Uradni list

Številka 31
Uradni list RS, št. 31/2010 z dne 16. 4. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 31/2010 z dne 16. 4. 2010

Kazalo

1429. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za širše območje Miklavškega hriba in za širše območje Starega celjskega gradu, stran 4152.

Mestni svet Mestne občine Celje je na podlagi 61. člena, v povezavi s 97. in 98. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08) in 17. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) na seji dne 6. 4. 2010 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za širše območje Miklavškega hriba in za širše območje Starega celjskega gradu
1. člen
V skladu s prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskimi sestavinami srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86, 4/88, Uradni list RS, št. 86/01) se Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za širše območje Miklavškega hriba in za širše območje Starega celjskega gradu (proj. št. 007/91, izdelal Razvojni center-Planiranje, d.o.o., Celje, Uradni list RS, št. 31/91, s spremembami in dopolnitvami v Uradnih listih št. 99/01 in 46/07) spremeni in dopolni po projektu št. 374/09, ki ga je izdelal načrtovalec LAMAL, d.o.o., Teharje.
2. člen
1. člen odloka (Uradni list RS, št. 31/91) se dopolni tako, da se na koncu doda besedilo, ki se glasi:
»Prostorski ureditveni pogoji za širše območje Miklavškega hriba in za širše območje Starega celjskega gradu (št. proj. 007/91, izdelal Razvojni center-Planiranje, d.o.o., Celje) se spremenijo in dopolnijo po projektu št. 374/09, ki ga je izdelal načrtovalec LAMAL, d.o.o., Teharje in je sestavni del odloka.
Predmet sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev je uskladitev odloka in pogojev gradnje z veljavno zakonodajo in Celjskim prostorskim planom.«.
3. člen
3. člen odloka se dopolni tako, da se obstoječi opis meje na vzhodu v prvem odstavku 2. točke spremeni in se glasi: »z mejo Mestne občine Celje.«.
4. člen
Besedilo 5. člena se v celoti črta in nadomesti z novim, ki se glasi:
»Prostorski ureditveni pogoji podajajo možne ureditve s prikazi meril in pogojev na posameznih prostorskih zaokroženih celotah za sledeče posege v prostor:
– Na športno-rekreacijskem območju »Na Gričku«:
Obstoječa izletniška in celjska športnorekreacijska točka in primeren prostor za rekreacijo v naravnem okolju se ustrezno uredi in komunalno opremi, degradirana območja pa sanirajo. Nujno se uredi varna cestna in peš povezava s Celjem, tako za okoliške prebivalce kot obiskovalce. Na območju se ohranijo vsi športni objekti in naprave ter gostinsko-turistična dejavnost, ki se lahko tudi širijo po predhodni cestno-komunalni sanaciji območja. Za umestitev druge dejavnosti, ki ni rekreacijska, gostinska ali njima dopolnilna, je potrebno za celotno območje izdelati OPPN.
– Na območju kmetije Lun:
Območje predstavlja v celoti trajno varstveno kmetijsko zemljišče. Za kakršno koli gradnjo na tem območju je potrebno izdelati OPPN.
– Na območju severnih in južnih pobočij Anskega vrha:
Na območju je potrebno v celoti ohranjati in redno vzdrževati obstoječa gozdna zemljišča, ki predstavljajo zeleno kuliso za osrednji del mesta Celje. Zaščitena so tudi kmetijska zemljišča, zato je na teh območjih dovoljena gradnja le v sklopu obstoječih stavbnih zemljišč kot zapolnilna in dopolnilna gradnja novih stanovanjskih ali gospodarskih objektov, dozidave in adaptacije obstoječih stanovanjskih objektov ter spremembe namembnosti obstoječih gospodarskih in pomožnih objektov za stanovanjske namene in za rekreacijo v naravnem okolju. Na območju je dovoljeno tudi urejanje krožnih sprehajalnih poti in športno-rekreacijskih objektov in naprav.
– Na območju Mestnega parka do strnjenega stanovanjskega naselja Lisce:
V sklopu Mestnega parka, koder se poleg parkovne ureditve nahajajo tudi športno-rekreacijski objekti in naprave, ni dovoljena nobena novogradnja, ampak le ustrezno vzdrževanje urejenih zelenih površin. Na območju saniranega zemeljskega plazu nad Partizansko cesto je možno urejanje površin za okolju primerno športno-rekreacijsko dejavnost, predvsem pa ga je potrebno pogozditi.
Objekt Gozdnega dvora je namenjen za trgovsko-gostinsko in turistično dejavnost. Za morebitne posege na objektu, ki presegajo investicijsko-vzdrževalna dela, je potrebno izdelati študijo poplavne nevarnosti oziroma OPPN.
Na preostalih območjih opredeljenih zazidalnih stavbnih zemljišč, ki niso poplavno ogrožena, je možna tudi sprememba namembnosti v mirne poslovne dejavnosti in zapolnilna gradnja s prizidavami, v primeru zadosti velike parcele in možnosti priklopa na javno infrastrukturo tudi kot novogradnja samostojnega objekta.
– Na območju Miklavškega hriba:
Ker je to območje s cerkvijo Sv. Miklavža, severnim področjem s Kapucinsko cerkvijo, rimskim templjem in obstoječo pozidavo ob Maistrovi ulici, zahodnim pobočjem z delom naselja Breg in južnim pobočjem z vinogradi poleg grajskega hriba najpomembnejša vizualna značilnost mesta Celja, novogradnje izven opredeljenih zazidalnih stavbnih zemljišč niso dovoljene. Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravno ali kulturno dediščino, niso dovoljeni. Na območju izven opredeljenih zazidalnih stavbnih zemljišč je dovoljeno le krajinsko urejanje in urejanje za turistično-rekreacijske namene.
– Na območju ob desnem bregu Savinje pod Bregom in opuščenega polulskega kamnoloma:
Nujna je krajinsko-oblikovna sanacija. Zapolnilna gradnja je možna le v opredeljenih območjih zazidalnih stavbnih zemljišč.
– Na območju starega (gornjega) celjskega gradu:
Ker je to območje najpomembnejša vizualna značilnost Celja, skupaj z markantno lociranim grajskim poslopjem, novogradnje izven opredeljenih zazidalnih stavbnih zemljišč niso dovoljene. Dovoljena je le gradnja novih objektov na mestu obstoječih. Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili kulturno dediščino, niso dovoljeni. Gozdna zemljišča so nedotakljiva in jih je potrebno redno vzdrževati. Na območju je dovoljeno krajinsko urejanje in urejanje za turistično-rekreacijske namene. Novogradnje so v varovalnem območju Starega celjskega gradu prepovedane.
– Na območju severno Zvodno:
Dovoljena je gradnja novih objektov na območju stavbnih zemljišč. Vsa kmetijska in gozdna zemljišča je potrebno ohranjati. Gradnja objektov na kmetijskih zemljiščih je dovoljena skladno z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08 in 99/08) oziroma za posege, dovoljene v Zakonu o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08).
– Na območju severnega pobočja Jelovškega hriba:
Ohranjati je potrebno vsa gozdna in kmetijska zemljišča. Dovoljena je zapolnilna in gradnja na mestu obstoječega objekta pod pogojem, da se poseg nahaja znotraj opredeljenega stavbnega zemljišča.
– Na celotnem območju prostorsko ureditvenih pogojev tega odloka je na območju stavbnih zemljišč dovoljen največji faktor zazidanost 0,4 in faktor izrabe 1,2. Pri izrabi mansard lahko znaša kolenčni zid največ 100 cm. Maksimalna višina najbolj izpostavljene fasade do kapne lege lahko znaša 6,5 m.
V conah zidanic je dovoljena gradnja zidanic s pogojem intenzivne obdelave pripadajočega zemljišča na katerem je možna gradnja samo enega objekta, omejene tlorisne velikosti 35 m2. Etažnost je lahko klet, pritličje in izzidano podstrešje, s pogojem, da kolenčni zid ne presega 50 cm. Streha mora biti oblikovana kot simetrična dvokapnica, kritina prilagojena značilni v prostoru. Objekt mora biti zasnovan podolgovato. Umestitev v prostor mora biti prilagojena konfiguraciji terena, značilnosti krajine ter izpostavljenosti lokacije ob pogoju, da je klet vkopana v teren. Maksimalna višina najbolj izpostavljene fasade do kapne lege lahko znaša 4,5 m oziroma do najvišje točke slemena nad tlemi 7,0 m.
– Dopolnilna gradnja novih stanovanjskih objektov je mogoča znotraj stavbnih zemljišč iz 5. člena, kadar gre za zgostitev pozidave in naselja in ni to v nasprotju z ostalimi določili odloka.
Gradnja objektov je dovoljena pod pogoji določil o pogojih za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje ter drugimi pogoji, ki so podani z odlokom in pod pogoji pristojnih nosilcev urejanja prostora.«.
5. člen
Besedilo 6. člena se črta in nadomesti z naslednjim besedilom:
»Gradnje objektov so dopustne na zemljiščih, kjer je možno zagotoviti vsaj minimalno komunalno oskrbo, ki obsega oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadnih voda oziroma zgrajene individualne male čistilne naprave oziroma skupne male čistilne naprave, oskrbo z električno energijo, ustrezni hišni cestni priključek na javno cesto in odvoz smeti.
Vse objekte, ki so priključeni na javno vodovodno omrežje, je potrebno priključiti na javno kanalizacijo povsod, kjer je zgrajena javna kanalizacija in je obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, večja od 0,02 PE, odvajanje naprav pa je možno brez naprav za prečrpavanje.
Na območjih, kjer ni zgrajenega javnega kanalizacijskega omrežja, je potrebno komunalne odpadne vode iz objektov pred izpustom v površinski odvodnik očistiti na individualnih malih čistilnih napravah ali skupnih malih čistilnih napravah. Vse ostale odpadne vode (padavinske, morebitne tehnološke) je potrebno odvajati skladno z veljavnimi pravilniki in uredbami, ki urejajo tozadevno področje. Odvajanje padavinski vod z utrjenih površin je potrebno urediti tudi v skladu z določili 92. člena Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02), in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih vod z utrjenih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti tudi zadrževanje padavinskih voda pred izlivom v vode.«.
6. člen
Besedilo 10. člena se črta in nadomesti z naslednjim besedilom:
»Novogradnja na opredeljenih območjih zazidljivih stavbnih zemljišč je dopustna pod pogoji zadnjih dveh alinej 5. člena. Če gre pri novogradnji za nadomestitev obstoječega objekta, in je to dovoljeno, je potrebno obstoječi objekt pred začetkom gradnje porušiti. Dopustna je ohranitev dela obstoječega objekta, če se ta vključi v gradbeno maso novega objekta.
Za objekte kulturne dediščine določi pogoje posegov pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine.«.
7. člen
Besedilo 11. člena se črta in nadomesti z naslednjim besedilom:
»Na stavbnih zemljiščih je dovoljena gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov na podlagi določil Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost. Gradnja bazenov je možna le, če to dopuščajo geološke razmere.
Na stavbnem delu zemljišča, ki pripada stanovanjski hiši, je možna gradnja le do skupne izrabe zemljišča F(z)=0,4. Minimalen odmik najbolj izpostavljene točke pomožnih objektov od parcelne meje s sosedi mora omogočati njihovo neovirano vzdrževanje. Objekti, višji od 3,00 m morajo biti od parcelne meje odmaknjeni najmanj 1,00 m. V primeru, da so objekti postavljeni bližje ali na parcelno mejo, je za to potrebno pisno soglasje lastnika sosednjega zemljišča.
Gradnja novih škarp in podpornih zidov, tudi v funkciji stranice bazena, ni dovoljena, razen v primeru ogrožanja življenj zaradi neizvedbe.
Gradnja sončnih zbiralnikov ali sončnih celic na obstoječih objektih je dovoljena izključno v ravnini strešine in ob soglasju pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. Gradnja sončnih elektrarn na kmetijskih zemljiščih ni dovoljena na ti. vizualno značilnih območjih, na ostalih območjih pa po predhodnem soglasju pristojne občinske službe za prostorsko načrtovanje in službe za varstvo kulturne dediščine.
Pomožne kmetijsko-gozdarske objekte lahko postavljajo le osebe s statusom čebelarja oziroma osebe s statusom kmeta, ki iz kmetijske dejavnosti pridobivajo pomemben del dohodka.
Začasnih objektov ni dovoljeno postavljati v območjih naravnih vrednot in kulturne dediščine.«.
8. člen
14. člen se črta.
9. člen
V besedilu 16. člena se predzadnji stavek nadomesti z besedilom:
»Nadzemne komunalne, energetske in objekte sistema zvez je potrebno postavljati nevpadljivo.«.
10. člen
Besedilo 19. člena se črta in nadomesti z naslednjim besedilom:
»Poleg konkretnih pogojev za varovanje in izboljševanje okolja iz 6., 7., 15., 16. in 17. člena tega odloka so pogoji še zlasti:
– Vsak poseg v prostor, ki bi nase navezoval intenzivnejši motorni promet ali povzročal hujše emisije, kot so hrup, onesnaževanje zraka, vode ali tal in podobno, so na celotnem območju urejanja prepovedani in jih je potrebno onemogočiti že v začetnih fazah investitorskih namer.
– Vse površine okoli obstoječih in predvidenih objektov in naprav je treba ustrezno in sprotno hortikulturno urejati ter zasaditi drevje in grmovje krajevnega oziroma lokalnega značaja. Vse obstoječe zelene površine je potrebno redno vzdrževati, varovati in ohranjati, sploh pa ni dovoljeno uničevati oziroma sekati drevja in grmovja ter spreminjati ekoloških pogojev.
– Obstoječa kmetijska zemljišča so lahko namenjena le za kmetijsko proizvodnjo in jih ni dovoljeno zmanjševati ali namenjati za nekmetijsko dejavnost.
– Območje sprememb in dopolnitev PUP sodi v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 15/05) v III. stopnjo varstva pred hrupom.
– Pred gradbenimi posegi na celotnem območju PUP-a je obvezno pridobiti mnenje geomehanika in zaključke geomehanskega poročila upoštevati ter soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine za nameravan poseg.
– Vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, skladno s 150. členom Zakona o vodah, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga izda Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje.
– V območju priobalnega zemljišča, ki na vodotokih 2. razreda znaša 5,00 m, pri vodotokih 1. reda (Savinja) pa 15 m od meje vodnega zemljišča oziroma se upošteva Pravilnik o podrobnejšem načinu določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda (Uradni list RS, št. 67/02), ni dovoljeno posegati v prostor, razen v primerih, ki jih določa 37. člen Zakona o vodah.
Pri projektiranju predvidenih objektov je potrebno obvezno upoštevati:
– vse naravne omejitve: erozivnost in plazovitost terena, poplavnost in visoko podtalnico ter temu primerno v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja predvideti tehnične rešitve gradnje ali navesti ustrezne hidrološke raziskave glede poplavnosti, visoke podtalnice ter erozivnosti in plazovitosti, ki bodo podale ustrezne ukrepe;
– da se obravnavano ureditveno območje nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti RS, marec 2006 (Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje), uvrščeno v VII. stopnjo MCS, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja ter pri izbiri načina gradnje;
– požarno ogroženost naravnega okolja, ki na obravnavanem območju redko kdaj presega srednjo, 3. stopnjo;
– upoštevati je potrebno nevarnost in možnost razlitja nevarnih snovi in temu primerno predvideti način gradnje;
– ukrepe varstva pred požarom (22. člen Zakona o varstvu pred požarom; Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo). Zagotoviti je potrebno pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja, zagotoviti potrebne odmike med objekti ali pa potrebno protipožarno ločitev, zagotoviti je potrebno dostope, dovoze in delovne površine za intervencijska vozila kakor tudi vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje;
– da so zagotovljeni viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov; Uradni list SFRJ, št. 30/91, ter 6., 7. in 8. člen Pravilnika o požarni varnosti v stavbah; Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07); v vodovodnem omrežju je potrebno zagotoviti pretok najmanj 10 litrov vode v sekundi (dobra projektantska praksa priporoča za notranje hidrante pretok 2,5 litra na sekundo pri minimalno 2,5 barov pritiska in 5,00 litra na sekundo pri minimalnem tlaku 2,5 barov za zunanje hidrante);
– zadostne odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve (3. člen Pravilnika o požarni varnosti v stavbah; Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07) ter to prikazati v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja;
– zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter dostopov, dovozov in delovnih površin za intervencijska vozila (5. in 6. člen Pravilnika o požarni varnosti v stavbah; Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07);
– ojačitev prve plošče ali gradnja zaklonišč (68. člen Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami; Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo) in celotna Uredba o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) ter to prikazati v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Smeri evakuacijskih poti določi projektant. Dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 80 kN.
V fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je za objekte, ki po Pravilniku o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07) spadajo med objekte, za katere je to potrebno, potrebno izdelati študijo požarne varnosti in si pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam od Uprave RS za zaščito in reševanje.«.
11. člen
Projekt iz 1. člena tega odloka je stalno na vpogled vsem zainteresiranim pri pristojni službi Mestne občine Celje in Upravne enote Celje.
12. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
13. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-8/2010
Celje, dne 6. aprila 2010
Župan
Mestne občine Celje
Bojan Šrot l.r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti