Uradni list Republike Slovenije

59 Uradni list RS, št. 59/2007
z dne 4. 7. 2007

3157. Zakon o štipendiranju (ZŠtip), Stran 8085.


Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o štipendiranju (ZŠtip)

Razglašam Zakon o štipendiranju (ZŠtip), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 21. junija 2007.

Št. 001-22-69/07

Ljubljana, dne 29. junija 2007

dr. Janez Drnovšek l.r.
Predsednik
Republike Slovenije

Z A K O N
O ŠTIPENDIRANJU (ZŠtip)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

Ta zakon ureja štipendije in spodbude za izobraževanje, upravičence oziroma upravičenke do štipendij in spodbud za izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: upravičenci), pogoje za pridobitev štipendije, višino štipendije, postopke v zvezi s štipendijami in spodbudami za izobraževanje, vire financiranja, vodenje evidenc in nadzor nad izvajanjem tega zakona.

2. člen

(namen zakona)

Štipendije in spodbude za izobraževanje so namenjene spodbujanju izobraževanja in doseganju višje izobrazbene ravni upravičencev, spodbujanju kadrovskega štipendiranja in spodbujanju sistema delovanja enotnih regijskih štipendijskih shem, ki temelji na partnerstvu med delodajalci, nosilci regijske štipendijske sheme in državo, ter predstavlja izjemen pomen za razvoj regij in občin v Sloveniji, odpravi strukturnega neskladja na trgu dela in večji zaposlenosti.

3. člen

(opredelitev pojmov)

Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

- štipendija je ena od štipendij po tem zakonu s pripadajočimi dodatki,

- štipendist oziroma štipendistka (v nadaljnjem besedilu: štipendist) je upravičenec do štipendije, ki je pridobil pravico do štipendije oziroma je sklenil pogodbo o štipendiranju,

- štipenditor je Republika Slovenija za državne štipendije in za Zoisove štipendije, delodajalec za kadrovske štipendije ter samoupravna lokalna skupnost ali nosilec enotne regijske štipendijske sheme po aktih samoupravne lokalne skupnosti oziroma po predpisih o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja,

- delodajalec je pravna oseba zasebnega prava ali fizična oseba s sedežem ali prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi,

- enotna regijska štipendijska shema je instrument regije, ki temelji na partnerstvu med delodajalci, nosilci enotne regijske štipendijske sheme in državo, skladno z zakonom, ki ureja spodbujanje skladnega regionalnega razvoja, in predstavlja izjemen pomen za razvoj regij in občin v Sloveniji,

- nosilec enotne regijske štipendijske sheme je regionalna razvojna agencija oziroma subjekt spodbujanja razvoja na regionalni ravni v skladu s predpisi o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja,

- izobraževanje je izobraževanje za pridobitev izobrazbe po javno veljavnih izobraževalnih programih poklicnega in srednješolskega izobraževanja, javno veljavnih študijskih programih višjega izobraževanja ter javno veljavnih dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih.

4. člen

(uporaba zakona)

Določbe tega zakona, ki se nanašajo na kadrovske štipendije, se smiselno uporabljajo tudi za dodelitev kadrovskih štipendij v javnem sektorju, razen če ta ali drug zakon določa drugače.

II. VRSTE ŠTIPENDIJ IN SPODBUD ZA IZOBRAŽEVANJE TER NJIHOVO FINANCIRANJE

5. člen

(namen in vrste štipendij ter spodbud za izobraževanje)

(1) Štipendije so kot dopolnilni prejemek namenjene za kritje stroškov v zvezi z izobraževanjem.

(2) V Republiki Sloveniji se podeljujejo naslednje štipendije:

- državne,

- kadrovske,

- Zoisove,

- štipendije za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu ter

- štipendije za državljane držav, s katerimi ima Republika Slovenija sklenjene dvostranske ali večstranske sporazume o sodelovanju na področju izobraževanja oziroma podeljuje štipendije na podlagi vzajemnosti.

(3) Namen spodbud za izobraževanje je pospeševati gospodarski razvoj, izboljšati zaposljivost in dvigovati kvalifikacijsko raven, razvoj regij in samoupravnih lokalnih skupnosti s finančno podporo sistema delovanja enotnih regijskih štipendijskih shem oziroma na stimulativen način vzpodbuditi odgovornost upravičencev za šolanje in študij ter skrajšati dobo študija.

(4) Spodbude za izobraževanje se dodeljujejo v obliki sredstev za sofinanciranje kadrovskih štipendij neposredno delodajalcem oziroma posredno nosilcem enotnih regijskih štipendijskih shem ali samoupravnim lokalnim skupnostim.

(5) Dijakom in študentom, ki s svojimi šolskimi oziroma študijskimi dosežki v skladu s tem zakonom prispevajo k trajnostnemu razvoju družbe, se dodeli posebna nagrada za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe.

6. člen

(viri financiranja)

(1) Sredstva za:

- državne štipendije,

- štipendije za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu,

- štipendije za državljane držav, s katerimi ima Republika Slovenija sklenjene dvostranske ali večstranske sporazume o sodelovanju na področju izobraževanja oziroma podeljuje štipendije na podlagi vzajemnosti in

- Zoisove štipendije se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.

(2) Sredstva za neposredno in posredno sofinanciranje kadrovskih štipendij in za nagrade za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe, ki jih dodeljuje oziroma izplačuje Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije (v nadaljnjem besedilu: sklad), se zagotavljajo kot programska sredstva iz državnega proračuna pristojnih ministrstev in iz namenskih sredstev sklada, sklad pa ta sredstva pridobiva tudi iz sredstev Evropskega socialnega sklada.

III. UPRAVIČENCI IN SPLOŠNI POGOJI ZA PRIDOBITEV ŠTIPENDIJE

7. člen

(upravičenci do štipendij)

(1) Do štipendije so upravičene osebe s statusom dijaka oziroma dijakinje (v nadaljnjem besedilu: dijak) in osebe s statusom študenta oziroma študentke (v nadaljnjem besedilu: študent) ter udeleženci oziroma udeleženke izobraževanja odraslih (v nadaljnjem besedilu, udeleženci izobraževanja odraslih), ki izpolnjujejo pogoje, določene v tem zakonu.

(2) Pojem dijak oziroma študent se v tem zakonu uporablja tudi za udeležence izobraževanja odraslih.

8. člen

(osebni status)

(1) Štipendija se lahko dodeli:

1. državljanom Republike Slovenije,

2. Slovencem v zamejstvu in Slovencem po svetu, kakor so opredeljeni v zakonu, ki ureja odnose Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, za študij v Republiki Sloveniji,

3. državljanom držav članic Evropske unije (EU) in Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in njihovim družinskim članom, kot jih določa zakon, ki ureja prebivanje tujcev, če imajo dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje v Republiki Sloveniji,

4. državljanom držav članic EU ali EGP, ki so bili zaposleni ali samozaposleni v Republiki Sloveniji, ter njihovim družinskim članom, če imajo dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji,

5. državljanom tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, in njihovim ožjim družinskim članom, kot jih določa zakon, ki ureja prebivanje tujcev.

(2) Državljanom tretjih držav, ki ne izpolnjujejo pogoja iz 5. točke prejšnjega odstavka, se lahko štipendija dodeli na podlagi sklenjenih meddržavnih sporazumov oziroma po načelu vzajemnosti.

9. člen

(splošni pogoji za pridobitev štipendije)

Štipendijo po tem zakonu lahko pridobijo upravičenci iz 8. člena tega zakona, ki ob prvem vpisu v prvi letnik poklicne oziroma srednje šole niso starejši od 18 let, ter upravičenci, ki ob prvem vpisu v prvi letnik višješolskega ali visokošolskega izobraževanja oziroma ob prvem vpisu na prvo, drugo ali tretjo stopnjo izobraževanja niso starejši od 26 let, in:

- hkrati ne prejemajo katere od štipendij iz 5. člena tega zakona,

- ne prejemajo štipendije ali drugih prejemkov za izobraževanje po drugih predpisih,

- niso v delovnem razmerju oziroma ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti,

- niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod).

10. člen

(pogoji za upravičence iz četrte in pete alinee drugega odstavka 5. člena)

Štipendije iz četrte in pete alinee drugega odstavka 5. člena tega zakona se dodelijo upravičencem, ki izpolnjujejo splošne pogoje iz tega zakona ter pod pogoji in v višini, ki jih v javnem razpisu, po predhodnem soglasju vlade določi sklad oziroma v javnem razpisu, ki ga objavi organ, pristojen za izvajanje mednarodnega sporazuma oziroma načela vzajemnosti.

11. člen

(izobraževanje v tujini)

(1) Državno štipendijo ali Zoisovo štipendijo za izobraževanje v tujini lahko dobi državljan Republike Slovenije, če se v tujini izobražuje na izobraževalni ustanovi, ki je akreditirana v skladu s predpisi države izobraževanja za izvajanje javno veljavnega (akreditiranega) izobraževalnega programa za pridobitev stopnje izobrazbe, in če:

- izobraževalnega oziroma študijskega programa v Republiki Sloveniji ni ali

- gre za mednarodno izmenjavo.

(2) Potrdilo o statusu (akreditaciji) ustanove in javne veljavnosti izobraževalnega programa ter o izpolnjevanju pogoja iz prve alinee prejšnjega odstavka izda ministrstvo, pristojno za šolstvo, oziroma ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, o izpolnjevanju pogoja iz druge alinee prejšnjega odstavka pa izobraževalna organizacija, ki organizira mednarodno izmenjavo.

12. člen

(izplačilo v enkratnem znesku)

(1) Državno štipendijo in Zoisovo štipendijo se lahko izplača v enkratnem znesku, vendar največ do višine dvanajstih mesečnih štipendij, če se štipendist izobražuje v tujini in to izobraževanje ni krajše od enega semestra po pravilih izobraževalne institucije, kjer se štipendist izobražuje.

(2) Državna štipendija in Zoisova štipendija se lahko izplačata v enkratnem znesku v višini preostalih zneskov štipendij za šolsko oziroma študijsko leto, če štipendist konča izobraževanje prej, kot je določeno z učnim oziroma študijskim programom.

IV. POGOJI ZA PRIDOBITEV POSAMEZNIH VRST ŠTIPENDIJ, VIŠINA ŠTIPENDIJE IN DODATKI K ŠTIPENDIJI

1. Državne štipendije

13. člen

(pogoji za pridobitev državne štipendije)

(1) Državne štipendije se dodelijo upravičencem, ki izpolnjujejo splošne pogoje iz tega zakona in pri katerih povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ne presega 60% minimalne plače v istem obdobju za tiste upravičence, ki se šolajo ali študirajo v kraju svojega stalnega prebivališča in od 60 do 65% minimalne plače za tiste upravičence, ki se šolajo ali študirajo izven kraja svojega stalnega prebivališča.

(2) Minister, pristojen za delo, s podzakonskim aktom, glede na oddaljenost od kraja šolanja in razvitost regije, v kateri ima upravičenec stalno prebivališče, podrobneje predpiše višino cenzusa v razponu od 60 do 65% minimalne plače za pridobitev državne štipendije.

14. člen

(višina državne štipendije)

(1) Državna štipendija brez dodatkov znaša 36 eurov za dijaka in 54 eurov za študenta.

(2) K državni štipendiji iz prejšnjega odstavka se, ob izpolnjevanju pogojev iz tega zakona, dodelijo naslednji dodatki:

- dodatek glede na dohodek v družini štipendista,

- dodatek za vrsto in področje izobraževanja,

- dodatek za učni oziroma študijski uspeh,

- dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča,

- dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami.

(3) Državna štipendija z vsemi dodatki ne sme presegati minimalne plače.

15. člen

(izračun in ugotavljanje dohodka na družinskega člana)

(1) Povprečni mesečni dohodek na družinskega člana se izračuna tako, da se skupni dohodek družine deli s številom družinskih članov po tem zakonu in s številom mesecev v letu.

(2) Pri ugotavljanju dohodka se upoštevajo podatki iz dokončne odločbe o odmeri dohodnine, iz drugih dokončnih odločb davčnega organa in davčnih obračunov, drugi podatki davčnega organa, podatki iz uradnih evidenc centrov za socialno delo ter drugih upravljavcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih oziroma pravicah iz javnih sredstev, in iz drugih dokazov v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.

(3) V primeru, ko še ni izdana dokončna odločba iz prejšnjega odstavka za preteklo leto, se upoštevajo dohodki iz dokončne odločbe za predpreteklo koledarsko leto, preračunani na raven preteklega koledarskega leta, tako da se povečajo za rast povprečne plače na zaposlenega v obdobju januar-december preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem predpreteklega leta.

(4) Če družinski član v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo zahtevka ni imel dohodkov, ima pa jih v tekočem koledarskem letu, se pri določitvi mesečnega dohodka upoštevajo njegovi tekoči dohodki, preračunani na raven preteklega leta, tako da se zmanjšajo za rast povprečne plače na zaposlenega v obdobju januar-december tekočega leta v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta.

(5) Natančnejši način ugotavljanja dohodka na družinskega člana predpiše minister, pristojen za delo.

16. člen

(skupni dohodek družine)

(1) V skupni dohodek družine se štejejo dohodki in prejemki družinskih članov, in sicer:

- obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino,

- obresti od dolžniških vrednostnih papirjev in obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah,

- prejemki dijakov in študentov, prejeti preko pooblaščenih organizacij oziroma delodajalcev, ki na podlagi koncesijske pogodbe posredujejo občasna in začasna dela, znižani za posebno osebno olajšavo, določeno v tretjem odstavku 113. člena Zakona o dohodnini,

- pokojninske rente in odkupne vrednosti, izplačane v skladu z zakonom, ki ureja prvi pokojninski sklad Republike Slovenije in preoblikovanje pooblaščenih investicijskih družb,

- preživnina, nadomestilo preživnine in drugi prejemki, prejeti na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov, do višine minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo, razen v primeru, ko vlagatelj zahtevka dokaže, da jih upravičenec iz razlogov, na katere ne more vplivati, ne prejema,

- nagrada skrbniku v skladu z zakonom, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja,

- plačilo dela rejniku, ki se izplačuje iz proračuna v skladu z zakonom, ki ureja rejniško dejavnost,

- starševski dodatek,

- otroški dodatek,

- varstveni dodatek k pokojnini po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje,

- veteranski dodatek po zakonu o vojnih veteranih,

- doživljenjska mesečna renta, ki jo posameznik prejme po zakonu o žrtvah vojnega nasilja in zakonu, ki ureja posebne pravice žrtev v vojni za Slovenijo leta 1991,

- invalidnina, invalidski dodatek in dodatek za posebno invalidnost po zakonu o vojnih invalidih in zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ter nadomestilo za invalidnost po zakonu, ki ureja družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih oseb,

- posredno ugotovljeni dohodki in prejemki, ko se ugotovi, da oseba oziroma družina v določeni višini plačuje za blago ali storitve, ki niso povezane s preživetjem, česar z ugotovljenim lastnim dohodkom ne bi zmogla,

- sredstva za nego in pomoč ter druge oblike dolgotrajne oskrbe, ki jih dobiva oseba, za katero skrbi družinski član.

(2) Neprejemanje prejemkov iz pete alinee prejšnjega odstavka se dokazuje s predlogom za izvršbo s potrdilom sodišča o njegovi vložitvi, ali sklepom o izvršbi, ali dokazilom o neuspeli izvršbi, ali potrdilom pristojnega ministrstva, da je pričel teči postopek za izterjavo iz tujine.

(3) Če v primeru iz šestnajste alinee prvega odstavka tega člena družinski član dokaže, da nego in pomoč nudi v drugačni vrednosti, se kot dohodek upošteva višina sredstev v tej vrednosti.

(4) Dohodki in prejemki iz prvega odstavka tega člena se upoštevajo po zmanjšanju za normirane stroške oziroma dejanske stroške, priznane po zakonu, ki ureja dohodnino, ter za davke in obvezne prispevke za socialno varnost, odtegnjene od teh dohodkov.

(5) V primeru iz drugega odstavka 19. člena tega zakona se vlagatelju, ki so ga starši dolžni preživljati zaradi šolanja, kot dohodek upošteva preživnina, ki jo prejema na podlagi izvršilnega pravnega naslova.

17. člen

(dohodek iz dejavnosti)

(1) V primerih iz prve alinee prvega odstavka 16. člena tega zakona se:

- če gre za dohodke iz dejavnosti, katerih davčna osnova se po davčnih predpisih ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, kot dohodek iz dejavnosti šteje dobiček, ugotovljen na podlagi davčnega obračuna brez znižanj in olajšav, zmanjšan za dohodnino; če gre za dohodke iz dejavnosti, katerih davčna osnova se po davčnih predpisih ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, kot dohodek iz dejavnosti šteje dobiček, ugotovljen na podlagi odločbe o odmeri dohodnine brez upoštevanja olajšav, zmanjšan za dohodnino;

- kot dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti šteje katastrski dohodek na družinskega člana, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, šteje za obdavčljiv dohodek iz te dejavnosti, razen če ni s tem zakonom drugače določeno, brez znižanj in olajšav, zmanjšan za dohodnino in obvezne prispevke za socialno varnost, ugotovljen na podlagi odločbe o odmeri dohodnine oziroma na podlagi potrdila Davčne uprave Republike Slovenije.

(2) Če je posameznik dejavnost šele začel opravljati ali če je dohodek, ugotovljen v skladu s prejšnjim odstavkom, nižji od 1,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka, se ne glede na določbo prejšnjega odstavka dohodek iz dejavnosti osebe, ki je na podlagi opravljanja dejavnosti vključena v obvezno zavarovanje po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, upošteva v višini 1,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka.

18. člen

(zmanjšanje skupnega dohodka družine)

(1) Skupni dohodek družine se zmanjša za:

1. izplačane preživnine in druge prejemke, izplačane na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov, vendar največ v višini izvršilnega pravnega naslova,

2. periodične dohodke, ki jih je posameznik nehal prejemati.

(2) Periodični dohodki iz 2. točke prejšnjega odstavka so plače, pokojnine, preživnine, rente in drugi dohodki, ki jih posameznik prejema v enakih oziroma podobnih zneskih v enakih oziroma podobnih časovnih obdobjih.

19. člen

(družinski člani)

(1) Za družinske člane se po tem zakonu štejejo vlagatelj zahteve za štipendijo in osebe, ki so z njim v razmerju:

- očeta, matere ali zakonca oziroma osebe, s katero oče ali mati živi v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo,

- osebe, s katero oseba iz prejšnje alinee živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti,

- otroka in pastorka, ki so jih osebe iz prve ali druge alinee dolžne preživljati po zakonu.

(2) Če je vlagatelj sklenil zakonsko zvezo ali živi v skupnosti iz prve ali druge alinee prejšnjega odstavka ali postane roditelj ter skrbi za otroka, se kot družinski člani upoštevajo:

- zakonec oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo,

- oseba, s katero vlagatelj živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti,

- otroci in pastorki, ki so jih vlagatelj ali oseba iz prve ali druge alinee dolžni preživljati po zakonu.

20. člen

(osebe, ki se ne štejejo za družinske člane)

(1) Za družinske člane se ne štejejo:

- zakonec, ki ni več dejansko povezan z družino (na primer zakonec, ki ne živi več z družino, ker se je začel postopek za razvezo zakonske zveze),

- otroci, ki ob razvezi zakonske zveze ali skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, niso bili dodeljeni v vzgojo in varstvo vlagatelju ali osebi, s katero vlagatelj živi najmanj eno leto v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo,

- otroci in pastorki, ki se poročijo ali živijo v skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, oziroma v registrirani istospolni partnerski skupnosti, ali postanejo roditelji ter skrbijo za otroka,

- osebe, ki so v celodnevnem institucionalnem varstvu in so v celoti oproščene plačila storitve.

(2) Povezanost z družino iz prve alinee prejšnjega odstavka ugotavlja center za socialno delo v postopku odločanja o upravičenosti do štipendije.

2. Kadrovske štipendije

21. člen

(dodeljevanje kadrovskih štipendij in posredovanje podatkov)

(1) Kadrovske štipendije dodeljujejo delodajalci upravičencem, ki izpolnjujejo splošne pogoje po tem zakonu, razen starostnega pogoja, in pogoje, določene v splošnih aktih delodajalca.

(2) Delodajalci, ki se prijavijo na javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij pri skladu, so dolžni skladu posredovati podatke o vrsti in področju izobraževanja oziroma o izobraževalnem programu, za katerega se razpisujejo štipendije, in o številu razpisanih štipendij ter druge podatke, ki jih določi sklad. Sklad objavi te podatke na spletni strani.

(3) Delodajalci, ki so vključeni v enotno regijsko štipendijsko shemo, so dolžni nosilcu regijske štipendijske sheme ali samoupravni lokalni skupnosti posredovati podatke o vrsti in področju izobraževanja oziroma o izobraževalnem programu, za katerega se razpisujejo štipendije, in o številu razpisanih štipendij ter druge podatke, ki jih določi nosilec ali samoupravna lokalna skupnost. Nosilci enotnih regijskih štipendijskih shem in samoupravne lokalne skupnosti objavijo te podatke na spletni strani.

22. člen

(minimalna kadrovska štipendija)

Kadrovska štipendija ne sme biti nižja od državne štipendije, določene v prvem odstavku 14. člena tega zakona.

23. člen

(pogodba o štipendiranju)

Štipenditor in štipendist uredita medsebojna razmerja v pogodbi o štipendiranju.

3. Zoisove štipendije

24. člen

(pogoji za pridobitev)

(1) Zoisovo štipendijo lahko pridobi dijak ali študent, ki izpolnjuje splošne pogoje po tem zakonu in:

- ima v zaključnem razredu osnovne šole povprečno oceno najmanj 4,5 ali več ter je bil v skladu s Konceptom: odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli identificiran kot nadarjen učenec, ali

- ima v srednji šoli povprečno oceno najmanj 4,1 ali več ter je bil v skladu s Konceptom vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi dijaki v srednjem izobraževanju identificiran kot nadarjen dijak, ali

- je maturant z izjemnim splošnim uspehom - zlati maturant, ali

- ima v višješolskem ali visokošolskem izobraževanju povprečno oceno najmanj 8,5 ali več ali je glede na povprečno oceno uvrščen med najboljših 5% študentov v svoji generaciji, ali

- je dosegel izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja ne glede na letnik šolanja.

(2) Za izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja se štejejo zlasti:

- najvišja mesta na državnem tekmovanju,

- priznanja za najboljše raziskovalne naloge,

- udeležba in najvišja mesta na mednarodnem tekmovanju po predhodnem izboru na državnem tekmovanju na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, razvojne dejavnosti, umetnosti in športa,

- nagrajeno znanstvenoraziskovalno, razvojno ali umetniško delo na državni ali mednarodni ravni,

- objava znanstvenoraziskovalne naloge v strokovni reviji ali zborniku,

- drugi izjemni dosežki.

(3) Prejemnik Zoisove štipendije mora za vsako šolsko oziroma študijsko leto izkazati izpolnjevanje pogoja povprečne ocene iz druge alinee oziroma pogoja iz četrte alinee prvega odstavka tega člena ali pa izpolnjevanje pogoja iz pete alinee prvega odstavka tega člena.

(4) Metodologijo za določitev deleža štipendistov med osnovno šolo, srednjo šolo, višjo in visoko šolo ter vstopne pogoje za štipendiste glede na uspeh natančneje določi minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za šolstvo. Metodologijo za rangiranje študentov znotraj generacije ter odstotni delež štipendistov za posamezne študije natančneje določi minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za visoko šolstvo. Metodologijo za razvrščanje kandidatov, v skladu z merili iz drugega odstavka tega člena, natančneje določi minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za šolstvo in ministrom, pristojnim za visoko šolstvo.

25. člen

(višina Zoisove štipendije)

(1) Osnovna Zoisova štipendija brez dodatkov znaša 61 eurov za dijaka in 94 eurov za študenta.

(2) Če se štipendist izobražuje v tujini, znaša Zoisova štipendija brez dodatkov 122 eurov za dijaka in 188 eurov za študenta.

26. člen

(dodatki k Zoisovi štipendiji)

K Zoisovi štipendiji iz 25. člena tega zakona se dodelijo naslednji dodatki v skladu s tem zakonom:

- dodatek glede na dohodek v družini štipendista,

- dodatek za vrsto in področje izobraževanja,

- dodatek za učni oziroma študijski uspeh,

- dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča,

- dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami.

4. Določitev oziroma višina dodatkov k državni štipendiji in Zoisovi štipendiji

27. člen

(dodatek glede na dohodek v družini štipendista)

(1) Dodatek glede na dohodek v družini štipendista se določi tako, da se upoštevajo povprečni mesečni dohodki na družinskega člana v preteklem koledarskem letu v primerjavi z zneskom minimalne plače v istem obdobju, in znaša:

dohodek na družinskega              višina dodatka
člana (v % od minimalne plače)
do vključno 25%                     51 eurov
nad 25% do vključno 40%             41 eurov
nad 40% do vključno 50%             30 eurov
nad 50% do vključno 60%             20 eurov.

(2) Dohodek na družinskega člana se ugotavlja skladno s tem zakonom.

28. člen

(dodatek za vrsto in področje izobraževanja)

Dodatek za vrsto in področje izobraževanja znaša 28 eurov in se dodeli za vrsto in področja izobraževanja, ki jih s podzakonskim aktom, glede na potrebe trga dela, določi minister, pristojen za delo.

29. člen

(dodatek za učni oziroma študijski uspeh)

(1) Dodatek za učni oziroma študijski uspeh znaša 19 eurov za dijake s povprečno oceno najmanj 4,1 ali več oziroma za študente s povprečno oceno najmanj 8,5 ali več ter 35 eurov za dijake s povprečno oceno najmanj 4,5 ali več oziroma študente s povprečno oceno najmanj 9,0 ali več.

(2) Pri zaključnem razredu osnovne šole in dijakih se učni uspeh določi tako, da se upošteva povprečje ocen vseh predmetov v preteklem šolskem letu.

(3) Pri študentih se učni uspeh določi tako, da se izračuna povprečje vseh številčno izraženih ocen, doseženih od 1. oktobra do 30. septembra v preteklem študijskem letu. Če je v navedenem obdobju študent opravil manj kot tri izpite, se poleg ocen teh izpitov upoštevajo tudi vse ocene iz predhodnega študijskega leta.

(4) Dodatek za učni oziroma študijski uspeh ne pripada v prvem letniku izobraževanja, razen če se nadaljuje izobraževanje za pridobitev višje stopnje izobrazbe v okviru srednješolskega ali visokošolskega izobraževanja.

30. člen

(dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča)

(1) Štipendistu, ki se izobražuje zunaj kraja stalnega prebivališča, pripada dodatek za:

- bivanje v višini 79 eurov ali

- prevoz v primestnem ali medkrajevnem prometu v oddaljenosti pet kilometrov in več do kraja izobraževanja od kraja stalnega prebivališča, in sicer v višini največ 93 eurov, odvisno od oddaljenosti od kraja izobraževanja in subvencije za prevoz po drugih predpisih.

(2) Minister, pristojen za delo, s podzakonskim aktom podrobneje predpiše kriterije za določitev dodatka iz prejšnjega odstavka.

31. člen

(dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami)

(1) Štipendistu s posebnimi potrebami se štipendija zviša za 47 eurov.

(2) Minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za šolstvo, s podzakonskim aktom predpiše kriterije za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami.

5. Nagrada za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe

32. člen

(opredelitev prispevka k trajnostnemu razvoju družbe)

Prispevek k trajnostnemu razvoju družbe pomeni takšen prispevek k razvoju na gospodarskem, družbenem ali okoljevarstvenem področju, ki zadovolji sedanje potrebe na teh področjih in ne ogroža zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij.

33. člen

(podelitev nagrade)

(1) Dijaku ali študentu, ki z izjemnimi dosežki prispeva k trajnostnemu razvoju družbe na gospodarskem, družbenem ali okoljevarstvenem področju, podeli sklad enkratno nagrado.

(2) Prejemnik Zoisove štipendije ni upravičen do nagrade za isti izjemni dosežek, za katerega je pridobil Zoisovo štipendijo, oziroma s katerim, v skladu s tem zakonom, izkazuje nadaljnjo upravičenost do te štipendije.

(3) Sklad enkrat letno objavi javni razpis za podelitev nagrad za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe.

(4) Kot merila za oceno izjemnih dosežkov in izbiro kandidatov za nagrado se upoštevajo predvsem najvišja mesta na državnem tekmovanju, vsebina raziskovalnih nalog in inovativnih izdelkov ali storitev na občinski, regionalni ali državni ravni, vidni dosežki na mednarodnem tekmovanju po predhodnem izboru na državnem tekmovanju na področjih iz prvega odstavka tega člena, nagrajena znanstvenoraziskovalna, razvojna, aplikativna ali umetniška dela na ravni podjetja, države ali na mednarodni ravni na teh področjih, objave znanstvenoraziskovalnih nalog in projektov na teh področjih in izvedeni projekti ali naloge v podjetjih, ustanovah, v državi ali mednarodno na teh področjih ter podeljeni patenti na teh področjih.

(5) V javnem razpisu iz tretjega odstavka tega člena se določijo pogoji za podelitev nagrade, višina sredstev, zahtevana dokumentacija, roki za oddajo prijav ter drugi podatki, potrebni za odločanje.

(6) Metodologijo za določanje višine nagrade v skladu z merili iz četrtega odstavka tega člena s podzakonskim aktom natančneje določi minister, pristojen za delo.

(7) Nagrada se lahko dodeli v višini najmanj 500 eurov in največ v višini 5.000 eurov.

(8) Zoper odločbo sklada o višini nagrade ni pritožbe.

V. SPODBUDE ZA IZOBRAŽEVANJE

34. člen

(upravičenci do spodbud za izobraževanje)

Do sredstev za spodbujanje izobraževanja so upravičeni delodajalci, nosilci enotnih regijskih štipendijskih shem in lokalne skupnosti.

35. člen

(neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem)

Do neposrednega sofinanciranja kadrovskih štipendij iz sredstev sklada so upravičeni delodajalci, ki niso vključeni v enotne regijske štipendijske sheme, če so kadrovske štipendije namenjene za študij v Republiki Sloveniji ali v tujini, pod pogoji iz tega zakona.

36. člen

(posredno sofinanciranje kadrovskih štipendij)

Do sredstev sklada za sofinanciranje kadrovskih štipendij so upravičeni nosilci regijskih štipendijskih shem ali samoupravne lokalne skupnosti, ki ta sredstva dodeljujejo v skladu s predpisi o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja oziroma v skladu s predpisi o enotnem izvajanju regijskih štipendijskih shem nosilcev enotnih regijskih štipendijskih shem ali z akti samoupravnih lokalnih skupnosti.

37. člen

(višina sredstev za sofinanciranje)

(1) Sklad delodajalcu in nosilcu regijske štipendijske sheme ali samoupravni lokalni skupnosti sofinancira 50% dodeljene kadrovske štipendije, vendar največ v višini 30% minimalne plače.

(2) Število sofinanciranih štipendij je odvisna zlasti od razvojnih potreb delodajalca oziroma od indeksa razvojne ogroženosti regije.

(3) Sklad ob upoštevanju kriterijev iz prejšnjega odstavka določi vsakoletno višino sredstev za sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcev, ki niso vključeni v regijske štipendijske sheme.

(4) Višino sredstev za sofinanciranje kadrovskih štipendij prek nosilcev enotnih regijskih štipendijskih shem ali samoupravnih lokalnih skupnosti, ob upoštevanju kriterijev iz drugega odstavka tega člena, določi na predlog sklada minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za regionalni razvoj.

38. člen

(ureditev medsebojnih razmerij)

Medsebojna razmerja, pravice in obveznosti iz naslova sofinanciranja kadrovskih štipendij se uredijo s pogodbo, ki jo v primeru neposrednega sofinanciranja skleneta sklad in delodajalec, v primeru posrednega sofinanciranja pa sklad in nosilec enotne regijske štipendijske sheme oziroma samoupravna lokalna skupnost.

39. člen

(dolžnosti delodajalca)

(1) Delodajalec je dolžan dodeljena sredstva za sofinanciranje kadrovskih štipendij nameniti izključno za namene, določene s pogodbo.

(2) Delodajalec, kateremu sklad neposredno sofinancira kadrovske štipendije, mora po potrebi, najmanj pa enkrat letno, poročati skladu o številu štipendistov, višini podeljenih štipendij, o vrsti in področjih izobraževanja oziroma izobraževalnih programih in zaposlitvi štipendistov pri njem po končanem izobraževanju.

(3) Delodajalec, ki je vključen v enotno regijsko štipendijsko shemo, mora poročati nosilcu ali samoupravni lokalni skupnosti, ta dva subjekta pa skladu, o štipendistih, višini podeljenih štipendij, vrstah in področjih izobraževalnih programov in o zaposlitvi štipendista pri štipenditorju po končanem izobraževanju.

(4) Delodajalec je dolžan deset let hraniti dokazila o namenski porabi dodeljenih sredstev ter jih na zahtevo predložiti skladu.

(5) Način in roke poročanja delodajalcev določi minister, pristojen za delo, s podzakonskim aktom.

VI. POSTOPKI ZA PRIDOBITEV ŠTIPENDIJ IN SPODBUD ZA IZOBRAŽEVANJE

1. Podeljevanje štipendij in spodbud za izobraževanje

40. člen

(vloga za podelitev štipendije)

(1) Kandidat za pridobitev državne štipendije vloži zahtevo pri pristojnem centru za socialno delo.

(2) Kandidat za pridobitev Zoisove štipendije vloži zahtevo pri skladu.

(3) Kandidat za državno štipendijo k vlogi priloži potrdilo o vpisu v izobraževalni program, evropski življenjepis in zbirno mapo (portfolijo).

(4) Kandidat za pridobitev Zoisove štipendije k vlogi priloži potrdilo o vpisu v izobraževalni program, evropski življenjepis, zbirno mapo in eno izmed naslednjih dokazil, v skladu s 24. členom tega zakona:

- potrdilo šole o šolskem uspehu in dokazilo o nadarjenosti,

- potrdilo o študijskem uspehu v višjem in visokošolskem izobraževanju,

- potrdilo višje šole ali univerze, da je uvrščen med najboljših 5% v svoji generaciji,

- dokazilo o izjemnem dosežku.

41. člen

(javni razpisi)

(1) Sklad v soglasju z ministrom, pristojnim za delo, objavi javni razpis za dodelitev sredstev za sofinanciranje kadrovskih štipendij neposredno delodajalcu in v soglasju z ministrom, pristojnim za delo, ter ministrom, pristojnim za regionalni razvoj, javni razpis za dodelitev sredstev za sofinanciranje kadrovskih štipendij v okviru enotnih regijskih štipendijskih shem.

(2) Sklad se en mesec pred objavo javnih razpisov iz prejšnjega odstavka seznani s potrebami delodajalcev po kadrih, ki mu jih glede na razvojne in kadrovske potrebe sporočijo delodajalci oziroma nosilci regijskih štipendijskih shem ali samoupravne lokalne skupnosti na podlagi javnega poziva delodajalcem.

(3) V javnem razpisu iz prvega odstavka tega člena se določijo pogoji za pridobitev sredstev, višina sredstev, zahtevana dokumentacija, roki za oddajo prijav ter drugi podatki, potrebni za odločanje.

42. člen

(odločanje o dodelitvi štipendij in spodbud za izobraževanje)

(1) O dodelitvi državne štipendije odloča na prvi stopnji pristojni center za socialno delo.

(2) O dodelitvi Zoisove štipendije odloča sklad.

(3) O dodelitvi štipendije za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu odloča sklad, ki v javnem razpisu, poleg splošnih pogojev iz tega zakona, določi še druge pogoje za pridobitev teh štipendij in njihovo višino.

(4) Sklad odloča tudi o spodbudah za izobraževanje in nagradah za prispevek k trajnostnemu razvoj družbe.

(5) O dodelitvi štipendij za državljane držav, s katerimi ima Republika Slovenija sklenjene dvostranske ali večstranske sporazume o sodelovanju na področju izobraževanja oziroma o dodelitvi štipendij na podlagi vzajemnosti odloča nacionalna agencija programov evropskih skupnosti ter mobilnosti in štipendiranja (CMEPIUS), ki v javnem razpisu določi pogoje, ki jih za dodelitev štipendije določa mednarodni sporazum, ter višino teh štipendij.

(6) Ob podaljšanju pravice do štipendije iz prvega, drugega in četrtega odstavka tega člena se status štipendista ob predložitvi zbirne mape obnavlja po uradni dolžnosti. V zbirno mapo štipendistu ni treba vlagati dokazil o podatkih, ki so na razpolago v uradnih evidencah, in o podatkih, ki jih je že posredoval organu, ki odloča o štipendiji.

43. člen

(uporaba postopka)

Pri dodeljevanju državnih štipendij, Zoisovih štipendij in spodbud za izobraževanje ter nagrad za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

2. Izplačevanje, usklajevanje in obveznosti

44. člen

(odločitev o dobi prejemanja štipendije)

(1) O dodelitvi državne štipendije in Zoisove štipendije se odloči za obdobje od vložitve zahtevka oziroma z dnem vpisa v izobraževalni program do konca izobraževalnega programa.

(2) Štipendistu se izplača državno štipendijo in Zoisovo štipendijo s prvim naslednjim mesecem po vložitvi zahtevka.

45. člen

(trajanje in izplačevanje štipendij ter spodbud za izobraževanje)

(1) Štipendist lahko prejema državno štipendijo ali Zoisovo štipendijo eno leto za posamezen letnik na isti stopnji izobraževanja.

(2) Državne štipendije in Zoisove štipendije se izplačujejo mesečno do 15. dne v mesecu za pretekli mesec, razen v končanem letniku srednjih šol, ko se za mesec julij in avgust ne izplačujejo.

(3) Delodajalec lahko prejema sofinanciranje kadrovske štipendije eno leto za posamezen letnik na isti stopnji izobraževanja štipendista, razen v končanem letniku srednjih šol, ko se za mesec julij in avgust spodbude ne izplačujejo.

(4) Državne štipendije in Zoisove štipendije ter spodbude za izobraževanje se izplačujejo tudi v času absolventskega staža do diplome, vendar v celotni dobi izobraževanja le eno študijsko leto.

46. člen

(usklajevanje štipendij)

(1) Štipendije se usklajujejo na način in v roku, ki velja za transferje, v skladu z zakonom, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.

(2) Ugotovitveni sklep ministra, pristojnega za delo, o uskladitvi zneskov štipendij se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

47. člen

(obveznosti štipendista in spremembe, ki vplivajo na štipendijo)

(1) Sklad na predlog ministrstva, pristojnega za delo, v juniju tekočega leta v sredstvih javnega obveščanja objavi poziv štipendistom, ki prejemajo državne štipendije oziroma Zoisove štipendije, da predložijo potrebno dokumentacijo za nadaljnje prejemanje štipendije.

(2) Štipendist, ki prejema državno štipendijo ali Zoisovo štipendijo, mora v roku iz javnega poziva iz prejšnjega odstavka predložiti štipenditorju zbirno mapo, v skladu s šestim odstavkom 42. člena tega zakona.

(3) Štipendist, ki prejema državno štipendijo ali Zoisovo štipendijo, je v času prejemanja štipendije dolžan štipenditorju v roku 8 dni od nastanka spremembe, ki bi lahko vplivala na štipendijsko razmerje, oziroma od takrat, ko je zanjo izvedel, sporočiti vsako tako spremembo, zlasti pa:

- prekinitev ali konec izobraževanja,

- spremembo vrste in področja izobraževanja,

- sklenitev pogodbe o zaposlitvi oziroma začetek opravljanja samostojne registrirane dejavnosti,

- nastop starševskega dopusta ter dopusta za nego in varstvo otroka,

- število in status oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do štipendije in njihove dohodke ter druge okoliščine, ki se nanašajo na štipendijsko razmerje.

(4) Center za socialno delo za državne štipendije, sklad pa za Zoisove štipendije v primeru sprememb, ki vplivajo na štipendijsko razmerje, po uradni dolžnosti razveljavi odločbo, s katero je bilo odločeno o štipendiji, ter ponovno odloči o štipendiji na podlagi spremenjenih okoliščin od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe.

48. člen

(mirovanje štipendijskega razmerja)

(1) Štipendijsko razmerje pri državni štipendiji ali Zoisovi štipendiji miruje, štipendija za tekoče šolsko oziroma študijsko leto pa se ne izplačuje štipendistu, če:

- ni izdelal letnika, dovoljen pa mu je ponovni vpis v isti letnik, razen če letnika ni izdelal zaradi dokazanih opravičljivih zdravstvenih razlogov ali zaradi starševstva,

- dohodek na družinskega člana štipendista, ki prejema državno štipendijo, presega cenzus za pridobitev štipendije,

- štipendist, ki prejema Zoisovo štipendijo, ni dosegel povprečne ocene, določene v drugi oziroma četrti alinei prvega odstavka 24. člena tega zakona ali ni dosegel nobenega izjemnega dosežka iz drugega odstavka 24. člena tega zakona,

- ne izpolni obveznosti iz drugega odstavka 47. člena tega zakona.

(2) Za opravičljive zdravstvene razloge iz prve alinee prejšnjega odstavka se šteje bolezen ali poškodba, ki je trajala neprekinjeno najmanj dva meseca in je vplivala na zmanjšanje učnih oziroma študijskih sposobnosti, kar se dokazuje z mnenjem zdravnika specialista. Starševstvo iz prve alinee prejšnjega odstavka lahko uveljavlja tisti od staršev, ki prejema starševski dodatek.

49. člen

(prenehanje štipendijskega razmerja)

Štipendijsko razmerje pri državni štipendiji ali Zoisovi štipendiji preneha, če štipendist:

- po svoji krivdi ne dokonča letnika, za katerega je prejemal štipendijo,

- sklene pogodbo o zaposlitvi ali se samozaposli,

- izgubi status dijaka ali študenta, razen če mu je dovoljeno opravljanje učnih oziroma študijskih obveznosti,

- spremeni izobraževalni program brez soglasja štipenditorja,

- štipendijo pridobi na podlagi posredovanih neresničnih podatkov,

- če po enoletnem mirovanju štipendijskega razmerja ne predloži ustreznih dokazil oziroma na podlagi predloženih dokazil ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije.

50. člen

(vrnitev štipendije)

(1) V primerih iz 50. člena tega zakona je štipendist dolžan vrniti štipenditorju štipendijo za letnik, ki ga ni uspešno zaključil, skupaj z obrestmi, v skladu z zakonom, ki predpisuje obrestno mero zamudnih obresti.

(2) Pristojni center za socialno delo za državno štipendijo oziroma sklad za Zoisovo štipendijo lahko na prošnjo štipendista odloži vračilo štipendije ali dovoli obročno vračanje štipendije za enako dobo, kot je bila doba prejemanja štipendije, če štipendist iz utemeljenih razlogov štipendije ne more vrniti v enkratnem znesku.

(3) Kot utemeljen razlog iz prejšnjega odstavka se šteje dalj časa trajajoča bolezen oziroma poškodba ali starševstvo štipendista, ki je vplivalo na potek študija.

(4) Če se pristojni center za socialno delo oziroma sklad in štipendist ne dogovorita o vračilu štipendije na način, določen v prvem in drugem odstavku tega člena, se dolžni znesek štipendije z dodatki izterja od štipendista skladno s predpisi, ki urejajo izvršbo denarnih terjatev.

51. člen

(odpis vračila štipendije)

(1) Če štipendist, ki prejema državno štipendijo ali Zoisovo štipendijo, opusti izobraževanje zaradi dalj časa trajajoče bolezni oziroma poškodbe ali invalidnosti I. kategorije, ga lahko pristojni center za socialno delo oziroma sklad oprosti vračila štipendije in mu štipendijo odpiše.

(2) Če štipendist državne štipendije ali Zoisove štipendije ne more vrniti tudi po odlogu vračila štipendije zaradi socialne ogroženosti, se lahko dolžni znesek odpiše. Dolžni znesek se lahko odpiše tudi v primeru, da bi bili stroški izterjave nesorazmerni z dolgovanim zneskom.

(3) Kriterije za odpis iz prejšnjih odstavkov s podzakonskim aktom določi minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.

52. člen

(vrnitev sredstev skladu)

(1) Če štipendijsko razmerje preneha zaradi razlogov iz 49. člena tega zakona, mora, v primeru neposrednega sofinanciranja kadrovskih štipendij, delodajalec skladu vrniti delež štipendistu dodeljene kadrovske štipendije, ki ga je prejel iz sredstev sklada, na način, določen v pogodbi.

(2) Če štipendijsko razmerje preneha zaradi razlogov iz 49. člena tega zakona, mora, v primeru posrednega sofinanciranja kadrovskih štipendij, nosilec enotne regijske štipendijske sheme ali samoupravna lokalna skupnost vrniti skladu sorazmerni delež sredstev, ki jih je prejel iz sklada, na način, določen v pogodbi.

(3) Sklad zahteva povrnitev sredstev iz prejšnjih odstavkov tudi, če ugotovi, da so bila sredstva porabljena v nasprotju z namenom dodelitve.

53. člen

(opravičljivi razlogi)

Delodajalec je oproščen vračila zneska sofinanciranja kadrovske štipendije, ki ga je prejel neposredno iz sredstev sklada, v primeru prenehanja delodajalca zaradi stečaja.

VII. EVIDENCE

54. člen

(vrste evidenc)

(1) Za potrebe odločanja in opravljanja drugih nalog po tem zakonu, spremljanja, načrtovanja in vodenja politike na področju štipendiranja ter znanstveno-raziskovalne in statistične namene se upravljajo:

- evidenca štipendistov, ki prejemajo državno štipendijo, Zoisovo štipendijo, kadrovsko štipendijo, štipendijo za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu (v nadaljnjem besedilu: evidenca štipendistov),

- evidenca štipenditorjev,

- evidenca prejemnikov nagrad za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe.

(2) Evidence iz prejšnjega odstavka vodijo organi oziroma organizacije, ki odločajo o posamezni vrsti štipendije, spodbudah za izobraževanje oziroma nagradi za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe. Podatki iz teh evidenc se posredujejo in povezujejo v tri enotne centralne zbirke podatkov, ki jih v enaki obliki in vsebini vodi, vzdržuje in nadzoruje ministrstvo, pristojno za delo, kot upravljavec centralne zbirke podatkov.

(3) Evidenco štipendistov za državljane držav, s katerimi ima Slovenija sklenjene dvostranske ali večstranske sporazume o sodelovanju na področju izobraževanja oziroma podeljuje štipendije na podlagi vzajemnosti in se štipendiranje ne izvaja po določbah tega zakona, ločeno in smiselno po določbah prvega odstavka 55. člena tega zakona vodi nacionalna agencija programov evropskih skupnosti ter mobilnosti in štipendiranja (CMEPIUS).

55. člen

(evidenca štipendistov)

(1) Evidenca štipendistov se začne voditi z dnem dodelitve štipendije in vsebuje naslednje podatke:

- osebno ime,

- datum rojstva,

- davčno številko (razen za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu),

- matično številko štipenditorja,

- številko in datum izdaje odločbe,

- naslov, občino (šifra občine) stalnega oziroma začasnega prebivališča,

- o težji funkcionalni prizadetosti štipendista,

- ime izobraževalnega programa in smeri,

- o vrsti in področju izobraževanja,

- o letniku izobraževanja,

- o letu in letniku, v katerem je začel prejemati štipendijo,

- o statusu osebe, ki vzdržuje štipendista (razen za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu),

- ali se vzdržuje sam - nima vzdrževalca (razen za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu),

- o višini in vrsti štipendije in dodatkov,

- o učnem oziroma študijskem uspehu,

- o vrsti in višini sofinanciranja, ko gre za kadrovsko štipendijo,

- o socialno-ekonomskem položaju štipendista in njegove družine, razen za kadrovske štipendije in za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu,

- o statusu štipendista in načinu izobraževanja (dijak, študent, udeleženec izobraževanja odraslih),

- o izjemnih dosežkih prejemnika Zoisove štipendije,

- ime, naslov in matično številko izobraževalne institucije,

- številko in datum izdaje odločbe o dodelitvi štipendije oziroma številko in datum pogodbe o štipendiranju,

- številko in datum izdaje odločbe o dodelitvi dodatka,

- o mirovanju štipendijskega razmerja in razlogih mirovanja,

- o prenehanju štipendijskega razmerja in razlogih prenehanja,

- o pritožbah,

- o načinu vračanja izplačanih štipendij in dodatkov ter znesek vračila,

- o odpisu štipendije in razlogu za odpis,

- o referenčnem obdobju (mesec, leto),

- o občini šole (šifra občine šole),

- o bivanju v času šolanja (v domu, pri sorodnikih, v najemniškem stanovanju, doma, vozač, v tujini),

- o štipendiji, dodatkih v enkratnem znesku in višini zneska.

(2) Evidenco štipendistov, prejemnikov državnih štipendij, vodijo centri za socialno delo, evidenco štipendistov, prejemnikov Zoisovih štipendij ter štipendistov Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu, pa vodi sklad.

(3) Evidenco kadrovskih štipendistov, za katere kadrovsko štipendijo sofinancira sklad neposredno delodajalcu, vodi sklad.

(4) Evidenco kadrovskih štipendistov, za katere so kadrovske štipendije sofinancirane v okviru enotnih regijskih štipendijskih shem oziroma samoupravnih lokalnih skupnosti, vodijo nosilci enotnih regijskih štipendijskih shem oziroma samoupravne lokalne skupnosti.

56. člen

(evidenca štipenditorjev)

(1) Evidenca štipenditorjev vsebuje naslednje podatke:

- o firmi ali imenu štipenditorja,

- o sedežu (občina - šifra občine) oziroma prebivališču štipenditorja,

- o številu zaposlenih po stanju na dan 31. 12.,

- o vrsti lastnine štipenditorja,

- o imenu in sedežu razvojne regionalne agencije oziroma lokalne skupnosti,

- o matični in davčni številki razvojne regionalne agencije oziroma lokalne skupnosti,

- o sklenjenih pogodbah med skladom in delodajalci o dodelitvi sredstev za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij,

- o sklenjenih pogodbah med skladom in nosilci enotnih regijskih štipendijskih shem oziroma lokalnimi skupnostmi o dodelitvi sredstev za posredno sofinanciranje kadrovskih štipendij,

- o pogodbah med razvojno regionalno agencijo, delodajalcem in štipendistom,

- o seznamu štipendistov (osebno ime in naslov) v okviru posameznega štipenditorja,

- SKD (dejavnost) štipenditorja,

- SKD nadrejene enote (v primeru, ko je poročevalska enota podružnica),

- o skupnem letnem znesku za program štipendiranja po vrstah štipendij,

- o vrsti in višini sofinanciranja kadrovskih štipendij,

- o številu štipendistov pri štipenditorju.

(2) Evidenco štipenditorjev vodi, ločeno za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij in za posredno sofinanciranje kadrovskih štipendij, sklad.

57. člen

(evidenca prejemnikov nagrad)

(1) Evidenca prejemnikov nagrad za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe vsebuje naslednje podatke:

- osebno ime,

- datum rojstva,

- številko in datum izdaje odločbe o nagradi,

- številko transakcijskega računa,

- o vrsti in področju izobraževanja, o letniku izobraževanja,

- o vrsti in področju dosežka ter subjektu, pri katerem je dosežek nastal,

- o višini nagrade glede na vrsto in področje dosežka.

(2) Evidenco iz prejšnjega odstavka vodi sklad.

58. člen

(dolžnost sporočanja podatkov)

(1) Podatki po tem zakonu se zbirajo neposredno od štipendistov, štipenditorjev ter iz drugih uradnih zbirk osebnih podatkov, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije.

(2) Ministrstvo, pristojno za delo, sklad, pristojni centri za socialno delo, delodajalci ter nosilci enotnih regijskih štipendijskih shem in samoupravne lokalne skupnosti brezplačno in po uradni dolžnosti pridobivajo osebne podatke iz obstoječih zbirk osebnih podatkov od naslednjih upravljavcev:

- Upravljavca centralnega registra prebivalstva - EMŠO in podatke o prebivališču,

- izvajalcev izobraževalne dejavnosti - ime izobraževalnega programa in smer, način izobraževanja, vrsta in področje izobraževanja, letnik izobraževanja, uspeh, status,

- Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje - podatke o vpisu v evidenco brezposelnih oseb, evidenco oseb, prijavljenih pri zavodu na podlagi drugih zakonov, evidenco brezposelnih oseb, ki jim po zakonu pravice mirujejo, evidenco štipendistov, evidenco oseb, ki so vključene v programe aktivne politike zaposlovanja, in o materialnih pravicah, ki izhajajo iz teh naslovov, za štipendista in njegove družinske člane,

- Davčne uprave Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek - podatke o davčni številki, podatke o vzdrževanih družinskih članih, podatke o dohodkih davčnih zavezancev, s katerimi razpolaga, podatke o stroških, upoštevanih pri uveljavljanju davčne osnove, podatke o dohodnini in obveznih prispevkih za socialno varnost ter podatke o znižanjih in olajšavah, ki se upoštevajo pri obračunu akontacije dohodnine od dohodkov iz kmetijstva in od dohodkov iz dejavnosti,

- Geodetske uprave - podatke o katastru,

- Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - podatke o številu zaposlenih pri delodajalcih,

- AJPES (Poslovni register) - podatki o štipenditorju, identifikatorji,

- delodajalcev - podatke o zaposlitvi.

(3) V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena posameznikov, na katere se podatki nanašajo, ni potrebno predhodno seznaniti.

(4) Status štipendista se obnavlja po uradni dolžnosti pred iztekom roka za podaljšanje pravice.

(5) Ministrstvo, pristojno za delo, lahko zbirke podatkov iz 54. člena tega zakona na način in pod pogoji, ki jih določata zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in zakon, ki ureja davčni postopek, poveže z zbirkami podatkov iz drugega odstavka tega člena.

59. člen

(varstvo podatkov)

(1) Za zbiranje, obdelovanje, shranjevanje, posredovanje in uporabo podatkov, vsebovanih v zbirkah podatkov, ter za varstvo informacijske zasebnosti posameznika se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, če s tem zakonom za posamezne primere ni določeno drugače.

(2) Podatki, ki so davčna tajnost, se zbirajo, obdelujejo, shranjujejo, posredujejo in uporabljajo tako, kot določa zakon, ki ureja davčni postopek.

(3) Ministrstvo, pristojno za delo, sklad, pristojni centri za socialno delo, delodajalci, nosilci enotnih regijskih štipendijskih shem in samoupravne lokalne skupnosti lahko pridobljene podatke uporabijo samo za potrebe odločanja in za vodenje evidenc po tem zakonu, ministrstvo, pristojno za delo, pa tudi za izvrševanje nadzora, spremljanja stanja, analize ter znanstveno raziskovalne in statistične namene.

60. člen

(hramba in arhiviranje podatkov)

(1) Osebni podatki iz 55., 56. in 57. člena tega zakona se hranijo deset let po prenehanju pravice.

(2) Po preteku roka iz prejšnjega odstavka se podatki arhivirajo.

(3) Če se osebni podatki iz tega člena nanašajo tudi na podatke, pridobljene od davčnega organa, ki se štejejo za davčno tajnost, se v zvezi s hrambo in arhiviranjem teh podatkov upoštevajo tudi določbe zakona, ki ureja davčni postopek.

61. člen

(podzakonski akt)

Način in postopke sporočanja podatkov ter metodologijo vodenja evidenc po tem zakonu s podzakonskim aktom podrobneje predpiše minister, pristojen za delo.

VIII. NADZOR IN POROČANJE

62. člen

(izvajalci nadzora)

(1) Nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona izvaja socialna inšpekcija.

(2) Nadzor nad delom in poslovanjem sklada opravlja ministrstvo, pristojno za delo.

63. člen

(dolžnost poročanja)

(1) Centri za socialno delo po potrebi, najmanj pa enkrat letno, poročajo ministrstvu, pristojnemu za delo, o številu in višini dodeljenih državnih štipendij, o vrstah in področjih izobraževanja in o uspešnosti izobraževanja štipendistov.

(2) Sklad po potrebi, najmanj pa enkrat letno, poroča ministrstvu, pristojnemu za delo, o številu in višini dodeljenih Zoisovih štipendij, o vrsti, številu in višini spodbud za izobraževanje ter o vrstah in področjih izobraževanja, za katera so bile štipendije oziroma spodbude dodeljene.

(3) Delodajalci po potrebi, najmanj pa enkrat letno, poročajo skladu o porabi sredstev za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij ter o vrstah in področjih izobraževanja, za katera so bile dodeljene štipendije.

(4) Nosilci enotnih regijskih štipendijskih shem in samoupravne lokalne skupnosti po potrebi, najmanj pa enkrat letno, poročajo skladu o porabi sredstev za posredno sofinanciranje kadrovskih štipendij ter o vrstah in področjih izobraževanja, za katera so bile dodeljene štipendije.

(5) Način poročanja subjektov iz tega člena podrobneje določi minister, pristojen za delo, s podzakonskim aktom.

IX. KAZENSKE DOLOČBE

64. člen

(prekršek zaradi nepovrnitve sredstev skladu)

(1) Z globo od 2.000 eurov do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če v primeru prenehanja štipendijskega razmerja skladu ne povrne deleža štipendistu dodeljene kadrovske štipendije, ki ga je prejel iz sredstev sklada (prvi odstavek 52. člena).

(2) Z globo od 500 eurov do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

65. člen

(prekršek zaradi opustitve dolžnosti poročanja)

(1) Z globo od 500 eurov do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če skladu enkrat letno ne poroča o številu štipendistov, višini podeljenih štipendij, o vrsti in področjih izobraževanja oziroma izobraževalnih programih in o zaposlitvi štipendistov po končanem izobraževanju (drugi odstavek 39. člena).

(2) Z globo od 250 eurov do 1.000 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

66. člen

(sprejem podzakonskih aktov)

Minister, pristojen za delo, izda izvršilne predpise iz 15., 24., 28., 30., 31., 33., 39., 51., 61. in 63. člena tega zakona do začetka uporabe tega zakona.

67. člen

(vzpostavitev enotnega informacijskega sistema)

Ministrstvo, pristojno za delo, sklad in pristojni centri za socialno delo, nosilci enotnih regijskih štipendijskih shem oziroma samoupravne lokalne skupnosti vzpostavijo oziroma prilagodijo enoten informacijski sistem za spremljanje in poročanje o podeljenih štipendijah in spodbudah za izobraževanje po tem zakonu do začetka uporabe tega zakona.

68. člen

(prenos kadrov, sredstev in zbirk podatkov)

(1) Ministrstva in Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, ki so do uveljavitve tega zakona dodeljevali štipendije, ki jih v skladu s tem zakonom dodeljuje sklad, prerazporedijo javne uslužbence, ki so opravljali naloge v postopkih dodeljevanja štipendij, na pristojne centre za socialno delo in na sklad v skladu s sporazumom, ki ga podpišejo pristojni ministri in predstojniki centrov za socialno delo ter direktor sklada.

(2) Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo prenese sredstva za štipendije za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu na sklad.

(3) Upravljavci zbirk podatkov, ki na dan začetka uporabe tega zakona vodijo zbirke podatkov o pravicah iz tega zakona, s tem dnem prenesejo zbirke podatkov na upravljavce zbirke podatkov po tem zakonu.

69. člen

(prenehanje veljavnosti)

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati poglavje VI. ŠTIPENDIRANJE (55. do 59. člen) Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo), Pravilnik o štipendiranju (Uradni list RS, št. 48/99, 43/00, 62/01, 85/02, 15/03 - odločba US, 40/03, 64/04, 28/06 in 50/06) in Pravilnik o posojilu za študij (Uradni list RS, št. 61/99, 87/99 in 78/00), uporabljajo pa se do začetka uporabe tega zakona.

(2) V Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo) se črtajo naslednje določbe, ki pa se še uporabljajo do začetka uporabe tega zakona:

- četrti odstavek 1. člena ter besedi: »in četrtega« v petem odstavku 1. člena,

- drugi odstavek 10. člena,

- besedilo: »ter politiko štipendiranja« v drugi alinei 63. člena,

- petnajsta alinea 66. člena,

- v prvem odstavku 68. člena besedilo: »štipendistov po tem zakonu,« in

- v drugem odstavku 68.b člena besedilo:

»evidenca štipendistov:

- številko transakcijskega računa,

- o prijavi in začetku vodenja v evidenci,

- o vrsti štipendije,

- o statusa štipendista (vajenec, dijak, študent),

- o socialno ekonomskem položaju republiškega štipendista in njegove družine,

- o šolanju in uspehu šolanja štipendista,

- o izkazanem javno priznanem dosežku prejemnika štipendije za nadarjene,

- o izplačevanju štipendij in dodatkov,

- o vzroku mirovanja izplačevanja štipendije zaradi neizpolnjevanja pogojev,

- o vzroku in datumu prenehanja vodenja evidence,

- o rezultatih preizkusov sposobnosti in nadarjenosti prejemnika štipendije za nadarjene,

- o terjatvah vračil in načinu vračanja neupravičeno izplačanih štipendij,

- o vračanju neupravičeno izplačanih štipendij,

- o pritožbah;«.

V drugem odstavku 53.b člena se beseda »štipendije« nadomesti z besedilom »nadomestila življenjskih stroškov«. Nadomeščena beseda se uporablja do začetka uporabe tega zakona.

(3) V Zakonu o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06) se v 1. točki drugega odstavka 3. člena črtajo šestindvajseta, sedemindvajseta in devetindvajseta alinea. V osemindvajseti alinei 1. točke drugega odstavka se beseda »štipendije« nadomesti z besedilom »nadomestila življenjskih stroškov.« Črtane oziroma nadomeščene določbe se uporabljajo do začetka uporabe tega zakona.

(4) V Zakonu o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 - uradno prečiščeno besedilo) se z dnem začetka uporabe tega zakona preneha uporabljati 7.a člen (štipendiranje tujcev in Slovencev brez slovenskega državljanstva) in četrta alinea 74. člena.

70. člen

(ureditev dosedanjih razmerij)

(1) Postopki za uveljavljanje republiške oziroma Zoisove štipendije, ki so se začeli pred začetkom uporabe tega zakona, se dokončajo po predpisih o štipendiranju, ki se uporabljajo do začetka uporabe tega zakona.

(2) Upravičencem, ki so pridobili republiško štipendijo po predpisih o štipendiranju, ki se uporabljajo do začetka uporabe tega zakona, se državna štipendija in dodatki k tej štipendiji za šolsko oziroma študijsko leto 2008/2009 odmerijo po določbah tega zakona.

(3) Upravičencem, ki so pridobili Zoisovo štipendijo po predpisih o štipendiranju, ki se uporabljajo do začetka uporabe tega zakona, se ta štipendija izplačuje po teh predpisih do zaključka programa izobraževanja, za katerega so dobili Zoisovo štipendijo.

(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka zavod najkasneje 60 dni pred začetkom šolskega leta 2008/2009 objavi javni poziv za predložitev dokazil o izpolnjevanju pogojev za izplačevanje Zoisove štipendije po predpisih, ki se uporabljajo do začetka uporabe tega zakona.

(5) Vloge za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za nadaljevanje izobraževanja na višji stopnji, vložene po začetku uporabe tega zakona, se obravnavajo po določbah tega zakona.

(6) Štipendije, ki so jih pridobile brezposelne osebe, vključene v programe izobraževanja brezposelnih oseb iz 53.c člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo) na podlagi Pravilnika o štipendiranju (Uradni list RS, št. 48/99, 43/00, 62/01, 85/02, 15/03 - odločba US, 40/03, 64/04, 28/06 in 50/06), se izplačujejo po določbah navedenega pravilnika do izteka pogodbenega razmerja, sklenjenega v skladu z 49.c členom Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.

(7) Kadrovske štipendije, ki so jih dodelili delodajalci na podlagi Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo), se izplačujejo v skladu s predpisi o štipendiranju, ki se uporabljajo do začetka uporabe tega zakona, in v skladu s sklenjeno pogodbo o štipendiranju do konca izobraževanja, za katero je bila štipendistu štipendija dodeljena.

(8) Pogodbe o posojilu za študij med prosilcem, banko koncesionarko in zavodom, ki so bile sklenjene na podlagi Pravilnika o posojilu za študij (Uradni list RS, št. 61/99, 87/99 in 78/00), se izpolnijo v skladu s predpisi o štipendiranju, ki se uporabljajo do začetka uporabe tega zakona.

71. člen

(uveljavitev zakona)

(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2008.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se določba četrtega odstavka 70. člena in določbe tega zakona, ki se nanašajo na sofinanciranje kadrovskih štipendij, začnejo uporabljati z dnem uveljavitve tega zakona.

Št. 603-01/98-4/3

Ljubljana, dne 21. junija 2007

EPA 1367-IV

Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.

Na vrh

<< Nazaj

Prijava