Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 17. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) je Mestni svet Mestne občine Celje na seji dne 30. 9. 2008 sprejel

V skladu s Prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskimi sestavinami srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list RS, št. 86/01) se sprejmejo Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Lava (Uradni list SRS, št. 40/89, Uradni list RS, št. 40/93, 69/93, 29/98, 49/95, 75/97).

1. člen Odloka o zazidalnem načrtu Lava (Uradni list RS, št. 40/89) se dopolni z novim odstavkom, ki glasi:
»Zazidalni načrt Lava se spremeni in dopolni po projektu št. 325/07, ki ga je izdelal Razvojni center Planiranje d.o.o. Celje za območje parcel št. 638/71, 638/72 in 638/20 vse k.o. Ostrožno. Velikost obravnavanega območja je 894 m2«.

V 5. členu odloka, ki obravnava pogoje za izrabo in kvaliteto graditve, se besedilo šeste alineje petega odstavka 1. točke, spremeni, tako da pravilno glasi:
»– možni so prizidki k obstoječim stanovanjskim objektom izključno za stanovanjske namene ob upoštevanju maksimalne možne zazidanosti parcele 0,4.
Dovoljene so tudi nadzidave obstoječih stanovanjskih objektov, kolikor le te predstavljajo izravnavo višinskega gabarita sosednjih objektov.
Mogoča je tudi gradnja novega objekta na mestu obstoječega, kolikor se izkaže le-ta za funkcionalno ali konstruktivno dotrajanega. Gradnja novega objekta je mogoča pod pogoji maksimalne zazidanosti parcele 0,4 in drugimi pogoji, ki sicer veljajo za gradnjo novih objektov po tem odloku.«
Besedilo 1. točke se na koncu dopolni z novo alinejo, ki glasi:
»– za objekt na območju parcel na parc. 638/71, 638/72 in 638/20 vse k.o. Ostrožno je predvidena nadzidava in rekonstrukcija z namenom pridobitve večstanovanjskih enot (maksimalno 6 stanovanjskih enot, možna je izvedba manj enot) in ustrezna ureditev pripadajočih zunanjih površin, število parkirnih mest mora zadoščati pogojem Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj (Uradni list RS, št. 125/03), to je minimalno 1.5 parkirnega mesta na stanovanjsko enoto.«

Besedilo 6. člena odloka (Uradni list SRS, št. 40/89) se v celoti črta.

V 7. členu odloka, ki podaja pogoje za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje se spremeni besedilo drugega odstavka tako, da pravilno glasi:
»Vse objekte in prizidke je potrebno oblikovati tako, da se čimbolj prilagodijo obstoječi strukturi objektov in njihovih višin ter tako ne spreminjajo bistveno vedutnih pogledov. Pogoji za oblikovanje so:«
Pri točki (1) – za družbeno gradnjo se pri pogojih za kritino črta »s salonitno kritino«
Pri točki(2) – za prosto stoječo oziroma individualno gradnjo se spremeni določilo druge in tretje alineje tako, da pravilno glasita:
»– gradnja stanovanjskih hiš dimenzije 11x10 m oziroma do max. zazidanosti parcele FZ 0,4
– etažnost objektov: pritličje in nadstropje z možnostjo delno izkoriščenega podstrešja (kolenčni zid max. 60 cm) ali pritličje in izzidano podstrešje.«
Besedilo točke (4) se v celoti črta, in se nadomesti z novim besedilom, ki glasi:
»(4) – za območje parcel 638/71, 638/72 in 638/20 vse k.o. Ostrožno veljajo naslednji pogoji:
– tlorisni gabariti ostajajo nespremenjeni. Višinski gabarit objekta se poveča za 1.10 m, etažnost je delno pritličje, etaža in mansarda ter delno klet, pritličje, etaža in mansarda. Kota novega slemena je 10.52 m nad koto tal pritličja.
– streha je nesimetrična dvokapnica, smer slemena vzhod – zahod. Na južni strani bo izvedena kot večja frčada. Naklon strešin bo 15 stopinj in 30 stopinj oziroma 6 stopinj frčada. Kritina bo temne barve.
– Na parcelo sta izvedena dva obstoječa dovoza iz javne občinske ceste na severni in zahodni strani. Manipulacijske in parkirne površine so urejene v severnem delu zemljišča. Dvorišče je tlakovano s tlakovci, ki prepuščajo padavinske vode v podtalje. Preostali del zemljišča je zatravljen in zasajen z okrasnim drevjem ter živico ob parcelnih mejah. Dostop do posameznih etaž je preko zunanjega stopnišča.«

Besedilo 6. člena Odloka se v celoti nadomesti z novim, ki glasi:
»Kot toleranca gabarita se dovoli povečava (gradnja prizidkov) obstoječih stanovanjskih objektov za potrebe dviga bivalnega standarda ali pridobitve dodatnih bivalnih prostorov za družinskega člana oziroma razširjeno družino lastnika nepremičnine pod pogojem maksimalne zazidanosti parcele FZ 0,4 in izrabe FI 1,2. Kot toleranca je dovoljena tudi nadzidava obstoječega stanovanjskega objekta, kolikor le-ta pomeni izravnavo z višinskim gabaritom sosednjih objektov in z nadzidavo ni presežen maksimalni višinski gabarit (P+1 z možnostjo delno izkoriščenega podstrešja). Dovoljena je tudi rekonstrukcija obstoječega ostrešja z namenom pridobitve ustreznega naklona zaradi spremembe kritine, kolikor le-ta ne spreminja dovoljene etažnosti objekta.
Rekonstrukcija obstoječega stanovanjskega objekta, gradnja prizidka ali nadzidave z namenom transformacije enodružinskega objekta v tri ali več stanovanjskega ni dovoljena.
Z uporabo zgoraj navedenih toleranc se ne smeta spreminjati vpliv objektov in naprav na sosednje parcele ter načrtovani videz območja. Z uporabo toleranc se tudi ne smejo poslabšati bivalne in prometne razmere obravnavanega območja.«

9. člen odloka se dopolni z novim odstavkom na koncu tretjega odstavka:
– Na parcelo sta izvedena dva obstoječa dovoza iz javne občinske ceste na severni in zahodni strani. Ureditev dovozov mora zagotavljati prometno varno priključevanje na javno cestno omrežje. Prostorske ureditve OPPN ne spreminjajo odmikov objekta do javne ceste. Parkiranje bo zagotovljeno v okviru gradbene parcele, število parkirnih mest mora zadoščati pogojem Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj (Uradni list RS, št. 125/03), to je minimalno 1.5 parkirnega mesta na stanovanjsko enoto. Možno je parkiranje za 9 osebnih vozil. Dvorišče je tlakovano s tlakovci, ki prepuščajo padavinske vode v podtalje.

10. člen odloka se dopolni z novim odstavkom na koncu 7. točke:
– Oskrba objekta z vodo je možna preko obstoječega priključka iz Osrednjega vodovodnega sistema Celje. V primeru povečanega odvzema oziroma porabe vode je potrebno priključek povečati na stroške investitorja.
– Komunalne odpadne vode se speljejo preko obstoječega priključka v javno kanalizacijo. Greznica se opusti oziroma izprazni, dezinficira in zasuje. V primeru dotrajanosti kanalskega priključka na javno kanalizacijo se le-ta obnovi na stroške investitorja. Novo priključitev kanalskega priključka na javno kanalizacijo izvede upravljalec kanalizacije na stroške investitorja. Padavinske vode se speljejo preko peskolovov v obstoječo kanalizacijo. Potrebni so ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin v kanalizacijo oziroma v vodotoke (Zakon o vodah, Uradni list RS, št. 67/02, uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, Uradni list RS, št. 47/05, 45/07), zato je potrebno za meteorne vode s povoznih površin predvideti ponikovanje oziroma prepustne povozne površine in podobne rešitve, ki morajo biti prikazane v projektu. Preliv meteornih vod se spelje v obstoječo kanalizacijo. V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter pogojih za njihovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96, 29/00). Oskrba objekta z vodo je možna preko obstoječega priključka iz Osrednjega vodovodnega sistema Celje. V primeru povečanega odvzema oziroma porabe vode je potrebno priključek povečati na stroške investitorja.
– Energija za napajanje objekta je na voljo na NN zbiralkah v TP Iršičeva. Za priključitev objekta je treba izdelati projekt PGD-PZI.
– Objekt je priključen na telefonsko in KTV omrežje.
– Oskrbo objekta z energijo je možno zagotoviti s cevno navezavo na obstoječe javno plinovodno omrežje zemeljskega plina. Priključni plinovod je na predmetni parceli že izveden. Vsaka stanovanjska enota, opremljena s plinsko napeljavo, mora imeti ločeno merilno mesto za obračun porabljenih količin zemeljskega plina.

13. člen odloka se dopolni z novim odstavkom na koncu prvega odstavka:
– HRUP: Obravnavano območje je skladno z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) opredeljeno kot II. območje varstva pred hrupom (stanovanjsko območje). V skladu z Uredbo veljajo mejne dnevne ravni hrupa 55 dBA in mejne nočne ravni hrupa 45 dBA. Namembnost predvidenih ureditev je enaka obstoječim in ne bo vplivala na poslabšanje vplivov na okolje.
– ZRAK: Ogrevanje bo s plinom iz javnega plinovodnega omrežja, tako da emisija ne bo presegala dovoljenih emisij v zrak. V času gradnje bo prihajalo do prašenja in onesnaženja zraka z izpušnimi plini, za zmanjšanje teh emisij bo potrebno upoštevati določila ureditve gradbišča.
– VODE: Padavinske vode se speljejo preko peskolovov v obstoječo kanalizacijo. Potrebni so ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin v kanalizacijo oziroma v vodotoke (Zakon o vodah, Uradni list RS, št. 67/02, uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, Uradni list RS, št. 47/05, 45/07), zato je potrebno za meteorne vode s povoznih površin predvideti ponikovanje oziroma prepustne povozne površine in podobne rešitve, ki morajo biti prikazane v projektu. Preliv meteornih vod se spelje v obstoječo kanalizacijo. V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter pogojih za njihovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96, 29/00).
– ODPADKI, ZBIRANJE IN ODVOZ: Pri ravnanju s komunalnimi odpadki je potrebno upoštevati določila Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v MO Celje (Uradni list RS, št. 67/99). Potrebno je zagotoviti zbirno mesto in odjemno mesto za odpadke, skladno s pogoji upravljalca.

Za 13. členom odloka se doda nov 13.a, ki se glasi:
Pogoji upravljanja z vodami so naslednji:
– območje je ob visokih vodah Koprivnice lahko poplavljeno, zato je potrebno predvideti vse potrebne ukrepe, da v primeru poplave ne bo prišlo do škodljivih vplivov na vode in vodni režim, da se ne bo poslabšala poplavna varnost območja in da ne bo prišlo do drugih škodljivih vplivov na okolje in načrtovane objekte
– kota obravnavanega zemljišča se ne sme spreminjati
– komunalne odpadne vode se speljejo preko obstoječega priključka v javno kanalizacijo. Greznica se opusti oziroma izprazni, dezinficira in zasuje
– padavinske vode se speljejo preko peskolovov v obstoječo kanalizacijo. Potrebni so ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin v kanalizacijo oziroma v vodotoke (Zakon o vodah, Uradni list RS, št. 67/02, uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, Uradni list RS, št. 47/05, 45/07), zato je potrebno za meteorne vode s povoznih površin predvideti ponikovanje oziroma prepustne povozne površine. Dvorišče je tlakovano s tlakovci, ki prepuščajo padavinske vode v podtalje. Preliv meteornih vod se spelje v obstoječo kanalizacijo (skladno s pogoji upravljalca Vodovod – kanalizacija, JP d.o.o. Celje).

Projekt iz 2. člena tega odloka je stalno na vpogled pri pristojni službi Mestne občine Celje.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.