Uradni list

Številka 35
Uradni list RS, št. 35/2005 z dne 5. 4. 2005
Uradni list

Uradni list RS, št. 35/2005 z dne 5. 4. 2005

Kazalo

1177. Pra­vil­nik o raz­vr­šča­nju, pa­ki­ra­nju in oz­na­če­va­nju ne­var­nih sno­vi, stran 3229.

Na podlagi 28. člena Zakona o kemikalijah (Uradni list RS, št. 110/03 – prečiščeno besedilo in 47/04 – ZdZPZ) izdaja minister za zdravje
P R A V I L N I K
o razvrščanju, pakiranju in označevanju
nevarnih snovi
1. člen
(splošne določbe)
(1) Ta pravilnik v skladu z Direktivo Sveta 67/548/EGS z dne 27. junija 1967 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi (UL L št. 196 z dne 16. 8. 1967, z vsemi spremembami do Direktive Komisije 2004/73/ES z dne 30. 4. 2004 o devetindvajseti prilagoditvi tehničnemu napredku Direktive Sveta 67/548/EGS o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi (UL L št. 152 z dne 30. 4. 2004); v nadaljnjem besedilu: Direktiva 67/548/EGS) določa razvrščanje, pakiranje in označevanje nevarnih snovi in snovi, ki po določbah 6., 7. in 8. člena tega pravilnika sicer niso nevarne, vendar pa lahko v določenih primerih predstavljajo nevarnost za uporabnika.
(2) Za razvrščanje, pakiranje in označevanje nevarnih snovi se uporabljajo tudi določbe pravilnika o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih pripravkov (Uradni list RS, št. 101/02 in 22/03 – popr.; v nadaljnjem besedilu: pravilnik o nevarnih pripravkih) in priloge Direktive 1999/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 1999 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih pripravkov (UL L št. 200 z dne 30. 7. 1999, z vsemi spremembami do Direktive Komisije 2001/60/ES z dne 7. avgusta 2001 o prilagoditvi tehničnemu napredku Direktive 1999/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih pripravkov (UL L št. 226 z dne 22. 8. 2001); v nadaljnjem besedilu: Direktiva 99/45/ES)).
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen kot izrazi, uporabljeni v Zakonu o kemikalijah (Uradni list RS, št. 110/03 – prečiščeno besedilo in 47/04 – ZdZPZ; v nadaljnjem besedilu: ZKem).
I. RAZVRŠČANJE
3. člen
(ugotavljanje nevarnih lastnosti)
(1) Ugotavljanje nevarnih lastnosti snovi temelji na določanju:
– fizikalno-kemijskih lastnosti,
– zdravju nevarnih lastnosti,
– okolju nevarnih lastnosti.
Navedene lastnosti se ugotavljajo v skladu s 6., 7. in 8. členom tega pravilnika. Vzorci snovi, na podlagi katerih se v laboratorijih ugotavljajo te nevarne lastnosti, morajo biti v taki obliki, kot se dajejo v promet.
(2) Nevarne snovi iz drugega odstavka 3. člena pravilnika o nevarnih pripravkih, ki so prisotne v pripravku kot nečistote ali kot dodatki in so razvrščene kot nevarne za zdravje in/ali okolje, se upoštevajo pri razvrstitvi snovi takrat, kadar so njihove koncentracije enake ali večje od koncentracij iz preglednice v tretjem odstavku 3. člena pravilnika o nevarnih pripravkih oziroma od koncentracij v prilogi I Direktive 67/548/EGS ali v delu B priloge II ali priloge III Direktive 99/45/ES, če so tam navedene manjše koncentracije razen, če v prilogi V Direktive 99/45/ES ni določeno drugače.
4. člen
(splošna merila za razvrščanje in označevanje)
(1) Snov se na podlagi njenih specifičnih nevarnih lastnosti razvrsti v skupine iz 10. točke 2. člena ZKem.
(2) Splošna merila razvrščanja in označevanja snovi so navedena v prilogi VI Direktive 67/548/EGS, razen kadar se uporabljajo druga merila, navedena v 6., 7. ali 8. členu tega pravilnika oziroma v prilogah pravilnika o nevarnih pripravkih.
(3) Pravne in fizične osebe, ki opravljajo proizvodnjo ali dajejo v promet nevarne snovi iz seznama EINECS, ki pa še niso uvrščene v prilogo I Direktive 67/548/EGS, so dolžne izvesti ustrezne poizvedbe, s katerimi pridobijo že obstoječe podatke o lastnostih teh snovi in o njihovem vplivu na zdravje ljudi in okolje. Ko je snov uvrščena v prilogo I Direktive 67/548/EGS, se razvrsti in označi v skladu z določbami te priloge.
(4) Za snovi iz seznama EINECS, za katere podatkov še ni ali pa niso bili pridobljeni po metodah iz priloge V Direktive 67/548/EGS, se za vsak primer posebej oceni potreba po dodatnem preizkušanju s ciljem zmanjšati število preizkusov na vretenčarjih. V izogib podvajanju preizkusov na vretenčarjih se pravne in fizične osebe, ki proizvajajo ali dajejo v promet isto snov, med seboj pisno dogovorijo o souporabi že pridobljenih toksikoloških in ekotoksikoloških podatkov, če je snov identična tudi glede na vrste in količine nečistot oziroma dodatkov, ki jih vsebuje.
(5) Nekatere nevarne snovi iz priloge I Direktive 67/548/EGS so navedene tudi z mejnimi koncentracijami ali z drugimi parametri. To omogoča ugotavljanje nevarnosti za zdravje ljudi in okolje pri pripravkih, ki vsebujejo te nevarne snovi, oziroma pri snoveh, kjer te snovi nastopajo kot nečistote.
(6) Fizikalno-kemijske, toksikološke in ekotoksikološke študije morajo biti izvedene v skladu z metodami iz priloge V Direktive 67/548/EGS in s predpisi o načelih dobre laboratorijske prakse (v nadaljnjem besedilu: DLP).
5. člen
(nečistote, dodatki in posamezne sestavine
v manjših koncentracijah)
(1) Pri razvrščanju snovi iz petega odstavka prejšnjega člena se upoštevajo tudi nečistote, dodatki ali posamezne sestavine, če je koncentracija, izražena v masnih deležih, posamezne izmed njih enaka ali presega:
– 0,1%, če je snov kot nečistota, dodatek ali posamezna sestavina razvrščena kot zelo strupena (T+) ali strupena (T) (tudi rakotvorne snovi iz skupine 1 ali 2, mutagene snovi iz skupine 1 ali 2 ter snovi, strupene za razmnoževanje iz skupine 1 ali 2);
– 1,0%, če je snov kot nečistota, dodatek ali posamezna sestavina razvrščena kot zdravju škodljiva (X(n)), jedka (C) ali dražilna (X(i)) (tudi snovi, ki povzročajo preobčutljivost, rakotvorne snovi iz skupine 3, mutagene snovi iz skupine 3 ter snovi, strupene za razmnoževanje iz skupine 3).
(2) Če priloga I Direktive 67/548/EGS ali pravilnik o nevarnih pripravkih določa nižje mejne koncentracije posamezne nevarne snovi kot nečistote, dodatka ali sestavine, kakor so določene v prejšnjem odstavku, se upoštevajo te nižje mejne koncentracije.
6. člen
(ugotavljanje fizikalno-kemijskih lastnosti)
(1) Nevarne fizikalno-kemijske lastnosti snovi (eksplozivno, oksidativno, zelo lahko vnetljivo, lahko vnetljivo ali vnetljivo) se ugotavljajo na podlagi podatkov, pridobljenih s preizkusnimi metodami, ki so navedene v A delu priloge V Direktive 67/548/EGS in po določbah 2. točke priloge VI Direktive 67/548/EGS.
(2) Če se podatki o fizikalno-kemijskih lastnostih snovi, pridobljeni z uporabo, ne ujemajo s podatki, pridobljenimi v preizkusnih metodah iz priloge V Direktive 67/548/EGS, se take snovi razvrstijo v skladu z resnično nevarnostjo, ki jo predstavljajo za zdravje ljudi. Določbe tega odstavka ne veljajo za organske perokside.
7. člen
(ugotavljanje nevarnosti za zdravje)
(1) Nevarnosti, ki jih snov lahko predstavlja za zdravje, se ugotavljajo na podlagi podatkov, pridobljenih v skladu z metodami, ki so navedene v B delu priloge V Direktive 67/548/EGS in po določbah 3. točke priloge VI Direktive 67/548/EGS.
(2) Če je na voljo ustrezen dokaz, da toksični učinki snovi so ali pa bi lahko bili drugačni od izsledkov, pridobljenih s preizkusi na živalih, kakor je navedeno v prilogi III Direktive 99/45/ES, mora biti ta snov razvrščena glede na ugotovljene učinke na zdravje ljudi. Preizkusi na človeku se ne smejo izvajati z namenom, da bi ovrgli ali potrdili pozitivne izsledke preizkusov na živalih.
(3) Ponovna razvrstitev snovi se ne izvede, če obstaja znanstveno potrjena domneva, da s ponovnim ugotavljanjem nevarnosti ne prihaja do spremembe razvrstitve.
8. člen
(ugotavljanje okolju nevarnih lastnosti)
(1) Nevarnosti, ki jih snov predstavlja za okolje, se ocenjujejo s pomočjo meril in metod, navedenih v C delu priloge V in po določbah 5. točke priloge VI Direktive 67/548/EGS.
(2) Ponovna razvrstitev snovi se ne izvede, če obstaja znanstveno potrjena domneva, da s ponovnim ugotavljanjem nevarnosti ne bo prišlo do spremembe razvrstitve.
II. PAKIRANJE
9. člen
(pakiranje)
(1) Nevarne snovi v smislu 1. člena tega pravilnika in priloge VI Direktive 67/548/EGS morajo biti pakirane v skladu z naslednjimi pogoji:
a) Embalaža mora biti načrtovana in izdelana tako, da onemogoča nehoteno izhajanje vsebine; ta zahteva pa se ne upošteva, kadar so predpisane posebne varnostne priprave.
b) Materiali, iz katerih sta izdelana embalaža in zapiralo, ne smejo biti občutljivi na vsebino in ne smejo reagirati z njo oziroma tvoriti nevarnih produktov.
c) Embalaža in zapirala morajo biti dovolj močni in trdni, da pri pričakovanih napetostih in silah med prevozom in ravnanjem ne popustijo.
č) Embalažne enote, ki se lahko ponovno zaprejo oziroma se zapirajo z zamenljivimi zapirali, in pripadajoča zapirala morajo biti izdelani, tako, da se lahko vsakokrat ponovno tesno zaprejo, ne da bi po tem vsebina iz njih prosto izhajala.
d) Vsaka embalažna enota, ki je v splošni uporabi in vsebuje snov, ki je v skladu s tem pravilnikom razvrščena kot zelo strupena (T+), strupena (T) ali jedka (C), mora biti, ne glede na njeno velikost, zaprta s posebnim zapiralom, varnim za otroke, ter mora nositi otipno opozorilo na nevarnost, v skladu z zahtevami iz priloge I tega pravilnika.
Zahteve te točke ne veljajo za aerosole in posode, opremljene z zapečatenim razprševalnim mehanizmom, ki vsebuje snovi, ki so nevarne pri aspiraciji (Xn, R65) in so razvrščene ter označene skladno z določili točke 3.2.3 priloge VI Direktive 67/548/EGS.
e) Vsaka embalažna enota, ki je v splošni uporabi in vsebuje snov, ki je v skladu s tem pravilnikom razvrščena kot zdravju škodljiva (Xn), zelo lahko vnetljiva (F+) ali lahko vnetljiva (F), mora, ne glede na njeno velikost, nositi otipno opozorilo na nevarnost, v skladu z zahtevami iz priloge I tega pravilnika.
Zahteve te točke ne veljajo za aerosole, ki so razvrščeni kot zelo lahko vnetljivi (F+) ali lahko vnetljivi (F).
f) Embalažne enote z nevarno snovjo, ki je v splošni uporabi, ne smejo imeti:
– oblike in grafičnih dekoracij, ki bi utegnile privabljati ali vzbujati dejavno radovednost otrok ali zavajati uporabnika, in
– oblike, grafičnih dekoracij in označb, ki se navadno uporabljajo za živila, krmila, zdravila in kozmetične proizvode ipd.
(2) Otipna opozorila in zapirala morajo ustrezati tehničnim specifikacijam, ki so navedene v A in B delu priloge I tega pravilnika.
(3) Embalaža, ki je namenjena prevozu nevarnih snovi po železnici, cesti, notranjih plovnih poteh, po morju ali zraku, mora biti v skladu z določbami točk a, b in c prvega odstavka tega člena ter v skladu s predpisi o prevozu nevarnega blaga.
III. OZNAČEVANJE
10. člen
(označevanje)
(1) Nevarne snovi v smislu 10. točke 2. člena ZKem se lahko dajejo v promet le, če so označene v skladu z zahtevami tega člena in 7. točke priloge VI Direktive 67/548/EGS.
(2) Na vsaki embalažni enoti nevarne snovi morajo biti jasno, čitljivo in neizbrisno navedeni naslednji podatki:
a) kemijsko ime nevarne snovi,
b) ime, polni naslov in telefon pravne ali fizične osebe, ki daje nevarno snov v promet v Republiki Sloveniji,
c) grafični znak (simbol) za nevarnost, črkovni znak za nevarnost (ki ni obvezen, je pa priporočljiv), napis za opozarjanje na nevarnost,
č) standardna opozorila R (stavki R),
d) standardna obvestila S (stavki S),
e) snovi pripadajoče EC število in besedilo, “označeno po EC“, če je snov navedena v prilogi I Direktive 67/548/EGS in označena v skladu z navedeno prilogo,
f) nominalna količina snovi v pakiranju, če je namenjena splošni uporabi.
(3) Prepovedano je vsako označevanje nevarnih snovi, ki jih obravnava ta pravilnik, z besedami “nestrupeno“, “nenevarno“, “neškodljivo“, “ne onesnažuje okolja“, “ekološko sprejemljivo“, niti z nobeno drugo izjavo, ki bi nakazovala, da snov ni nevarna.
(4) Snovi, ki še niso popolnoma preizkušene, se smejo dajati v promet le izjemoma in morajo imeti na embalaži in v navodilu za uporabo dobro viden in neizbrisen napis: “Pozor – snov še ni popolnoma preizkušena.“ Take snovi se smejo dajati v promet le pod posebnimi pogoji, določenimi v predpisu o prijavi nove snovi.
11. člen
(izvedba označevanja)
(1) Kadar se podatki iz prejšnjega člena navajajo na etiketi na embalaži, mora biti ta trdno pritrjena na eno ali več strani embalaže tako, da se podatki ne dajo izbrisati in so čitljivi, ko je embalaža normalno postavljena. Etiketa kot del celotne informacije na embalaži mora imeti naslednje dimenzije:
+----------------------------+--------------------------------+
|                            |                                |
|volumen embalaže            |dimenzije etikete (v mm)        |
|                            |                                |
+----------------------------+--------------------------------+
|od 125 mililitrov ali manj  |v skladu z velikostjo embalaže  |
|več kot 125 mililitrov      |                                |
|do 3 litrov                 |najmanj 52 x 74                 |
|več kot 3 do 50 litrov      |najmanj 74 x l05                |
|več kot 50 do 500 litrov    |najmanj l05 x l48               |
|nad 500 litrov              |najmanj l48 x 2l0               |
+----------------------------+--------------------------------+
Vsak simbol mora pokrivati najmanj eno desetino površine etikete in ne sme biti manjši od 1 cm2.
Etikete z zgoraj navedenimi merami so namenjene predstavitvi samo tistih podatkov, ki jih predpisuje ta pravilnik, če je potrebno, pa tudi dodatnih podatkov za varovanje zdravja človeka in okolja. Ostale informacije in druga pojasnila, ki morajo biti navedena na embalaži v skladu z drugimi predpisi, se navedejo izven dela površine, določene v tem členu.
(2) Kadar so predpisani podatki neodstranljivo natisnjeni na embalažno enoto, etikete niso potrebne.
(3) Barva podlage in grafična izvedba etikete (ali površine na embalaži) morata biti taki, da črna in oranžno-rumena barva simbola in ostalega besedila jasno izstopata iz ozadja.
(4) Vsi pisni podatki, ki morajo biti na etiketi oziroma na embalaži v skladu s prejšnjim členom, morajo biti take barve, da jasno izstopajo z barvne podlage. Velikost in širina črk ter razmaki med njimi morajo biti taki, da so napisi čitljivi brez težav. Posebne določbe o videzu in dimenzijah podatkov na etiketi oziroma na embalaži so navedene v prilogi VI Direktive 67/548/EGS.
(5) Kadar se daje nevarna snov v promet v Republiki Sloveniji, morajo biti podatki navedeni v skladu s prejšnjim členom v slovenskem jeziku. Ne glede na to so nevarne snovi za industrijsko in laboratorijsko uporabo lahko izjemoma opremljene le z napisi v tujem jeziku, če so vsi, ki z njimi ravnajo, na drug primeren način seznanjeni z njihovimi nevarnostmi.
(6) Šteje se, da so določbe tega pravilnika glede označevanja izpolnjene, če je:
a) zunanja ovojna oziroma transportna embalaža nevarne snovi, ki je sestavljena iz ene ali več enakih prodajnih podenot, označena v skladu z mednarodnimi predpisi, ki veljajo za prevoz nevarnega blaga, in ko so notranje podenote označene v skladu s tem pravilnikom, ali
b) v primeru ene same (samostojne) embalažne enote, je ta označena v skladu:
– z mednarodnimi predpisi, ki veljajo za prevoz nevarnega blaga in obenem v skladu s točkami a), b), č), d), e) in f) drugega odstavka prejšnjega člena, in s posebnimi določbami iz priloge VI Direktive 67/548/EGS (npr. za posebne načine pakiranja, kot so premične plinske posode).
12. člen
(izjeme pri označevanju in pakiranju)
(1) Pri snoveh, ki so nevarne v smislu določb 6., 7. ali 8. člena tega pravilnika in v obliki, v kakršni so dane v promet, ne predstavljajo nikakršne fizikalno-kemijske nevarnosti za zdravje ljudi ali okolje, so mogoče izjeme pri označevanju in pakiranju.
(2) Urad RS za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: URSK) lahko:
a) odobri, da se označevanje izvede na drug primeren način na embalaži, ki je ali premajhna ali kako drugače neprimerna za označevanje v skladu z 10. in 11. členom tega pravilnika;
b) odobri označevanje na kakšen drug ustrezen način oziroma izjemoma celo opustitev označevanja na embalaži, ki ni v skladu z 10. in 11. členom tega pravilnika oziroma če gre za snovi, ki niso niti eksplozivne, zelo strupene ali strupene, pod pogojem, da je količina snovi v posamezni embalažni enoti tako majhna, da ne predstavlja nevarnosti za osebe, ki z njo ravnajo, jo uporabljajo ali kako drugače pridejo v stik z njo;
c) odobri izjemoma drug primeren način označevanja tudi za eksplozivne, zelo strupene ali strupene snovi, če so embalažne enote premajhne za izvajanje zahtev iz 10. in 11. člena tega pravilnika in če snov ne predstavlja nevarnosti za osebe, ki z njo ravnajo, jo uporabljajo ali kako drugače pridejo v stik z njo.
(3) Pri označevanju in pakiranju nevarnih snovi ni dovoljeno uporabljati simbolov, znakov, napisov za opozarjanje na nevarnost, stavkov R in stavkov S, ki bi bili drugačni od tistih, ki so navedeni v tem pravilniku.
13. člen
(oglaševanje in prodaja na daljavo)
(1) Oglaševanje nevarnih snovi ne sme vsebovati zavajajočih ali neresničnih podatkov o nevarnih lastnostih snovi ali drugih zavajajočih sporočil o namenu in načinu uporabe. Oglasi za nevarne snovi ne smejo neposredno ali posredno:
– navajati, da snov ni nevarna ali da je manj nevarna, kot je v resnici,
– spodbujati k nekontrolirani, neracionalni ali nepravilni uporabi nevarne snovi.
(2) Pri vsakem oglaševanju nevarne snovi, ki kupcu omogoča sklenitev prodajne pogodbe, ne da bi pred tem videl etiketo za to snov (pogodbe, sklenjene na daljavo), mora biti del oglasa namenjen posredovanju podatkov o nevarnih lastnostih, ki so navedeni na etiketi. Ta del oglasa mora biti jasen, čitljiv in razumljiv in mora vsebovati v slikovni, govorni ali kombinirani obliki najmanj:
– podatek o razvrstitvi snovi (npr. “snov je jedka“ ali “snov je nevarna za okolje“), pri slikovnih oglasih pa tudi grafični simbol za nevarnost,
– stavke R,
– splošno opozorilo, ki se glasi: “Pred uporabo natančno preberite etiketo in upoštevajte navodila za uporabo!“
14. člen
(varnostni list)
(1) Pravna ali fizična oseba, ki proizvaja oziroma daje nevarno snov v promet, je dolžna zaradi varovanja zdravja človeka in okolja ter varnosti in zdravja na delovnem mestu:
a) najpozneje ob prvi dobavi nevarne snovi poklicnemu uporabniku (npr. v proizvodnji, trgovini ali obrti) brezplačno posredovati varnostni list o nevarni snovi v skladu s prilogo II tega pravilnika;
b) na zahtevo poklicnega uporabnika pripraviti varnostni list, ki vsebuje podatke o pripravkih, ki po določbah 5., 6. in 7. člena pravilnika o nevarnih pripravkih niso razvrščeni kot nevarni, in sicer v skladu s 3. točko uvoda priloge II tega pravilnika.
(2) Podatki, navedeni na varnostnem listu, so v prvi vrsti namenjeni poklicnim uporabnikom in jim morajo omogočiti sprejem ukrepov, potrebnih za varovanje zdravja, za zagotavljanje varnosti in za varovanje okolja na delovnem mestu.
(3) Varnostni list in njegova dostava morata izpolnjevati določbe priloge II tega pravilnika. Varnostni list se lahko prejemniku posreduje v pisni obliki ali z ustreznimi elektronskimi mediji. Pravna ali fizična oseba, ki proizvaja oziroma ki daje nevarno snov v promet, mora spremljati nova spoznanja o nevarni snovi, ki jo daje v promet, in sproti dopolnjevati varnostni list. Ob vsaki spremembi varnostnega lista mora nov varnostni list posredovati URSK in vsem poklicnim uporabnikom, ki so jim dobavili nevarno snov v zadnjih 12 mesecih pred spremembo varnostnega lista.
(4) Za tiste snovi in pripravke, ki se v skladu s tem pravilnikom in pravilnikom o nevarnih pripravkih ne razvrščajo kot nevarni, je izdelava varnostnega lista priporočljiva, še posebej pri realizaciji sistemov kakovosti in varstva okolja. Izjema so nenevarni pripravki iz 3. točke uvoda priloge II tega pravilnika.
(5) Za nevarne snovi, ki se dajejo v promet v Republiki Sloveniji, mora biti varnostni list v slovenskem jeziku. V določenih primerih iz 5. točke uvoda priloge II tega pravilnika je lahko varnostni list samo izjemoma v tujem jeziku.
(6) Za izdelavo varnostnega lista in za verodostojnost podatkov je odgovorna pravna ali fizična oseba, ki proizvaja ali daje nevarno snov v promet.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
15. člen
(predpis, ki preneha veljati)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih snovi (Uradni list RS, št. 101/02 in 22/03 – popr.).
16. člen
(rok za uskladitev razvrščanja in označevanja)
Nevarne snovi in pripravki, ki so v prometu Republiki Sloveniji, morajo biti najpozneje do 31. 10. 2005 razvrščeni in označeni v skladu s prilogami Direktive Komisije 2004/73/ES.
17. člen
(uveljavitev pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0220-11/2004 -UK
Ljubljana, dne 14. januarja 2005.
EVA 2004-2711-0081
spec. akad. st. Andrej Bručan, dr. med. l. r.
Minister
za zdravje
                                  PRILOGA I

POSEBNE ZAHTEVE ZA ZAPIRALA, VARNA ZA OTROKE, IN OTIPNA OPOZORILA NA NEVARNOST

    Zapirala, varna za otroke, in otipna opozorila

    Posode vseh velikosti, ki so v splošni rabi, morajo biti opremljene z
zapirali, varnimi za otroke, in z otipnimi opozorili, če vsebujejo:
    – snovi ali pripravke, ki so v splošni rabi in so razvrščeni kot zelo
strupeni (T+), strupeni (T) ali jedki (C), zdravju škodljivi (Xn), zelo
lahko vnetljivi (F+) ali lahko vnetljivi (F). Ta določba se ne nanaša na
aerosolne razpršilce, ki vsebujejo snovi ali pripravke, ki so razvrščeni
in označeni samo kot zelo lahko vnetljivi (F+) ali lahko vnetljivi (F);
    – najmanj eno snov iz preglednice, v koncentraciji, ki je enaka ali
večja od največje posebej navedene individualne koncentracije:

    +---+-----------------------------------+-------+
    |   |                                   |       |
    |Št.|Identifikacija snovi               |Mejna  |
    |   |                                   |konc.  |
    +---+-------+-------------+-------------+-------+
    |   |CAS št.|Ime          |EINECS št.   |       |
    +---+-------+-------------+-------------+-------+
    |1  |67-56-1|Metanol      |2006596      |>= 3%  |
    |   |       |             |             |       |
    +---+-------+-------------+-------------+-------+
    |2  |75-09-2|Diklormetan  |2008389      |>= 1%  |
    |   |       |             |             |       |
    +---+-------+-------------+-------------+-------+

    Posode vseh velikosti, ki so v splošni rabi, morajo biti opremljene z
zapirali, varnimi za otroke, če vsebujejo:
    – snovi ali pripravke, ki so nevarni, če jih aspiriramo (Xn, R65) in
so razvrščeni ter označeni skladno z določili točke 3.2.3 priloge VI
Direktive sveta 67/548/EGS. Pripravki ali snovi, ki se dajejo v promet v
obliki aerosolnih razpršilcev ali v posodi in so opremljeni z zapečatenim
razprševalnim mehanizmom, pa ne potrebujejo zapiral, varnih za otroke.

    A del – tehnične zahteve za zapirala, ki so varna za otroke, se
uporabljajo:
    – za zapirala za večkratno zapiranje: tehnične zahteve so navedene v
ISO standardu 8317 (izdan julija 1989) in
    – za zapirala za enkratno zapiranje: tehnične zahteve so navedene CEN
standardu EN 862 (izdan marca 1997).

    Opombe:
    a) Ustreznost zapiranja embalaže glede na zgornje zahteve mora biti
uradno potrjena s strani laboratorija, ki je akreditiran v skladu s
standardi EN 45 000.
    b) Posebni primeri:
    Kadar je razvidno in dokazljivo, da embalaža onemogoča otrokom dostop
do nevarne vsebine brez uporabe orodja, njeno preizkušanje po zgoraj
omenjenih standardih ni potrebno.
    V vseh drugih primerih in kadar se utemeljeno dvomi o ustreznosti
zapiranja glede varnosti otrok, sme pristojni državni organ od pravne ali
fizične osebe, ki daje nevarno snov oziroma pripravek v promet, zahtevati
uradno dokazilo akreditiranega laboratorija o tem, da je:
    – tip zapirala tak (tako konstruirano zapiralo), da ga ni potrebno
preizkusiti v skladu z zgoraj navedenimi standardi, ali pa da je
    – zapiralo bilo preizkušeno in da ustreza zgoraj omenjenim standardom.

    B del – tehnične zahteve za otipna opozorila
    Zahteve za tehnično izvedbo otipnih opozoril na nevarnost so navedene
v ISO standardu EN 11683 (izdan 1997).
                                PRILOGA II
                              VARNOSTNI LIST
    UVOD
    1. Varnostni list je obvezen za snovi in pripravke, ki se po tem
pravilniku oziroma pravilniku o nevarnih pripravkih razvrščajo med
nevarne. Za tiste snovi in pripravke, ki se po omenjenih pravilnikih ne
razvrščajo med nevarne, pa je priporočljiv, še posebej pri realizaciji
sistemov kakovosti in varstva okolja. Izjema so nenevarni pripravki iz 3.
točke te priloge.
    Varnostni list je obvezen tudi za snovi in pripravke, ki jih navajata
točki 8 in 9 priloge VI Direktive 67/548/EGS (npr. kovine v masivni
obliki, utekočinjen zemeljski plin), za katere veljajo posebne zahteve za
označevanje.
    2. Na podlagi 14. člena tega pravilnika oziroma na podlagi 13. člena
pravilnika o nevarnih pripravkih je zaradi varovanja zdravja človeka in
okolja ter varnosti in zdravja na delovnem mestu vsaka pravna ali fizična
oseba, ki proizvaja ali daje nevarno snov ali pripravek v promet, dolžna
najpozneje ob prvi dobavi nevarne snovi ali pripravka poklicnemu
uporabniku brezplačno posredovati varnostni list. Varnostni list mora biti
oblikovan v skladu s 6. točko te priloge.
    3. Če pripravki po določbah 5., 6. in 7. člena pravilnika o nevarnih
pripravkih niso razvrščeni kot nevarni, mora pravna ali fizična oseba, ki
proizvaja ali daje nevarno snov ali pripravek v promet, v primerih, ki jih
navaja ta točka, na zahtevo poklicnega uporabnika pripraviti varnostni
list, in sicer, če neplinasti pripravki vsebujejo najmanj eno snov v
individualni koncentraciji, ki je enaka ali večja od 1 masnega deleža,
plinasti pa enako ali več kot 0,2 volumskega deleža najmanj ene snovi:
    – ki je nevarna za zdravje ljudi ali okolje,
    – za katero obstaja maksimalna dovoljena koncentracija (MDK) glede
izpostavljenosti na delovnem mestu.
    4. Varnostnega lista ni treba posredovati, kadar sta nevarna snov ali
pripravek dana v promet kot predmet splošne uporabe neznanemu končnemu
kupcu, vendar samo pod pogojem, da je tak izdelek na drug primeren način
opremljen z vsemi potrebnimi informacijami o varovanju zdravja ljudi in
okolja in o ukrepih ob nezgodi.
    5. Za nevarne snovi in pripravke, ki se dajejo v promet v Republiki
Sloveniji, mora biti varnostni list v slovenskem jeziku. V določenih
primerih pa so varnostni listi lahko izjemoma samo v tujem jeziku, in
sicer: za industrijske pripravke za količine, ki so manjše od 100
kilogramov na leto na zavezanca, in za pripravke, ki se uporabljajo v
laboratorijih, za količine, ki so manjše od 100 kilogramov na leto na
zavezanca. V teh primerih morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
    – tuji varnostni list mora biti pripravljen v skladu s to prilogo;
    – izdelano mora biti navodilo za varno delo, ki vsebuje tudi vse
bistvene podatke o pripravku iz varnostnega lista. To navodilo naj bi
omogočilo, da so vsi, ki ravnajo z nevarnim pripravkom, seznanjeni: z
nevarnostmi, ki jih ta predstavlja, z ukrepi za preprečevanje zastrupitev
in drugih nesreč ter z nujnimi ukrepi, če do zastrupitve oziroma nesreče
pride.
    6. Sestava varnostnega lista in navodilo za njegovo izdelavo:
    – Vsi podatki v varnostnem listu morajo biti napisani jasno, nedvoumno
in jedrnato. Poleg priporočenih minimalnih informacij in podatkov, ki jih
predpisuje ta priloga, se lahko njihova vsebina in obseg še razširita z
dodatnimi podatki, še posebej v primeru večjega števila in kompleksnosti
nevarnih lastnosti. Če se po drugi strani izkaže, da je tehnično nemogoče
priti do ustreznega podatka ali da je navedba določene ugotovitve brez
pomena, posamezna zahtevana informacija ne sme biti izpuščena, pač pa se
navedejo razlogi za odstop od navedbe predpisane informacije.
    – Vsaka nova izdaja se v zgornjem desnem kotu prve strani v rubriki
"datum revidirane izdaje: ..." označi z datumom nove izdaje. Če gre za
revidirano izdajo varnostnega lista, je treba prejemnika na spremembe
posebej opozoriti.
    – Naslov in vsebina posameznega poglavja morata biti okvirjena, tako
da so posamezna poglavja med seboj ločena s črtami. Vsebina točk se
pripravi v skladu s to prilogo. Varnostni list mora biti opremljen z
datumom izdaje v desnem zgornjem kotu prve strani, te pa morajo biti
oštevilčene v smislu 1/4, 2/4, 3/4, 4/4 ipd.
    Besedila in zaporedja naslovov točk, ki se ne smejo spreminjati, so
naslednja:

VARNOSTNI LIST                               DATUM IZDAJE: ...
                            (ali DATUM REVIDIRANE IZDAJE: ...)
--------------------------------------------------------------
1. IDENTIFIKACIJA SNOVI ALI PRIPRAVKA IN PODATKI O DOBAVITELJU
2. SESTAVA S PODATKI O NEVARNIH SESTAVINAH
3. UGOTOVITVE O NEVARNIH LASTNOSTIH
4. UKREPI ZA PRVO POMOČ
5. UKREPI OB POŽARU
6. UKREPI OB NEZGODNIH IZPUSTIH
7. RAVNANJE Z NEVARNO SNOVJO/PRIPRAVKOM IN SKLADIŠČENJE
8. NADZOR NAD IZPOSTAVLJENOSTJO/VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU
9. FIZIKALNE IN KEMIJSKE LASTNOSTI
10. OBSTOJNOST IN REAKTIVNOST
11. TOKSIKOLOŠKI PODATKI
12. EKOTOKSIKOLOŠKI PODATKI
13. ODSTRANJEVANJE
14. TRANSPORTNI PODATKI
15. ZAKONSKO PREDPISANI PODATKI/PODATKI O PREDPISIH
16. DRUGE INFORMACIJE
--------------------------------------------------------------

    1. IDENTIFIKACIJA SNOVI ALI PRIPRAVKA IN PODATKI O DOBAVITELJU
    1.1 IDENTIFIKACIJA SNOVI ALI PRIPRAVKA:
    V skladu s prilogo VI Direktive 67/548/EGS se navede enako trgovsko
ime snovi oziroma pripravka, kot je navedeno na etiketi. Poleg imena se
lahko dodajo tudi drugi pomožni podatki, ki dodatno določajo identiteto
izdelka (npr. tip, kataloška oznaka dobavitelja ipd.).
    1.2 UPORABA SNOVI ALI PRIPRAVKA
    Kolikor je le mogoče, se natančno in jedrnato navede nameravana ali
priporočena uporaba snovi ali pripravka. Če obstaja več možnih načinov
uporabe, se navedejo samo pomembnejši primeri uporabe oziroma možnosti za
splošno uporabo. Navede se tudi podatek, kakšno funkcijo ima snov oziroma
pripravek, npr.: antioksidant, zaviralec gorenja.
    1.3 PODATKI O DOBAVITELJU
    Navedejo se ime oziroma firma, sedež (polni naslov) in telefonska
številka pravne ali fizične osebe, ki daje nevarno snov ali pripravek v
promet v Republiki Sloveniji ali Evropski uniji (proizvajalec, uvoznik).
    V primerih, ko pravna ali fizična oseba, ki daje nevarno snov ali
pripravek v promet, nima sedeža v Republiki Sloveniji, se, če je le
mogoče, navadejo, ime oziroma firma, sedež (polni naslov) in telefonska
številka pravne ali fizične osebe, ki je odgovorna za dajanje v promet v
Republiki Sloveniji.
    1.4 TELEFON ZA NUJNE PRIMERE
    Navede se telefon, kjer je ob vsakem času mogoče dobiti zanesljive in
kompetentne informacije o ukrepih v nujnih primerih.

    2. SESTAVA S PODATKI O NEVARNIH SESTAVINAH
    Podatki v tej točki naj bi prejemniku brez težav omogočili prepoznati
nevarnosti in tveganja, ki jih snov ali pripravek predstavlja.
    2.1 Navajanje popolne sestave (narave in koncentracije sestavin) sicer
ni obvezno, je pa priporočljivo.
    2.2 Pri nevarnih pripravkih, ki so razvrščeni v skladu s pravilnikom o
nevarnih pripravkih, se skupaj z njihovimi koncentracijami in mejnimi
koncentracijskimi vrednostmi navajajo naslednje snovi (sestavine
pripravka):
    – če so po določbah tega pravilnika nevarne za zdravje ljudi ali
okolje, njihove koncentracije v pripravku pa so enake ali večje, kot jih
navaja preglednica v točki 3 3. člena pravilnika o nevarnih pripravkih
(razen če priloga I Direktive 67/548/EGS ali priloge II in III Direktive
99/45/ES ne navajajo drugih koncentracij),
    – za katere še niso določene maksimalne dovoljene koncentracije (MDK)
glede izpostavljenosti na delovnem mestu.
    2.3 Če pripravki po določbah pravilnika o nevarnih pripravkih niso
razvrščeni kot nevarni, mora pravna ali fizična oseba, ki daje pripravek v
promet, na zahtevo profesionalnega uporabnika tudi pripraviti varnostni
list.
    V teh primerih neplinasti pripravki vsebujejo najmanj eno snov v
individualni koncentraciji, ki je enaka ali večja od 1 masnega deleža,
plinasti pa enako ali več kot 0,2 volumskega deleža najmanj ene snovi:
    – ki je nevarna za zdravje ljudi ali okolje,
    – za katero obstaja maksimalna dovoljena koncentracija (MDK) glede
izpostavljenosti na delovnem mestu.
    2.4 Pri vsaki posamezni nevarni snovi (sestavini) iz točk 2.2 te
priloge se navede:
    – kemijsko ime snovi v skladu s tem pravilnikom (če snov ni v prilogi
I Direktive 67/548 EGS, se navede ime po seznamu EINECS/ELINCS),
    – EC število snovi (po seznamu EINECS/ELINCS),
    – CAS število in ime po IUPAC (če sta dosegljiva),
    – indeks število iz priloge I Direktive 67/548 EGS, če je snov v tej
prilogi že navedena,
    – koncentracija snovi v %,
    – razvrstitev, vključno s črkovnim znakom za nevarnost in stavke R,
pri čemer ni treba navajati besedila teh, saj se to navede v 16. točki te
priloge.
    Na podlagi tehničnih značilnosti izdelka ali na podlagi poimenovanj iz
standardnih nomenklatur izdelkov se mora najprej navesti tisto (splošno
ali specifično) ime izdelka, ki opredeljuje njegovo kemijsko naravo (npr.
x % žveplova kislina, raztopina poliestrske smole v organskem topilu,
barva, lak, pigmentni pripravek, čistilo, raztopina površinsko aktivne
snovi, intermediat za sintezo, naftni derivat ...).
    2.5 Kadar pravna ali fizična oseba, ki daje pripravek v promet,
dokaže, da bi razkritje kemijske identitete snovi lahko ogrozilo njeno
intelektualno lastnino, lahko v skladu z delom B priloge V tega
pravilnika, Direktive 99/45 ES navede le imena glavnih funkcionalnih
skupin snovi ali alternativno ime, ki mora biti enako, kot je na etiketi.
V teh primerih je snov razvrščena kot:
    – dražilna z izjemo tistih, ki jim je pripisan stavek R4, ali dražilna
snov v kombinaciji z eno ali več nevarnimi lastnostmi, kot so:
eksplozivno, oksidativno, zelo lahko vnetljivo, lahko vnetljivo, vnetljivo
in okolju nevarno, ali
    – zdravju škodljiva v kombinaciji z eno ali več lastnostmi, kot so:
eksplozivno, oksidativno, zelo lahko vnetljivo, lahko vnetljivo, vnetljivo
in okolju nevarno, ter imajo akutni letalni učinek.

    3. UGOTOVITVE O NEVARNIH LASTNOSTIH
    Na podlagi ugotovitev razvrščanja se morajo kratko in jasno opisati
najpomembnejše nevarnosti, ki jih snov ali pripravek predstavlja. Opisati
je treba tudi neugodne učinke za zdravje ljudi in okolje ter fizikalno
kemijske učinke oziroma simptome, ki nastopijo po izpostavljenosti s
snovjo oziroma pripravkom po uporabi. Predvideti pa je treba tudi učinke
oziroma simptome pri nenačrtovani uporabi snovi ali pripravka. Pri tem se
lahko smiselno interpretirajo stavki R in S.
    Jasno se mora razlikovati med pripravki, ki so razvrščeni kot nevarni,
in tistimi, ki so nenevarni.
    Omeniti je treba tudi druge nevarnosti, ki sicer ne prispevajo k
razvrstitvi snovi ali pripravka, vendar lahko prispevajo k celotni
nevarnosti, kot so prašenje, dušenje, zamrzovanje ali nevarnosti za talne
organizme.
    Vsebina te točke mora biti skladna s tisto na etiketi na embalaži,
vendar podrobnejša.

    4. UKREPI ZA PRVO POMOČ
    V tej točki se navedejo medicinsko preverjeni in zanesljivi ukrepi za
prvo pomoč. Vsaka napaka pri navajanju ukrepov bi lahko povzročila
nepopravljive posledice za zdravje ljudi. Posebej se mora opozoriti na
takojšnjo medicinsko pomoč, če je nujna.
    Informacije o prvi pomoči morajo biti:
    – kratke, lahko razumljive potencialni žrtvi dajalcem prve pomoči in
drugim prisotnim. Učinki in simptomi snovi oziroma pripravkov naj bodo
navedeni jasno in kratko. Navedejo naj se nujni ukrepi na mestu nezgode
ter ali je mogoče pričakovati naknadne (zapoznele) učinke zaradi
izpostavljenosti. Navede se tudi, ali je potrebna oziroma priporočljiva
strokovna medicinska pomoč;
    – razdeljene na podpoglavja glede na različne načine izpostavljenosti:
vdihavanje, stik s kožo, stik z očmi/sluznicami, zaužitje ipd.
    Za nekatere zdravju nevarne snovi ali pripravke utegne biti pomembno
posebej poudariti, kateri preventivni ukrepi se morajo izvesti na
ogroženem delovnem mestu za učinkovito izvajanje prve pomoči in katera
oprema za prvo pomoč mora biti na voljo.

    5. UKREPI OB POŽARU
    Navesti je treba ukrepe ob gašenju požara, ki ga povzroči nevarna snov
ali pripravek, ali ko požar izbruhne v njuni bližini, in sicer:
    – navedba primernih sredstev za gašenje;
    – navedba sredstev za gašenje, ki iz varnostnih razlogov ne smejo biti
uporabljena;
    – navedba posebnih nevarnosti, ki grozijo udeležencem pri gašenju, če
so izpostavljeni učinkom same nevarne snovi ali pripravka kot tudi
produktom izgorevanja ali izhajajočim plinom;
    – navedba posebne varovalne opreme za gasilce z navedbo standarda, če
ta obstaja.

    6. UKREPI OB NEZGODNIH IZPUSTIH
    Glede na naravo in na agregatno stanje nevarne snovi ali pripravka se
navajajo naslednje informacije:
    – osebni varnostni ukrepi: odstranitev virov vžiga in iskrenja, ukrepi
za zadostno prezračevanje in za zaščito dihal, nadzor nad prahom ter
zaščita pred vdihavanjem prahu, zaščita pred stikom s kožo ali z očmi
itd.;
    – okoljevarstveni ukrepi: odstranitev iz bližine vodotokov,
kanalizacije, površinskih voda, podtalnice ter tal, opozarjanje in
alarmiranje okolice, okoliških prebivalcev itd.;
    – postopki čiščenja po nezgodnem izpustu: uporaba absorbentov (pesek,
zemlja, veziva za kisline, lugi, univerzalna veziva, žaganje ...),
zmanjšanje količine plinov ali dima z razpršeno vodo, razredčevanje itd.
Pri tem se uporabljajo tudi tipični izrazi: kot "nikdar uporabljati...",
"nevtralizirati z..." itd., to poglavje se lahko navezuje na 8. in 13.
točko te priloge.

    7. RAVNANJE Z NEVARNO SNOVJO/PRIPRAVKOM IN SKLADIŠČENJE
    7.1 Ravnanje
    Predvideti je treba varnostne ukrepe pri ravnanju z nevarno snovjo ali
pripravkom in obenem navesti tudi tehnične ukrepe, kot so:
    – lokalno in splošno prezračevanje,
    – ukrepi proti nastajanju hlapov, par, meglice (aerosola) ali prahu,
    – preprečevanje vžiga,
    – ukrepi za zaščito okolja (uporaba filtrov ali ščetk pri ventilaciji
ekshavstorja; uporaba na nasipih; ukrepi za zbiranje in odstranitev ob
razlitju ...),
    – druga specifična pravila za ravnanje s snovjo oziroma pripravkom ter
priporočeni in prepovedani postopki oziroma oprema ipd. Če je mogoče, se
doda kratek opis.
    7.2 Skladiščenje
    Pri skladiščenju je treba navesti:
    – pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za varno skladiščenje,
    – veljavne pogoje projektiranja in izgradnje skladiščnih prostorov in
rezervoarjev (vključno z      vsemi zapornimi elementi, kot so zaporne
stene, lovilne posode, prezračevanje itd.),
    – nezdružljive materiale,
    – pogoje samega skladiščenja: temperatura, vlažnost (mejne vrednosti
oziroma intervali),   osvetljenost, shranjevanje v inertnem plinu itd.,
    – posebno električno opremo, pripomočke za preprečevanje in odvajanje
statične elektrike ipd.
    Zapisati priporočilo o morebitnih omejitvah skladiščnih količin.
Navesti tudi posebne zahteve za pakiranje, npr. tip materialov, ki se
uporabljajo za embalažo oziroma za vsebnike, zahtevane preizkuse kakovosti
embalaže ipd.
    7.3 Specifična uporaba
    Za končne produkte je treba izdelati natančna navodila za predvideno
uporabo. Če je mogoče, navodila izdela industrija.
    Informacije v tej točki so povezane z zaščito zdravja ljudi, varnosti
in okolja in so namenjene tudi delodajalcu, ki mora zagotoviti ustrezne
delovne pogoje.

    8. NADZOR NAD IZPOSTAVLJENOSTJO/VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU
    8.1 Mejne vrednosti izpostavljanja
    Navesti je treba ustrezne kontrolne parametre, kot so npr.: maksimalne
dopustne koncentracije nevarne snovi v delovnem okolju (MDK), dovoljene
emisijske koncentracije in biološki standardi skupaj s priporočenimi
postopki za njihovo ugotavljanje in merjenje (navede se tudi referenčna
literatura).
    8.2 Nadzor nad izpostavljenostjo
    V tem navodilu so pod pojmom "nadzor nad izpostavljenostjo" mišljeni
vsi tisti preventivni varnostni ukrepi, ki v času uporabe nevarnega
izdelka zmanjšujejo izpostavljenost delavca na najmanjšo možno raven
oziroma vsaj na tisto, ki jo določajo predpisi o varnosti in zdravju pri
delu.
    a) Nadzor nad izpostavljenostjo na delovnem mestu
    Te informacije se morajo upoštevati pri oceni tveganja za zdravje in
varnost delavca, pri delu s snovmi ali pripravki, za katere predpisi o
varnem delu določajo primeren delovni proces in kontrolo, uporabo ustrezne
opreme in materialov, izvedbi skupne in individualne zaščite, kot je npr.
oprema za osebno zaščito. Ker imajo tehnični varovalni ukrepi prednost
pred osebno varovalno opremo, se morajo najprej izdelati navodila za
sistemsko izvedbo tehničnih varovalnih ukrepov (npr. zaprtih sistemov) in
jih, po potrebi, oblikovati tudi kot posebno prilogo k varnostnemu listu.
Informacije te točke dopoljnjujejo navedbe iz točke 7.1 te priloge.
    Če se mora uporabljati osebna varovalna oprema, se navede primerna
vrsta in tip opreme, ki je prilagojena naravi snovi ali pripravka in
zahtevani stopnji varovanja, z identifikacijo standarda, če obstaja:
    – zaščita dihal: v primeru izpostavljenosti plinom, param, meglici ali
prahu predpisati primerno varovalno opremo, kot npr.: neodvisni dihalni
aparat, primerno plinsko masko z ustreznimi filtrirnimi vložki,
protiprašnimi filtri ipd.;
    – zaščita rok: predpisati tip rokavic, vrsto materiala glede na
količino in trajanje izpostavljenosti kože ter druge potrebne ukrepe za
zaščito kože rok; če se mora, se navedejo tudi drugi dodatni ukrepi za
zaščito kože rok;
    – zaščita oči: natančno predpisati tip varovalne opreme, ki je najbolj
primerna, kot npr. varovalna očala, ob straneh zaprta varovalna očala,
obrazni ščitnik ipd.;
    – zaščita kože: če je poleg rok treba zaščititi tudi druge dele
telesa, se predpiše tip in kakovost opreme, kot so: predpasnik, škornji,
popolno varovalno oblačilo. Po potrebi se navedejo dodatni ukrepi za
zaščito kože oziroma posebni higienski ukrepi.
    Pri navajanju tipov navedene osebne varovalne opreme se uporabljajo
ustrezni, mednarodno primerljivi standardi, ki urejajo področja varnosti
in zdravja pri delu (SIST, ISO, EN itd.).
    b) Kontrola izpostavljenosti okolja
    Natančno zapisati, kakšne zahteve mora izpolniti delodajalec, in sicer
v skladu s predpisi o varovanju okolja.

    9. FIZIKALNE IN KEMIJSKE LASTNOSTI
    9.1 Splošni podatki
    – Izgled: navede se agregatno stanje (trdno, tekoče, plinasto) in
barva snovi ali pripravka, kot se ga daje v promet.
    – Vonj: podatek se navaja opisno z besedami, ki omogočajo lažje
razločevanje vonja. Opis se lahko dopolni s primerjanjem z vonji, ki so
uporabniku čimbolj znani (npr. vonj po organskem topilu, vonj po gnilih
jajcih, smrdeč, sladkoben, dražilen, sili h kihanju, solzenju itd.).
    9.2 Podatki, pomembni za zdravje ljudi, varnost in okolje
    – pH: navadno se navede pH snovi ali pripravka, ki predstavlja končni
izdelek; če se izdelek pred uporabo razredči z vodo, se lahko navede tudi
pH že razredčene raztopine, pri čemer se mora navesti njena koncentracija
in temperatura pri merjenju;
    – Vrelišče, vrelno območje:
    – Tališče, talilno območje:
    – Plamenišče:
    – Vnetljivost (za trdni ali plinasti produkt):
    – Samovnetljivost:
    – Eksplozivne lastnosti (spodnja/zgornja meja):
    – Oksidativne lastnosti:
    – Parni tlak:
    – Relativna gostota:
    – Topnost: – v vodi,
      – v maščobah (navesti topilo oziroma sestavo mešanice topil)
    – Porazdelitveni koeficient: n-oktanol/voda:
    – Drugi podatki: gostota par, sposobnost mešanja z vodo ali drugimi
topili, stopnja hlapnosti, prevodnost, viskoznost itd.
    Navedene lastnosti se ugotavljajo v skladu z zahtevami iz A dela
priloge V Direktive 67/548/EGS ali z drugo ustrezno mednarodno priznano
metodo (npr. po standardih SIST, ISO, EN). Če za ugotavljanje ni bila
uporabljena ena izmed metod iz A dela priloge V Direktive 67/548/EGS, se
navede tudi metoda za vsak parameter posebej in ustrezne enote.
    Kadar gre pri obravnavanem izdelku za pripravek, kjer so navedene
lastnosti običajno težko določljive, se, kjer je to le mogoče, navede
podatek za tisto sestavino, ki ima v pripravku najnižje vrelišče, tališče,
vnetišče ali plamenišče, ki ima najširše eksplozijsko območje, ali pa
najvišje oksidativne lastnosti, parni tlak, topnost ali porazdelitveni
koeficient ipd. Pri tem se mora k podatku vedno pripisati ime snovi, na
katero se ta podatek nanaša.
    Če za obravnavani nevarni izdelek kateri od zahtevanih paramentov ni
(strokovno) smiseln, se mu pripiše oznaka "n. a." (angl. "not
applicable").
    Opomba: Pri pripravkih se običajno navedejo le podatki o njihovih
lastnostih. Če je določeno, da se ne uporabljajo individualni podatki
(sestavin pripravka), je potrebno jasno razlikovati med primeri, kjer ni
dosegljivih nobenih informacij, in primeri, kjer so dosegljivi negativni
rezultati. Če je potrebno dati informacije o lastnostih posameznih
sestavin pripravka, je nujno treba zapisati, za katero vrsto podatkov gre.

    10. OBSTOJNOST IN REAKTIVNOST
    Navesti je treba obstojnost nevarne snovi ali pripravka pri različnih
pogojih in možnosti pojavljanja nevarnih reakcij pri določenih pogojih ter
tudi, če pride do sproščanja v okolje.
    10.1 Pogoji, ki se jim mora izogniti:
    Navesti je treba vse pogoje, katerim se je treba izogniti (npr.
temperatura, tlak, svetloba, udarci...), ker lahko povzročijo nevarno
reakcijo in po možnosti dati kratek opis.
    10.2 Nezdružljive snovi:
    Navesti je treba snovi, ki z izdelkom niso združljive in se jim je
treba izogniti, ker lahko povzročijo nevarno reakcijo, (npr. materiali za
pakiranje, katalizatorji pretvorbe, voda, zrak, kisline, lugi, oksidanti
ipd.) ter po možnosti dati kratek opis. Navesti je treba možne produkte,
ki nastanejo pri razkroju izdelka v količinah, ki so lahko prav tako
nevarne za zdravje ljudi in okolje.
    10.3 Nevarni produkti razkroja:
    Navedejo se vsi nevarni produkti, ki nastanejo v nevarnih količinah
pri razkroju snovi ali pripravka.
    Posebej se navede še (če je za to vrsto izdelka pomembno):
    – potreba po prisotnosti stabilizatorja;
    – možnost nevarne eksotermne reakcije (skupaj s pogoji);
    – varnostni pomen vidnih fizičnih sprememb v izgledu snovi ali
pripravka;
    – nevarni produkti razkroja ob stiku z vodo;
    – sposobnost samorazkroja in nastanek nadaljnjih neobstojnih
produktov.

    11. TOKSIKOLOŠKI PODATKI
    V tej točki se jasno in jedrnato opišejo različni učinki na zdravje
ljudi, ki se lahko pojavijo pri ravnanju ali ob uporabi snovi ali
pripravka.
    Navajajo se nevarni učinki na zdravje ljudi, ki nastanejo po
izpostavljenosti snovi oziroma pripravku in ki so bili ugotovljeni bodisi
z znanstvenim preizkušanjem ali pa z neposrednimi praktičnimi izkušnjami.
Pomembni podatki so npr. LD50 vrednosti – za različne možne načine
izpostavljenosti: pri vdihavanju, zaužitju, stiku s kožo, stiku z očmi.
Opišejo se simptomi učinkovanja v odvisnosti od fizikalnih, kemijskih ali
toksikoloških značilnosti snovi ali pripravka.
    Navedejo se podatki o takojšnjih in zapoznelih učinkih, pa tudi
kronični in subkronični učinki kot posledica kratkotrajne, ponavljajoče se
ali dolgotrajnejše izpostavljenosti, kot so npr. preobčutljivost,
rakotvornost, mutagenost, strupenost za razmnoževanje, vključno s
teratogenostjo in narkotičnostjo.
    Upoštevajoč podatke iz 2. točke te priloge se morajo, po presoji,
posebej navesti tudi posebni učinki na zdravje ljudi za nekatere od
nevarnih sestavin, ki so v pripravku.

    12. EKOTOKSIKOLOŠKI PODATKI
    Ugotoviti se morajo možni učinki, obnašanje, razgradnja ter usodo
nevarne snovi ali pripravka v okolju, tako glede na njegovo naravo kot
tudi na predvidljiv način uporabe. Enako kot za snov ali pripravek morajo
biti navedeni podatki tudi za snovi, ki nastajajo pri njegovi razgradnji v
okolju (metaboliti).
    Če je mogoče, se navedejo tudi rezultati testov: npr. LC50 ribe 1mg/l.
    12.1 Ekotoksikologija
    Ta točka mora vsebovati podatke o strupenosti za vodno okolje, podatke
o akutni in kronični strupenosti za vodne bolhe, ribe in alge ter vodne
rastline.
    V dodatku se lahko navedejo podatki o strupenosti za makro- in
mikrotalne organizme in za druge organizme, kot so: ptice, čebele in
rastline. Kadar ima snov ali pripravek inhibitorni učinek na aktivnost
mikroorganizmov, se omeni možni vpliv na delovanje čistilnih naprav.
    12.2 Gibljivost:
    Navede se gibljivost snovi ali značilne sestavine pripravka (ta
podatek se navaja samo za snovi, ne pa za pripravke, in sicer za vsako
sestavino (snov) v pripravku, ki mora biti navedena v varnostnem listu po
določbah 2. točke te priloge), če se sprošča v okolje, izpira v podtalnico
ali od mesta nastanka.
    Pomembnejši podatki naj bi bili:
    – znane ali možne porazdelitve nevarne snovi ali pripravka v okolju,
    – površinska napetost,
    – absorpcija/desorpcija,
    – druge ekološko pomembne fizikalno-kemijske lastnosti (glej tudi
točko 9 te priloge).
    12.3 Razgradljivost:
    Navede se zmožnost razgradljivosti snovi ali značilne sestavine
pripravka (ta podatek se navaja samo za snovi, ne pa za pripravke, in
sicer za vsako sestavino (snov) v pripravku, ki mora biti navedena v
varnostnem listu po določbah 2. točke te priloge) v okolju, in sicer v
procesu biološke (biotične) razgradnje ali v drugih procesih (abiotična),
kot so: oksidacija, hidroliza itd. Če je mogoče, se navede tudi razgradnja
polovice snovi oziroma pripravka. Omeniti je treba tudi zmožnost
razgradljivosti snovi oziroma značilne sestavine pripravka v čistilnih
napravah.
    12.4 Akumulacija (kopičenje):
    Navede se zmožnost bioakumulacije snovi ali značilne sestavine
pripravka (ta podatek se navaja samo za snovi, ne pa za pripravke, in
sicer za vsako sestavino (snov) v pripravku, ki mora biti navedena v
varnostnem listu po določbah 2. točke te priloge) v organizmih in če je
mogoče, prehajanje skozi prehranjevalne verige glede na K(ow) in BKF
    – bioakumulacijska zmožnost v organih oziroma organizmih,
    – biomagnifikacija (povečevalni učinek v živem organizmu).
    12.5 Drugi za okolje neugodni učinki:
    Če je mogoče, se navedejo vsi dostopni podatki, ki govorijo o
neugodnih vplivih na okolje, kot so npr.:
    – zmožnost tanjšanja ozonske plasti,
    – zmožnost fotokemijske tvorbe ozona,
    – vpliv na segrevanje ozračja,
    – vpliv na delovanje čistilnih naprav za odpadne vode.

    Opomba:
    Zagotoviti se mora, da so okoljevarstveni podatki, kot npr. za
ukrepanje pri nezgodnih izpustih v okolje, priporočilo za odstranjevanje
ipd., zajeti v 6., 7., 13. in 15. točki varnostnega lista.

    13. ODSTRANJEVANJE
    Če predstavlja odstranjevanje nekoristnih presežkov ali odpadkov ter
odpadne uporabljene embalaže, ki nastanejo ob predvideni uporabi nevarne
snovi ali pripravka, nevarnost, se navedejo vse možne oblike ostankov in
postopki za varno ravnanje z njimi.
    Navedejo se tudi primerni načini odstranjevanja nevarne snovi ali
pripravka, vključno z onesnaženo embalažo (sežig, recikliranje, odlaganje
na posebej določenih deponijah itd.).
    Opomba:
    Ob tem se navedejo veljavni predpisi, ki urejajo področje
odstranjevanja odpadkov. Prednost imajo – za izdelke, ki so v prometu v
Republiki Sloveniji – nacionalni predpisi. Če ni ustreznih predpisov za
določen primer oziroma če je izdelek namenjen izvozu, se priporoča navedba
mednarodno usklajenih predpisov, predvsem direktiv Evropske unije.

    14. TRANSPORTNI PODATKI
    Navedejo se vsi tisti varnostni ukrepi, ki jih morata upoštevati
prevoznik in uporabnik ob prevozu nevarne snovi ali pripravka, tako v
javnem prometu kot tudi znotraj samega podjetja. Ukrepi morajo biti
usklajeni z zakonodajo, ki ureja prevoz nevarnega blaga. Navajajo se tudi
podatki, ki jih predpisujejo pravila Združenih narodov in drugih
mednarodnih sporazumov in konvencij, kot so ADR, RID, IMCO, IATA (tj.
konvencij o prevozu nevarnih snovi po cestah, železnici, morju, z letali)
in se nanašajo na razvrščanje, pakiranje, opremljanje in označevanje
izdelka za namene prevoza v javnem prometu (npr. razvrstitev v predpisani
nevarnostni razred glede na posamezno od navedenih konvencij, po
predpisanih podrazredih z ustreznimi določevalnimi številkami, določitev
UN številke za obravnavani izdelek, oznak po ADR/RID/IMCO/IATA, opis
označevalnih tabel na vozilih itd.).

    15. ZAKONSKO PREDPISANI PODATKI/PODATKI O PREDPISIH
    V tej točki se navedejo informacije za zdravje ljudi, varnost in
okolje, ki so navedene na etiketi v skladu s pravilnikoma o nevarnih
pripravkih in tem pravilnikom.
    Če za obravnavano snov ali pripravek veljajo posebni predpisi, kot so
posebne določbe, ki urejajo varovanje zdravja človeka in okolja, npr.
morebitna prepoved ali omejitev za dajanje v promet ali uporabo,
maksimalne dopustne koncentracije prisotnih nevarnih snovi v izdelku v
delovnem okolju, postopki za morebitne omejitve količin na delovnem mestu
ali v skladišču, se morajo natančno navesti tudi te.
    Priporočljivo je tudi, da se prejemnika varnostnega lista opozori tudi
na ostale relevantne predpise.
    Vse navedene podatke je treba podpreti z navedbo naslova uradno
veljavnega predpisa, npr. ZKem, Pravilnik o razvrščanju, označevanju in
pakiranju nevarnih snovi, Direktive EU .., mednarodni standard
(oznaka/leto izdaje) ipd.
    Opomba:
    Če se varnostni list pripravlja za izdelek, ki je namenjen tujemu
uporabniku, se priporoča, da se prednostno navajajo predpisi bodisi države
uvoznice bodisi ustezne direktive EU (če se uvoznik s tem strinja).

    16. DRUGE INFORMACIJE
    V tej točki se lahko navedejo še druge informacije, ki utegnejo biti
pomembne za varnost, ohranitev zdravja ljudi in varstvo okolja, npr.:
    – seznam stavkov R (z besedilom) iz točk 2 in 3 te priloge,
    – podatki glede usposabljanja delavcev, ki pridejo v stik z izdelkom,
    – priporočena ali omejena uporaba izdelkov,
    – napotilo, kje je mogoče dobiti dodatne informacije, navedba
referenčne literature, možnost dodatnih tehničnih stikov med uporabnikom
in proizvajalcem itd.,
    – viri, ki so služili za izdelavo varnostnega lista,
    – pri revidirani izdaji mora biti jasno razvidno, kaj je bilo dodano,
črtano ali spremenjeno.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti