Uradni list Republike Slovenije

39 Uradni list RS, št. 39/2010
z dne 17. 5. 2010

1983. Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom, Stran 5655.


Na podlagi petega in šestega odstavka 20. člena ter za izvrševanje 104. in 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08 in 108/09) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1) Ta uredba določa obvezna ravnanja z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki (v nadaljnjem besedilu: kuhinjski odpadki), ki nastajajo v kuhinjah in pri razdeljevanju hrane zaradi izvajanja živilske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: gostinstvo), kuhinjskimi odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvu in zelenim vrtnim odpadom.

(2) Ta uredba določa tudi vrste nalog, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na področju ravnanja s kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.

(3) Za obvezna ravnanja s kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom, ki niso urejena s to uredbo, se uporablja predpis, ki ureja ravnanje z odpadki.

2. člen

(uporaba)

(1) Ta uredba se uporablja za:

- odpadke, ki se prepuščajo ali oddajajo kot ločeno zbrane frakcije in se uvrščajo na klasifikacijski seznam odpadkov pod številko 20 01 08 (biorazgradljivi kuhinjski odpadki) v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, in

- odpadke, ki se uvrščajo na klasifikacijski seznam odpadkov pod številko 20 02 01 (biorazgradljivi odpadki) v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.

(2) Ta uredba se ne uporablja za kuhinjske odpadke, ki ostanejo v mešanih komunalnih odpadkih, ki se uvrščajo na klasifikacijski seznam odpadkov pod številko 20 03 01 (mešani komunalni odpadki) v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.

3. člen

(izrazi)

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:

1. hišni kompostnik je zabojnik za hišno kompostiranje iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe;

2. zeleni vrtni odpad so biološko razgradljivi odpadki z vrtov in parkov iz priloge 1 te uredbe (npr. odpadne veje, trava in listje), razen odpadkov, ki nastanejo pri čiščenju površin ter žaganje in lesni odpadki, če les ni obdelan s premazi ali lepili, ki vsebujejo težke kovine ali organske spojine;

3. hišno kompostiranje je kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov, ki nastanejo v posameznemu gospodinjstvu kot kuhinjski odpadki ali zeleni vrtni odpad, ki nastane na vrtu, ki pripada posameznemu gospodinjstvu ali več gospodinjstvom, če gre za večstanovanjsko stavbo z vrtom, in raba tako proizvedenega komposta na vrtu, ki pripada temu gospodinjstvu ali tem gospodinjstvom v skladu s prilogo 1 te uredbe;

4. predelava kuhinjskih odpadkov je predelava kuhinjskih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;

5. predelovalec ali predelovalka kuhinjskih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: predelovalec) je oseba, ki v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov, kot dejavnost opravlja predelavo kuhinjskih odpadkov;

6. povzročitelj ali povzročiteljica zelenega vrtnega odpada, ki ne nastaja v gospodinjstvu (v nadaljnjem besedilu: povzročitelj zelenega vrtnega odpada), je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje zelenega vrtnega odpada;

7. povzročitelj ali povzročiteljica kuhinjskih odpadkov, ki nastane v gostinstvu (v nadaljnjem besedilu: povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva), je oseba, ki upravlja kuhinjo, v kateri se v letnem povprečju pripravi dnevno 20 ali več obrokov hrane;

8. povzročitelj ali povzročiteljica kuhinjskih odpadkov ali zelenega vrtnega odpada, ki nastanejo v gospodinjstvu (v nadaljnjem besedilu: povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva), je oseba, ki zaradi svojega delovanja povzroča nastajanje kuhinjskih odpadkov ali zelenega vrtnega odpada v gospodinjstvu. Za povzročitelja odpadkov iz gospodinjstva se šteje tudi oseba, ki upravlja:

- kuhinjo, v kateri se pripravi v letnem povprečju manj kot 20 obrokov hrane dnevno,

- prostore, v katerih se razdeli v letnem povprečju manj kot 10 obrokov hrane dnevno, ali

- prostore, v katerih se razdeljujejo obroki hrane, ki jih dostavlja povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva, dostava obrokov pa po določbah te uredbe ni redna;

9. redna dostava obrokov je dostava, ki jo zagotavlja povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva na istem mestu razdelitve obrokov najmanj 100 dni v letu;

10. zbiralec ali zbiralka kuhinjskih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: zbiralec) je oseba, ki v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, kot dejavnost zbira kuhinjske odpadke iz gostinstva;

11. pošiljka kuhinjskih odpadkov je celotna količina kuhinjskih odpadkov, ki jih pri istem povzročitelju odpadkov iz gostinstva ali istem izvajalcu javne službe prevzame zbiralec v obdobju največ 30 dni. Pošiljka kuhinjskih odpadkov je tudi celotna količina kuhinjskih odpadkov, ki jih zbiralec ali izvajalec javne službe odda istemu predelovalcu kuhinjskih odpadkov v obdobju največ 30 dni;

12. lovilec maščob je naprava za obdelavo odpadne vode z izločanjem maščob rastlinskega in živalskega izvora, katere velikost, vgradnja, obratovanje in vzdrževanje je v skladu s standardom SIST EN 1825 in je zgrajena ali kot gradbeni proizvod načrtovana, preskušena in označena v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode.

II. PREPOVEDI IN OBVEZNOSTI

4. člen

(prepovedi)

(1) Kuhinjske odpadke je prepovedano mešati z drugimi odpadki, če je zaradi mešanja onemogočena njihova predelava v kompost ali pregnito blato z neomejeno ali omejeno uporabo v skladu z merili iz predpisa, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov.

(2) Kuhinjske odpadke je prepovedano rezati, drobiti ali mleti ter redčiti z namenom, da se z odpadno vodo odvajajo v javno kanalizacijo, greznice, nepretočne greznice ali neposredno v vode.

(3) Zeleni vrtni odpad, ki ne nastaja v gospodinjstvu, je prepovedano mešati z mešanimi komunalnimi odpadki ali drugimi ločeno zbranimi frakcijami.

(4) Kuhinjske odpadke iz gostinstva je prepovedano mešati z mešanimi komunalnimi odpadki in drugimi ločeno zbranimi frakcijami, vključno z zelenim vrtnim odpadom.

(5) Kuhinjske odpadke iz gospodinjstva je prepovedano mešati z mešanimi komunalnimi odpadki in ločeno zbranimi frakcijami komunalnih odpadkov, razen z zelenim vrtnim odpadom.

(6) Prodaja opreme za rezanje, drobljenje ali mletje kuhinjskih odpadkov z namenom redčenja in odvajanja v javno kanalizacijo, v male komunalne čistilne naprave ali neposredno v vode je prepovedana.

(7) Dehidriranje kuhinjskih odpadkov iz gostinstva je prepovedano, če se odpadne vode odvajajo v kanalizacijo posredno prek lovilca maščob, vsebnost usedljivih snovi v odvedeni odpadni vodi pa brez dodatnega redčenja presega 40 ml/l.

5. člen

(obveznosti povzročitelja odpadkov iz gospodinjstva)

(1) Povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva mora hišno kompostirati kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad v hišnem kompostniku.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mora povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva, ki ne kompostira kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada sam, te odpadke prepuščati izvajalcu javne službe v posebnem zabojniku ali posodi na način, določen s predpisi lokalne skupnosti.

(3) Povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva mora lastne kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad do hišnega kompostiranja ali prepustitve izvajalcu javne službe hraniti ločeno, tako da se ne mešajo z drugimi odpadki in jih je možno hišno kompostirati ali predelati v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov.

6. člen

(obveznosti povzročitelja zelenega vrtnega odpada)

(1) Povzročitelj zelenega vrtnega odpada mora z zelenim vrtnim odpadom ravnati v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko povzročitelj zelenega vrtnega odpada brez okoljevarstvenega dovoljenja kompostira lastni zeleni vrtni odpad, če tako pridobljeni kompost uporabi na zemljišču, ki ga poseduje.

7. člen

(obveznosti povzročitelja kuhinjskih odpadkov iz gostinstva)

(1) Povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva mora ne glede na kraj razdelitve obrokov zagotoviti, da se vsi kuhinjski odpadki, ki nastanejo pri pripravi hrane, in ostanki, ki nastanejo po zaužitju obrokov na kraju njihove razdelitve, zbirajo ločeno od drugih odpadkov in pred oddajo zbiralcu začasno shranjujejo v za to namenjenem zabojniku ali posodi v skladu s predpisi, ki urejajo higieno živil.

(2) Če kraj razdelitve obrokov ni na kraju njihove priprave, mora povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva predati zabojnik ali posodo iz prejšnjega odstavka osebi, ki je obroke naročila, in se z njo dogovoriti o času prevzema kuhinjskih odpadkov, pri čemer se mora prevzem izvesti najpozneje istega dne, ko se dostavijo naslednji obroki. Oseba, ki je obroke naročila, mora povzročitelju odpadkov iz gostinstva omogočiti prevzem kuhinjskih odpadkov v času, dogovorjenem za prevzem.

(3) Povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva mora zagotoviti, da se zabojniki ali posode s kuhinjskimi odpadki prevažajo ločeno od obrokov, ki se dostavljajo.

(4) Povzročitelju kuhinjskih odpadkov iz gostinstva ni treba izpolnjevati obveznosti prevzemanja kuhinjskih odpadkov iz drugega odstavka tega člena, če gre za redno dostavo manj kot 10 obrokov dnevno ali za dostavo obrokov, ki se ne šteje za redno in pri kateri je število obrokov pri posamezni dostavi manjše od 50.

(5) Izvajalec dehidriranja kuhinjskih odpadkov iz gostinstva mora za dehidriranje kuhinjskih odpadkov iz gostinstva imeti okoljevarstveno dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.

8. člen

(oddaja kuhinjskih odpadkov iz gostinstva zbiralcu)

(1) Povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva mora oddajati kuhinjske odpadke zbiralcu.

(2) Povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva mora določiti odgovorno osebo, ki mora v njegovem imenu kuhinjske odpadke oddajati zbiralcu.

9. člen

(evidenca o nastajanju kuhinjskih odpadkov iz gostinstva)

(1) Povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva mora voditi evidenco o nastajanju kuhinjskih odpadkov iz gostinstva, v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.

(2) Povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva mora na zahtevo pristojnega inšpektorja omogočiti vpogled v evidenco iz prejšnjega odstavka.

III. ZBIRANJE KUHINJSKIH ODPADKOV IZ GOSTINSTVA

10. člen

(obveznosti zbiralca)

(1) Zbiralec lahko začne z zbiranjem kuhinjskih odpadkov iz gostinstva, ko pridobi odločbo ministrstva, pristojnega za okolje, o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.

(2) Zbiralec mora poleg pogojev iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki, izpolnjevati še naslednje pogoje:

- imeti mora vodotesne zabojnike ali posode za zbiranje ter vozila, opremljena za prevoz kuhinjskih odpadkov iz gostinstva, tako da se le-ti ne izpuščajo v okolje in ne povzročajo emisije vonjav,

- kuhinjske odpadke iz gostinstva mora predhodno ločeno skladiščiti od drugih odpadkov,

- za čiščenje in razkuževanje prostorov v objektih, namenjenih predhodnem skladiščenju, mora zagotoviti odvajanje odpadne vode v javno kanalizacijo, pri čemer se mora odpadna voda odvajati prek lovilca maščob. Če ni mogoče zagotoviti odvajanja odpadne vode v javno kanalizacijo, mora zagotoviti odvajanje odpadne vode v vode, pri čemer mora odpadno vodo odvajati prek lovilca maščob in izpolnjevati pogoje iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo,

- zagotavljati mora čiščenje in razkuževanje vodotesnih zabojnikov in posod za shranjevanje, vozil za prevoz kuhinjskih odpadkov iz gostinstva ter prostorov in objektov za predhodno skladiščenje, tako da je zagotovljeno odvajanje odpadne vode, ki pri tem nastane v javno kanalizacijo, pri čemer se mora odpadna voda odvajati prek lovilca maščob,

- zagotoviti mora tehtanje vsake pošiljke kuhinjskih odpadkov, ki jo prevzame in odda v predelavo,

- zagotoviti mora oddajo zbranih kuhinjskih odpadkov v predelavo v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov, in

- z javnim naznanilom mora na krajevno običajen način objaviti način prevzemanja kuhinjskih odpadkov iz gostinstva, obveščanje pa ponoviti vsakih 12 mesecev.

(3) Načrt zbiranja kuhinjskih odpadkov iz gostinstva, izdelan v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, mora vsebovati tudi dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka.

11. člen

(vodenje evidence o zbiranju kuhinjskih odpadkov iz gostinstva)

(1) Zbiralec mora voditi evidenco o zbiranju kuhinjskih odpadkov iz gostinstva v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.

(2) Zbiralec mora poročati ministrstvu o kuhinjskih odpadkih iz gostinstva v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.

IV. ZBIRANJE KUHINJSKIH ODPADKOV IN ZELENEGA VRTNEGA ODPADA V OKVIRU JAVNE SLUŽBE

12. člen

(opravljanje javne službe)

(1) Izvajalec javne službe mora prednostno spodbujati povzročitelje odpadkov iz gospodinjstva k hišnemu kompostiranju.

(2) Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da imajo povzročitelji odpadkov iz gospodinjstva možnost prepuščanja kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada v posebnem vodotesnem zabojniku ali posodi.

(3) Izvajalec javne službe povzročiteljem odpadkov iz gospodinjstev, ki kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad hišno kompostirajo, storitve zbiranja teh odpadkov ne zaračunava.

13. člen

(obveznosti izvajalca javne službe)

(1) Izvajalec javne službe mora zagotoviti:

- da se v primerih, ko povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva nima možnosti ali ne želi hišno kompostirati kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev in zelenega vrtnega odpada, le-ti zbirajo v vodotesnih zabojnikih ali posodah ločeno od drugih odpadkov in prevažajo z vozili, opremljenimi za prevoz teh odpadkov, tako da se le-ti ne izpuščajo v okolje in da ne povzročajo emisije vonjav,

- čiščenje in razkuževanje vodotesnih zabojnikov in posod za zbiranje kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada ter vozil, s katerimi zagotavlja prevoz teh odpadkov,

- oddajo zbranih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada iz gospodinjstev v predelavo v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov in

- tehtanje vsake pošiljke kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada iz gospodinjstev, ki jo odda v predelavo.

(2) Izvajalec javne službe mora povzročitelje odpadkov iz gospodinjstev vsakih šest mesecev z javnim naznanilom na krajevno običajen način obvestiti o:

- namenih in ciljih izvajanja predpisanega ravnanja s kuhinjskimi odpadki iz gospodinjstev in zelenim vrtnim odpadom,

- prepovedi mešanja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada z drugimi komunalnimi odpadki,

- varni in za okolje neškodljivi hrambi kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada v skladu s tretjim odstavkom 5. člena te uredbe,

- možnostih hišnega kompostiranja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada v hišnem kompostniku,

- minimalnih zahtevah za pravilno hišno kompostiranje, ki so v prilogi 1 te uredbe,

- načinu prepuščanja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada izvajalcu javne službe,

- drugih pogojih za prepuščanje kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada in

- o nadaljnjem ravnanju z zbranimi kuhinjskimi odpadki iz gospodinjstva in zelenim vrtnim odpadom.

14. člen

(vodenje evidence o zbiranju kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada iz gospodinjstev)

Izvajalec javne službe mora voditi evidenco o zbiranju kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada iz gospodinjstev, ki mora poleg podatkov, predpisanih za evidenco o zbiranju odpadkov iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki, vsebovati tudi podatke o številu gospodinjstev, ki hišno kompostirajo.

V. NADZOR

15. člen

(nadzor)

(1) Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka opravljajo nadzor nad izvajanjem določb šestega odstavka 4. člena te uredbe tudi inšpektorji Tržnega inšpektorata Republike Slovenije ter nadzor nad izvajanjem določb 7., 8., in 9. člena te uredbe tudi inšpektorji, pristojni za zdravstvo.

(3) Nadzor nad izvajanjem ločenega zbiranja kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada iz gospodinjstev ter hišnega kompostiranja izvajajo občinski inšpektorji.

VI. KAZENSKE DOLOČBE

16. člen

(prekrški)

(1) Z globo od 1.200 eurov do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:

- v nasprotju s prepovedjo iz prvega odstavka 4. člena te uredbe meša kuhinjske odpadke z drugimi odpadki tako, da je zaradi mešanja onemogočena njihova predelava v kompost ali pregnito blato z neomejeno ali omejeno uporabo,

- v nasprotju s prepovedjo iz drugega odstavka 4. člena te uredbe kuhinjske odpadke reže, drobi ali melje ter redči z namenom, da se z odpadno vodo odvajajo v javno kanalizacijo, greznice, nepretočne greznice ali neposredno v vode,

- v nasprotju s prepovedjo iz tretjega odstavka 4. člena te uredbe zeleni vrtni odpad, ki ne nastaja v gospodinjstvu, meša z drugimi ločeno zbranimi frakcijami ali mešanimi komunalnimi odpadki,

- v nasprotju s prepovedjo iz četrtega odstavka 4. člena te uredbe kuhinjske odpadke iz gostinstva meša z drugimi ločeno zbranimi frakcijami, vključno z zelenim vrtnim odpadom ali mešanimi komunalnimi odpadki,

- v nasprotju s prepovedjo iz šestega odstavka 4. člena te uredbe prodaja opremo za rezanje, drobljenje ali mletje kuhinjskih odpadkov z namenom redčenja in odvajanja v javno kanalizacijo, v male komunalne čistilne naprave ali neposredno v vode.

(2) Z globo od 3.500 eurov do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:

- v skladu s prvim odstavkom 7. člena te uredbe ne zagotovi, da se vsi kuhinjski odpadki, ki nastanejo pri pripravi hrane, in ostanki obrokov, ki nastanejo po zaužitju obrokov na kraju razdelitve obrokov, zberejo ločeno od drugih odpadkov in pred oddajo zbiralcu kuhinjskih odpadkov začasno shranjujejo v skladu s predpisi, ki urejajo higieno živil,

- ne zagotovi predaje zabojnikov ali posod osebi, ki je obroke naročila, ali se z njo ne dogovori o prevzemu kuhinjskih odpadkov najpozneje ob dostavi obrokov v skladu z drugim odstavkom 7. člena te uredbe,

- ne zagotovi, da se zabojniki ali posode s kuhinjskimi odpadki ne prevažajo ločeno od obrokov, ki se dostavljajo, v skladu s prepovedjo iz tretjega odstavka 7. člena te uredbe,

- ne oddaja kuhinjskih odpadkov zbiralcu kuhinjskih odpadkov v skladu s prvim odstavkom 8. člena te uredbe,

- v skladu z drugim odstavkom 8. člena te uredbe ne določi odgovorne osebe, ki v njegovem imenu kuhinjske odpadke oddaja zbiralcu,

- ne vodi evidence v skladu s prvim odstavkom 9. člena te uredbe,

- na zahtevo pristojnega inšpektorja ne omogoči vpogleda v evidenco v skladu z drugim odstavkom 9. člena te uredbe.

(3) Z globo od 3.500 eurov do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje zbiralec, če:

- začne zbirati kuhinjske odpadke iz gostinstva, ne da bi pridobil odločbo ministrstva o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov, v nasprotju s prvim odstavkom 10. člena te uredbe,

- zbira kuhinjske odpadke v nasprotju z zahtevami iz drugega odstavka 10. člena te uredbe,

- načrt zbiranja kuhinjskih odpadkov iz gostinstva ne vsebuje dokazil o izpolnjevanju pogojev v skladu s tretjim odstavkom 10. člena te uredbe,

- ne vodi evidence o zbiranju kuhinjskih odpadkov iz gostinstva v skladu s prvim odstavkom 11. člena te uredbe,

- ne poroča ministrstvu o kuhinjskih odpadkih iz gostinstva v skladu z drugim odstavkom 11. člena te uredbe.

(4) Z globo od 3.500 eurov do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje izvajalec javne službe, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:

- ravna v nasprotju s prvim odstavkom 13. člena te uredbe,

- ravna v nasprotju z drugim odstavkom 13. člena te uredbe.

(5) Z globo od 1.200 eurov do 4.100 eurov se za prekršek iz prvega do četrtega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba osebe iz prvega odstavka tega člena, povzročitelja kuhinjskih odpadkov iz gostinstva, zbiralca ali izvajalca javne službe.

VII. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI

17. člen

(vzpostavitev ločenega zbiranja kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada)

Izvajalec javne službe mora zagotoviti ločeno zbiranje in prevzemanje kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada pri povzročiteljih odpadkov iz gospodinjstva najpozneje do 30. junija 2011.

18. člen

(veljavnost dovoljenj)

Dovoljenja za zbiranje kuhinjskih odpadkov iz gostinstva, izdana na podlagi Pravilnika o ravnanju z organskimi kuhinjskimi odpadki (Uradni list RS, št. 37/04 in 41/04 - ZVO-1) in Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki (Uradni list RS, št. 68/08), ostanejo v veljavi do izteka njihove veljavnosti.

19. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki (Uradni list RS, št. 68/08).

20. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 00719-14/2010/4

Ljubljana, dne 6. maja 2010

EVA 2010-2511-0005

Vlada Republike Slovenije

Borut Pahor l.r.
Predsednik

   Priloga 1
   Minimalne zahteve za pravilno hišno kompostiranje
   1. Odpadki, primerni za kompostiranje:
   a) Zeleni vrtni odpad, zlasti:
   - odpadno vejevje,
   - trava,
   - listje,
   - stara zemlja lončnic,
   - rože,
   - plevel,
   - gnilo sadje,
   - stelja malih rastlinojedih živali,
   - lesni pepel;
   b) Kuhinjski odpadki, zlasti:
   - zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst,
   - jajčne lupine,
   - kavna usedlina,
   - filter vrečke,
   - pokvarjeni prehrambeni izdelki,
   - kuhani ostanki hrane,
   - papirnati robčki, brisače in papirnate vrečke.
   2. Odpadki, ki niso primerni za kompostiranje, so vsi
odpadki, ki se v okolju ne razgradijo, poslabšajo kakovost
komposta in vsebujejo nevarne snovi:
   - plastika,
   - steklo,
   - kovine,
   - keramika,
   - kosti,
   - maščobe,
   - ostanki tekstila,
   - vsebina vrečk za sesalce,
   - zdravila,
   - oblanci in žagovina obdelanega lesa,
   - mačji in pasji iztrebki,
   - plenice.
   3. Postavitev hišnega kompostnika:
   Za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izberemo polsenčen
ali senčen prostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen.
Hišni kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z
vseh strani primerno prezračen. Postavi se ga tako, da ne
povzroča motenj (npr. smrad) na sosednjih zemljiščih. Ta
osnovna pravila so primerna za vse običajne sisteme, ne glede
na to ali so odprti iz lesa ali žičnati ali pa plastični zaprti
hišni kompostniki.
   4. Tehnika pravilnega hišnega kompostiranja:
   Hišni kompostnik mora imeti neposreden stik s tlemi. Osnovna
plast zdrobljenih vej poskrbi za dobro zračenje od spodaj in
preprečuje zastajanje vode. Za optimalen razkrojni proces je
pomembna zadostna ponudba kisika, ki jo dosežemo tako, da se
suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) in vlažni
nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) vedno med
seboj mešajo. Kuhinjske odpadke in ostanke hrane je potrebno
takoj prekriti z listjem, zemljo, travo ali rahlo zagrebsti, da
preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo neželenih
gostov kot so podgane ali ptiči. V procesu razgradnje, ki
poteka pri 50°C-60°C, mikroorganizmi, bakterije in glive
proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo
določeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo
vlaženje kompostnega kupa.
   Ko je hišni kompostnik poln oziroma po približno pol leta,
njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo
razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami 15 do
20 mm, preostanek uporabimo za nadaljnji razkroj kot strukturni
material.

Na vrh

<< Nazaj

Prijava