Uradni list Republike Slovenije

25 Uradni list RS, št. 25/2008
z dne 14. 3. 2008

910. Zakon o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (ZDOIONUS), Stran 2306.


Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (ZDOIONUS)

Razglašam Zakon o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (ZDOIONUS), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 29. februarja 2008.

Št. 003-02-2/2008-33

Ljubljana, dne 10. marca 2008

dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije

Z A K O N
O DOLOČANJU OBMOČIJ TER O IMENOVANJU IN OZNAČEVANJU NASELIJ, ULIC IN STAVB (ZDOIONUS)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

Ta zakon določa načine in postopke določanja območij in imen naselij, imen ulic, določanje hišnih številk ter označevanje naselij, ulic in stavb.

2. člen

(krajevna pristojnost)

Krajevna pristojnost občine se določi po legi naselja, ulice in stavbe.

3. člen

(sodelovanje prebivalcev)

(1) Pri določanju območij naselij in imen naselij ter imenovanju ulic oziroma preimenovanju naselij in ulic je potrebno opraviti predhodno posvetovanje z osebami z območja, na katero se spremembe nanašajo (v nadaljnjem besedilu: udeležene osebe), kot določa ta zakon.

(2) Udeležene osebe iz prejšnjega odstavka so polnoletne osebe, ki imajo na območju, na katero se spremembe nanašajo, prijavljeno stalno ali začasno prebivališče, in pravne osebe zasebnega in javnega prava, ki imajo na tem območju sedež.

(3) Če na območju, na katero se spremembe nanašajo, ni udeleženih oseb iz prejšnjega odstavka, predhodno posvetovanje ni potrebno.

4. člen

(upoštevanje vpisov v javne evidence)

(1) Podatki o območjih in imenih naselij ter oznakah stavb se uporabljajo, ko so evidentirani v registru prostorskih enot.

(2) Za volitve in referendume se upoštevajo območja, imena naselij in ulic ter oznake stavb, kot so evidentirane v registru prostorskih enot na dan objave akta o razpisu volitev ali akta o razpisu referenduma.

(3) Pri navajanju podatka o naslovu je treba navesti podatek o imenu naselja in hišni številki oziroma o imenu naselja, imenu ulice in hišni številki, če je v naselju vzpostavljen ulični sistem, kot je evidentiran v registru prostorskih enot, če ni s posebnim zakonom drugače določeno.

5. člen

(prepoved sprememb območij in imen naselij)

(1) Če se začne postopek za spremembo območja občine ali ustanovitev nove občine, se od dneva vložitve predloga za spremembo območja občine ne smejo spreminjati območja in imena naselij v občini oziroma občinah, ki se spreminjajo.

(2) Za določitev območja nove občine ali območja, ki se izloči iz občine in priključi k sosednji občini, se upoštevajo območja naselij, kot so evidentirana v registru prostorskih enot na dan objave akta o razpisu referenduma, s katerim se ugotovi volja prebivalcev za spremembo območja občine in ustanovitev nove občine.

II. OBMOČJE NASELJA

6. člen

(oblikovanje in evidentiranje območij naselij)

(1) Območje naselja se oblikuje tako, da obsega zaokroženo območje z vsaj desetimi stavbami.

(2) Območja naselij morajo biti oblikovana tako, da pokrivajo območje celotne občine.

(3) Območja naselij v Republiki Sloveniji so evidentirana v registru prostorskih enot.

7. člen

(določitev območja naselja)

(1) Občina lahko z odlokom spremeni območja obstoječih naselij tako, da določi območje novega naselja oziroma odloči o izločitvi dela naselja in priključitvi tega dela naselja sosednjemu naselju.

(2) Občina ne sme enostransko spreminjati območij naselij tako, da se s spremembo območja naselja poseže na območje sosednje občine.

(3) Spremembo območja naselij ob občinski meji tako, da se del območja naselja ene občine izloči in priključi območju naselja druge občine, morajo sosednje občine izvesti sporazumno in istočasno urediti mejo občin v skladu s predpisom, ki ureja evidentiranje nepremičnin.

(4) Če je del območja naselja, ki se izloča, poseljen, je treba pred izvedbo spremembe območja naselij pridobiti izjave vsaj treh četrtin udeleženih oseb iz drugega odstavka 3. člena tega zakona, da soglašajo s predlagano spremembo. Udeležene osebe dajo izjavo pred pristojnim organom katere koli od udeleženih občin. Izjave trajno hrani občina, kateri se je priključil del naselja iz sosednje občine.

(5) Spremembe območij naselij iz tretjega in četrtega odstavka tega člena uredijo udeležene občine z odloki v skladu s 17. členom tega zakona, ki morajo biti sprejeti v enakem besedilu.

(6) Geodetska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: geodetska uprava) evidentira podatke o urejeni meji občin in spremembah območij naselij v registru prostorskih enot, ko je v skladu s predpisom, ki ureja evidentiranje nepremičnin, vložena zahteva za ureditev meje med občinami in ko so sprejeti odloki udeleženih občin iz prejšnjega odstavka. Županje ali župani (v nadaljnjem besedilu: župan) udeleženih občin morajo geodetsko upravo obvestiti o sprejemu odlokov v skladu s prvim odstavkom 18. člena tega zakona.

8. člen

(določitev območij naselij ob spremembi državne meje)

(1) Če se spremeni državna meja, se spremeni območje naselja ali naselij ob državni meji na podlagi ratificirane mednarodne pogodbe.

(2) Če zaradi spremembe državne meje zemljišča ali stavbe na določenem območju preidejo v državno ozemlje Republike Slovenije in z ratificirano mednarodno pogodbo oziroma z zakonom ni določeno, območju katerega naselja pripadajo, se o tem sporazumejo občine tega območja. Če se ne sporazumejo, o tem odloči Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada). Spremembe v registru prostorskih enot evidentira geodetska uprava po uradni dolžnosti.

(3) Če zaradi spremembe državne meje zemljišča ali stavbe preidejo iz državnega ozemlja Republike Slovenije, spremembe v registru prostorskih enot evidentira geodetska uprava po uradni dolžnosti.

III. IME NASELJA

9. člen

(imenovanje naselja in evidentiranje imena naselja)

(1) Vsako naselje mora imeti svoje ime.

(2) Naselje ima praviloma ime po zemljepisnem imenu, lahko pa tudi po imenih, povezanih z zgodovino in kulturnim izročilom naselja. Zemljepisna imena, ki imajo dolgotrajno izročilo rabe, je treba varovati.

(3) Ime naselja mora biti v slovenskem jeziku. Na območjih občin, kjer sta poleg slovenskega jezika uradna jezika tudi italijanski oziroma madžarski jezik, se imena naselij določijo v slovenskem in italijanskem oziroma madžarskem jeziku.

(4) Imena naselij v Republiki Sloveniji so evidentirana v registru prostorskih enot.

10. člen

(določitev imena naselja)

(1) Občina lahko z odlokom določi ime naselja, že določena imena naselij pa lahko preimenuje.

(2) Če se z zakonom spremeni območje občine tako, da sta po spremembi območja občine v občini dve naselji z istim imenom, mora občina najpozneje v roku enega leta enemu naselju spremeniti ime naselja ali določiti novo območje naselja.

(3) Ime novega naselja ali novo ime naselja se mora razlikovati od imena drugih naselij v Republiki Sloveniji.

(4) Pri določitvi imena naselja sodeluje delovno telo vlade, pristojno za standardizacijo zemljepisnih imen. Šteje se, da je to delovno telo vlade sodelovalo pri določitvi imena naselja, če je izkazano, da je bilo pozvano, da poda mnenje iz drugega odstavka 14. člena tega zakona.

11. člen

(uradno kratko ime naselja)

(1) Kadar ime naselja presega določeno število znakov, se v registru prostorskih enot vodi tudi uradno kratko ime naselja.

(2) Pogoje in način določitve uradnega kratkega imena naselja predpiše ministrica ali minister, pristojen za geodetsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: minister), v sodelovanju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve.

(3) Pri pripravi predpisa iz prejšnjega odstavka sodeluje delovno telo vlade iz tretjega odstavka prejšnjega člena.

IV. POSTOPEK ZA DOLOČITEV OBMOČJA NASELJA ALI IMENA NASELJA

12. člen

(predlog)

(1) Postopek za določitev območja naselja ali imena naselja je postopek, s katerim se spreminjajo območja ali imena naselij, ki so evidentirana v registru prostorskih enot.

(2) Postopek za določitev območja naselja ali imena naselja se začne na predlog, ki se vloži pri občinskem svetu.

(3) Predlog iz prejšnjega odstavka lahko dajo župan, član občinskega sveta, svet ali odbor krajevne, vaške ali četrtne skupnosti in udeležene osebe iz drugega odstavka 3. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj).

(4) Predlog za določitev območja naselja mora vsebovati:

– opis sprememb območij obstoječih naselij,

– elaborat z grafičnimi prilogami,

– mnenje iz prvega odstavka 14. člena tega zakona,

– osnutek odloka z oceno finančnih posledic.

(5) Predlog za določitev imena naselja mora vsebovati:

– predlog imena naselja,

– mnenje iz drugega odstavka 14. člena tega zakona,

– potrdilo iz drugega odstavka 14. člena tega zakona,

– osnutek odloka z oceno finančnih posledic.

(6) V oceni finančnih posledic iz četrte alineje četrtega odstavka in četrte alineje petega odstavka tega člena morajo biti prikazane vse finančne posledice za občinski proračun in udeležene osebe iz drugega odstavka 3. člena tega zakona.

(7) Predlog za določitev območja ali imena naselja lahko vsebuje tudi predlog za preštevilčenje stavb.

13. člen

(elaborat z grafičnimi prilogami)

Obliko in vsebino elaborata iz druge alineje četrtega odstavka prejšnjega člena predpiše minister.

14. člen

(mnenje)

(1) Pred vložitvijo predloga za določitev območja naselja mora predlagatelj pridobiti mnenje geodetske uprave o skladnosti predlagane ureditve območij naselij s predpisi, ki urejajo območja in imena naselij.

(2) Pred vložitvijo predloga za določitev imena naselja mora predlagatelj pridobiti mnenje delovnega telesa vlade iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona o ustreznosti predlaganega imena naselja in o predlogu uradnega kratkega imena naselja v primeru iz prvega odstavka 11. člena tega zakona ter potrdilo geodetske uprave, da v Republiki Sloveniji ni naselja z istim imenom, kot se predlaga.

(3) Zahtevi za izdajo mnenja iz prvega odstavka tega člena mora predlagatelj priložiti elaborat z grafičnimi prilogami iz druge alineje četrtega odstavka 12. člena tega zakona. Zahtevo za izdajo mnenja in elaborat z grafičnimi prilogami lahko predlagatelj pošlje po elektronski poti.

(4) Če zahtevi za izdajo mnenja iz prvega odstavka tega člena ni priložen elaborat z grafičnimi prilogami, geodetska uprava pozove predlagatelja, da ga priloži v določenem roku. Če predlagatelj tega ne stori, ga geodetska uprava obvesti, da mnenja ne bo izdala.

(5) Rok za izdajo mnenj iz prvega in drugega odstavka tega člena oziroma potrdila iz drugega odstavka tega člena je petnajst dni od vložitve zahteve. Če geodetska uprava ne izda mnenja v petnajstih dneh od prejema popolne zahteve, se šteje, da s predlagano ureditvijo območij naselij soglaša. Če delovno telo vlade iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona ne izda mnenja v petnajstih dneh od vložitve zahteve, se šteje, da s predlaganim imenom naselja soglaša.

(6) Potrdilo iz drugega odstavka tega člena izda geodetska uprava brezplačno.

15. člen

(predlog imena naselja)

Predlog imena naselja mora v primeru iz prvega odstavka 11. člena tega zakona vsebovati tudi predlog uradnega kratkega imena naselja.

16. člen

(predhodno posvetovanje)

(1) O predlogu iz 12. člena tega zakona je treba opraviti predhodno posvetovanje, ki mora trajati najmanj petnajst dni.

(2) Predhodno posvetovanje je treba opraviti:

– v delih obstoječega oziroma obstoječih naselij, iz katerih bo nastalo novo naselje, če se spremeni območje naselja oziroma naselij, tako da nastane novo naselje;

– v delu naselja, ki se bo priključilo sosednjemu naselju, če se spremeni območje naselja, tako da se del naselja priključi sosednjemu naselju;

– v naselju, ki se bo preimenovalo, če se obstoječe naselje preimenuje.

(3) Predhodno posvetovanje se začne z objavo predloga iz 12. člena tega zakona na spletnih straneh občine in vsaj v enem javnem mediju na območju občine.

(4) Hkrati z objavo iz prejšnjega odstavka župan objavi poziv k predhodnemu posvetovanju z navedbo načina in roka, v katerem se lahko vložijo mnenja, predlogi in pripombe k predlogu iz 12. člena tega zakona.

17. člen

(odlok o določitvi območja naselja in odlok o določitvi imena naselja)

(1) Občinski svet mora pred sprejemom odloka, s katerim se določi območje naselja oziroma ime naselja, obravnavati mnenja, predloge in pripombe, dane na predhodnem posvetovanju, in se do njih opredeliti ter o svojih stališčih obvestiti javnost na spletnih straneh občine.

(2) Z odlokom, s katerim se določi območje naselja, se določi mejo ali opis območja naselja. Meja ali opis območja naselja mora biti določen tako, da omogoča evidentiranje sprememb podatkov o območjih naselij v registru prostorskih enot.

(3) Z odlokom, s katerim se določi ime naselja, se določi ime naselja. Ime naselja mora biti zapisano skladno z mnenjem delovnega telesa vlade iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona. V primeru iz prvega odstavka 11. člena tega zakona se določi v odloku tudi uradno kratko ime naselja.

(4) Pred odločanjem o odloku o določitvi imena naselja na narodnostno mešanih območjih morajo udeležene občine pridobiti soglasje pristojne samoupravne narodne skupnosti. Pristojna samoupravna narodna skupnost da soglasje prek članov občinskega sveta – predstavnikov narodne skupnosti.

(5) Z odlokom iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena se določi tudi kritje stroškov novih oznak, izvedbe označevanja in zamenjave osebnih dokumentov oziroma listin v zvezi s poslovanjem udeleženih oseb iz drugega odstavka 3. člena tega zakona, vključno s stroški preštevilčenja stavb, če se izvede hkrati.

18. člen

(evidentiranje sprememb podatkov o območjih in imenih naselij)

(1) Zaradi evidentiranja sprememb podatkov o območjih in imenih naselij mora župan v treh dneh po objavi odloka o določitvi območja naselja oziroma odloka o določitvi imena naselja v uradnem glasilu občine obvestiti geodetsko upravo, kdaj in kje je bil objavljen odlok o določitvi območja naselja oziroma odlok o določitvi imena naselja.

(2) Geodetska uprava mora najpozneje v 30 dneh po začetku veljavnosti odloka iz prejšnjega odstavka, vendar ne pred začetkom uporabe tega odloka, po uradni dolžnosti evidentirati spremembe podatkov o območjih in imenih naselij v registru prostorskih enot.

(3) Geodetska uprava ne evidentira sprememb podatkov o območjih naselij, če meja ali opis območja naselja iz odloka o določitvi območja naselja ne omogoča evidentiranja podatkov v registru prostorskih enot.

(4) Geodetska uprava ne evidentira sprememb podatkov o imenih naselij, če je v registru prostorskih enot že evidentirano naselje z istim imenom.

(5) O neevidentiranju sprememb podatkov o območjih naselij ali imen naselij v registru prostorskih enot iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena geodetska uprava obvesti občino in ministrstvo, pristojno za prostor.

V. ULIČNI SISTEM IN IMENOVANJE ULIC

19. člen

(ulični sistem)

(1) Zaradi večje preglednosti in lažje orientacije v naselju se v naselju lahko vzpostavi ulični sistem.

(2) Ulični sistem se vzpostavi na območju naselja in se uvede za celotno naselje istočasno.

(3) Merila za določitev poteka ulice in vzpostavitev, spremembo in ukinitev uličnega sistema in ulic v uličnem sistemu določi minister.

20. člen

(imenovanje ulice)

(1) Vsaka ulica mora imeti svoje ime.

(2) Ime ulice se določi po zemljepisnem imenu, imenu dogodka ali datumu, povezanem z zgodovino, ali po osebi, ki je bistveno prispevala k razvoju naselja ali je pomembna v širšem družbenem okolju ali po kulturnem izročilu. Ime ulice se lahko določi po umrli osebi v skladu s predpisom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(3) Poleg imena iz prejšnjega odstavka lahko ime ulice vsebuje tudi oznako »ulica, cesta, pot, trg, ploščad, naselje« in podobno.

(4) V istem naselju ne smeta biti dve ulici z istim imenom niti ne smeta biti dve ulici z istim delom imena in različno oznako iz prejšnjega odstavka.

(5) Ime ulice mora biti v slovenskem jeziku. Na območjih občin, kjer sta poleg slovenskega jezika uradna jezika tudi italijanski oziroma madžarski jezik, se imena ulic določijo v slovenskem in italijanskem oziroma madžarskem jeziku.

21. člen

(postopek vzpostavitve uličnega sistema in imenovanja ulice)

(1) Vzpostavitev uličnega sistema in ime ulice ter spremembe uličnega sistema oziroma imen ulic se določi z odlokom občine, v kateri je ulični sistem vzpostavljen oziroma v kateri ulica leži.

(2) Pred vzpostavitvijo uličnega sistema je potrebno v naselju opraviti predhodno posvetovanje o poteku ulic in ustreznosti razdelitve na ulice ter o predlaganih imenih ulic.

(3) Pred določitvijo imena ulice oziroma pred preimenovanjem ulice ali dela ulice je potrebno v ulici oziroma delu ulice, ki se ji spreminja ime, opraviti predhodno posvetovanje o ustreznosti predlaganega imena ulice.

(4) Glede predhodnega posvetovanja iz drugega in tretjega odstavka tega člena se smiselno uporabljata 16. člen in prvi odstavek 17. člena tega zakona.

(5) V postopku vzpostavitve uličnega sistema in imenovanja ulice se smiselno uporablja IV. poglavje tega zakona.

22. člen

(uradno kratko ime ulice)

(1) Kadar ime ulice presega določeno število znakov, se v registru prostorskih enot vodi tudi uradno kratko ime ulice.

(2) Pri določanju uradnega kratkega imena ulice se smiselno uporablja predpis iz 11. člena tega zakona.

VI. OZNAČEVANJE ULIC

23. člen

(označevanje ulic)

(1) Ulice morajo biti označene z napisnimi tablami, na katerih je ime ulice.

(2) Na napisnih tablah mora biti ime ulice v slovenskem jeziku. Na območjih občin, kjer sta poleg slovenskega jezika uradna jezika tudi italijanski oziroma madžarski jezik, se ulice označijo v slovenskem in italijanskem oziroma madžarskem jeziku.

(3) Napisne table se ne smejo poškodovati, uničiti ali samovoljno odstraniti.

(4) Izdelavo, namestitev in vzdrževanje oziroma odstranitev napisnih tabel zagotavlja občina.

24. člen

(namestitev napisnih tabel)

(1) Ulice se z namestitvijo napisnih tabel označijo najpozneje v petnajstih dneh po uveljavitvi odloka iz prvega odstavka 21. člena tega zakona oziroma v roku, določenem s tem odlokom.

(2) Ob spremembah imen in območij ulic sta lahko največ eno leto po spremembi nameščeni dve napisni tabli z jasno oznako, katero je staro in katero je novo ime ulice.

(3) Podrobnejša pravila glede vsebine napisnih tabel, mesta namestitve in načina namestitve ter velikosti, oblike in barve napisnih tabel določi minister.

(4) Občina lahko z odlokom za območje občine, naselje ali del naselja določi drugačno obliko, barvo in velikost napisnih tabel ter dodatne oznake, ki izražajo posebnost občine, naselja ali dela naselja.

25. člen

(sodelovanje pri namestitvi napisnih tabel)

(1) Lastnico ali lastnika nepremičnine (v nadaljnjem besedilu: lastnik), na katero se namesti napisna tabla, se o njeni namestitvi predhodno pisno obvesti.

(2) Če se napisna tabla namešča na ali ob nepremičnino, ki je zavarovana na podlagi predpisov o varstvu kulturne dediščine, mora z mestom namestitve soglašati pristojna služba za varstvo kulturne dediščine.

(3) Lastnik nepremičnine mora dovoliti namestitev napisnih tabel in dostop do nepremičnine na način, ki omogoča njihovo namestitev brez nepotrebnih ovir oziroma stroškov. Prisotnost lastnika nepremičnine ob namestitvi napisne table ni potrebna, če je njena namestitev mogoča brez vstopa v stavbo.

(4) Morebitno škodo, nastalo zaradi namestitve, vzdrževanja in odstranitve napisnih tabel, povrne lastniku nepremičnine občina.

(5) Določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za vzdrževanje in odstranitev napisnih tabel.

VII. DOLOČANJE HIŠNIH ŠTEVILK STAVBAM

26. člen

(hišna številka)

(1) Hišna številka se določi stavbam v naselju ali ulici in je namenjena orientaciji v prostoru.

(2) Hišna številka se določi stanovanjski ali poslovni stavbi, ki je evidentirana v katastru stavb in je namenjena stalnemu ali začasnemu prebivanju oziroma opravljanju poslovne in druge dejavnosti.

(3) Hišna številka se lahko določi tudi stavbi, ki je evidentirana v katastru stavb in ni stanovanjska ali poslovna stavba, če v njej prebivajo ljudje ali se v njej opravlja dejavnost.

27. člen

(postopek določitve hišne številke)

(1) Hišno številko določi geodetska uprava na zahtevo osebe, ki lahko v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, vloži zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj).

(2) Zahtevo za določitev hišne številke lahko vloži vlagatelj, če je stavba evidentirana v katastru stavb ali registru nepremičnin.

(3) Če stavba ni evidentirana v katastru stavb ali registru nepremičnin, mora vlagatelj poleg zahteve za določitev hišne številke vložiti zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb oziroma izpolniti vprašalnik v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.

(4) Hišno številko lahko določi geodetska uprava po uradni dolžnosti na lastno pobudo ali pobudo občine, upravne enote oziroma drugih oseb, če je to potrebno za orientacijo v prostoru, prometno varnost ali zagotavljanje drugih javnih koristi.

(5) Hišna številka se praviloma določi stavbam po zaporedju lege.

(6) Vsaki stavbi se določi ena ali več hišnih številk z numerično ali alfanumerično oznako. Hišna številka se lahko določi za vsak vhod stavbe, ki ima dostop na ulico.

(7) Postopek določitve hišne številke ni upravni postopek.

(8) Geodetska uprava o določitvi hišne številke obvesti vlagatelja in upravnika stavbe, če ima stavba upravnika, v primeru iz četrtega odstavka tega člena pa tudi pobudnika.

(9) Podrobnejša pravila glede določanja hišne številke predpiše minister.

28. člen

(ukinitev hišne številke)

(1) Geodetska uprava ukine hišno številko, če se stavba, ki ji je bila določena hišna številka, odstrani ali poruši, razen v primeru nadomestne gradnje.

(2) Geodetska uprava ukine hišno številko po uradni dolžnosti hkrati z izbrisom stavbe iz katastra stavb ali na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega inšpekcijskega organa o odstranitvi stavbe.

(3) Geodetska uprava lahko ukine hišne številke po uradni dolžnosti, če pri evidentiranju podatkov v register prostorskih enot ugotovi, da posameznim stavbam niso bile določene hišne številke v skladu s predpisi, ki urejajo določanje hišnih številk.

(4) O ukinitvi hišne številke geodetska uprava obvesti lastnika stavbe oziroma upravnika stavbe, če ima stavba upravnika, in organ, pristojen za vodenje registra stalnega prebivalstva.

(5) Obvestilo iz prejšnjega odstavka lahko geodetska uprava pošlje po elektronski poti.

VIII. PREŠTEVILČENJE STAVB

29. člen

(preštevilčenje stavb)

(1) Preštevilčenje stavb je postopek ukinitve obstoječe hišne številke in določitve nove hišne številke stavbam, ki zagotavlja boljšo orientacijo v naselju ali ulici.

(2) Preštevilčenje stavb se izvede v postopku za določitev območja naselja ali imena naselja, v postopku vzpostavitve uličnega sistema in imenovanja ulic ali ob spremembah ali ukinitvah uličnega sistema in ulic v uličnem sistemu.

(3) Postopek za preštevilčenje stavb izvede geodetska uprava na predlog občine ali udeležene osebe iz drugega odstavka 3. člena tega zakona.

(4) Stroške preštevilčenja stavb krije predlagatelj iz prejšnjega odstavka.

(5) Geodetska uprava lahko izvede preštevilčenje stavb po uradni dolžnosti, če pri evidentiranju podatkov v register prostorskih enot ugotovi, da posameznim stavbam niso bile določene hišne številke v skladu s predpisi, ki urejajo določanje hišnih številk. Preštevilčenje stavb se opravi na stroške geodetske uprave.

IX. OZNAČEVANJE STAVB S HIŠNO ŠTEVILKO

30. člen

(označevanje stavb)

(1) Stavbe se označijo s tablico, na kateri je zapisana hišna številka, ki jo določi geodetska uprava, in ime naselja oziroma ulice.

(2) Tablica, na kateri sta zapisana hišna številka in ime naselja oziroma ulice, se mora namestiti na stavbo, za katero je bila določena in se ne sme prenašati na drugo stavbo.

(3) Tablico s hišno številko in imenom naselja oziroma ulice je prepovedano poškodovati, uničiti ali samovoljno odstraniti. Tablico je prepovedano namestiti, če hišne številke ni določila geodetska uprava in če ime naselja oziroma ulice ni enako imenu naselja ali ulice, ki je za to območje evidentirano v registru prostorskih enot.

(4) Podrobnejša pravila o vsebini in obliki tablice s hišno številko in imenom naselja oziroma ulice ter o kraju njene namestitve določi minister.

(5) Občina lahko z odlokom za območje občine, naselje ali del naselja določi drugačno obliko, barvo in velikost tablice ter dodatne oznake, ki izražajo posebnost občine, naselja ali dela naselja.

31. člen

(dolžnosti lastnika stavbe oziroma upravnika stavbe)

(1) Lastnik stavbe oziroma upravnik stavbe, če ima stavba upravnika, mora tablico s hišno številko in imenom naselja oziroma ulice:

– namestiti na vidnem mestu stavbe najpozneje v treh mesecih po prejemu obvestila o določitvi hišne številke,

– vzdrževati in dotrajano tablico nadomestiti z novo, če oznaka ni več razvidna,

– odstraniti tablico takoj, ko prejme obvestilo o ukinitvi hišne številke, če tablica še obstaja,

– pri preštevilčenju stavb iz 29. člena tega zakona eno leto imeti nameščeni obe tablici z jasno oznako, katera je stara in katera nova oznaka stavbe.

(2) Stroške nabave, namestitve in vzdrževanja ter nadomestitve tablice s hišno številko z novo zaradi uničenja oziroma obrabe krije lastnik stavbe oziroma upravnik stavbe, če ima stavba upravnika.

X. NADZOR

32. člen

(inšpekcijski nadzor in prekrškovni organ)

(1) Nadzor nad izvajanjem tega zakona opravlja inšpektor, pristojen za nadzor nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov o geodetski dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: geodetski inšpektor). Geodetski inšpektor odloča o prekrških za kršitve tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov kot prekrškovni organ v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.

(2) Nadzor nad izvajanjem odloka, sprejetega na podlagi četrtega odstavka 24. člena ali petega odstavka 30. člena tega zakona, opravlja občinska inšpekcija.

XI. KAZENSKA DOLOČBA

33. člen

(prekrški v zvezi z označevanjem ulic in stavb)

(1) Z globo 300 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki:

– namerno poškoduje, uniči ali samovoljno odstrani napisno tablo z imenom ulice (tretji odstavek 23. člena),

– ovira postavitev ali zamenjavo napisne table z imenom ulice (tretji odstavek 25. člena),

– namerno poškoduje, uniči ali samovoljno odstrani tablico s hišno številko in imenom naselja oziroma ulice (tretji odstavek 30. člena).

(2) Z globo 150 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek lastnik stavbe oziroma upravnik stavbe, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki:

– tablice s hišno številko ne namesti na stavbo, za katero je določena (drugi odstavek 30. člena),

– namesti tablico, če hišne številke ni določila geodetska uprava in če ime naselja oziroma ulice ni enako imenu naselja ali ulice, ki je za to območje evidentirano v registru prostorskih enot (tretji odstavek 30. člena),

– tablice s hišno številko ne namesti, vzdržuje ali je ne nadomesti oziroma ne odstrani v skladu s tem zakonom (prvi odstavek 31. člena).

(4) Z globo 250 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

XII. PREHODNE DOLOČBE

34. člen

(spremembe naselij z izrazom »del«)

Občine morajo uskladiti z določbami tega zakona imena naselij, ki imajo v imenu naselja oznako »del«, v dveh letih po uveljavitvi tega zakona.

35. člen

(izdaja podzakonskih predpisov)

Podzakonske predpise iz drugega odstavka 11. člena, 13. člena, tretjega odstavka 19. člena, tretjega odstavka 24. člena, devetega odstavka 27. člena in četrtega odstavka 30. člena izda minister najkasneje v petih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

36. člen

(postopki v teku)

Postopki, začeti pred začetkom uporabe tega zakona, in zadeve, za katere je bila pred začetkom uporabe tega zakona že vložena zahteva ali pravno sredstvo, se končajo po tem zakonu.

XIII. KONČNE DOLOČBE

37. člen

(prenehanje veljavnosti)

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80, 42/86 in 8/90 – ZSDZ).

(2) Pravilnik o določanju imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 11/80 in Uradni list RS, št. 58/92 – odločba US) se uporablja tudi po prenehanju veljavnosti zakona iz prejšnjega odstavka, v kolikor ni v nasprotju s tem zakonom.

38. člen

(začetek veljavnosti)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 052-11/89-1/8

Ljubljana, dne 29. februarja 2008

EPA 1756-IV

Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.

Na vrh

<< Nazaj

Prijava