subvencije za kosilo tudi kasneje.

(2) Šola na podlagi vloge preveri, ali so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice do subvencije za kosilo.

(3) O pravici do subvencije za kosilo se odloča po postopku in v rokih, ki so določeni s tem zakonom za dodelitev dodatne subvencije za malico.

21. člen

(vsebina sklepa)

(1) Sklep mora imeti uvod, izrek, obrazložitev, pravni pouk ter številko, datum, podpis ravnatelja in pečat šole, ki ga je izdala.

(2) Uvod sklepa obsega naziv šole, ki ga je izdala, navedbo predpisa o njeni pristojnosti, ime in priimek učenca oziroma dijaka ter označbo zadeve.

(3) Izrek vsebuje ime in priimek učenca oziroma dijaka, razred oziroma letnik in oddelek izobraževalnega programa ter odločitev o pravici do dodatne subvencije za malico oziroma do subvencije za kosilo. Če se vlogi ugodi, izrek vsebuje tudi višino dodatne subvencije za malico oziroma subvencije za kosilo, navedbo šolskega leta ter datuma, od kdaj je učenec oziroma dijak upravičen do dodatne subvencije za malico oziroma subvencije za kosilo.

(4) Obrazložitev sklepa je potrebna le takrat, ko se pravici do dodatne subvencije za malico oziroma subvencije za kosilo ne ugodi. Obrazložitev vsebuje podatke iz vloge ter ugotovitve šole o podatkih za ugotavljanje upravičenosti do subvencije.

(5) Pravni pouk obsega pouk o pravici do pravnega sredstva, roku in načinu vložitve ter navedbo šole, pri kateri se pravno sredstvo vloži.

22. člen

(pritožba)

(1) Zoper sklep je dovoljena pritožba, ki se vloži na šoli v osmih dneh od vročitve.

(2) Najkasneje v sedmih dneh po prejemu pritožbe ravnatelj na podlagi navedb v pritožbi in dodatnih poizvedb svojo odločitev spremeni ali pritožbo najkasneje naslednji dan odstopi v reševanje komisiji.

(3) O pritožbi odloča komisija, ki je na šoli pristojna za odločanje o pravicah učencev oziroma dijakov.

(4) Komisija je dolžna najkasneje v sedmih dneh od prejema pritožbe odločiti o pritožbi.

23. člen

(vročanje)

Odločitve šole ter druge listine v postopku priznavanja pravice do subvencije po tem zakonu se vročajo po pošti z navadno poštno pošiljko. Šteje se, da je pošiljka vročena naslovniku osmi dan od odprave na pošto.

24. člen

(nastop pravice do dodatne subvencije za malico in do subvencije za kosilo)

Učencu oziroma dijaku, ki uveljavlja pravico do dodatne subvencije za malico, in učencu, ki uveljavlja pravico do subvencije za kosilo pred začetkom šolskega leta in se njegovi vlogi ugodi, pripada dodatna subvencija za malico oziroma subvencija za kosilo od prvega šolskega dne dalje, sicer pa od naslednjega dne, ko šola prejme vlogo za subvencijo. Učencu oziroma dijaku se od naslednjega dne, ko šola prejme vlogo za subvencijo, do dneva ugoditve vlogi ustrezno poračuna plačani prispevek za malico oziroma kosilo.

25. člen

(evidence šolske prehrane)

(1) Šola vodi evidenco prijavljenih na šolsko prehrano, ki obsega podatke o otroku oziroma učencu oziroma dijaku, prijavljenem na šolsko prehrano:

– ime in priimek ter naslov,

– EMŠO,

– naziv šole, razred oziroma letnik in oddelek izobraževalnega programa,

– ime in priimek ter naslov staršev,

– podatek o uveljavljanju pravice do splošne subvencije,

– podatek o uveljavljanju pravice do dodatne subvencije,

– podatek o uveljavljanju pravice do subvencije za kosilo,

– dohodek na družinskega člana, podatek o tem ali je učenec oziroma dijak v rejništvu oziroma, če je prosilec za azil, podatek o namestitvi v dom za učence oziroma v zavod za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, kadar je bila uveljavljana pravica do dodatne subvencije,

– podatek o dohodku na družinskega člana, kadar je bila uveljavljana pravica do subvencije za kosilo,

– datum in številko sklepa o pravici do dodatne subvencije za malico oziroma subvencije za kosilo,

– datum priznanja pravice do splošne oziroma dodatne subvencije za malico oziroma subvencije za kosilo,

– višina dodatne subvencije za malico oziroma subvencije za kosilo,

– vrsta obrokov šolske prehrane, na katere je prijavljen,

– število in datum prevzetih in odjavljenih obrokov.

(2) Do osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka lahko dostopajo le s strani ravnatelja pooblaščeni delavci šole, ki opravljajo dela in naloge na področju šolske prehrane.

(3) Šola lahko drugemu vzgojno-izobraževalnemu zavodu oziroma zunanjemu izvajalcu za evidentiranje prevzema obrokov posreduje ime in priimek prijavljenih učencev oziroma dijakov.

(4) Ministrstvo, pristojno za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) kot upravljavec vzpostavi, vodi, vzdržuje in nadzoruje centralno evidenco upravičencev do subvencionirane šolske prehrane (v nadaljnjem besedilu: centralna evidenca). Centralna evidenca se poveže s centralnim registrom prebivalstva in evidenco o otroškem dodatku.

(5) Šola v centralno evidenco vnaša osebne podatke učencev oziroma dijakov svoje šole, ki so upravičeni do splošne oziroma dodatne subvencije za malico oziroma do subvencije za kosilo. Šola enkrat letno sporoči ministrstvu statistične in analitične podatke o šolski prehrani.

(6) Centralna evidenca obsega podatke iz prvega odstavka tega člena, razen podatkov iz četrte in trinajste alineje, pri podatkih iz štirinajste alineje pa samo število in datum prevzetih in odjavljenih subvencioniranih malic oziroma subvencioniranih kosil.

(7) V centralno evidenco se iz centralnega registra prebivalstva ob pridobitvi pravice do splošne subvencije na podlagi EMŠO otroka prenesejo podatki iz prve alineje prvega odstavka tega člena. Na podlagi zahteve za dodatno subvencijo za malico oziroma za subvencijo za kosilo pa tudi podatek o tem, ali je otrok prosilec za azil. V centralno evidenco se iz evidence otroških dodatkov ministrstva, pristojnega za družino, na podlagi zahteve za dodatno subvencijo za malico ali subvencijo za kosilo z uporabo EMŠO otroka prenese podatek o dohodku na družinskega člana.

(8) Podatki iz evidenc po tem členu se zbirajo, obdelujejo, shranjujejo za potrebe izvrševanja tega zakona in se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Šola obdeluje podatke iz svoje evidence in centralne evidence za namen izvajanja tega zakona, uporablja jih tudi za namen zaračunavanja plačila za šolsko prehrano staršem. Ministrstvo za izvajanje subvencioniranja šolske prehrane uporablja le zbirne podatke iz centralne evidence, kot jih določa 26. člen tega zakona. Podatek o statusu učenca oziroma dijaka ter nazivu šole lahko iz centralne evidence za namen vodenja postopkov pridobijo tudi centri za socialno delo.

(9) Pri izdelavi statističnih analiz se smejo podatki uporabljati tako, da identiteta učencev, dijakov in staršev ni razvidna.

(10) Podatki v evidenci iz prvega odstavka tega člena se hranijo pet let od zaključka vsakega šolskega leta, v katerem je učenec oziroma dijak upravičen do šolske prehrane, podatki v evidenci iz četrtega odstavka tega člena pa pet let od zaključka vsakega šolskega leta, v katerem je učenec oziroma dijak upravičen do subvencionirane šolske prehrane.

(11) Pred uveljavitvijo pravilnika, ki bo določal način in pogoje dostopa do podatkov iz centralne evidence, mora ministrstvo kot upravljavec evidence, pridobiti soglasje Informacijskega pooblaščenca.

26. člen

(izplačilo sredstev)

(1) Ministrstvo šoli nakaže ustrezen znesek subvencije na podlagi naslednjih zbirnih podatkov iz centralne evidence glede na splošno in dodatno subvencijo za malico ter subvencijo za kosilo:

– število prijavljenih učencev in dijakov,

– število prevzetih subvencioniranih obrokov,

– število odjavljenih subvencioniranih obrokov,

– število nepravočasno odjavljenih subvencioniranih obrokov za prvi dan odsotnosti zaradi bolezni oziroma izrednih okoliščin.

(2) V centralno evidenco mora šola za izplačilo sredstev vnesti podatke iz prejšnjega odstavka najkasneje do desetega dne v mesecu za pretekli mesec.

V. SPREMLJANJE IN NADZOR

27. člen

(notranje spremljanje)

Šola med šolskim letom vsaj enkrat preveri stopnjo zadovoljstva učencev oziroma dijakov in staršev s šolsko prehrano in z dejavnostmi, s katerimi šola vzpodbuja zdravo prehranjevanje in kulturo prehranjevanja.

28. člen

(strokovno spremljanje)

S strokovnim spremljanjem se vsaj enkrat letno ugotavlja skladnost jedilnikov s strokovnimi usmeritvami iz druge alineje četrtega odstavka 4. člena tega zakona in zagotavlja svetovanje šolam. Strokovno spremljanje izvajajo Inštitut Republike Slovenije za varovanje zdravja in območni zavodi za zdravstveno varstvo, ki jih za to pooblasti ministrstvo, pristojno za zdravje.

29. člen

(notranji nadzor)

Ravnatelj je dolžan preverjati izpolnjevanje dogovorjenih dolžnosti zunanjega izvajalca oziroma drugega vzgojno-izobraževalnega zavoda. Na ugotovljene kršitve mora ravnatelj zunanjega izvajalca oziroma drugi vzgojno-izobraževalni zavod pisno opozoriti in zahtevati odpravo kršitev. Če se kršitve kljub opozorilu ne odpravijo v roku, ki je določen s pogodbo oziroma dogovorom, lahko šola pogodbo oziroma dogovor razdre.

30. člen

(zunanji nadzor)

Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport izvaja nadzor nad šolami glede organizacije in opravljanja dejavnosti šolske prehrane, v okviru svojih pristojnosti pa nadzor izvajajo tudi drugi inšpekcijski organi ministrstev:

– proračunska inšpekcija glede poslovanja in namenske porabe sredstev po tem zakonu,

– informacijski pooblaščenec glede izvajanja določb tega zakona, ki se nanašajo na varovanje osebnih podatkov.

VI. KAZENSKE DOLOČBE

31. člen

(globa za prekrške)

(1) Inšpektor, pristojen za šolstvo, z globo od 1.000 do 2.000 eurov za prekršek kaznuje šolo, če:

– ne organizira malice, v letnem delovnem načrtu ne opredeli vzgojno-izobraževalnih dejavnosti, povezanih s prehrano, in dejavnosti, s katerimi vzpodbuja zdravo prehranjevanje in kulturo prehranjevanja (tretji in peti odstavek 4. člena),

– z zunanjim izvajalcem sklene pogodbo brez ustreznega soglasja (četrti odstavek 5. člena),

– ne odjavi obroka za učenca oziroma dijaka (tretji odstavek 8. člena),

– ne preveri upravičenosti do dodatne subvencije (drugi odstavek 19. člena),

– ne preveri upravičenosti do subvencije za kosilo (drugi odstavek 20. člena),

– šola ne vodi evidence prijavljenih na šolsko prehrano (prvi odstavek 25. člena).

(2) Inšpektor, pristojen za šolstvo, z globo od 500 do 1.000 eurov za prekršek kaznuje odgovorno osebo šole, če:

– ne pripravi predloga pravil šolske prehrane (tretji odstavek 6. člena),

– ne preverja izpolnjevanja dogovorjenih dolžnosti zunanjega izvajalca in ga ne opozarja na nepravilnosti ter ne zahteva, da nepravilnosti odpravi (29. člen).

(3) Inšpektor, pristojen za šolstvo, z globo od 100 do 200 eurov za prekršek kaznuje odgovorno osebo šole, če:

– ne zaprosi za soglasje ustanovitelja pred uvedbo postopka za izbiro zunanjega izvajalca (četrti odstavek 5. člena),

– iz neutemeljenih razlogov ne upošteva sprememb podatkov (peta alineja prvega odstavka 9. člena),

– izda sklep o dodelitvi subvencije učencu oziroma dijaku na podlagi podatkov, ki se ne ujemajo s podatki iz evidence (25. člen),

– ne izvaja notranjega spremljanja (27. člen).

VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

32. člen

(zagotavljanje sredstev srednjim šolam)

Ne glede na določbe petega odstavka 12. člena tega zakona se srednjim šolam do določitve meril za opravljanje del v zvezi z organizacijo šolske prehrane zagotavljajo sredstva iz navedenega odstavka v okviru obsega sredstev za subvencijo in sredstev za plačilo stroškov organiziranja malice v višini cene malice v srednji šoli, pomnožene z 1,24 za vsakega dijaka letno.

33. člen

(cena malice in višina subvencije za malico na dan uveljavitve zakona)

(1) Ne glede na določbo 14. člena tega zakona se cena malice z dnem uveljavitve tega zakona določi s tem zakonom in znaša v osnovni šoli 0,80 eura in v srednji šoli 2,42 eura.

(2) Ne glede na določbe sedmega odstavka 15. člena tega zakona se višina splošne subvencije z dnem uveljavitve tega zakona določi s tem zakonom in znaša v osnovni šoli 0,50 eura in v srednji šoli 1,60 eura, višina dodatne subvencije pa znaša v osnovni šoli 0,30 eura in v srednji šoli, v primerih, ko znaša dohodek na družinskega člana do 30% povprečne plače, 0,82 eura, v primerih, ko znaša dohodek na družinskega člana nad 30% do 55% povprečne plače, pa 0,41 eura.

34. člen

(smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih)

Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih v skladu s četrtim odstavkom 4. člena tega zakona sprejme Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje do 31. avgusta 2010.

35. člen

(prenehanje veljavnosti)

(1) Z uveljavitvijo tega zakona preneha veljati:

– Zakon o subvencioniranju dijaške prehrane (Uradni list RS, št. 45/08),

– Pravilnik o subvencioniranju dijaške prehrane – dnevnega toplega obroka (Uradni list RS, št. 62/08),

– Pravilnik o subvencioniranju šolske prehrane učencev v osnovnih šolah (Uradni list RS, št. 34/04 in 70/08).

(2) Ne glede na določbe tega zakona se predpisi iz prejšnjega odstavka uporabljajo do 31. avgusta 2010 za zagotavljanje sredstev za prehrano učencev in dijakov, vpisanih v šolskem letu 2009/2010.

36. člen

(vzpostavitev evidence)

(1) Do vzpostavitve enotnega informacijskega sistema za vodenje evidence šole iz prvega odstavka 25. člena tega zakona in centralne evidence iz četrtega odstavka 25. člena tega zakona evidenco vodijo šole. Šole podatke za ugotovitev upravičenosti do dodatne subvencije za malico in subvencije za kosilo pridobijo od učenca ali dijaka oziroma staršev. Če učenec ali dijak oziroma starši teh podatkov ne posredujejo šoli oziroma če šola dvomi o resničnosti navedenih podatkov, jih pridobi pri organu, pristojnem za socialno delo, ki je te podatke dolžan posredovati prednostno in brezplačno.

(2) Šole zbirne podatke iz evidenc posredujejo ministrstvu najkasneje do desetega dne v mesecu za pretekli mesec v obliki zahtevka za izplačilo sredstev. Zahtevek mora glede na splošno in dodatno subvencijo za malico ter subvencijo za kosilo vsebovati število:

– prijavljenih učencev in dijakov,

– prevzetih subvencioniranih obrokov,

– odjavljenih subvencioniranih obrokov,

– nepravočasno odjavljenih subvencioniranih obrokov za prvi dan odsotnosti zaradi bolezni oziroma izrednih okoliščin.

37. člen

(sprejem pravil šolske prehrane)

Ne glede na določbo tretjega odstavka 6. člena tega zakona pravila šolske prehrane na predlog ravnatelja sprejme svet šole najkasneje do 25. avgusta 2010. Svet šole o sprejetih pravilih šolske prehrane naknadno pridobi mnenja sveta staršev, učiteljskega zbora ter učencev oziroma dijakov in jih obravnava do konca meseca septembra 2010.

38. člen

(pogodbena razmerja)

Vsa pogodbena razmerja, ki so jih sklenile šole za potrebe zagotavljanja šolske prehrane pred uveljavitvijo tega zakona, prenehajo veljati v skladu s pogodbenimi določili.

39. člen

(veljavnost zakona)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 602-12/10-2/55

Ljubljana, dne 20. maja 2010

EPA 883-V

Državni zbor
Republike Slovenije
dr. Pavel Gantar l.r.
Predsednik

Na vrh

<< Nazaj

Prijava