Uradni list

Številka 60
Uradni list RS, št. 60/1992 z dne 18. 12. 1992
Uradni list

Uradni list RS, št. 60/1992 z dne 18. 12. 1992

Kazalo

2741. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Črni vrh, stran 3433.

Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90), 4. člena Odloka o začasni ureditvi vprašanj v zvezi s pristojnostmi zborov in volitvami funkcionarjev občinske skupščine ter Izvršnega sveta Skupščine občine Idrija (Uradni list RS, št. 16/90, 26/90, 33/90, 4/91 in 10/91) so Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor občine Idrija na skupni seji dne 10. 11. 1992 sprejeli
ODLOK
o prostorsko ureditvenih pogojih za naselje Črni vrh
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana občine Idrija za obdobje 1986-2000 in v skladu z določbami srednjeročnega plana občine Idrija za obdobje 1986-1990 sprejmejo prostorsko ureditveni pogoji za ureditveno območje naselja Črni vrh, ki jih je izdelal STUDIO AxA., d.o.o., Nova Gorica pod št. 3/92, oktober 1992 ter določajo:
– merila in pogoje glede vrste posegov v prostor
– merila za določanje gradbenih parcel
– merila in pogoje za varovanje naravne in kulturne dediščine
– merila in pogoje glede oblikovanja objektov
– merila in pogoje za prometno in komunalno urejanje in
– merila za varovanje okolja.
Ta merila se nanašajo na posege v prostor, za katere si mora investitor pridobiti lokacijsko dovoljenje in za posege, za katere zadošča priglasitev upravnemu organu.
2. člen
Prostorsko ureditveni pogoji iz prejšnjega člena vsebujejo tekstualne opise in grafične prikaze, ki se nanašajo na mejo, lego, namensko rabo in zmogljivost, velikost ter oblikovanje objektov in naprav ter ureditev.
Tekstualni del obsega opis in utemeljitev prostorsko ureditvenih pogojev ter pogoje, mnenja in soglasja pristojnih organov in skupnosti.
Kartografski del vsebuje grafične prikaze v M = 1:5000 na topografski osnovi, M= 1:1000 na topografski in katastrski osnovi ter M= 1:2880 na katastrski osnovi.
3. člen
Območje naselja Črni vrh je določeno z dolgoročnim planom občine Idrija za obdobje 1986-2000. Opis meje po parcelnem stanju je podan v VII. poglavju tekstualnega dela iz 2. člena tega odloka.
4. člen
Po tem odloku se urejajo območja:
– Črni vrh (označba "C1")
– Pod dolinami (C2) – do sprejetja ureditvenega načrta
– Hotel Bor (C3) – do sprejetja ureditvenega načrta
– Debeli grič (S1)
– Suhi potok (S2) – do sprejetja ureditvenega načrta
– Trebče (S3)
– Markov lašč (S4)
– Robe (S5) – do sprejetja ureditvenega načrta
– Stara šola (P)
– Brdca (VI)
– Dile (R2)
– Pokopališče.
5. člen
Za območja:
– Pod dilami (C2)
– Hotel Bor (C3) – Suhi potok (S2)
– Robe (S5) je predpisana izdelava prostorsko-izvedbenih načrtov, do njihove priprave so dovoljeni le posegi v zvezi s komunalnim urejanjem in rednim vzdrževanjem obstoječih objektov in sprememba namembnosti rabe objektov ali dela objektov za nestanovanjske dejavnosti ob upoštevanju predpisov za varstvo pred škodljivimi vplivi na okolje.
II. MERILA IN POGOJI GLEDE VRSTE POSEGOV V PROSTOR
6. člen
Poseg v prostor mora biti skladen z usmeritvami, ki jih za to območje predpisujejo planski akti ter merili in pogoji po tem odloku.
Skladnost posameznega posega in določitev pogojev se opredeli v lokacijskem postopku na podlagi lokacijske dokumentacije in predpisanih soglasij.
7. člen
Območja urejanja so razvrščena v naslednje tipe urejanja:
1. Spremljajoči centralni program (C1.2, C1.7, P3)
2. Stanovanjska območja pozidana z večstanovanjskimi hišami (C1.6, P4)
3. Stanovanjska območja pozidana z enodružinskimi stanovanjskimi hišami (C1.3, Čl.5, S1, S4.1 in S4.2)
4. Območja počitniških hiš (V1.1, V1.2 in V1.3)
5. Mešana stanovanjsko gospodarska območja (C1.1, C1.4, S3, P1 in P2)
6. Proizvodna območja (P5)
7. Parkovna, športna, rekreacijska in turistična območja (R1.1, R1.2, R1.3, R1.3 in R2)
8. člen
1. Spremljajoči centralni program: območje je namenjeno dopolnilni gradnji storitvenih objektov, kot so administrativno poslovni objekti (pisarne, biroji, predstavništva, bančne poslovalnice ipd.), prodajni lokali za trgovino na drobno (osnovna preskrba in specializirana trgovina), lokali za popravljalnice predmetov za široko uporabo, prostori za storitvene dejavnosti, gostinski in zabaviščni lokali, prostori za kulturne dejavnosti in prireditve, urejene odprte površine kot so zelence, peš poti in ploščadi, parkirni in garažni objekti in naprave za potrebe prometa in zvez, ostali objekti in naprave, ki imajo podoben značaj. Možna je tudi stanovanjska gradnja.
Dovoljene so spremembe namembnosti v obstoječih objektih, kolikor nova namembnost ustreza prej naštetim kriterijem in ne povzroča motenj ostalim dejavnostim.
Zasnova objektov naj zagotovi javen značaj v pritličjih.
2. Stanovanjski območji, pozidani z večstanovanjskimi hišami:
Ti območji sta namenjeni dopolnilni gradnji istovrstnih stanovanjskih in njim spremljajočih objektov kot so parkirni prostori, in kolektivni garažni objekti, objekti osnovne oskrbe in objekti storitvenih dejavnosti.
Na zemljiščih, ki leže ob prometnicah je izjemoma dovoljena gradnja spremljajočih objektov (za potrebe storitvenih in družbenih dejavnosti), ki služijo širšemu zaledju prebivalstva, kolikor s svojo dejavnostjo ne povzročajo prekomernih motenj v bivalnem okolju in na lastnem zemljišču zadovoljujejo potrebe po parkiriščih.
Prepovedana je neorganizirana gradnja objektov in naprav, ki zadovoljujejo le potrebe posameznih prebivalcev kot so garaže in delavnice. Tovrstna gradnja je dopustna samo, če prostorske možnosti dopuščajo zadovoljevanje istovrstnih potreb vsem, ki na tem območju bivajo.
3. Stanovanjska območja, pozidana z enodružinskimi stanovanjskimi hišami:
Območja so namenjena dopolnilni gradnji istovrstnih stanovanjskih in spremljajočih objektov kot so objekti osnovne oskrbe in storitvenih dejavnosti, objekti in naprave za pogrebe kulturnih dejavnosti in rekreacije tamkajšnjih prebivalcev, urejene odprte površine kot so zelenice, otroška igrišča, peš poti in ploščadi skupaj z urbano opremo, objekti in naprave za potrebe prometa in zvez, ki so namenjeni potrebam prebivalcev.
Dopolnilnim pomožnim objektom, k posameznim stanovanjem (garaže, drvarnice), kadar v sklopu novogradenj ni možnosti zadovoljiti manjkajočih prostorskih potreb: ti objekti naj bodo zgrajeni na funkcionalnem zemljišču stanovanjske hiše, kolikor to zemljišče ni s planskim aktom namenjeno zadovoljevanju potreb širše skupnosti, pri novih stanovanjskih hišah so pomožni prostori v sklopu enotnega objekta.
Izjemoma so dovoljeni gospodarski objekti in delavnice v kombinaciji s stanovanjskimi objekti, kolikor s svojo dejavnostjo ne povzročajo motenj v okolju ter ostali objekti in naprave, ki imajo enak značaj.
Dovoljene so spremembe namembnosti v obstoječih objektih, kolikor nova namembnost ustreza prej naštetim kriterijem in ne povzroča prekomernih motenj v bivalnem okolju.
Na zemljiščih, ki leže neposredno ob prometnicah, je izjemoma dovoljena gradnja spremljajočih objektov, ki služijo širšemu zaledju prebivalstva, kolikor s svojo dejavnostjo ne povzročajo prekomernih motenj v bivalnem okolju in na funkcionalnem zemljišču zadovoljujejo potrebe po parkiriščih.
4. Območja počitniških hiš:
Na teh območjih je dovoljena gradnja pod enakimi pogoji kot v območjih enodružinske stanovanjske gradnje. Gradnja objektov za gospodarske dejavnosti ni dovoljena.
5. Mešana stanovanjsko proizvodna območja: Dovoljena je dopolnilna gradnja enodružinskih stanovanjskih hiš, kmetijskih objektov, obrtnih delavnic ter objektov in naprav za spremljajoče dejavnosti. Dovoljene so tudi spremembe namembnosti v obstoječih objektih pod splošnimi pogoji.
Zemljišča, ki ležijo neposredno ob prometnicah naj bodo vsaj delno namenjena gradnji objektov javnega značaja.
6. Proizvodna območja:
Ta so namenjena gradnji objektov in naprav za potrebe takih gospodarskih dejavnosti, ki so bodisi motilne do okolice ali pa zaradi svojega značaja potrebujejo posebne prostorske pogoje, ki niso združljivi z dejavnostmi v ostalih območjih, namenjenih gradnji. V teh območjih je dovoljena gradnja proizvodnih objektov, objektov za skladiščenje in trgovino, nanje vezanih poslovno administrativnih objektov ter spremljajočih objektov in naprav, ki so potrebni za osnovno dejavnost.
Prepovedana je gradnja stanovanjskih objektov in gradnja ostalih neproizvodnih objektov, ki niso namenjeni osnovni dejavnosti.
7. Parkovno, športna, rekreacijska in turistična območja so namenjena ureditvi večjih zelenih parkovnih površin, gradnji športnih in rekreacijskih objektov, naprav in površin za rekreacijo ter gradnji spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo osnovne športnorekreacijske namembnosti območja (parkirišča, sanitarije, gostinski lokali ipd.).
8. V območjih urejanja, namenjenih kmetijski proizvodnji in gozdnih območjih so dovoljeni samo naslednji posegi na osnovi lokacijskega dovoljenja:
– rekonstrukcije, dozidave in nadzidave obstoječih objektov,
– gradnja objektov izključno za potrebe kmetijske dejavnosti,
– gradnja prometnih površin in komunalnih naprav
– postavitev kioskov ob avtobusnih postajališčih,
– vodnogospodarske in agro ureditve, postavitev spominskih obeležij,
– gradnja oziroma ureditev posamičnih športnih in rekreacijskih objektov in naprav ter spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo rekreacijsko namembnost območja. Gradnja navedenih objektov in naprav je možna na zemljiščih, kjer to omogočajo naravne razmere (varnost pred poplavami, plazovi), ki so prometno dostopna, ustrezajo sanitarnim pogojem in niso namenjena za uresničevanje potreb skupnega in splošnega pomena, če ne ovirajo ostalih dejavnosti, ki sta jim območje in okolica namenjeni.
Na geološko dvomljivih območjih je potrebno pred posegom pridobiti hidrogeološko mnenje.
III. MERILA ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL
9. člen
Velikost gradbenih parcel praviloma ne sme odstopati od velikosti istovrstnih parcel v območju. Obvezno se mora upoštevati obliko obstoječe parcele in razgibanost terena.
Obliko in velikost objektov in naprav, ki ne predstavljajo stanovanjske uporabe, se določa v skladu z zakonom o stavbnih zemljiščih.
Za objekte namenjene kmetijski ali drugi proizvodnji se velikost gradbene parcele določi glede na namembnost objekta tako, da se z odmiki zagotovi tudi možnost kasnejšega širjenja.
IV. MERILA ZA VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
10. člen
Z vidika varovanja naravne in kulturne dediščine je na območju zaščite preoblikovanje obstoječih objektov možno:
– v okviru obnove zavarovane kulturne dediščine z namenom, da se objektu povrne primarni videz
– pri oblikovno nekvalitetnem posegu z namenom, da se objekt bolje prilagodi zavarovani celoti.
Nadomestitev zavarovanih objektov je možna le v primerih:
– ko gre za objekt, ki je v tako slabem fizičnem stanju, da sanacija ni možna
– če to zahteva sprememba funkcij v primerih rekonstrukcij ali novogradenj v strnjenem gručastem območju
– novogradnje morajo v celoti upoštevati zgodovinsko urbanistično zasnovo naselja v posameznem območju urejanja.
Za vsak poseg v območju naselja Črni vrh mora dati Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Nove Gorice spomeniškovarstvene smernice in soglasje h gradbeni dokumentaciji.
V. MERILA ZA OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV
11. člen
Pri posegih v prostor morajo biti upoštevane, naslednje prilagoditve:
– Novogradnje, prenove, nadzidave, dozidave, prizidave in drugi posegi v prostor se morajo prilagoditi gabaritom obstoječe zazidave.
– Prizidki in nadzidave so dopustni le do višine sosednjih objektov.
– Prenove, dozidave in nadomestni objekti morajo predstavljati urbanistično arhitektonsko izboljšavo ambienta.
– Strehe novozgrajenih, prenovljenih, nadomestnih in prizidanih objektov so načelno dvokapnice z opečno kritino, smer slemena mora biti prilagojena sosednjim objektom.
– Fasade morajo biti prilagojene sosednjim objektom.
– Pri vseh posegih v prostor morajo biti upoštevani odmiki od prometnih površin, komunalnih in energetskih objektov in naprav ter prilagojena gradbena linija obstoječim gradbenim linijam.
Ne glede na določila prejšnjega odstavka so možni oblikovalski kontrasti v primerih:
– kadar je namen kontrasta vzpostaviti prostorsko dominanto
– kadar gre za vzpostavitev simbolne razpoznavnosti vizualno izpostavljene lokacije in
– kadar gre za začasni objekt.
VI. MERILA ZA KOMUNALNO IN PROMETNO UREJANJE
12. člen
Na območju naselja Črni vrh je predvideno komunalno urejanje v smislu dograjevanja in vzdrževanja prometnih površin, vodovodnega, kanalizacijskega, nizkonapetostnega in PTT omrežja za priključitev vseh obstoječih in predvidenih objektov. Pri komunalnem urejanju se morajo upoštevati naslednji pogoji:
– Ceste morajo imeti varovalni pas 10-15 m za regionalne in 5 m za ostale. Načrtovane prometnice imajo 30 m rezervat. Posegi v varovalnem pasu in rezervatu so dovoljeni le s soglasjem in pod pogoji upravljalca ceste.
Priključki na javno cestno omrežje naj bodo praviloma pravokotni in pregledni.
Dostopi do objektov morajo biti urejeni tako, da je omogočen pristop z urgentnimi vozili neposredno s ceste ali preko sosednjih dvorišč.
– Vsi obstoječi in bodoči objekti morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje v skladu s pogoji in soglasjem upravljalca.
Za začasno oskrbo je dovoljena gradnja kapnic oziroma lokalnih zajetij.
V naselju mora biti zagotovljena zadostna količina požarne vode.
– Za območje naselja je predvidena dograditev in rekonstrukcija kanalizacijskega omrežja.
Vsi sedanji in predvideni objekti morajo biti priključeni na to omrežje pod pogoji in v soglasju upravljalca kanalizacije. Do priključitve na javno kanalizacijo morajo obstoječi in predvideni objekti imeti zgrajeno triprekatno vodotesno greznico na izpraznjevanje.
– Priključitev na NNO in PTT omrežje mora biti predvidena in izvedena pod pogoji upravljalcev v skladu z individualnim soglasjem.
VII. MERILA ZA VAROVANJE OKOLJA
13. člen
Pri vseh posegih v prostor in spremembah namembnosti obstoječih objektov in delov objektov je že v fazi izdelave lokacijske dokumentacije obvezno upoštevati:
– Zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju in Odlok o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega območja ter za bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 15/76, 29/80).
– V primeru ogrevanja s kurilnim oljem se mora obvezno upoštevati Pravilnik o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča... (Uradni list SRS, št. 3/79).
– Obdelovanje kmetijskih zemljišč se mora izvajati v skladu z Uredbo o ugotavljanju onesnaženosti kmetijskih zemljišč in gozda (Uradni list RS, št. 6/90).
– Pri urejanju gnojišč in greznic je obvezno upoštevanje Strokovnega navodila o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85).
– Za območje naselja Črni vrh je predpisano in organizirano zbiranje in odvažanje komunalnih odpadkov in uvajanje selekcioniranja odpadkov na izvoru.
– Okolica objektov mora biti primerno urejena.
– Smetnjaki naj bodo postavljeni na skritih mestih; na dan odvoza se ti postavijo na mesto odvzema.
– Če upravni organ, pristojen za urejanje prostora ugotovi, da utegne predviden poseg povzročiti prekomerne motnje v okolju, lahko zahteva dodatne analize, pri prenovah pa po potrebi predhodno sanacijo.
– Pri vseh posegih se mora odkopano zemljo posebej deponirati in jo kasneje uporabiti za ureditev okolice ali pa jo odstopiti za izboljšanje kmetijskih površin.
VIII. KONČNE DOLOČBE
14. člen
Prostorsko ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri za urejanje prostora pristojnem upravnem organu.
15. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati Odlok o Urbanističnem redu občine Idrija (Uradno glasilo, št. 3/69) v delu, ki obravnava območje naselja Črni vrh.
16. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Medobčinski inšpektorat občin Idrija, Logatec, Vrhnika.
17. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-12/89
Idrija, dne 10. novembra 1992.
Predsednik
Skupščine občine Idrija
Janez Podobnik, dr. med. l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti