Uradni list

Številka 94
Uradni list RS, št. 94/2009 z dne 20. 11. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 94/2009 z dne 20. 11. 2009

Kazalo

4058. Splošni pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Občine Škofja Loka, stran 12520.

Na podlagi tretjega odstavka 70. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07, uradno prečiščeno besedilo in 70/08) in 5. člena Akta o določitvi metodologije za določitev splošnih pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja (Uradni list RS, št. 87/05 in 102/05 – popr.) družba LOŠKA KOMUNALA, d.d. Škofja Loka, Kidričeva cesta 43a, Škofja Loka, kot izvajalec gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, po pridobitvi soglasja Občinskega sveta Občine Škofja Loka št. 352-0001/2005 z dne 17. 9. 2009 in soglasja sveta Javne agencije Republike Slovenije za energijo št. 25-19/2009-3/ZP-33 z dne 26. 10. 2009, izdaja
S P L O Š N E P O G O J E
za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Občine Škofja Loka
1. PREDMET IN VELJAVNOST
1. člen
(1) S tem aktom se urejajo razmerja sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: sistemski operater), dobaviteljev zemeljskega plina, uporabnikov distribucijskega omrežja zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) in odjemalcev zemeljskega plina.
(2) Ta akt omogoča učinkovito, varno in zanesljivo izvajanje distribucije zemeljskega plina. Določa tudi pogoje in način priključitve naprav in napeljav uporabnika na distribucijsko omrežje zemeljskega plina ter pravice in obveznosti pogodbenih partnerjev.
(3) Ta akt se uporablja za distribucijsko omrežje zemeljskega plina, na katerem izvaja gospodarsko javno službo dejavnost sistemskega operaterja LOŠKA KOMUNALA, d.d. Škofja Loka, Kidričeva cesta 43a, Škofja Loka, za geografsko območje Občine Škofja Loka.
2. POJMI IN DEFINICIJE
2. člen
V tem aktu so uporabljeni pojmi, kot so določeni v Energetskem zakonu in podzakonskih predpisih, poleg njih pa imajo uporabljeni pojmi naslednji pomen:
– distribucijsko omrežje: je omrežje plinovodov, ki so funkcionalno zgrajeni na zaključenem geografskem območju, določenem v prostorskih dokumentih občine, kot območje izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in po katerem se izvaja distribucija zemeljskega plina do končnih odjemalcev. Distribucijsko omrežje poteka od prevzemnih mest do predajnih mest, kot to določajo sistemska obratovalna navodila,
– dobavitelj zemeljskega plina: je pravna ali fizična oseba, ki odjemalcu prodaja zemeljski plin,
– dostop do omrežja: je pravica do uporabe omrežja z namenom, da se izpolnijo pogodbe o dobavi zemeljskega plina ob upoštevanju dejanskega stanja v omrežju,
– gospodinjski odjemalec: je odjemalec, ki kupuje zemeljski plin za lastno domačo porabo, kar izključuje opravljanje gospodarske ali poklicne dejavnosti,
– končni odjemalec: je odjemalec, ki kupuje zemeljski plin za lastno končno rabo,
– lastni obremenitveni profil: je karakteristika odjema končnega odjemalca v določenem časovnem obdobju,
– notranja plinska napeljava: je napeljava z vso opremo od glavne plinske zaporne pipe do vključno odvoda dimnih plinov,
– obračunsko obdobje: je časovni interval, med dvema zaporednima odčitkoma merilne naprave,
– odjemalec: je pravna ali fizična oseba, ki se na podlagi pogodbe oskrbuje z zemeljskim plinom za lastno rabo ali nadaljnjo prodajo,
– odjemno mesto: je prevzemno mesto, na katerem se meri poraba zemeljskega plina končnega odjemalca,
– pogodba o dobavi: je pogodba, ki jo skleneta odjemalec in dobavitelj zemeljskega plina in s katero si odjemalec zagotovi dobavo zemeljskega plina v dogovorjeni količini, dinamiki in kakovosti ter dogovorjeno točko predaje oziroma prevzema zemeljskega plina,
– pogodba o dostopu: je pogodba o dostopu do distribucijskega omrežja, s katero se uredi odnos med sistemskim operaterjem in uporabnikom,
– pogodba o priključitvi: je pogodba, s katero se uredijo medsebojne pravice in obveznosti sistemskega operaterja in uporabnika v zvezi s priključitvijo na omrežje ali njeno spremembo,
– predajno mesto: je točka, na katerem sistemski operater preda uporabniku omrežja zemeljski plin,
– prevzemno mesto: je točka na distribucijskem omrežju, na kateri sistemski operater na podlagi pogodbe z uporabnikom prevzame v distribucijo dogovorjene količine zemeljskega plina,
– priključek: je fizični spoj priključnega plinovoda z notranjo plinsko napeljavo,
– priključni plinovod: je del distribucijskega omrežja, zgrajen za povezavo obstoječega distribucijskega omrežja z izstopnim mestom. Izstopno mesto je mesto na koncu priključnega plinovoda vključno z glavno plinsko zaporno pipo,
– priključitev na omrežje: je fizična priključitev na distribucijsko omrežje zemeljskega plina,
– sistemski operater: je pravna ali fizična oseba, ki izvaja gospodarsko javno službo dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina,
– skupno odjemno mesto: je odjemno mesto v stanovanjski, poslovni ali stanovanjsko-poslovni stavbi, na katerem se meri poraba zemeljskega plina za več pravnih ali fizičnih oseb kot uporabnikov ali končnih odjemalcev,
– standardni obremenitveni profil: je nadomestna odjemna značilnost odjemalca zemeljskega plina v določenem časovnem obdobju, ki je analitično določena,
– trošila: so naprave, ki so priključene na plinsko instalacijo in trošijo plin,
– uporabnik: je pravna ali fizična oseba, ki iz distribucijskega omrežja odjema zemeljski plin.
3. LASTNIŠTVO NAPRAV
3. člen
(1) Distribucijsko omrežje, razen priključnih plinovodov, je v lasti Občine Škofja Loka.
(2) Priključni plinovodi so, kot del distribucijskega omrežja, praviloma v lasti končnih odjemalcev.
(3) Distribucijsko omrežje, ne glede na lastništvo, upravlja sistemski operater.
4. člen
Sistemski operater, ki ni lastnik distribucijskega omrežja ali njegovega dela na območju, na katerem izvaja gospodarsko javno službo dejavnosti sistemskega operaterja, mora z lastnikom omrežja skleniti pogodbo, s katero uredi vsa vprašanja uporabe tega omrežja za izvajanje nalog sistemskega operaterja.
5. člen
Notranje plinske napeljave, regulacijske in merilne naprave, nameščene na notranjih plinskih napeljavah, so v lasti končnega odjemalca.
4. IZDAJANJE SOGLASIJ
6. člen
Soglasje je pisni dokument, ki izraža pozitivno mnenje in ga izda sistemski operater za odobritev izvedbe posamezne aktivnosti.
7. člen
(1) Sistemski operater izda soglasje v skladu z Energetskim zakonom, zakonom, ki ureja graditev objektov, zakonom o urejanju prostora, sistemskimi obratovalnimi navodili sistemskega operaterja, tem aktom, tehničnimi zahtevami in drugimi zakoni ter podzakonskimi predpisi.
(2) Sistemski operater izda soglasje v upravnem postopku, če zakon ali podzakonski predpis ne določa drugače.
(3) Sistemski operater v soglasju navede tudi čas veljavnosti soglasja v skladu z zakonom ali podzakonskim predpisom, pri čemer je veljavnost posameznega soglasja dve leti.
8. člen
Sistemski operater izdaja na podlagi predpisov, ki urejajo njegovo delovanje, zakona, ki ureja graditev objektov, zakona o urejanju prostora ter na podlagi Energetskega zakona, naslednje dokumente:
1. projektne pogoje,
2. soglasje k projektnim rešitvam,
3. odločbo o zavrnitvi izdaje soglasja k projektnim rešitvam,
4. soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje,
5. odločbo o zavrnitvi izdaje soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje,
6. smernice za načrtovanje prostorske ureditve,
7. mnenje k prostorskim aktom.
9. člen
(1) Na območju, ki ni urejeno z občinskim podrobnim prostorskim, lokacijskim ali zazidalnim načrtom, sistemski operater izda projektne pogoje za objekt ali del objekta, za katerega je po predpisih, ki urejajo graditev objektov potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, če je načrtovani poseg v območju varovalnega pasu. Obstoječe distribucijsko omrežje se varuje tako, da se za posege v varovalni pas plinovoda izdajo projektni pogoji. Projektni pogoji morajo biti izdani pred posegom v prostor. S projektnimi pogoji se določijo pogoji za poseg, ravnanje ob posegu in režim v času posega in po dokončanem posegu.
(2) Pisni vlogi za izdajo projektnih pogojev, ki vsebuje podatke o investitorju ter podatke o nameravani gradnji oziroma spremembi namembnosti, je potrebno priložiti idejno zasnovo načrtovanega gradbenega posega.
(3) Izdani projektni pogoji veljajo dve leti od datuma izdaje.
10. člen
(1) Za objekt ali del objekta, za katerega po zakonu o graditvi objektov ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, ali za vsak drug načrtovan poseg v območju varnostnega pasu, mora investitor gradnje ali posega v prostor, pridobiti pri sistemskem operaterju pisno soglasje.
(2) Sistemski operater na svoji spletni strani objavi obrazec – vlogo za pridobitev soglasja. Pisni vlogi za pridobitev soglasja je potrebno priložiti situacijo objekta ali opis načrtovanega posega v prostor.
11. člen
(1) Na podlagi izdanih projektnih pogojev projektant oziroma investitor gradnje sistemskega operaterja pisno zaprosi za soglasje k projektnim rešitvam.
(2) Pisni vlogi za izdajo soglasja k projektnim rešitvam mora biti priložena projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja, iz katere mora biti razvidno, da so projektni pogoji upoštevani.
(3) Sistemski operater na podlagi vloge in priložene dokumentacije izda oziroma zavrne izdajo soglasja k projektnim rešitvam.
(4) Sistemski operater zavrne izdajo soglasja k projektnim rešitvam, če projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja ni izdelana skladno z izdanimi projektnimi pogoji.
(5) Izdano soglasje k projektnim rešitvam velja dve leti od datuma izdaje. Projektno dokumentacijo priloženo vlogi za izdajo soglasja k projektnim rešitvam hrani sistemski operater.
12. člen
(1) Pred izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja investitor oziroma projektant pri sistemskemu operaterju vloži pisno vlogo za izdajo soglasja za priključitev.
(2) Za objekt oziroma del objekta, za katerega po zakonu o graditvi objektov ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja in za obstoječe objekte, lastnik, investitor oziroma projektant pred pričetkom del pridobi od sistemskega operaterja informacijo o možnosti priključitve na distribucijsko omrežje.
(3) Sistemski operater na svoji spletni strani objavi obrazec – vlogo za pridobitev informacije o možnosti priključitve na distribucijsko omrežje. Vlogi je potrebno priložiti idejno zasnovo ali situacijo objekta, opis namena uporabe zemeljskega plina in podatke o potrebah po energiji.
(4) Če možnost priključitve obstaja, investitor oziroma lastnik obstoječega objekta pri sistemskem operaterju vloži pisno vlogo za izdajo soglasja za priključitev.
13. člen
(1) Smernice za načrtovanje prostorske ureditve sistemski operater izda na podlagi poziva za izdajo smernic in predloženega osnutka prostorskega akta.
(2) Mnenje k prostorskim aktom sistemski operater izda na podlagi poziva za izdajo mnenja in predloga prostorskega akta.
5. NAPRAVE ZA REGULACIJO TLAKA PLINA
14. člen
Naprave za regulacijo tlaka zemeljskega plina, ki so nameščene na notranji plinski napeljavi, so v lasti končnega odjemalca.
15. člen
(1) Tip, velikost in lokacijo vgradnje naprave za regulacijo tlaka zemeljskega plina določi projektant, v skladu s tehničnimi zahtevami, ki jih izda sistemski operater.
(2) Vsa dela v zvezi z vgradnjami, premeščanjem in vzdrževanjem naprav za regulacijo tlaka zemeljskega plina, ki so v lasti končnega odjemalca, izvaja sistemski operater ali za to usposobljen izvajalec, na stroške končnega odjemalca.
(3) Pri izvajanju aktivnosti iz drugega odstavka mora končni odjemalec sistemskemu operaterju omogočiti neoviran dostop do vseh naprav za regulacijo tlaka zemeljskega plina.
(4) Končni odjemalec mora o vsaki poškodbi, okvari ali netesnosti naprave za regulacijo tlaka zemeljskega plina takoj obvestiti sistemskega operaterja.
16. člen
Pri zamenjavi naprave za regulacijo tlaka zemeljskega plina zaradi sprememb na notranji plinski napeljavi ali zaradi povečanega obsega oskrbe končnega odjemalca, vsi stroški nabave in vgradnje nove naprave bremenijo končnega odjemalca.
6. UPORABA NOTRANJE PLINSKE NAPELJAVE IN PRAVICA FIZIČNEGA DOSTOPA DO NAPELJAVE
17. člen
(1) Uporaba notranje plinske napeljave ne sme povzročati motenj pri obratovanju drugih plinskih napeljav in motenj pri obratovanju naprav in napeljav, ki jih upravlja sistemski operater.
(2) Končni odjemalec je dolžan sistemskemu operaterju na njegovo zahtevo omogočiti dostop do merilnega mesta, tako da ta lahko neposredno odčita stanje merilne naprave oziroma nemoteno izvaja druge posege in postopke, povezane z merilnim mestom.
(3) Končni odjemalec je dolžan sistemskemu operaterju na njegovo zahtevo omogočiti dostop do naprav za regulacijo tlaka zemeljskega plina in drugih plinskih naprav in napeljav, ki jih upravlja sistemski operater, zaradi pregledov, vzdrževanja, nadzora, preverjanja poškodb in okvar.
(4) Če končni odjemalec z obratovanjem svojih energetskih objektov, naprav ali napeljav ogroža življenje ali zdravje ljudi ali ogroža premoženje ali če končni odjemalec ob pomanjkanju zemeljskega plina ne upošteva posebnih ukrepov o omejevanju odjema zemeljskega plina iz omrežja, lahko sistemski operater nemudoma ukrepa in brez predhodnega obvestila končnemu odjemalcu ustavi distribucijo zemeljskega plina.
(5) Izvajalec posameznih del na notranji plinski napeljavi je odgovoren za upoštevanje tehničnih in drugih predpisov za varno obratovanje in pravilno izvedbo, predajo v uporabo in poučitev končnega odjemalca o pravilnem ravnanju z napravami in napeljavami zemeljskega plina, ki so v lasti in upravljanju končnega odjemalca.
(6) Sistemski operater s priključitvijo objektov, naprav in napeljav na distribucijsko omrežje ne prevzema odgovornosti za tehnično brezhibno in varno obratovanje in delovanje teh objektov, naprav in napeljav, kar izhaja iz predloženih uporabnih dovoljenj oziroma ustreznih dokumentov, ki jih skladno z določili tega akta investitor oziroma izvajalec del predloži sistemskemu operaterju. Odgovornost je skladno z zakonom, ki ureja graditev objektov na strani pooblaščenih organov oziroma oseb.
(7) Po končani gradnji in pred izvedbo zaplinjanja notranje plinske napeljave, mora investitor oziroma izvajalec del sistemskemu operaterju predložiti dokazilo o zanesljivosti objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov ali naslednje dokumente:
– dokazilo izvajalca del, da je registriran na podlagi vpisa v Sodni register ali Poslovni register Slovenije za opravljanje dejavnosti,
– certifikat o preizkusu usposobljenosti varilca,
– izjavo, da je notranja plinska napeljava izvedena skladno s projektno dokumentacijo,
– izjave o skladnosti vgrajenih materialov,
– zapisnik o trdnostnem in tesnostnem preizkusu notranje plinske napeljave,
– potrdilo o prvem pregledu plinskega trošila in dimovodne napeljave s strani pristojnega dimnikarskega podjetja.
18. člen
(1) Za vzdrževanje in nemoteno delovanje notranje plinske napeljave je dolžan skrbeti lastnik notranje plinske napeljave.
(2) Napake in poškodbe na notranji plinski napeljavi do merilne naprave lahko popravlja in odpravlja sistemski operater ali izvajalci, ki so za to usposobljeni.
(3) Popravila na notranji plinski napeljavi za merilno napravo lahko izvajajo vsi za to usposobljeni izvajalci.
(4) Popravila na plinskih trošilih lahko izvajajo vsi izvajalci, ki so za to usposobljeni in pooblaščeni s strani proizvajalca plinske opreme.
7. PRIKLJUČITEV NA OMREŽJE
19. člen
(1) Uporabnik mora za vsako priključitev na distribucijsko omrežje ali njeno spremembo pridobiti soglasje sistemskega operaterja za priključitev.
(2) Soglasje mora uporabnik pridobiti pred izdelavo projekta priključnega plinovoda, plinskih napeljav ali naprav, ki se jih priključuje na distribucijsko omrežje.
(3) Soglasje za priključitev je treba pridobiti tudi, kadar se spremenijo tehnične karakteristike priključnega plinovoda zaradi sprememb na notranji plinski napeljavi končnega odjemalca in/ali namena uporabe zemeljskega plina.
(4) Na enem priključnem plinovodu je praviloma priključen le en končni odjemalec.
(5) Skupno odjemno mesto se v postopku pridobivanja soglasij in sklepanja pogodb, obravnava kot en končni odjemalec, katerega zastopa upravnik, če ta ni določen pa skupni predstavnik ali skupni pooblaščenec.
20. člen
(1) O izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev odloča sistemski operater z odločbo v upravnem postopku.
(2) Postopek priključitve se začne z vložitvijo pisne vloge potencialnega uporabnika za izdajo soglasja za priključitev, ki mora vsebovati vsaj naslednje podatke in dokazila:
– osnovne podatke o vlagatelju vloge za izdajo soglasja (ime in priimek oziroma naziv ter naslov, EMŠO oziroma registrsko številko in davčno številko),
– idejno zasnovo,
– opis namena uporabe zemeljskega plina,
– podatke o potrebah po energiji,
– gradbeno dovoljenje, če je bilo izdano,
– dokazilo o lastništvu objekta oziroma pravici razpolaganja z objektom (kopija zemljiškoknjižnega izpiska, ki ne sme biti starejša kot dva meseca, drugo dokazilo o lastništvu, pisno soglasje solastnikov, če je poseg predviden na skupnem delu v etažni lastnini itd.),
– podatke o plinskih napravah in napeljavah,
– želeno mesto priključka,
– datum predvidenega začetka uporabe distribucijskega omrežja,
– posebnosti odjema in tehnologije uporabe zemeljskega plina,
– soglasje lastnikov zemljišč, preko katerih je predvidena gradnja priključnega plinovoda.
(3) Potencialni uporabnik nima pravice do priključitve, če:
– bi zaradi priključitve prišlo do večjih motenj v oskrbi,
– niso izpolnjeni predpisani tehnični normativi in pogoji, potrebni za zagotavljanje nemotenega in varnega delovanja omrežja,
– če bi priključitev sistemskemu operaterju povzročila nastanek nesorazmernih stroškov, ki jih uporabnik ni pripravljen kriti sam.
21. člen
(1) V soglasju za priključitev morajo biti navedeni predvsem pogoji za priključitev, pogoji za izgradnjo in plačilo stroškov priključnega plinovoda, mesto in predviden čas priključitve, plačilo morebitnih nesorazmernih stroškov priključitve in tehnični pogoji, v skladu s predpisi.
(2) Če so izpolnjeni pogoji za izdajo soglasja za priključitev, vendar zaradi nesorazmernih stroškov priključitev ni upravičena, izda sistemski operater soglasje s pogojem, da uporabnik krije tisti del stroškov, ki povzročajo nesorazmernost.
(3) O pritožbi zoper odločbo o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev odloča Javna agencija Republike Slovenije za energijo.
(4) Soglasje za priključitev velja dve leti od dokončnosti odločbe.
22. člen
(1) Po dokončnosti soglasja za priključitev sistemski operater in uporabnik skleneta pogodbo o priključitvi, ki ureja vsaj naslednje medsebojne pravice in obveznosti:
– lastništvo in upravljanje merilne naprave, vzdrževanje merilne naprave in napeljave,
– razmejitev lastništva omrežja in notranje plinske napeljave,
– mesto in prehod lastništva zemeljskega plina,
– izgradnjo, plačilo stroškov in rok izvedbe priključnega plinovoda,
– glavne tehnične lastnosti priključnega plinovoda,
– upravljanje priključnega plinovoda,
– predviden rok sklenitve pogodbe o dostopu in predviden začetek uporabe distribucijskega omrežja,
– morebitne stroške priključitve, če bi priključitev povzročila sistemskemu operaterju nesorazmerne stroške.
(2) Za sklenitev pogodbe o priključitvi uporabnik posreduje sistemskemu operaterju potrebne podatke.
(3) Na podlagi sklenjene pogodbe o priključitvi začne sistemski operater izvajati dela potrebna za izvedbo priključitve uporabnika na omrežje.
(4) Na podlagi sklenjene pogodbe o priključitvi, sistemski operater ne rezervira distribucijskih zmogljivosti za uporabnika. To se uredi s pogodbo o dostopu.
23. člen
(1) Sistemski operater zagotavlja uporabniku izgradnjo priključnega plinovoda, če se uporabnik tako odloči. Če priključnega plinovoda ne izvede sistemski operater, ampak drug, s strani uporabnika izbran izvajalec, sistemski operater izvajalca pisno seznani s tehničnimi zahtevami za izgradnjo priključnega plinovoda. Pred pričetkom izgradnje priključnega plinovoda je izvajalec dolžan sistemskega operaterja pisno obvestiti o začetku gradnje. Sistemski operater nadzoruje gradnjo priključnega plinovoda na stroške uporabnika.
(2) Stroški izgradnje priključnega plinovoda bremenijo uporabnika.
(3) Ne glede na to, kdo zgradi priključni plinovod, sme priključitev uporabnika na omrežje izvesti le sistemski operater.
24. člen
(1) Priključitev novega priključnega plinovoda oziroma novega končnega uporabnika na obstoječi priključni plinovod je izjemoma mogoča le v primeru, če so izpolnjeni vsi navedeni pogoji:
– če lastnik obstoječega priključnega plinovoda s pisno izjavo dovoli priključitev novega priključnega plinovoda oziroma novega končnega uporabnika,
– če kapaciteta obstoječega priključnega plinovoda novo priključitev omogoča,
– če bodoči novi končni uporabnik lastniku obstoječega priključnega plinovoda plača sorazmerni del stroškov izgradnje obstoječega priključnega plinovoda.
(2) Osnova za izračun sorazmernega dela stroškov je vrednost obstoječega priključnega plinovoda, razvidna iz računov. Višina sorazmernega dela stroškov pa je odvisna od dolžine tistega dela priključnega plinovoda, ki bo po priključitvi novega priključnega plinovoda v solasti končnih uporabnikov.
25. člen
(1) Uporabnik mora dovoliti namestitev glavne plinske zaporne pipe na dostopnem mestu, to je na točki vstopa priključnega plinovoda v zgradbo ali bližini tega. Glavna plinska zaporna pipa mora biti vedno dostopna sistemskemu operaterju, intervencijskim službam in končnemu odjemalcu.
(2) Uporabnik mora dovoliti odstranitev priključnega plinovoda po preteku petih let po prenehanju pogodbe o dostopu, če je to potrebno.
(3) Uporabnik ne sme posegati v priključni plinovod.
26. člen
(1) Priključni plinovod mora biti zgrajen v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili.
(2) Uporabnik je dolžan obveščati sistemskega operaterja o morebitni netesnosti, okvarah oziroma poškodbah na priključnem plinovodu.
8. DOSTOP DO OMREŽJA
27. člen
(1) Dostop do distribucijskega omrežja se uredi s pogodbo o dostopu, ki jo pred začetkom uporabe distribucijskega omrežja skleneta sistemski operater in končni odjemalec.
(2) Končni odjemalec ima pravico do dostopa do distribucijskega omrežja za izvršitev pogodb o dobavi, razen če mu je v skladu z Energetskim zakonom, drugimi predpisi in s tem aktom dostop zavrnjen.
(3) Distribucijska zmogljivost, ki si jo zagotovi končni odjemalec s pogodbo o dostopu, ne more biti večja, kot jo omogoča priključek, za katerega je izdano soglasje za priključitev.
(4) Pogodba o dostopu se praviloma sklepa za nedoločen čas.
(5) Novi končni odjemalec ali končni odjemalec, ki mu bo pogodba o dostopu potekla, mora predložiti sistemskemu operaterju zahtevo za dostop do omrežja najmanj dva meseca pred želenim datumom dostopa.
28. člen
(1) Za uveljavitev pravice dostopa do distribucijskega omrežja mora končni odjemalec sistemskemu operaterju predložiti vsaj naslednje podatke, ki so tudi sestavni deli pogodbe o dostopu:
– ime in naziv končnega odjemalca,
– datum začetka in čas trajanja distribucije zemeljskega plina,
– lokacijo prevzemnega in predajnega mesta,
– največjo distribuirano zmogljivost, izraženo v Sm3/h (tehnično določena ali pogodbena priključna vrednost),
– pogodbeni največji dnevni odjem, izražen v Sm3/dan, za vse končne odjemalce z letnim odjemom 100.001 Sm3 in več,
– predvideno količino zemeljskega plina, izraženo v Sm3, za naslednje leto,
– podatke o plinskih trošilih in namenu uporabe zemeljskega plina za določitev obremenitvenega profila,
– želeni najnižji in najvišji tlak na prevzemnem in predajnem mestu,
– navedbo dobavitelja zemeljskega plina in pripadajoče bilančne skupine,
– želene posebnosti zunaj določil tega akta,
– dokazilo o lastništvu odjemnega mesta s predložitvijo zemljiškoknjižnega izpiska, izvirnika kupoprodajne pogodbe na vpogled ali drugega ustreznega dokazila.
(2) Če dobavitelj oziroma druga pooblaščena oseba ureja dostop do omrežja v imenu in za račun končnega odjemalca, mora predložiti pooblastilo končnega odjemalca.
29. člen
Sistemski operater mora na podlagi podatkov, posredovanih v zahtevi za dostop, preveriti pretočno-tlačne razmere v distribucijskem omrežju, možnost ali nemožnost dostopa, dan, od katerega je mogoč začetek uporabe dostopa in potrebo po morebitni dograditvi ali rekonstrukciji distribucijskega omrežja.
30. člen
(1) Sistemski operater in končni odjemalec pred začetkom uporabe distribucijskega omrežja skleneta pogodbo o dostopu do omrežja, ki vsebuje podatke iz prvega odstavka 28. člena tega akta in:
– pravico do distribucije zemeljskega plina v določeni smeri in v vnaprej določenem času in pretoku,
– predajni tlak na predajnem mestu in dovoljeno odstopanje,
– največji zagotovljeni pretok zemeljskega plina,
– minimalni zagotovljeni pretok zemeljskega plina,
– ceno dostopa do distribucijskega omrežja,
– način plačila,
– čas veljavnosti pogodbe,
– način ugotavljanja distribuiranih količin zemeljskega plina za končnega odjemalca,
– določitev obračunskega obdobja,
– dodatne storitve in cene dodatnih storitev.
(2) Pri odjemu, ki se lahko prekine, se sistemski operater in končni odjemalec s pogodbo dogovorita tudi za način posredovanja podatkov o značilnostih tega odjema.
(3) Če želi končni odjemalec, ki ni lastnik notranje plinske napeljave, priključene na distribucijsko omrežje, sam urediti dostop do distribucijskega omrežja, mora ob sklenitvi pogodbe o dostopu predložiti pisno soglasje lastnika notranje plinske napeljave, s katerim dovoljuje končnemu odjemalcu, da si uredi in uporablja dostop do omrežja na tem odjemnem mestu.
31. člen
(1) Sistemski operater posreduje pogodbo o dostopu po pošti ali jo končnemu odjemalcu osebno vroči.
(2) Prejeto pogodbo o dostopu končni odjemalec podpiše in vrne sistemskemu operaterju najpozneje v petnajstih dneh po prejemu.
(3) Če pogodba o dostopu ni sklenjena, dobava plina ni mogoča.
32. člen
(1) Če dostop do distribucijskega omrežja ni mogoč, sistemski operater pošlje končnemu odjemalcu obvestilo o zavrnitvi dostopa z utemeljeno obrazložitvijo.
(2) Če pogodba o dostopu ni sklenjena v dveh mesecih po prejemu zahtevka za sklenitev pogodbe o dostopu ali če končni odjemalec v tem roku ni prejel obvestila o zavrnitvi dostopa, se šteje, da je dostop do distribucijskega omrežja zavrnjen.
33. člen
Distribucija zemeljskega plina se lahko začne izvajati takoj po sklenitvi pogodbe o dostopu in sklenitvi pogodbe o dobavi, če je glede na obstoječe zmogljivosti zagotovljen dostop do distribucijskega omrežja brez dodatnih rekonstrukcij ali dograditev obstoječega priključnega plinovoda ali odjemnega mesta.
34. člen
(1) Spremembe in dopolnitve pogodbe o dostopu so dovoljene le v pisni obliki in s soglasjem obeh pogodbenih strank.
(2) Končni odjemalec, ki ima sklenjeno pogodbo o dostopu, mora sistemskemu operaterju sporočiti vse morebitne spremembe podatkov iz 28. člena tega akta, ki nastanejo po sklenitvi pogodbe o dostopu, skupaj z dokazili o nastalih spremembah. Spremembe sporoči pisno v petnajstih dneh po nastanku sprememb.
(3) Če pride pri končnem odjemalcu do spremembe tehničnih podatkov ali pogojev, določenih v pogodbi o dostopu, mora končni odjemalec vložiti pri sistemskem operaterju novo zahtevo za dostop do omrežja.
35. člen
V primeru univerzalnega pravnega nasledstva vstopi univerzalni pravni naslednik v pravice in obveznosti iz pogodbe o dostopu, sklenjene med dosedanjim končnim odjemalcem in sistemskim operaterjem. Univerzalni pravni naslednik končnega odjemalca, je dolžan takoj po nastanku spremembe obvestiti sistemskega operaterja o nastali spremembi.
36. člen
(1) V primeru odsvojitve objekta ali dela objekta, v katerega se distribuira zemeljski plin in katerega lastnik je dosedanji končni odjemalec, se pogodba o dostopu lahko prenese na pravno ali fizično osebo, ki je na podlagi pravnega posla pridobila lastninsko pravico na objektu ali delu objekta. Dosedanji in novi končni odjemalec sta dolžna o prenosu pogodbe pisno obvestiti sistemskega operaterja.
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka obsega:
– ime in priimek oziroma naziv ter naslov dosedanjega končnega odjemalca,
– ime in priimek oziroma naziv ter naslov, EMŠO oziroma registrsko številko in davčno številko novega končnega odjemalca,
– priloženo fotokopijo listine o prenosu lastninske pravice,
– številko in naslov predajnega mesta iz pogodbe o dostopu,
– podpisano izjavo novega končnega odjemalca na obrazcu sistemskega operaterja, da vstopa v že sklenjeno pogodbeno razmerje,
– podpisano izjavo dosedanjega in novega končnega odjemalca o števčnem stanje merilne naprave na dan prenosa.
(3) Po prejemu obvestila, ki vsebuje vse podatke iz prejšnjega odstavka, preide pogodbeno razmerje med dosedanjim končnim odjemalcem in sistemskim operaterjem na novega končnega odjemalca takoj, ko sistemski operater privoli v prenos pogodbe. Privolitev mora biti dana v pisni obliki. Če sistemski operater ne privoli v prenos pogodbe, mora o tem obvestiti novega in dosedanjega končnega odjemalca ter navede razlog zavrnitve.
37. člen
(1) Za neupravičen odjem zemeljskega plina se šteje:
– odjem zemeljskega plina brez sklenjene pogodbe o dostopu,
– odjem zemeljskega plina brez sklenjene pogodbe o dobavi,
– odjem zemeljskega plina, ki ni merjen z merilno napravo za ugotavljanje količin zemeljskega plina,
– odjem zemeljskega plina, merjen z merilno napravo, ki ni overjena pri akreditiranem kontrolnem organu.
(2) Dokazno breme za neupravičen odjem je na strani sistemskega operaterja. O neupravičenem odjemu sistemski operater pisno obvesti končnega odjemalca.
(3) Če ni mogoče sporazumno ugotoviti časa trajanja neupravičenega odjema zemeljskega plina, se neupravičen odjem obračuna od dneva začetka zadnjega obračunskega obdobja. Neupravičena uporaba distribucijske zmogljivosti se obračuna v skladu s predpisi, ki urejajo obračunavanje omrežnine za distribucijsko omrežje.
(4) Če ni mogoče sporazumno ugotoviti količin zemeljskega plina, ki so odvzete med trajanjem neupravičenega odjema, se določijo na podlagi srednjih vrednosti predanih količin v obdobju pred neupravičenim odjemom oziroma na podlagi standardnih obremenitvenih profilov.
(5) V primeru neupravičenega odjema zemeljskega plina sistemski operater zaračuna stroške, ki jih ima v zvezi z neupravičenim odjemom, končnemu odjemalcu.
9. PREVZEM ZEMELJSKEGA PLINA
38. člen
(1) Uporabnik oziroma odjemalec pri predaji zemeljskega plina na prevzemnem mestu preda zemeljski plin sistemskemu operaterju v skladu s predpisi, ki urejajo dejavnost sistemskega operaterja, oziroma z zahtevanimi certifikati o sestavi zemeljskega plina. Lastnosti zemeljskega plina so določene v predpisih, ki urejajo sistemska obratovalna navodila.
(2) Če obveznosti uporabnika oziroma odjemalca iz prejšnjega odstavka niso izpolnjene, lahko sistemski operater zavrne prevzem zemeljskega plina ter o tem obvesti Javno agencijo Republike Slovenije za energijo, uporabnika oziroma odjemalca in sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina.
(3) Šteje se, da odjemalec prevzame zemeljski plin na predajnem mestu v enaki kakovosti, kot je bila predana v distribucijsko omrežje. Če odjemalec ne soglaša s kakovostjo zemeljskega plina, prevzetega na prevzemnem mestu, je dokazno breme na strani dobavitelja.
10. MERJENJE IN NAPAKE PRI MERJENJU
39. člen
(1) Tip, velikost in mesto namestitve merilne naprave določi projektant v skladu s tem aktom, sistemskimi obratovalnimi navodili in pogoji sistemskega operaterja.
(2) Vsaka merilna naprava mora imeti žig pristojnega organa.
(3) Merilno napravo vgradi sistemski operater.
(4) Stroške nabave in vzdrževanje merilne naprave krije končni odjemalec.
(5) Redne preglede merilne naprave v zakonsko določenem roku in zamenjavo dotrajane merilne naprave opravlja sistemski operater v skladu s predpisi.
(6) Sistemski operater hrani merilno napravo še 15 dni po zamenjavi. V tem času ima končni odjemalec možnost kontrole stanja merilne naprave, po tem času pa se odstrani oziroma po pregledu pristojnega organa namesti na novo odjemno mesto.
(7) Sistemski operater in končni odjemalec imata poleg rednih pregledov vedno pravico nadzirati točnost merilne naprave. Če se pri preizkusu na zahtevo končnega odjemalca izkaže, da je točnost merilne naprave zunaj dopustnih meja, bremenijo stroški pregleda sistemskega operaterja, v nasprotnem primeru pa končnega odjemalca.
(8) Če se ugotovi, da so zaradi okvare merilne naprave, ki je nastala brez krivde končnega odjemalca, količine predanega zemeljskega plina nepravilno merjene oziroma registrirane, se na podlagi dokumentiranih podatkov izmerjene količine zemeljskega plina sporazumno popravijo za čas od zadnje kontrole merilne naprave do ugotovitve nepravilnosti, vendar za največ dvanajst mesecev od dneva, ko so bile ugotovljene nepravilnosti. Pri tem je treba upoštevati vse okoliščine, v katerih je končni odjemalec odjemal zemeljski plin v času, ko so merilne naprave nepravilno merile oziroma registrirale količine predanega zemeljskega plina.
(9) Če ne pride do sporazumnega popravka izmerjenih količin, se popravek izvede tako, da se predane količine zemeljskega plina za obračunsko obdobje, v katerem merilne naprave niso pravilno merile oziroma registrirale teh količin, določi na podlagi srednjih vrednosti predanih količin, v času pred nastankom okvare in po odpravi okvare, z upoštevanjem dinamike odjema zemeljskega plina, vendar ne za več kot dvanajst mesecev.
(10) Če gre za novega končnega odjemalca, se v primeru iz prejšnjega odstavka poraba določi na podlagi primerljivega odjema.
(11) Sistemski operater plombira posamezne dele merilne naprave. Nepooblaščeno odstranjene plombe sistemski operater nadomesti in pri tem nastale stroške zaračuna končnemu odjemalcu.
(12) Nepooblaščeno odstranjena plomba se lahko šteje kot neupravičen odjem. Pri tem je treba upoštevati vse okoliščine, v katerih je končni odjemalec odjemal zemeljski plin v času, ko merilno mesto ni bilo plombirano.
40. člen
Če sistemski operater zaradi odsotnosti končnega odjemalca ali zaradi drugih razlogov na strani končnega odjemalca ni mogel odčitati merilne naprave, je končni odjemalec dolžan na podlagi prejetega obvestila sporočiti sistemskemu operaterju pravilen odčitek v roku in na način, ki ga določi sistemski operater. Če končni odjemalec ne sporoči odčitka v določenem roku ali sistemskemu operaterju ne omogoči dostopa do merilne naprave, mu sistemski operater določi količino predanega zemeljskega plina glede na njegovo dinamiko odjema zemeljskega plina za obdobje najmanj enega leta.
11. OBREMENITVENI PROFILI
41. člen
(1) Sistemski operater končnemu odjemalcu določi obremenitveni profil.
(2) V primeru vgrajene merilne naprave s tarifno spominsko enoto sistemski operater določi končnemu odjemalcu lastni obremenitveni profil.
(3) V primeru vgrajene merilne naprave brez tarifne spominske enote sistemski operater določi povprečni mesečni odjem (standardni obremenitveni profil) po posameznih odjemnih mestih končnih odjemalcev na podlagi izmerjenega oziroma izračunanega mesečnega odjema po posameznih odjemnih mestih v preteklem koledarskem letu. Če gre za novega končnega odjemalca oziroma odjemno mesto, kjer se ne more določiti letnega odjema, se upošteva primerljivi odjem.
(4) Za odjemna mesta s temperaturno odvisnim odjemom, kar pomeni, da se zemeljski plin uporablja tudi za ogrevanje, sistemski operater pri določitvi odjema upošteva sezonsko dinamiko odjema zemeljskega plina. Pri izračunu to upošteva tako, da povprečni mesečni odjem pomnoži z ustreznim faktorjem za posamezen mesec, in sicer: za januar z 2,26, za februar z 1,96, za marec z 1,46, za april z 0,90, za maj z 0,36, za junij z 0,23, za julij z 0,18, za avgust z 0,21, za september z 0,27, za oktober z 0,61, za november z 1,36 in za december z 2,20.
(5) Če sistemski operater ne določi standardnega obremenitvenega profila, se upošteva postopek določanja odjema zemeljskega plina po odjemnih mestih v skladu s predpisi, ki urejajo delovanje trga z zemeljskim plinom.
12. NAČIN PLAČIL IN POSTOPEK OPOMINJANJA
42. člen
(1) Sistemski operater končnemu odjemalcu zaračunava ceno za uporabo omrežja in druge dogovorjene obveznosti v skladu s predpisi, ki urejajo dejavnost sistemskega operaterja.
(2) Če sistemski operater opravlja storitve, ki niso krite s prihodkom iz naslova uporabe omrežja, mora izdati cenik in ga objaviti na spletni strani.
(3) Če sistemski operater končnemu odjemalcu na istem računu ob ceni za uporabo omrežja zaračuna še druge storitve v skladu s prejšnjim odstavkom, mora biti cena za uporabo omrežja na računu izkazana ločeno od drugih postavk.
(4) Končni odjemalec je dolžan sistemskemu operaterju plačati ceno za uporabo omrežja in druge obveznosti v 15 dneh od datuma izstavitve računa, če zakon ne določa drugače. Če račun ni poravnan pravočasno, sistemski operater zaračuna zakonske zamudne obresti od zapadlosti računa do dneva plačila.
(5) Če se končni odjemalec ne strinja z izdanim računom, lahko vloži pisno reklamacijo računa do datuma zapadlosti računa. Reklamacija ne zadrži plačila nespornega dela računa.
43. člen
(1) Sistemski operater izstavi račun za vsako obračunsko obdobje na podlagi podatkov o distribuirani količini zemeljskega plina.
(2) Obračunska obdobja so:
– za končne odjemalce s predvideno letno porabo do 10.000 Sm3 znaša obračunsko obdobje eno leto, obdobje izstavljanja računov je en mesec,
– za končne odjemalce s predvideno letno porabo nad 10.000 Sm3 znaša obračunsko obdobje en mesec, obdobje izstavljanja računov je petnajst dni.
(3) Sistemski operater končnemu odjemalcu, pri katerem znaša obračunsko obdobje v skladu s prejšnjim odstavkom eno leto, izstavlja zaporedne mesečne račune (akontacije) na podlagi:
– količin, določenih v skladu s standardnimi obremenitvenimi profili, v primerih temperaturno odvisnih odjemalcev,
– 1/12 predvidene letne porabe, pri ostalih odjemalcih.
Odjemalcem z izračunano letno porabo do vključno 400 Sm3 se izstavljajo računi štirikrat letno.
(4) Sistemski operater in končni odjemalec, pri katerem znaša obračunsko obdobje v skladu z drugim odstavkom eno leto, lahko skleneta pisni dogovor, da bo sistemski operater izstavljal mesečne zaporedne račune za uporabo omrežja na podlagi očitka merilne naprave, ki jih zagotavlja končni odjemalec mesečno, v dogovorjenem roku in načinu. Če končni odjemalec ne sporoči odčitka merilne naprave pravočasno, sistemski operater izstavi račun za računsko določeno pričakovano porabo v skladu s prejšnjim odstavkom. Sistemski operater lahko preveri pravilnost posredovanega odčitka merilne naprave. Če sistemski operater ugotovi, da je posredovani odčitek nepravilen, stroški odčitavanja bremenijo končnega odjemalca.
(5) Sistemski operater in končni odjemalec, pri katerem znaša obračunsko obdobje v skladu z drugim odstavkom en mesec, lahko skleneta pisni dogovor za krajše obdobje odčitavanja merilnih naprav in s tem sporazumno določita krajše obračunsko obdobje.
44. člen
Števčno stanje merilne naprave se ob spremembi cene za uporabo omrežij določi analitično v skladu s tretjim odstavkom prejšnjega člena, razen za končnega odjemalca, ki ima merilno napravo s tarifno spominsko enoto.
45. člen
(1) Če končni odjemalec v 15 dneh po zapadlosti posameznega računa tega ne poravna, ga sistemski operater z opominom pozove k plačilu zapadlih obveznosti v naknadnem roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni od dneva prejema opomina.
(2) Če končni odjemalec tudi v dodatno določenem roku ne poravna cene za uporabo omrežja, ga sistemski operater obvesti o ustavitvi distribucije zemeljskega plina. Rok od prejema obvestila o ustavitvi distribucije zemeljskega plina do dejanske ustavitve ne sme biti krajši od 15 dni.
(3) Po preteku roka iz prejšnjega odstavka lahko sistemski operater ustavi distribucijo zemeljskega plina zaradi neporavnanih obveznosti, ki izhajajo iz plačila cene za uporabo omrežja in ob upoštevanju 28. člena Uredbe o delovanju trga z zemeljskim plinom, kadar je končni odjemalec gospodinjski odjemalec.
(4) Ko so odpravljeni razlogi za ustavitev, sistemski operater ponovno omogoči distribucijo zemeljskega plina na stroške končnega odjemalca po ceniku, ki ga objavi na spletni strani.
(5) Sistemski operater zaračuna stroške opomina, ustavitve in ponovne distribucije zemeljskega plina po ceniku, ki ga objavi na spletni strani.
13. DOLŽNOSTI OBVEŠČANJA
46. člen
(1) Sistemski operater in odjemalec ali uporabnik sta dolžna medsebojno posredovati informacije glede izpolnjevanja pogodbenih obveznosti in zagotavljanja medsebojne operativnosti distribucijskega omrežja.
(2) V primeru motene distribucije je sistemski operater dolžan o tem seznaniti odjemalca oziroma uporabnika.
(3) Sistemski operater najmanj enkrat na leto seznani odjemalca s podatki o gibanju in značilnostih porabe zemeljskega plina. Obvestilo vsebuje vsaj letno porabo zemeljskega plina za odjemno mesto po posameznih mesecih in navedbo načina pridobitve podatkov o mesečni porabi zemeljskega plina (poraba je določena na podlagi standardnega obremenitvenega profila ali na podlagi izmerjenih vrednosti).
(4) Sistemski operater lahko prekine distribucijo zemeljskega plina v primerih, ki jih določa Energetski zakon. O predvideni prekinitvi v pisni obliki pravočasno obvesti odjemalce. Kot pravočasno obvestilo se šteje obvestilo, poslano najmanj sedem dni pred pričetkom del. Če gre za širši krog odjemalcev, pa preko sredstev javnega obveščanja vsaj 48 ur pred prekinitvijo.
(5) V primeru nepredvidenih del lahko sistemski operater, če je to nujno zaradi varnosti, zaradi čimprejšnje vzpostavitve nemotenega delovanja ali zaradi drugih upravičenih razlogov, začasno prekine distribucijo zemeljskega plina. O dogodku mora z navedbo predvidenega časa za odpravo nastalih motenj nemudoma obvestiti prizadete odjemalce.
14. ZAMENJAVA DOBAVITELJA
47. člen
(1) Zamenjava dobavitelja zemeljskega plina je postopek, v katerem končni odjemalec zamenja obstoječega dobavitelja zemeljskega plina z novim dobaviteljem zemeljskega plina v okviru obstoječe pogodbe o dostopu. Pri zamenjavi dobavitelja končni odjemalec obdrži pravico dostopa do distribucijskega omrežja, ki jo je pridobil s pogodbo o dostopu.
(2) Končni odjemalec, priključen na omrežje zemeljskega plina, ima pravico do zamenjave dobavitelja brez plačila stroškov, ki nastanejo v postopku zamenjave.
48. člen
Zamenjava dobavitelja za posamezno odjemno mesto se izvede prvega dne v mesecu, če je nova pogodba o dobavi prijavljena pri sistemskem operaterju, na omrežje katerega je končni odjemalec priključen, do vključno desetega dne predhodnega meseca.
49. člen
(1) Končni odjemalec, ki želi zamenjati dobavitelja, mora novemu dobavitelju posredovati pisno vlogo, ki vsebuje vsaj naslednje:
– naziv končnega odjemalca,
– podatke o obstoječem dobavitelju zemeljskega plina,
– podatke o sistemskem operaterju,
– osnovne lastnosti odjemnega mesta (predajno mesto, identifikacijska številka odjemnega mesta, obremenitveni profil),
– predlagani datum začetka dobave zemeljskega plina od novega dobavitelja,
– morebitno pooblastilo novemu dobavitelju zemeljskega plina, da v imenu končnega odjemalca uredi zamenjavo dobavitelja.
(2) Dobavitelji imajo standardizirane vloge za zamenjavo dobavitelja, ki so končnim odjemalcem dostopne na njihovih spletnih straneh.
50. člen
(1) Če namerava novi dobavitelj prevzeti končnega odjemalca, o tem pisno obvesti končnega odjemalca, sistemskega operaterja, na katerega omrežje je končni odjemalec priključen, in obstoječega dobavitelja v treh delovnih dneh po prejemu vloge.
(2) Obvestilo sistemskemu operaterju iz prejšnjega odstavka vsebuje tudi predviden datum dejanske zamenjave dobavitelja.
51. člen
(1) Če novi dobavitelj ni zainteresiran prevzeti končnega odjemalca, ga je dolžan o tem obvestiti v treh delovnih dneh po prejemu vloge iz 49. člena tega akta.
(2) Če novi dobavitelj ne obvesti gospodinjskega odjemalca v roku iz prejšnjega odstavka, se šteje, da ga novi dobavitelj ne namerava prevzeti.
52. člen
Sistemski operater, na katerega omrežje je priključen končni odjemalec, po prejemu obvestila iz 50. člena posreduje novemu dobavitelju v petih delovnih dneh vsaj:
– naziv končnega odjemalca,
– naslov odjemnega mesta,
– identifikacijsko številko odjemnega mesta,
– dodeljeno velikost in obdobje zakupa zmogljivosti,
– obremenitveni profil odjema odjemalca.
53. člen
(1) Novi dobavitelj pošlje podpisano pogodbo o dobavi končnemu odjemalcu v dveh izvodih v treh delovnih dneh po prejemu podatkov iz prejšnjega člena. Končni odjemalec prejeta izvoda pogodbe podpiše in enega vrne novemu dobavitelju najpozneje v osmih delovnih dneh. Če končni odjemalec ne vrne podpisane pogodbe v določenem roku, se šteje, da odstopa od pogodbe in ostaja pri obstoječem dobavitelju.
(2) Ob sklenitvi nove pogodbe o dobavi končni odjemalec odpove obstoječo pogodbo o dobavi. Končni odjemalec lahko pooblasti novega dobavitelja, da v njegovem imenu uredi odpoved obstoječe pogodbe o dobavi.
(3) Po sklenitvi nove pogodbe o dobavi novi dobavitelj prijavi v treh delovnih dneh novo pogodbo o dobavi sistemskemu operaterju tako, da mu posreduje vsaj:
– naziv končnega odjemalca,
– podatke o odjemnem mestu,
– predvideno količino zemeljskega plina, izraženo v Sm3,
– podatke o novem dobavitelju,
– čas trajanja nove pogodbe o dobavi,
– izjavo o odpovedi obstoječe pogodbe o dobavi,
– izjavo o sklenitvi nove pogodbe o dobavi.
54. člen
Če končni odjemalec za isto odjemno mesto sklene več pogodb o dobavi z enako časovno veljavnostjo dobave, sistemski operater pri izvedbi zamenjave dobavitelja upošteva vrstni red prispelih obvestil iz zadnjega odstavka prejšnjega člena.
55. člen
(1) Sistemski operater, na katerega omrežje je priključen končni odjemalec, odčita stanje merilnih naprav končnega odjemalca, za katere se je zamenjal dobavitelj. Te odčitke vključno s podatki o uporabljeni zmogljivosti in uporabljenih sistemskih storitvah v zadnjem obračunskem obdobju pred zamenjavo, če so povezani z zaračunavanjem teh stroškov obstoječemu dobavitelju, sistemski operater posreduje obstoječemu in novemu dobavitelju ter končnemu odjemalcu zemeljskega plina.
(2) Če končni odjemalec na odjemnem mestu nima merilne naprave s tarifno spominsko enoto oziroma sistemski operater nima zagotovljenega daljinskega prenosa podatkov z odjemnega mesta, sistemski operater odčita števčno stanje merilne naprave v petih delovnih dneh pred oziroma po datumu dejanske zamenjave dobavitelja. Pri določitvi števčnega stanja merilne naprave na dan dejanske zamenjave dobavitelja se upošteva standardni obremenitveni profil odjema končnega odjemalca.
(3) Na podlagi dogovora končni odjemalec sistemskemu operaterju sporoči števčno stanje merilne naprave na dan dejanske zamenjave dobavitelja.
(4) Končni odjemalec, obstoječi in novi dobavitelj imajo pravico preveriti odčitano in dejansko števčno stanje merilne naprave na lastne stroške.
(5) Stroški odčitavanja števčnega stanja merilne naprave, ki nastanejo sistemskemu operaterju v skladu z aktom, ki ureja obračunavanje omrežnine, se krijejo iz zneska za meritve.
(6) Če stroški odčitavanja števčnega stanja merilne naprave presegajo obveznosti sistemskega operaterja iz prejšnjega odstavka, lahko sistemski operater od novega dobavitelja zahteva povrnitev stroškov, povezanih z odčitavanjem.
56. člen
Ugotovljeno števčno stanje merilne naprave je stanje, na podlagi katerega obstoječi dobavitelj končnemu odjemalcu zaračuna dobavljeni zemeljski plin na podlagi obstoječe pogodbe o dobavi. Števčno stanje merilne naprave je tudi začetno stanje v zvezi z zemeljskim plinom, ki ga bo dobavil novi dobavitelj.
15. POSEBNA RAZMERJA
57. člen
Skupna kotlovnica v večstanovanjski stavbi ali kot del druge stavbe, ki služi večstanovanjski stavbi kot celoti ali več stanovanjskim stavbam ali drugim nepremičninam, se obravnava kot en končni odjemalec.
58. člen
Sistemski operater sklene za skupno odjemno mesto eno pogodbo o dostopu s končnim odjemalcem.
59. člen
Sistemski operater izstavlja račune končnemu odjemalcu skladno s pogodbo o dostopu.
60. člen
Pravne in/ali fizične osebe, ki se v skladu s 57. členom obravnavajo kot en končni odjemalec, sklenejo z dobaviteljem zemeljskega plina le eno pogodbo o dobavi zemeljskega plina za skupno odjemno mesto.
16. POGODBA O DOBAVI
61. člen
(1) Pogodba o dobavi, ki jo skleneta dobavitelj in gospodinjski odjemalec, mora vsebovati vsaj:
– naziv in naslov dobavitelja,
– ime, priimek in naslov gospodinjskega odjemalca,
– vrste storitve in stopnjo njihove kakovosti,
– vrste morebitnih dodatnih storitev,
– način pridobivanja podatkov o vseh veljavnih cenah in stroških,
– trajanje pogodbe, pogoje za podaljšanje in prenehanje pogodbe, pravico do odpovedi oziroma odstopa od pogodbe o dobavi,
– kompenzacije in načine izplačil, ki se uporabljajo, če v pogodbi predvidena raven kakovosti storitev ni dosežena,
– načine plačila,
– način reševanja sporov.
(2) Dobavitelj, ki dobavlja zemeljski plin gospodinjskemu odjemalcu, mora pogodbene pogoje objaviti na svoji spletni strani in gospodinjskega odjemalca seznaniti s temi pogoji. Gospodinjskega odjemalca mora dobavitelj seznaniti s pogodbenimi pogoji tudi, če se pogodba o dobavi sklepa po posredniku oziroma pooblaščencu.
62. člen
(1) Dobavitelj, ki dobavlja zemeljski plin gospodinjskemu odjemalcu, pisno obvesti gospodinjskega odjemalca o nameravani spremembi pogodbenih pogojev in o pravici do odstopa od pogodbe o dobavi, če se s spremembo pogodbenih pogojev ne strinja.
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka dobavitelj pošlje gospodinjskemu odjemalcu najpozneje do vključno drugega dne v mesecu pred mesecem, ko naj bi sprememba začela veljati.
(3) Dobavitelj, ki dobavlja zemeljski plin gospodinjskemu odjemalcu, pisno obvesti gospodinjskega odjemalca o vsaki spremembi cene najpozneje s prvim naslednjim izdanim računom za dobavljeni zemeljski plin po spremembi cene.
63. člen
Dobavitelj, ki dobavlja zemeljski plin gospodinjskemu odjemalcu, objavi informacije o veljavnih cenah na pregleden način v obliki cenika, kataloga ali na drug ustrezen način, dostopen gospodinjskemu odjemalcu.
64. člen
Gospodinjski odjemalec dobavljeni zemeljski plin plača v skladu s pogodbo o dobavi.
65. člen
Če ima gospodinjski odjemalec pritožbo v zvezi z ravnanjem ali delovanjem dobavitelja, o tem pisno obvesti dobavitelja. Dobavitelj preuči navedbe v obvestilu in odjemalcu pisno odgovori najpozneje v osmih delovnih dneh po prejemu obvestila.
17. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
66. člen
(1) Pogodbe, sklenjene pred uveljavitvijo tega akta, veljajo, dokler jih pogodbene stranke ne odpovedo oziroma do izteka veljavnosti. Za posamezna pogodbena določila, ki so v nasprotju s tem aktom, se uporabljajo določila tega akta.
(2) Do odpovedi pogodbe se šteje, da imajo končni odjemalci do dne poteka roka, do katerega je bila sklenjena pogodba, sklenjeno pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja in pogodbo o dobavi zemeljskega plina.
(3) Pri odpovedi pogodbe iz prejšnjega odstavka zaradi zamenjave dobavitelja zemeljskega plina, ostanejo v veljavi določila pogodbe, ki urejajo dostop do distribucijskega omrežja.
(4) Obstoječa odjemna mesta, za katera končni odjemalci ob uveljavitvi teh splošnih pogojev nimajo sklenjenih pisnih pogodb, ki urejajo dostop do distribucijskega omrežja, oziroma obstoječe pogodbe ne vsebujejo vseh obveznih sestavin iz 30. člena, sistemski operater sam uvrsti v ustrezno odjemno skupino. Sistemski operater razvrsti odjemna mesta na podlagi odjema na istem odjemnem mestu v preteklem obračunskem obdobju ali odjema na primerljivih odjemnih mestih (standardni obremenitveni profil).
67. člen
(1) Sistemski operater je dolžan v roku šestih mesecev od uveljavitve teh splošnih pogojev končne odjemalce na znani naslov za posredovanje pošte obvestiti o nadaljevanju pogodbenega razmerja na podlagi teh splošnih pogojev ter jih obvestiti o pogojih, pod katerimi jim bo v nadaljnje zagotavljal distribucijo zemeljskega plina in o možnostih zamenjave dobavitelja zemeljskega plina.
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka vsebuje tudi podatke o razvrstitvi odjemnega mesta v odjemno skupino v skladu s četrtim odstavkom 66. člena tega akta ter pri odjemnih mestih z letnim odjemom zemeljskega plina nad 70.000 Sm³ in več tudi največjo distribuirano zmogljivost, ki bo uporabljena za potrebe obračunavanja omrežnine. Te podatke lahko sistemski operater pošlje skupaj z obvestilom o letni porabi.
68. člen
Z dnem uveljavitve tega akta prenehajo veljati Pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz mestnega plinovoda v Škofji Loki (Uradni list RS, št. 19/91).
69. člen
Ta akt začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 650/2009
Škofja Loka, dne 26. februarja 2008
EVA 2009-2111-0282
LOŠKA KOMUNALA, d.d. Škofja Loka
Direktorica
Mateja Žumer l.r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti