Uradni list Republike Slovenije

102 Uradni list RS, št. 102/2004
z dne 21. 9. 2004

4398. Zakon o graditvi objektov (ZGO-1-UPB1) (uradno prečiščeno besedilo), Stran 12358.


Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 17. junija 2004 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o graditvi objektov, ki obsega:

– Zakon o graditvi objektov – ZGO-1 (Uradni list RS, št. 110/02 z dne 18. 12. 2002),

– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov – ZGO-1A (Uradni list RS, št. 47/04 z dne 30. 4. 2004) in

– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o carinski službi – ZCS-1A (Uradni list RS, št. 57/04 z dne 27. 5. 2004).

Št. 321-10/90-4/86

Ljubljana, dne 17. junija 2004.

EPA 1360-III

Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor l. r.

Z A K O N
O GRADITVI OBJEKTOV
(uradno prečiščeno besedilo)
(ZGO-1-UPB1)

Prvi del:
SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(področje uporabe)

(1) Ta zakon ureja pogoje za graditev vseh objektov, določa bistvene zahteve in njihovo izpolnjevanje glede lastnosti objektov, predpisuje način in pogoje za opravljanje dejavnosti, ki so v zvezi z graditvijo objektov, ureja organizacijo in delovno področje dveh poklicnih zbornic, ureja inšpekcijsko nadzorstvo, določa sankcije za prekrške, ki so v zvezi z graditvijo objektov ter ureja druga vprašanja, povezana z graditvijo objektov.

(2) Graditev objekta po tem zakonu obsega projektiranje, gradnjo in vzdrževanje objekta.

(3) Določbe tega zakona ne veljajo za gradnjo objektov, ki so potrebni zaradi neposredno grozečih naravnih in drugih nesreč ali zato, da se preprečijo oziroma zmanjšajo njihove posledice, za objekte za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah in za gradnjo vojaških inženirskih objektov, zaklonišč in drugih zaščitnih objektov med izrednim ali vojnim stanjem.

(4) Določbe tega zakona ne veljajo za gradnjo in vzdrževanje tistih objektov v rudniškem prostoru, ki so v neposredni povezavi z raziskovanjem, izkoriščanjem ali prenehanjem izkoriščanja mineralnih surovin.

2. člen

(pomen izrazov)

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1. objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami;

1.1. stavba je objekt z enim ali več prostorov, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti;

1.1.1. pritličje je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,40 metra nad njo;

1.1.2. nadstropje je del stavbe, katerega prostori se nahajajo med dvema stropoma od pritličja navzgor;

1.1.3. klet je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol;

1.1.4. mansarda je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho;

1.2. gradbeni inženirski objekt je objekt, namenjen zadovoljevanju tistih človekovih materialnih in duhovnih potreb ter interesov, ki niso prebivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbah;

1.3. objekt državnega pomena je objekt, ki je pomemben za razvoj Republike Slovenije, objekt, ki lahko vpliva na varnost ali zdravje večjega števila ljudi ali bistveno vpliva na okolje in objekt oziroma okoliš objektov posebnega pomena za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;

1.4. objekt z vplivi na okolje je objekt, za katerega je s predpisi o varstvu okolja določeno, da je zanj presoja vplivov na okolje obvezna;

1.5. objekt v javni rabi je objekt, katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem in se glede na način rabe deli na javne površine in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi;

1.5.1. javna površina je površina, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so javna cesta, ulica, trg, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, rekreacijska površina in podobna površina;

1.5.2. nestanovanjska stavba, namenjena javni rabi, je stavba, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem kot je hotel, motel, gostilna in podobna nastanitvena stavba, banka, pošta, urad in podobna poslovna stavba, stavba za trgovino in storitve, stavba železniške in avtobusne postaje, letališča in pristaniškega terminala, postaja žičnice, garažna stavba in podobne stavbe za promet in komunikacije, stavba za razvedrilo, muzej, knjižnica, šolska stavba in druge stavbe za izobraževanje, stavba za bolnišnično ali zavodsko oskrbo, športna dvorana, stavba za čaščenje in opravljanje verskih dejavnosti in podobna nestanovanjska stavba;

1.6. objekt gospodarske javne infrastrukture je tisti gradbeni inženirski objekt, ki tvori omrežje, ki služi določeni vrsti gospodarske javne službe državnega ali lokalnega pomena ali tvori omrežje, ki je v javno korist;

1.7. zahtevni objekt je vsaka stavba, pri kateri seštevek prostornin vseh prostorov presega 5.000 m3 in je višja od 10,00 metrov, merjeno od terena do kapi ali gradbeni inženirski objekt, če so nosilni razponi večji od 8,00 metrov, objekt, namenjen hrambi in ravnanju z radioaktivnimi snovmi, objekt z globokim temeljenjem, podzemski objekt, katerega stropna konstrukcija je več kot 10,00 metrov pod nivojem terena, prednapeta konstrukcija, pregrada višja od 10,00 metrov, most, pri katerem je vsaj ena svetla razdalja med dvema zaporednima opornikoma večja od 8,00 metrov, predor, javna železniška proga, avtocesta, hitra, glavna in regionalna cesta, luka, javno letališče, žičnica za prevoz oseb in vsaka druga žičnica, ki poteka nad stavbami, silos in rezervoar s prostornino nad 1.000 m3, energetski objekt s toplotno močjo nad 10 MW ali električno močjo nad 5 MW, daljnovod z napetostjo 110 kV in več s pripadajočimi transformatorskimi postajami, magistralni vodovod, zbirni kanal za odvod odpadne vode, odlagališče komunalnih odpadkov, če je namenjeno dvema ali več občinam, vsako odlagališče posebnih odpadkov, plinovod in naftovod in vsak objekt, ki je višji od 18,00 metrov;

1.8. manj zahtevni objekt je stavba, pri kateri seštevek prostornin vseh prostorov ne presega 5.000 m3 in ni višja od 10,00 metrov, merjeno od terena do kapi in tisti gradbeni inženirski objekt, ki ni uvrščen med zahtevne objekte;

1.9. enostavni objekt je konstrukcijsko manj zahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbeno – tehničnega preverjanja, ki ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje; enostavni objekti se razvrščajo na pomožne objekte, začasne objekte, vadbene objekte, spominska obeležja in urbano opremo;

1.9.1. pomožni objekt je objekt za lastne potrebe, ki služi izboljšavi bivalnih pogojev ter kmetijski ali ljubiteljski dejavnosti posameznikov in njihovih družin, ograja, ki omejuje dostop tretjih oseb na dvorišče, vrt ali drugo zemljišče, pomožni infrastrukturni objekt, ki predstavlja del gospodarske javne infrastrukture, vključno s cestninskimi postajami, ali del druge javne infrastrukture oziroma omrežja v javni rabi ali priključek na takšno infrastrukturo oziroma omrežje in pomožni kmetijsko-gozdarski objekt, s pomočjo katerega se opravlja dejavnost kmetijstva, lova, gozdarstva oziroma ribištva;

1.9.2. začasni objekt je enostavni objekt, narejen v montažni izvedbi in iz lahkih materialov, namenjen sezonski turistični ponudbi, prireditvi ali začasnemu skladiščenju in podobno, ki se postavi samo za čas trajanja takšne ponudbe, prireditve oziroma skladiščenja;

1.9.3. vadbeni objekt je enostavni objekt, namenjen športu in rekreaciji na prostem, kot so nogomet, odbojka, rokomet, tenis, golf, vzletišča za zmaje, ultralahka letala in druga podobna športna vzletišča, rekreacijsko jahanje, kolesarjenje, trim steze in druga podobna športna oziroma rekreacijska igrišča na prostem, kakor tudi enostavni objekt, namenjen vajam za zaščito in reševanje, vojaškemu vadišču in podobno pod pogojem, da se s takšnim objektom ne spreminja vodnih in reliefnih značilnosti;

1.9.4. spominsko obeležje je konstrukcijsko enostaven kip, plošča ali drugačen spomenik, namenjen obeležitvi zgodovinskega, kulturnega ali kakšnega drugega pomembnega dogodka oziroma za prireditev;

1.9.5. urbana oprema so enostavno premakljivi objekti oziroma predmeti, s pomočjo katerih se zagotavlja namenska raba javnih površin;

2. grajeno javno dobro so zemljišča, namenjena takšni splošni rabi, kot jo glede na namen njihove uporabe določa zakon oziroma predpis, izdan na podlagi zakona in na njih zgrajeni objekti, če so namenjeni splošni rabi;

2.1. grajeno javno dobro državnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v omrežje gospodarske javne infrastrukture državnega pomena in javna površina na njih;

2.2. grajeno javno dobro lokalnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v omrežje gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in javna površina na njih, kakor tudi objekti ali deli objektov, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so cesta, ulica, trg, pasaža in druga javna prometna površina lokalnega pomena, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, športna oziroma rekreacijska površina in podobno;

3. gradbeni predpisi so tehnični predpisi, s katerimi se podrobneje opredelijo bistvene zahteve za določene vrste objektov, pogoji za projektiranje, izbrane ravni oziroma razredi gradbenih proizvodov in materialov, ki se smejo vgrajevati ter načini njihove vgradnje, način izvajanja gradenj, način ugotavljanja skladnosti zgrajenega objekta s predpisanimi bistvenimi zahtevami ter drugi pogoji in pravila, ki zagotavljajo zanesljivost objekta ves čas njegove življenjske dobe;

3.1. zadnje stanje gradbene tehnike je stanje, ki v danem trenutku, ko se izdeluje projektna dokumentacija ali izvaja gradnja, predstavlja doseženo stopnjo razvoja tehnične zmogljivosti gradbenih proizvodov, procesov in storitev, ki temeljijo na priznanih izsledkih znanosti, tehnike in izkušenj s področja graditve objektov, ob hkratnem upoštevanju razumnih stroškov;

3.2. tehnična smernica je dokument, s katerim se za določeno vrsto objekta uredi natančnejša opredelitev bistvenih zahtev, pogoji za projektiranje, izbrane ravni oziroma razredi gradbenih proizvodov in materialov, ki se smejo vgrajevati ter načini njihove vgradnje in način izvajanja gradnje z namenom, da se zagotovi zanesljivost objekta ves čas njegove življenjske dobe, kadar je to primerno, pa tudi postopke, po katerih je mogoče ugotoviti, ali so takšne zahteve izpolnjene;

4. udeleženci pri graditvi objektov so investitor, projektant, izvajalec, nadzornik in revident;

4.1. investitor je pravna ali fizična oseba, ki naroči graditev objekta, ali ki jo sam izvaja;

4.2. projektant je pravna ali fizična oseba, ki kot gospodarsko dejavnost opravlja storitve pri projektiranju;

4.2.1. odgovorni projektant je posameznik, ki projektantu odgovarja za skladnost načrta, ki ga izdela, s prostorskimi akti, gradbenimi predpisi in pogoji pristojnih soglasodajalcev;

4.2.2. odgovorni vodja projekta je posameznik, ki projektantu odgovarja za medsebojno usklajenost vseh načrtov, ki sestavljajo projektno dokumentacijo, in za kakovost obdelave celotnega projekta;

4.3. izvajalec je pravna ali fizična oseba, ki kot gospodarsko dejavnost opravlja storitve pri izvajanju pripravljalnih del na gradbišču, izvajanju gradbenih del, montažah in vgrajevanju strojnih in električnih inštalacij ter izvajanju zaključnih gradbenih del;

4.3.1. odgovorni vodja posameznih del je posameznik, ki izvajalcu odgovarja za skladnost posameznih del pri gradnji s projektno dokumentacijo, na podlagi katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje, gradbenimi predpisi in predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih;

4.3.2. odgovorni vodja del je posameznik, ki izvajalcu odgovarja za skladnost vseh del pri gradnji s projektno dokumentacijo, na podlagi katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje, gradbenimi predpisi in predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih;

4.3.3. odgovorni vodja gradbišča je tisti odgovorni vodja del, ki ga v primeru, da na enem gradbišču izvaja gradnjo več izvajalcev, izmed odgovornih vodij del imenuje investitor in odgovarja za usklajevanje dela vseh odgovornih vodij del in odgovornih vodij posameznih del;

4.4. nadzornik je pravna ali fizična oseba, ki kot gospodarsko dejavnost opravlja storitve pri opravljanju gradbenega nadzora;

4.4.1. odgovorni nadzornik je posameznik, ki nadzorniku odgovarja za skladnost gradnje s pogoji iz gradbenega dovoljenja in za kvaliteto izvedenih del, v skladu z gradbenimi predpisi;

4.5. revident je pravna ali fizična oseba, ki kot gospodarsko dejavnost opravlja storitve pri reviziji projektne dokumentacije;

4.5.1. odgovorni revident je posameznik, ki revidentu odgovarja, da so načrti, ki jih revidira, v skladu z gradbenimi predpisi in da bo objekt, zgrajen oziroma rekonstruiran na njihovi podlagi, izpolnjeval predpisane bistvene zahteve;

5. projektiranje je izdelovanje projektne in tehnične dokumentacije in z njim povezano tehnično svetovanje, ki se glede na vrsto načrtov, ki sestavljajo takšno dokumentacijo, deli na arhitekturno in krajinsko-arhitekturno projektiranje, gradbeno projektiranje in drugo projektiranje;

5.1. projektna naloga je sistematično urejen zbir tekstualnega in slikovnega gradiva in drugih potrebnih besedil v obliki usmeritev, kako naj projektant izdela projektno dokumentacijo;

5.2. projektna dokumentacija je sistematično urejen sestav načrtov oziroma tehničnih opisov in poročil, izračunov, risb in drugih prilog, s katerimi se določijo lokacijske, funkcionalne, oblikovne in tehnične značilnosti nameravane gradnje in obsega idejno zasnovo, idejni projekt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za razpis in projekt za izvedbo;

5.3. tehnična dokumentacija je sistematično urejen sestav listin, slikovnega gradiva, načrtov in besedil oziroma drugih sestavin kot so jamstva, spričevala, potrdila, seznami, sheme, navodila in podobne sestavine, ki določajo pravila za uporabo oziroma obratovanje in vzdrževanje objekta in obsega projekt izvedenih del, projekt za obratovanje in vzdrževanje objekta in projekt za vpis v uradne evidence;

5.4. tehnično svetovanje je svetovanje in zastopanje investitorja v zvezi z graditvijo objektov;

5.5. soglasodajalec je državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila, za katerega je z zakonom ali predpisom, izdanim na podlagi zakona določeno, da določa projektne pogoje in daje soglasja za graditev objektov;

5.5.1. projektni pogoji so pogoji, ki jih v skladu s pogoji iz izvedbenega prostorskega akta in skladno s svojimi pristojnostmi, določenimi z zakonom ali predpisom in na podlagi izvedbenega prostorskega akta, določi pristojni soglasodajalec za izdelavo projektne dokumentacije;

5.5.2. soglasje je potrditev pristojnega soglasodajalca, da je projektna dokumentacija izdelana skladno s pogoji, ki jih je predhodno določil za njeno izdelavo;

5.6. revizija projektne dokumentacije je kontrola brezhibnosti in računske pravilnosti tistih sestavin projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, s katerimi se dokazuje, da bo objekt izpolnjeval predpisane bistvene zahteve, da bo v skladu s prostorskim aktom in gradbenimi predpisi in da bo objekt funkcionalen in primerno oblikovan, njegova raba pa učinkovita, varčna in gospodarna;

5.7. vplivno območje objekta je tridimenzionalni prostor ob, nad in pod načrtovanim objektom, v katerem je ob upoštevanju gradbenih predpisov in pogojev za gradnjo predvidena dopustna emisija snovi ali energije iz objekta v okolje in drugi vplivi objekta na okolico;

6. gradbeno dovoljenje je odločba, s katero pristojni upravni organ po ugotovitvi, da je nameravana gradnja v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, da bo zgrajeni ali rekonstruirani objekt izpolnjeval bistvene zahteve in da z nameravano gradnjo ne bodo prizadete pravice tretjih in javna korist, dovoli takšno gradnjo in s katero predpiše konkretne pogoje, ki jih je treba pri gradnji upoštevati;

6.1. dokazilo o pravici graditi je dokazilo o lastninski ali drugi stvarni pravici ali o kateri drugi pravici, na podlagi katere lahko investitor na določenem zemljišču oziroma objektu izvaja gradnjo;

6.2. gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu;

6.3. komunalni priključek je priključek objekta na tiste objekte gospodarske javne infrastrukture in njihova omrežja, brez katerih objekt ne more služiti svojemu namenu;

6.4. zakoličenje objekta je prenos tlorisa zunanjega oboda načrtovanega objekta na teren znotraj gradbene parcele, oziroma prenos osi trase dolžinskih objektov gospodarske javne infrastrukture;

7. gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta, nadomestno gradnjo in odstranitev objekta;

7.1. gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled;

7.2. rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, zunanji izgled in namembnost objekta, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave;

7.3. nadomestna gradnja je izvedba del, ko se na mestu poprej odstranjenega objekta ali v njegovi neposredni bližini, vendar znotraj gradbene parcele, zgradi nov objekt, s katerim se bistveno ne spremeni namembnost, zunanjost, velikost in vplivi na okolje dosedanjega objekta, ki se ga pred začetkom uporabe nadomestnega objekta odstrani;

7.4. odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in vzpostavi prejšnje stanje;

8. gradbišče je zemljišče ali objekt, na katerem se izvaja gradnja in zemljišče ob tem zemljišču oziroma objektu, ki je potrebno za opravljanje del, ki so v zvezi z gradnjo;

8.1. strojni park je gradbena mehanizacija in druge naprave, ki se nahajajo na gradbišču in so namenjene za izvedbo pripravljalnih del na gradbišču, izvedbo gradbenih del, montažo in vgraditev strojnih in električnih inštalacij in opreme ter izvedbo zaključnih gradbenih del in proizvodnjo gradbenih proizvodov;

8.2. gradnja v lastni režiji pomeni, da investitor kot fizična oseba sam, s pomočjo družinskih članov oziroma s sosedsko pomočjo, ali društvo s pomočjo svojih članov, gradi objekt, ki ga potrebuje samo za lastne potrebe prebivanja oziroma opravljanje društvene dejavnosti;

8.3. gradbeni nadzor je opravljanje strokovnega nadzorstva na gradbišču, s katerim se preverja, ali se gradnja izvaja po projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje in nadzoruje kvaliteta izvedenih del, gradbeni proizvodi, drugi materiali, inštalacije in tehnološke naprave, ki se vgrajujejo v objekt in ali se pri izvajanju del spoštujejo dogovorjeni roki izgradnje;

9. sprememba namembnosti je izvedba del, ki ne predstavljajo gradnje in s katerimi se tudi ne spreminja zunanjega videza objekta, predstavljajo pa takšno spremembo rabe objekta oziroma njegovega dela, da se z njo posledično poveča vpliv objekta na okolico;

9.1. sprememba rabe je takšna izvedba del, ki predstavlja spremembo namembnosti, vendar se zaradi nje ne spremeni velikost in zunanji izgled objekta ter ne povečuje vplivov na okolico, ali takšna sprememba namembnosti, ko se opravljanje dejavnosti v poslovnem prostoru nadomesti z drugo, takšni dejavnosti podobno dejavnostjo;

10. vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist;

10.1. redna vzdrževalna dela pomenijo izvedbo manjših popravil in del na objektu ali v prostorih, ki se nahajajo v objektu, kot so prepleskanje, popravilo vrat, oken, zamenjava poda, zamenjava stavbnega pohištva s pohištvom enakih dimenzij in podobno ter s katerimi se ne spreminja zmogljivost inštalacij, opreme in tehnoloških naprav, ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza objekta;

10.2. investicijska vzdrževalna dela pomenijo izvedbo popravil, gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja njegove zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza, inštalacije, napeljave, tehnološke naprave in oprema pa se posodobijo oziroma izvedejo druge njihove izboljšave;

10.3. vzdrževalna dela v javno korist pomenijo izvedbo takšnih vzdrževalnih in drugih del, za katera je v posebnem zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi takšnega posebnega zakona določeno, da se z namenom zagotavljanja opravljanja določene vrste gospodarske javne službe lahko spremeni tudi zmogljivost objekta in z njo povezana njegova velikost;

11. uporabno dovoljenje je odločba, s katero tisti upravni organ, ki je za gradnjo izdal gradbeno dovoljenje, na podlagi poprej opravljenega tehničnega pregleda, dovoli začetek uporabe objekta;

11.1. tehnični pregled je pregled zgrajenega oziroma rekonstruiranega objekta, s katerim se ugotovi ali je objekt zgrajen oziroma rekonstruiran v skladu z gradbenim dovoljenjem in ali bo izpolnjeval predpisane bistvene zahteve;

11.2. dokazilo o zanesljivosti objekta je izjava s prilogami, ki dokazujejo, da bo objekt kot celota pri uporabi in vzdrževanju izpolnjeval predpisane bistvene zahteve;

11.3. poskusno obratovanje je preizkušanje ali objekt z vgrajenimi inštalacijami oziroma tehnološkimi napravami deluje pravilno oziroma takšne naprave dosegajo pričakovane rezultate tehnološkega procesa, ali obratovanje objekta zagotavlja varne delovne razmere in ne presega predpisanih mejnih vrednosti in ali izpolnjuje s predpisi o varstvu okolja predpisane parametre glede vplivov na okolje;

11.4. obratovalni monitoring je kontrola obratovanja objekta oziroma tehnološke naprave v skladu s predpisi o varstvu okolja;

12. nedovoljena gradnja je nelegalna gradnja, neskladna gradnja, nevarna gradnja in nelegalni kop;

12.1. nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja, kakor tudi da se objekt, za katerega je bila z gradbenim dovoljenjem dovoljena nadomestna gradnja, v predpisanem roku ni odstranil;

12.2. neskladna gradnja pomeni, da je za gradnjo oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, takšno dovoljenje sicer izdano, vendar se takšna gradnja oziroma dela izvajajo oziroma so izvedena v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, kakor tudi da se objekt, za katerega je bilo sicer izdano gradbeno dovoljenje, uporablja v nasprotju s pogoji, določenimi z njim;

12.3. nevarna gradnja pomeni, da gradnja, ki se izvaja ali že zgrajeni objekt ogroža premoženje, zdravje in življenje ljudi, promet, sosednje objekte oziroma njegovo okolico;

12.4. nelegalni kop pomeni, da se mineralne surovine izkoriščajo na območju, za katerega ni z izvedbenim prostorskim aktom opredeljeno, da je takšna raba prostora dovoljena oziroma dopustna.

(2) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja urejanja prostora, gradbenih proizvodov, opravljanja geodetskih dejavnosti in rudarstva ter drugi predpisi.

(3) V tem zakonu uporabljeni izrazi za posameznike, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

Drugi del:
TEMELJNE DOLOČBE

1. Temeljni pogoji graditve objektov

3. člen

(pogoji za začetek gradnje)

(1) Gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta, nadomestna gradnja in odstranitev objekta se lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja.

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko investitor na lastno odgovornost začne z gradnjo iz prejšnjega odstavka tudi po dokončnosti gradbenega dovoljenja.

(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena za enostavni objekt ni potrebno gradbeno dovoljenje, če investitor pred začetkom gradnje pridobi lokacijsko informacijo, iz katere izhaja, da je takšna gradnja v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, in če je njegova velikost, način gradnje in rabe ter odmik od meje sosednjih zemljišč v skladu s predpisom iz drugega odstavka 8. člena tega zakona.

(4) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov ni potrebno pridobiti niti gradbenega dovoljenja niti lokacijske informacije za enostavni objekt, ki ga izvajalec gospodarske javne službe postavlja na objekt gospodarske javne infrastrukture in je neposredno namenjen izvajanju gospodarske javne službe ali upravljanju gospodarske javne infrastrukture. Gradbeno dovoljenje in lokacijska informacija tudi nista potrebna za izvedbo zaključnih del v poslovnih prostorih, ki se nahajajo v novozgrajeni stavbi, za katero je bilo pridobljeno uporabno dovoljenje in so zato določeni deli te stavbe že v uporabi, če se s takšnimi deli ne posega v skupne prostore ali spreminja zunanji izgled takšne stavbe.

(5) S postavitvijo urbane opreme se lahko začne tudi brez pridobitve lokacijske informacije, če s takšno postavitvijo soglaša lastnik javne površine.

4. člen

(pogoji za spremembo namembnosti in spremembo rabe)

(1) Z deli, ki so v zvezi s spremembo namembnosti, se lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, lahko investitor na lastno odgovornost začne z deli, s katerimi se namerava spremeniti namembnost objekta ali dela objekta oziroma prostorov v njem, tudi po dokončnosti gradbenega dovoljenja.

(3) Z deli, ki so v zvezi s spremembo rabe, se lahko začne brez gradbenega dovoljenja, če investitor pred začetkom del pridobi lokacijsko informacijo, iz katere izhaja, da je takšna spremenjena raba skladna z izvedbenim prostorskim aktom.

5. člen

(pogoji za začetek uporabe)

(1) Pogoj za začetek uporabe objekta, ki je bil zgrajen ali rekonstruiran na podlagi gradbenega dovoljenja, ali se mu je na podlagi gradbenega dovoljenja spremenila namembnost, je uporabno dovoljenje.

(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena uporabno dovoljenje ni potrebno pred začetkom uporabe prostora oziroma prostorov, ki se jim je spremenila namembnost iz stanovanjske v poslovno dejavnost in obratno na podlagi gradbenega dovoljenja, če so se dela, ki so bila potrebna zaradi takšne spremembe namembnosti, izvedla brez posegov v skupne prostore in se zaradi njih tudi ni spremenil zunanji izgled objekta.

(3) Če za določeno vrsto objektov tako določa poseben zakon, se ne glede na določbe prvega odstavka tega člena takšen objekt lahko začne uporabljati na podlagi odločbe o dovolitvi poskusnega obratovanja.

6. člen

(pogoji za začetek vzdrževalnih del)

(1) Z rednimi vzdrževalnimi deli in investicijskimi vzdrževalnimi deli se lahko začne brez gradbenega dovoljenja in brez pridobitve lokacijske informacije.

(2) Če naj bi se investicijska vzdrževalna dela izvajala na objektu, ki je varovan v skladu s predpisi o kulturni dediščini, ali na zunanjščini objekta, ki meji na javno površino, je potrebno pred začetkom takšnih del pridobiti lokacijsko informacijo, iz katere izhaja, da takšna dela niso v nasprotju z izvedbenim prostorskim aktom.

(3) Z vzdrževalnimi deli v javno korist se lahko začne brez gradbenega dovoljenja in brez pridobitve lokacijske informacije.

2. Vrste objektov in njihove bistvene lastnosti

7. člen

(enotna klasifikacija vrst objektov in objekti državnega pomena)

(1) Na usklajen predlog ministra, pristojnega za prostorske in gradbene zadeve, in organa, pristojnega za državno statistiko, Vlada Republike Slovenije z uredbo o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov podrobneje določi vrste stavb in vrste gradbenih inženirskih objektov.

(2) Z uredbo iz prejšnjega odstavka se določi tudi, katere stavbe in kateri gradbeni inženirski objekti so objekti državnega pomena.

8. člen

(razvrščanje objektov)

(1) Objekti se glede na zahtevnost gradnje in vzdrževanja razvrščajo na zahtevne, manj zahtevne in enostavne objekte.

(2) Minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, v soglasju s tistimi resornimi ministri, v katerih delovno področje sodi posamezna vrsta objektov, s pravilnikom podrobneje določi vrste zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, za enostavne objekte pa tudi njihovo največjo velikost, način gradnje in rabe ter pogoje za njihov odmik od meje sosednjih zemljišč.

9. člen

(gradbeni predpisi)

(1) Z gradbenimi predpisi se za posamezne vrste objektov določijo njihove tehnične značilnosti tako, da ti objekti glede na svoj namen izpolnjujejo eno, več ali vse naslednje bistvene zahteve:

– mehanske odpornosti in stabilnosti,

– varnosti pred požarom,

– higienske in zdravstvene zaščite in zaščite okolice,

– varnosti pri uporabi,

– zaščite pred hrupom in

– varčevanja z energijo in ohranjanja toplote.

(2) V objekte se lahko vgrajujejo samo gradbeni proizvodi, ki so bili dani v promet skladno s predpisi o gradbenih proizvodih.

(3) Gradbeni predpisi se lahko sklicujejo na standarde oziroma tehnične smernice, ki se nanašajo na določeno vrsto objekta in določijo njihovo obvezno uporabo, oziroma določijo, da velja domneva, da je določen element skladen z zahtevami gradbenega predpisa, če ustreza zahtevam standardov oziroma tehničnih smernic.

(4) Če je v gradbenih predpisih določena domneva o skladnosti iz prejšnjega odstavka, morajo gradbeni predpisi opredeliti tudi pristojne organe za odločanje in postopek, v katerem se dokaže, da projekt, v katerem niso bili uporabljeni standardi oziroma tehnične smernice, temveč je projektant pri svojem delu uporabil rešitve iz zadnjega stanja gradbene tehnike, zagotavlja vsaj enako stopnjo varnosti kot projekt, pripravljen z uporabo standardov ali tehničnih smernic.

10. člen

(stvarna pristojnost izdaje gradbenih predpisov)

(1) Gradbene predpise, ki se nanašajo na mehansko odpornost in stabilnost objektov izdaja minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, v soglasju z resornimi ministri, v katerih delovno področje spadajo posamezne skupine objektov.

(2) Gradbeni predpisi, ki se nanašajo na druge bistvene zahteve iz prvega odstavka prejšnjega člena, se izdajajo na naslednji način:

– gradbene predpise, ki se nanašajo na stavbe, izdaja minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, pri čemer lahko te predpise pripravi samostojno, lahko pa tudi na tak način, da mu pristojni resorni minister, v katerega delovno področje sodi posamezna vrsta stavb oziroma delovno področje, pomembno za graditev takšne vrste stavbe, posreduje popoln predlog takšnega predpisa;

– gradbene predpise, ki se nanašajo na gradbene inženirske objekte, izdajajo v soglasju z ministrom, pristojnim za prostorske in gradbene zadeve, resorni ministri, v katerih delovno področje sodijo takšne vrste gradbenih inženirskih objektov oziroma delovno področje, pomembno za graditev takšne vrste gradbenih inženirskih objektov.

(3) Pred izdajo vsakega gradbenega predpisa je potrebno pridobiti mnenje ministra, pristojnega za dajanje gradbenih proizvodov v promet.

11. člen

(stvarna pristojnost izdaje tehničnih smernic)

(1) Tehnične smernice za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje stavb izdaja minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za dajanje gradbenih proizvodov v promet.

(2) Tehnične smernice za tiste vrste gradbenih inženirskih objektov, ki sodijo v njihovo delovno področje, izdajajo pristojni resorni ministri v soglasju z ministrom, pristojnim za dajanje gradbenih proizvodov v promet.

(3) Pred izdajo tehnične smernice iz prejšnjega odstavka je potrebno pridobiti mnenje ministra, pristojnega za prostorske in gradbene zadeve.

12. člen

(oblika tehničnih smernic in njihova dostopnost)

(1) Obliko tehničnih smernic v soglasju s pristojnimi resornimi ministri predpiše minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve.

(2) Seznam izdanih tehničnih smernic se objavlja v Uradnem listu Republike Slovenije, javnosti pa so celotna gradiva o tehničnih smernicah v obliki publikacij ter na elektronski način za vse vrste stavb dosegljiva pri ministrstvu, pristojnem za prostorske in gradbene zadeve, za gradbene inženirske objekte pa pri pristojnem resornem ministrstvu.

13. člen

(bistvene lastnosti objektov)

(1) Vsi objekti morajo biti skladni s prostorskimi akti, zanesljivi in evidentirani.

(2) Zagotavljanje skladnosti s prostorskimi akti, zanesljivosti in evidentiranosti objektov je v javnem interesu.

14. člen

(skladnost s prostorskimi akti)

(1) Skladnost objektov s prostorskimi akti se zagotavlja s projektiranjem, v postopku izdaje gradbenih dovoljenj, z gradnjo oziroma izvajanjem del, v postopku izdaje uporabnih dovoljenj ter z uporabo objektov oziroma prostorov v njih.

(2) Objekte je treba projektirati in zgraditi oziroma rekonstruirati ter jih uporabljati tako, da bodo skladni s prostorskimi akti.

15. člen

(zanesljivost objekta)

(1) Zanesljivost objektov se zagotavlja s projektiranjem, v postopku izdaje gradbenih dovoljenj, z gradnjo oziroma izvajanjem del, v postopku izdaje uporabnih dovoljenj ter z vzdrževanjem objektov.

(2) Objekte je treba projektirati in zgraditi oziroma rekonstruirati s takšnimi gradbenimi proizvodi in materiali in na takšen način, da bo objekt zanesljiv kot celota.

16. člen

(evidentiranost objekta)

(1) Evidentiranost objektov se zagotavlja v postopku izdaje gradbenih in uporabnih dovoljenj ter z vpisovanjem zgrajenih objektov v uradne evidence.

(2) Zemljišča, na katerih so zgrajeni objekti, za katere je s tem zakonom predpisano gradbeno dovoljenje, je treba evidentirati v zemljiškem katastru.

(3) Stavbe, za katere je s tem zakonom predpisano gradbeno dovoljenje, je treba evidentirati v katastru stavb.

(4) Gradbene inženirske objekte, ki sestavljajo gospodarsko javno infrastrukturo, je treba evidentirati v katastru gospodarske javne infrastrukture.

17. člen

(zagotavljanje neoviranega gibanja funkcionalno oviranih oseb)

(1) Poleg izpolnjevanja bistvenih zahtev morajo vsi objekti v javni rabi, ki so na novo zgrajeni po določbah tega zakona in objekti v javni rabi, ki se rekonstruirajo po določbah tega zakona, zagotavljati funkcionalno oviranim osebam dostop, vstop in uporabo brez grajenih in komunikacijskih ovir.

(2) Vsak na novo zgrajen ali rekonstruiran objekt v javni rabi, katerega gradnja se izvede po določbah tega zakona, ki nima vseh prostorov v pritličju, mora biti opremljen z najmanj enim dvigalom ali drugo ustrezno napravo za te namene.

(3) Pri rekonstrukcijah objektov v javni rabi, ki so zavarovani v skladu s predpisi o kulturni dediščini, se dosežene bistvene zahteve objekta lahko razlikujejo od sicer predpisanih, vendar samo pod pogojem, da odstopanje ni takšno, da bi bila zaradi njega ogrožena varnost objekta, življenje in zdravje ljudi, promet, sosednji objekti ali okolje.

(4) Pri večstanovanjskih stavbah z več kot desetimi stanovanji, zgrajenih po določbah tega zakona, mora zahtevo o zagotavljanju neoviranega dostopa, vstopa in uporabe izpolnjevati najmanj ena desetina vseh stanovanj in vsi skupni prostori, namenjeni tem stanovanjem.

(5) Dostop, vstop in uporaba objektov brez grajenih in komunikacijskih ovir se zagotavlja s projektiranjem in gradnjo.

18. člen

(dolžnost zagotavljanja bistvenih lastnosti)

Pristojni organi pri graditvi objektov in vsi udeleženci pri graditvi objektov so vsak zase in v okviru pravic in dolžnosti, ki jih določa ta zakon, dolžni zagotavljati, da bodo objekti ter njihovi posamezni deli zanesljivi, skladni s prostorskimi akti in evidentirani in da bodo tudi pri uporabi zagotavljali funkcionalno oviranim osebam dostop, vstop in uporabo brez grajenih in komunikacijskih ovir.

19. člen

(nadzorstvo nad bistvenimi lastnostmi)

Nadzorstvo nad izpolnjevanjem bistvenih lastnosti objektov iz 14., 15. in 16. člena ter zahtev iz 17. člena tega zakona izvajajo pristojni gradbeni inšpektorji.

20. člen

(podrobnejši pogoji glede zagotavljanja neoviranega dostopa)

Minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, natančneje opredeli zahteve za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe, ki morajo biti upoštevane pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju vseh vrst objektov v javni rabi in pri večstanovanjskih stavbah.

3. Grajeno javno dobro

21. člen

(pogoji za pridobitev statusa grajenega javnega dobra)

(1) Objekt oziroma del objekta, ki je po določbah tega zakona lahko grajeno javno dobro, pridobi status grajenega javnega dobra državnega pomena z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije po uradni dolžnosti izda tisto pristojno ministrstvo, v katerega delovno področje sodi takšen objekt oziroma pridobi status grajenega javnega dobra lokalnega pomena z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi sklepa pristojnega občinskega organa po uradni dolžnosti izda pristojna občinska uprava.

(2) Vlada Republike Slovenije oziroma pristojni občinski organ izda sklep iz prejšnjega odstavka na zahtevo, ki jo lahko vloži pristojni resorni minister oziroma župan. Takšni zahtevi mora biti priložena navedba določbe zakona oziroma predpisa, v katerem je podlaga, da lahko določena vrsta objekta oziroma njegovega dela pridobi status grajenega javnega dobra, uporabno dovoljenje, kadar je to predpisano in ustrezen zemljiško-katastrski načrt z vrisanim objektom, izdelan v skladu z geodetskimi predpisi.

(3) Ugotovitvena odločba o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra mora poleg sestavin, ki so z zakonom o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/2000 in 52/2002, v nadaljnjem besedilu: ZUP) predpisane za pisno odločbo, v izreku vsebovati tudi navedbo številke parcele oziroma parcel in katastrske občine, na katere območju je zgrajen objekt oziroma del objekta, ki je pridobil status grajenega javnega dobra državnega oziroma lokalnega pomena.

(4) Pristojno resorno ministrstvo oziroma pristojna občinska uprava pošlje pravnomočno ugotovitveno odločbo o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra pristojnemu sodišču, ki po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo o javnem dobru.

22. člen

(posledice pridobitve statusa grajenega javnega dobra)

(1) Objekt oziroma njegov del, ki ima pridobljen status grajenega javnega dobra, mora njegov lastnik oziroma upravljalec vzdrževati v stanju, ki omogoča splošno rabo v skladu z njegovim namenom.

(2) Na objektu oziroma njegovem delu, ki ima pridobljen status grajenega javnega dobra, ni mogoče pridobiti lastninske ali kakšne druge stvarne pravice s priposestvovanjem, prav tako pa ne more biti predmet izvršbe.

23. člen

(pogoji za ukinitev statusa grajenega javnega dobra)

(1) Objektu oziroma delu objekta, ki ima pridobljen status grajenega javnega dobra državnega oziroma lokalnega pomena, se takšen status lahko odvzame z odločbo, ki jo na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije oziroma pristojnega občinskega organa po uradni dolžnosti izda tisti upravni organ, ki je status podelil.

(2) Vlada Republike Slovenije oziroma pristojni občinski organ izda sklep iz prejšnjega odstavka na zahtevo, ki jo lahko vloži pristojni resorni minister oziroma župan. Takšni zahtevi mora biti priložena obrazložitev nameravanega odvzema statusa grajenega javnega dobra in dokazilo, da nepremičnina oziroma njen del, ki ima pridobljen status grajenega javnega dobra, ne služi več namenu, zaradi katerega ji je bil dodeljen status.

(3) Ko postane odločba o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra pravnomočna, jo pristojno resorno ministrstvo oziroma pristojna občinska uprava pošlje pristojnemu sodišču, ki po uradni dolžnosti iz zemljiške knjige izbriše zaznambo o javnem dobru.

(4) Status grajenega javnega dobra lahko preneha tudi, če je objekt oziroma njegov del, ki ima pridobljen status grajenega javnega dobra, v celoti uničen in ga ni mogoče obnoviti in je zato onemogočena njegova splošna raba ali pa, če se zgradi drug objekt, ki pridobi status grajenega javnega dobra z enakim namenom splošne rabe, kot ga ima sedanji objekt oziroma njegov del, ki ima pridobljen takšen status in se ga zato lahko opusti. V takšnem primeru Vlada Republike Slovenije oziroma pristojni občinski organ izda sklep iz prvega odstavka tega člena na zahtevo, ki jo lahko vloži pristojni resorni minister oziroma župan, če je takšni zahtevi priložen zemljiško katastrski načrt, izdelan v skladu z geodetskimi predpisi, iz katerega izhaja, da objekta ni več.

4. Organi pri graditvi objektov

24. člen

(stvarna pristojnost izdaje gradbenih dovoljenj)

(1) Pristojni upravni organ za gradbene zadeve, ki izdaja gradbena dovoljenja za objekte državnega pomena na prvi stopnji, je ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve.

(2) Pristojni upravni organ za gradbene zadeve, ki izdaja gradbena dovoljenja za objekte, ki niso objekti državnega pomena na prvi stopnji, je upravna enota, na katere območju leži nepremičnina, ki je predmet izdaje gradbenega dovoljenja.

25. člen

(stvarna pristojnost izdaje uporabnih dovoljenj)

Pristojni upravni organ, ki izdaja uporabna dovoljenja, je upravni organ za gradbene zadeve, ki je za gradnjo oziroma rekonstrukcijo objekta izdal gradbeno dovoljenje.

26. člen

(stvarna pristojnost opravljanja inšpekcijskega nadzorstva)

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na podlagi tega zakona, ki se nanašajo na gradnjo, opravljajo gradbeni inšpektorji inšpektorata v sestavi ministrstva, pristojnega za prostorske in gradbene zadeve.

5. Udeleženci pri graditvi objektov

27. člen

(investitor)

(1) V zvezi z graditvijo objekta mora investitor poskrbeti za vse potrebne vloge, naročila in prijave, določene s tem zakonom ter izmed odgovornih projektantov imenovati odgovornega vodjo projekta.

(2) V primerih, predpisanih s tem zakonom, mora investitor poskrbeti tudi za revizijo projektne dokumentacije, pred začetkom gradnje pa tudi zagotoviti strokovno nadzorstvo nad gradnjo.

28. člen

(pogoji za projektanta)

(1) Dejavnost projektiranja sme opravljati pravna ali fizična oseba, ki ima kot gospodarska družba ali zadruga v sodni register vpisano dejavnost projektiranja oziroma ima kot samostojni podjetnik posameznik takšno dejavnost priglašeno pri pristojni davčni upravi.

(2) Če samostojni podjetniki posamezniki ali ustanovitelji gospodarske družbe oziroma zadruge sami ne izpolnjujejo s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega projektanta, mora imeti takšna pravna oziroma fizična oseba takrat, ko opravlja dejavnost projektiranja, s pogodbo o zaposlitvi, s pogodbo o delu v skladu z obligacijskimi razmerji, preko kooperacije ali na drug zakonit način zagotovljeno sodelovanje ustreznega števila posameznikov, ki izpolnjujejo s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega projektanta.

(3) Tuje pravne osebe in njihove podružnice v Republiki Sloveniji lahko ob pogoju vzajemnosti opravljajo dejavnost projektiranja, če izpolnjujejo tudi pogoje iz prejšnjega odstavka.

(4) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena sme opravljati dejavnost projektiranja tudi posameznik, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega projektanta, če poleg pogojev, določenih z delovno-pravnimi in drugimi predpisi izpolnjuje še pogoj, da ima v skladu z določbami tega zakona pridobljeno licenco za samostojno opravljanje arhitekturnega oziroma krajinsko-arhitekturnega projektiranja.

29. člen

(pogoji za izvajalca)

(1) Objekt sme graditi, rekonstruirati ali odstranjevati pravna ali fizična oseba, ki ima kot gospodarska družba ali zadruga v sodni register vpisano dejavnost gradbeništva oziroma ima kot samostojni podjetnik posameznik takšno dejavnost priglašeno pri pristojni davčni upravi.

(2) Če samostojni podjetniki posamezniki ali ustanovitelji gospodarske družbe oziroma zadruge sami ne izpolnjujejo s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega vodjo del, mora imeti takšna pravna oziroma fizična oseba takrat, ko izvaja gradnjo, s pogodbo o zaposlitvi, s pogodbo o delu v skladu z obligacijskimi razmerji, preko kooperacije ali na drug zakonit način zagotovljeno sodelovanje posameznika, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega vodjo del.

(3) Če samostojni podjetniki posamezniki ali ustanovitelji gospodarske družbe oziroma zadruge sami ne izpolnjujejo pogojev iz prejšnjega odstavka, izpolnjujejo pa pogoje za odgovorno vodenje posameznih del oziroma imajo zagotovljeno sodelovanje posameznika, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovorno vodenje posameznih del, lahko izvajajo samo tista posamezna dela pri gradnjah, za katerih vodenje so usposobljeni sami oziroma je usposobljen takšen posameznik.

(4) Tuje pravne osebe in njihove podružnice v Republiki Sloveniji lahko ob pogoju vzajemnosti opravljajo dejavnost gradbeništva oziroma lahko opravljajo posamezna dela pri gradnjah, če izpolnjujejo tudi pogoje iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena.

30. člen

(pogoji za nadzornika)

Gradbeni nadzor v imenu investitorja lahko opravlja pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za projektanta ali izvajalca.

31. člen

(pogoji za revidenta)

(1) Revizijo projektne dokumentacije sme opravljati pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za projektanta.

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko opravlja revizijo projektne dokumentacije s svojimi zaposlenimi tudi visokošolski oziroma drug javni zavod, ki opravlja raziskovalno ali izobraževalno dejavnost s področja graditve objektov, če ima v sodni register vpisano tudi dejavnost s projektiranjem povezanega tehničnega svetovanja in zaposleni pri njem izpolnjujejo s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega revidenta.

32. člen

(odgovornost za škodo)

Investitor nameravanega objekta, projektant, ki je izdelal projektno dokumentacijo za takšen objekt, izvajalec gradnje takšnega objekta, nadzornik nad gradnjo takšnega objekta in revident projektne dokumentacije za takšen objekt odgovarjajo za neposredno škodo, ki nastane tretjim osebam in izvirajo iz njegovega dela in njegovih pogodbenih obveznosti.

33. člen

(zavarovanje pred odgovornostjo)

(1) Projektant, izvajalec, nadzornik in revident morajo pred začetkom opravljanja dejavnosti zavarovati in imeti ves čas svojega poslovanja zavarovano svojo odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati investitorjem in tretjim osebam v zvezi z opravljanjem njihove dejavnosti.

(2) Višina letne zavarovalne vsote se v skladu s predpisi o zavarovalništvu za posamezen zavarovalni primer ali za vse zavarovalne primere v posameznem letu dogovori med zavarovalnico in udeležencem pri graditvi objekta iz prejšnjega odstavka.

(3) Višina letne zavarovalne vsote, ki se jo določi v zavarovalni pogodbi, ne more biti nižja od 10,000.000 tolarjev.

34. člen

(izključevanja)

(1) Kot investitor, projektant in izvajalec lahko nastopajo različne pravne ali fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje, predpisane s tem zakonom, lahko pa tudi ista pravna oziroma fizična oseba hkrati nastopa kot investitor, projektant in izvajalec, če ni s tem členom določeno drugače.

(2) Kot nadzornik lahko nastopa samo tista pravna ali fizična oseba, ki v zvezi z objektom, nad katerega gradnjo opravlja gradbeni nadzor, ne nastopa kot izvajalec gradbenih, zaključnih oziroma obrtniških, montažnih in drugih del ali kot dobavitelj gradbenih proizvodov, naprav in opreme. Nadzornik tudi ne sme biti v nobeni medsebojni poslovni povezavi z izvajalcem, v primeru, da je nadzornik samostojni podjetnik posameznik, pa takšen nadzornik tudi ne sme biti v krvnem sorodstvu v ravni vrsti z izvajalčevim odgovornim vodjem del oziroma ne sme biti z njim v zakonski zvezi ali živeti v izvenzakonski skupnosti.

(3) Kot revident lahko nastopa samo tista pravna ali fizična oseba, ki v zvezi z objektom, za katerega opravlja revizijo projektne dokumentacije, ne nastopa kot projektant ali izvajalec oziroma je v sorodstveni povezavi z projektantom ali izvajalcem.

(4) Če sta projektant in nadzornik ista pravna ali fizična oseba, projektant kot izvajalec ne sme izvajati gradnje na objektu, za katerega je izdelal projektno dokumentacijo. Kadar je projektant tudi izvajalec, morata biti projektant in nadzornik različna pravna oziroma fizična oseba, ki tudi ne smeta biti v nobeni medsebojni poslovni povezavi, odgovorni vodja projekta in odgovorni nadzornik pa tudi ne smeta biti v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v zakonski zvezi ali živeti v izvenzakonski skupnosti.

(5) Če investitor pri istem objektu nastopa kot projektant in izvajalec oziroma izvaja dela za lastne potrebe ali za trg, pri takšni gradnji ne sme nastopati kot nadzornik, ampak mora poveriti gradbeni nadzor izvajalcu, ki ne izvaja gradnje na istem objektu ali drugemu projektantu. V tem primeru ne smeta biti izvajalec oziroma projektant, ki prevzame gradbeni nadzor, s takšnim investitorjem v nobeni medsebojni poslovni povezavi, odgovorni vodja gradbišča oziroma odgovorni vodja del in odgovorni vodja projekta pa tudi ne smeta biti v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v zakonski zvezi ali živeti v izvenzakonski skupnosti.

(6) Investitor lahko nastopa kot nadzornik, vendar v tem primeru na objektu, za katerega opravlja gradbeni nadzor, ne more nastopati niti kot projektant niti kot izvajalec.

(7) Investitor je lahko tudi revident, vendar v tem primeru na objektu, za katerega je opravil revizijo projektne dokumentacije, ne more nastopati kot projektant, kot izvajalec in kot nadzornik.

Tretji del:
GRADITEV OBJEKTA

Prvi razdelek: Projektiranje

1. Projektna in tehnična dokumentacija

35. člen

(vrste projektne dokumentacije)

(1) Projektna dokumentacija obsega:

1. idejno zasnovo,

2. idejni projekt,

3. projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja,

4. projekt za razpis in

5. projekt za izvedbo.

(2) Idejna zasnova je skica in opis bistvenih značilnosti nameravane gradnje.

(3) Idejni projekt je sistematično urejen sestav takšnih načrtov, na podlagi katerih je investitorju omogočeno, da se odloči o najustreznejši varianti nameravane gradnje.

(4) Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja je sistematično urejen sestav takšnih načrtov, na podlagi katerih je pristojnemu organu omogočeno, da presodi vse okoliščine, pomembne za izdajo gradbenega dovoljenja.

(5) Projekt za razpis je sistematično urejen sestav takšnih načrtov, na podlagi katerega je investitorju omogočeno pridobiti najustreznejšega izvajalca.

(6) Projekt za izvedbo je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, dopolnjen s podrobnimi načrti, na podlagi katerih se v skladu s pogoji iz gradbenega dovoljenja gradnja lahko izvede.

36. člen

(vrste načrtov)

(1) Projekte iz prejšnjega člena sestavljajo posamezni načrti.

(2) Vrste načrtov so:

1. načrti arhitekture,

2. načrti krajinske arhitekture,

3. načrti gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti,

4. načrti električnih inštalacij in električne opreme,

5. načrti strojnih inštalacij in strojne opreme,

6. načrti telekomunikacij,

7. tehnološki načrti,

8. načrti izkopov in osnovne podgradnje za podzemne objekte,

9. geodetski načrti in

10. drugi načrti v zvezi z gradnjo, kot so študija požarne varnosti in druge tehnične študije oziroma elaborati, kadar so zaradi posebnosti posamezne vrste objekta ali lokacije, na kateri naj bi se objekt zgradil, potrebne ali če jih zahtevajo posebni predpisi.

37. člen

(tipska projektna dokumentacija)

(1) Če se namerava graditi ali rekonstruirati objekt tako, da se vanj vgrajujejo standardizirani ali tipski elementi ali deli, ni potrebno, da bi projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja vseboval tisti del projektne dokumentacije, na podlagi katere so bili ti elementi oziroma deli izdelani, razen izjave o skladnosti z določbami zakona o gradbenih proizvodih.

(2) Če se namerava graditi ali rekonstruirati več objektov po istem projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, se za projekt za izvedbo šteje takšen projekt, dopolnjen s takšnimi načrti in drugo dokumentacijo, s katero se taki objekti prilagodijo novim lokacijam oziroma terenskim razmeram. Če pa gre samo za vgraditev inštalacij, tehnoloških naprav ali opreme, se v takšnem primeru za projekt za izvedbo šteje tista projektna dokumentacija, v kateri je določen način vgraditve in montaže takšnih inštalacij, tehnoloških naprav in opreme.

(3) Projektna dokumentacija ali posamezne njene sestavine, na podlagi katerih je bil zgrajen objekt, se lahko uporabi tudi za gradnjo oziroma rekonstrukcijo drugih objektov, če s tem soglašata investitor in projektant, ki jo je izdelal.

38. člen

(posebnosti projektne dokumentacije)

(1) Projektna dokumentacija za rekonstrukcijo in odstranitev objekta mora vsebovati tudi dokumentacijo o ukrepih za preprečevanje emisij prahu in drugih nevarnih snovi in o ravnanju z gradbenimi odpadki.

(2) Iz projektne dokumentacije za rekonstrukcijo objekta mora biti razvidno, da je nosilnost temeljnih tal ustrezna, da so že vgrajeni gradbeni proizvodi, ki bodo ohranjeni, uporabni in da je objekt primeren za rekonstrukcijo.

(3) Iz projektne dokumentacije za spremembo namembnosti mora biti razvidno, kako se bo zaradi spremenjene namembnosti objekta oziroma dela objekta ali določenih prostorov v njem spremenil vpliv objekta na okolico.

39. člen

(vrste tehnične dokumentacije)

(1) Tehnična dokumentacija obsega:

1. projekt izvedenih del,

2. projekt za vzdrževanje in obratovanje objekta in

3. projekt za vpis v uradne evidence.

(2) Projekt izvedenih del je projekt za izvedbo, dopolnjen s prikazom vseh izvedenih del in morebitnih sprememb v vseh delih projekta za izvedbo, ki so nastale med gradnjo, na podlagi katerega je mogoče na tehničnem pregledu ugotoviti, ali je zgrajeni oziroma rekonstruirani objekt v skladu z gradbenim dovoljenjem.

(3) Projekt za vzdrževanje in obratovanje objekta je sistematično urejen zbir slikovnega gradiva, načrtov in besedil v obliki jamstev, potrdil, seznamov, shem, navodil in podobnih sestavin, ki določajo pravila za uporabo oziroma obratovanje in vzdrževanje zgrajenega oziroma rekonstruiranega objekta in vgrajenih inštalacij oziroma tehnoloških naprav, na podlagi katerih je vsakokratnemu lastniku objekta omogočeno objekt vzdrževati na ustrezen način.

(4) Projekt za vpis v uradne evidence je dokumentacija, na podlagi katere je investitorju oziroma lastniku objekta omogočeno, da se zemljiška parcela, na kateri stoji objekt, evidentira v zemljiškem katastru oziroma če gre za stavbo, tudi v katastru stavb in da se objekti gospodarske javne infrastrukture evidentirajo v katastru gospodarske javne infrastrukture.

40. člen

(podrobnejša vsebina projektne in tehnične dokumentacije)

Minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, v soglasju z resornimi ministri, v katerih delovno področje sodi posamezna vrsta objektov, predpiše podrobnejšo vsebino projektne in tehnične dokumentacije, način njene izdelave in vrste načrtov, ki pridejo v poštev za posamezne vrste stavb in gradbenih inženirskih objektov, glede na namen njihove uporabe.

2. Načini pridobitve projektne dokumentacije

41. člen

(naročilo projektne dokumentacije in njene revizije)

Če investitor sam ne izpolnjuje pogojev za projektanta oziroma revidenta, je njegova odločitev, pri kateri pravni oziroma fizični osebi bo naročil izdelavo projektne dokumentacije in njeno revizijo, prosta, pod pogoji, ki jih določa zakon.

42. člen

(pridobitev lokacijske informacije)

Investitor oziroma projektant pridobi pogoje za izdelavo projektne dokumentacije, ki se nanašajo na skladnost objekta s prostorskim aktom, na podlagi lokacijske informacije.

43. člen

(javni natečaj)

(1) Investitor mora organizirati izbiro strokovno najprimernejše rešitve za nameravano gradnjo na javnem natečaju, če tako določa prostorski akt ali drug predpis. S prostorskim aktom se lahko določi, da je javni natečaj obvezen, če je z njim določena prostorska ureditev namenjena ureditvi oziroma gradnji:

1. javne površine, če bi se zaradi njene ureditve bistveno spremenil izgled naselja ali krajine;

2. večstanovanjske stavbe, stanovanjske stavbe za posebne namene in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi, če naj bi se gradila ob javni površini ali če bi se zaradi njene gradnje bistveno spremenil izgled naselja ali krajine;

3. mostu, viadukta oziroma drugega premostitvenega gradbenega inženirskega objekta javne ceste in železnice, če bi se zaradi njegove gradnje bistveno spremenil izgled naselja ali krajine.

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je javni natečaj obvezen, če je investitor nameravane ureditve oziroma gradnje iz prejšnjega odstavka država ali lokalna skupnost, vendar samo, če skupna vrednost gradbenih, inštalacijskih in zaključnih del, brez davka na dodano vrednost, nameravane ureditve oziroma gradnje presega:

1. 100,000.000 tolarjev pri nameravani ureditvi parka, uličnega prostora, trga in druge podobne javne površine;

2. 400,000.000 tolarjev pri nameravani gradnji večstanovanjske stavbe, stanovanjske stavbe za posebne namene in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi;

3. vrednost, ko je v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila, potrebna objava v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, pri nameravani gradnji mostu, viadukta oziroma drugega premostitvenega gradbenega inženirskega objekta javne ceste in železnice.

(3) Javni natečaj organizira investitor v sodelovanju s pristojno poklicno zbornico v skladu s pravilnikom o natečajih, s katerim se podrobneje določi postopek priprave in izvedbe javnih natečajev in ga izda minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, z njim pa tudi podrobneje opredeli objekte iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka.

(4) Izbiro najustreznejše variante oziroma strokovno najprimernejše rešitve projektne dokumentacije opravi posebna strokovna ocenjevalna komisija. Strokovno ocenjevalno komisijo sestavljajo posamezniki, ki jih za člane imenuje pristojna poklicna zbornica ter posamezniki, ki jih za člane imenuje investitor. Strokovna ocenjevalna komisija mora biti sestavljena tako, da so člani, ki jih imenuje investitor, v večini in da je v njej zagotovljena prevlada stroke.

(5) Izdelavo projektne dokumentacije mora investitor najprej ponuditi avtorju izbrane natečajne rešitve, če ta izpolnjuje pogoje za projektanta. Če teh pogojev avtor ne izpolnjuje, investitor pod enakimi pogoji odda izdelavo projektne dokumentacije pravni ali fizični osebi, ki take pogoje izpolnjuje, pri čemer pa mora pogodbeno zagotoviti sodelovanje avtorja izbrane natečajne rešitve.

(6) Avtor izbrane natečajne rešitve mora sodelovati z izbranim projektantom in sicer kot avtor-sodelavec, ki projektantu pojasnjuje in po potrebi nadgrajuje na natečaju izbrano rešitev in ki skrbi za skladnost izdelave projektne dokumentacije z natečajno rešitvijo, kar potrdi s svojo izjavo o skladnosti. Pri tem se za določitev plačila stroškov avtorja kot avtorja-sodelavca uporabijo minimalni tarifni pogoji po določbah tega zakona. Če pa avtor sodelovanje z izbranim projektantom zavrne oziroma se na njegov poziv ne odzove, se šteje, da s projektantom noče sodelovati in da se je odpovedal pravici, da s projektantom sodeluje kot avtor-sodelavec.

(7) Če je investitor naročnik po predpisih o javnih naročilih, se izvedba natečaja po določbah tega člena šteje kot izvedba razpisa za oddajo projektne dokumentacije po predpisih o javnih naročilih.

44. člen

(izjeme pri oddaji izdelave projektne dokumentacije)

Kot ponudnik za izdelavo projektne dokumentacije po določbah zakona o javnih naročilih lahko sodeluje tudi projektant, ki je izdelal predhodno fazo takšne projektne oziroma tehnične dokumentacije.

3. Izdelovanje in revidiranje projektne dokumentacije

45. člen

(odgovorni projektant)

(1) Projektant, ki prevzame v izdelavo projektno dokumentacijo, mora za vse načrte, ki sestavljajo projekt, imenovati odgovorne projektante.

(2) Odgovorni projektant je lahko posameznik, ki je pri pristojni poklicni zbornici vpisan v ustrezen imenik in ima po končanem študiju za pridobitev univerzitetne izobrazbe najmanj pet let delovnih izkušenj na področju projektantskih storitev, če nastopa kot odgovorni projektant načrta za zahtevni objekt, oziroma najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju projektantskih storitev, če nastopa kot odgovorni projektant načrta za manj zahtevni oziroma enostavni objekt, po končanem študiju za pridobitev visoke strokovne izobrazbe pa najmanj sedem let pri zahtevnih objektih in najmanj pet let pri manj zahtevnih in enostavnih objektih.

(3) Za izdelavo geodetskih načrtov, ki sestavljajo projektno dokumentacijo, se imenuje odgovornega geodeta v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost.

46. člen

(pogoji za tuje fizične osebe)

Tuja fizična oseba lahko ob pogoju vzajemnosti nastopa kot odgovorni projektant, če je v času, ko nastopa kot odgovorni projektant, pri pristojni poklicni zbornici vpisana v ustrezen imenik.

47. člen

(zagotavljanje odgovornosti)

(1) Odgovorni projektant mora vsako zaključeno sestavino načrta, ki ga je izdelal, potrditi s svojim podpisom in identifikacijsko številko, s čimer jamči, da je načrt, ki ga je izdelal, v skladu s prostorskimi akti in gradbenimi predpisi ter pogoji pristojnih soglasodajalcev.

(2) Odgovorni vodja projekta mora vsako zaključeno sestavino projekta potrditi s svojo identifikacijsko številko in podpisom, s čimer jamči za kakovost obdelave celotnega projekta in za medsebojno usklajenost načrtov, ki sestavljajo projekt.

48. člen

(temeljne zahteve projektiranja)

(1) S projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti dokazano, da bo objekt kot celota izpolnjeval predpisane bistvene zahteve in da bo v skladu s prostorskimi akti.

(2) Če je bil poprej izdelan investicijski program ali izdelana projektna naloga, ju je projektant dolžan pregledati in opozoriti na ugotovljene pomanjkljivosti oziroma neskladnosti s prostorskimi akti ter gradbenimi in drugimi predpisi in zahtevati njihovo odpravo.

(3) Pri projektiranju je treba tudi upoštevati:

1. določbe tega zakona in na njegovi podlagi izdane predpise,

2. lokacijsko informacijo,

3. pogoje investicijskega programa, kadar je ta predpisan, oziroma investitorjeve projektne naloge,

4. projektne pogoje pristojnih soglasodajalcev,

5. gradbene predpise, ki veljajo za posamezne vrste objektov,

6. druge predpise, ki veljajo za določeno vrsto lokacij,

7. ukrepe za varstvo zdravja, varstvo ljudi in premoženja, varnost in zdravje pri delu, varstvo pred požarom in varstvo okolja in ukrepe za minimalno porabo energije,

8. ukrepe, ki zagotavljajo funkcionalno oviranim osebam dostop, vstop in uporabo brez grajenih in komunikacijskih ovir,

9. smotrne tehnične rešitve, skladne z dosežki znanosti, tehnologije in ekonomičnosti in zadnjim stanjem gradbene tehnike,

10. realne stroške materiala in storitev ter gradbenih proizvodov, namenjenih za gradnjo,

11. realne stroške pripravljalnih del na gradbišču, splošnih gradbenih del, inštalacij pri gradnjah in zaključnih gradbenih del,

12. pravila merjenja pri izdelavi popisov del in predračuna,

13. ukrepe, ki imajo pomen za obrambo in potrebne ukrepe za zaščito in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah in

14. rezultate predhodne preveritve zanesljivosti obstoječih delov objekta, nosilnosti in stabilnosti temeljnih tal in uporabnosti že vgrajenih gradbenih proizvodov, kadar gre za rekonstrukcijo objektov.

(4) Pri izračunu površin in prostornin objekta je treba uporabljati veljavni standard v Republiki Sloveniji, ki ureja način izračunavanja površin in prostornin objektov.

49. člen

(posebne zahteve projektiranja)

(1) Če se nameravana gradnja nahaja na območju, ki se ureja z lokacijskim načrtom, mora biti iz projektne dokumentacije razvidno, da so lega objekta na zemljišču, raba in oblikovanje objekta, gradbena parcela in komunalni priključki skladni z rešitvami iz lokacijskega načrta.

(2) Če se nameravana gradnja nahaja na območju, ki se ureja s prostorskim redom, mora biti iz projektne dokumentacije razvidno, da so lega objekta na zemljišču, raba in oblikovanje objekta, gradbena parcela in komunalni priključki v skladu s pogoji prostorskega reda, z njo pa mora biti prikazano tudi vplivno območje objekta.

(3) Projektant določi vplivno območje objekta tako, da preveri morebitne možne vplive objekta na tla, vodo, zrak, sosednje objekte in zdravje ljudi in takšne vplive prikaže v projektni dokumentaciji.

50. člen

(pridobivanje projektnih pogojev in soglasij)

(1) Če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekt na območju, ki se ureja z lokacijskim načrtom, se šteje, da so soglasja pristojnih soglasodajalcev k projektnim rešitvam že pridobljena z dnem izdaje njihovih mnenj k lokacijskemu načrtu. Če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekt na območju, ki se ureja s prostorskim redom, pa je treba pred začetkom izdelovanja projekta pridobiti projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa soglasja vseh pristojnih soglasodajalcev, razen če določeni soglasodajalec v svojem mnenju o prostorskem redu ni izrecno navedel, da k projektnim rešitvam za gradnjo določene vrste objekta njegovega soglasja ni potrebno pridobiti.

(2) Če je tako določeno s pogodbo, je projektant, v nasprotnem primeru pa investitor, dolžan pristojne soglasodajalce pred začetkom projektiranja pisno pozvati, da določijo projektne pogoje ter po tem, ko je projektna dokumentacija izdelana, te soglasodajalce pisno pozvati, da dajo k njej tudi soglasje. Za dokaz o vročitvi pisnega poziva za izdajo projektnih pogojev oziroma soglasja se šteje vročilnica. Zahtevi za določitev projektnih pogojev mora biti priložena idejna zasnova, zahtevi za izdajo soglasja pa je treba priložiti tisti načrt oziroma del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je v zvezi s predmetom soglašanja.

(3) Pristojni soglasodajalec mora določiti projektne pogoje najpozneje v 15 dneh po prejemu poziva, če se projektira enostavni ali manj zahtevni objekt oziroma v 30 dneh po prejemu poziva, če se projektira zahtevni objekt, razen če za posamezno vrsto objekta poseben zakon ne določa drugačnega roka. V projektnih pogojih, ki ne smejo biti v nasprotju s pogoji iz izvedbenega prostorskega akta, mora soglasodajalec navesti določbe zakona oziroma predpisa, izdanega na podlagi zakona, v katerih ima podlago, da daje projektne pogoje in soglasja.

(4) Če soglasodajalec v roku iz prejšnjega odstavka ne določi projektnih pogojev ali, če v teh pogojih ne navede podlage v predpisu za izdajo projektnih pogojev in soglasij, se šteje, da pogojev za nameravano gradnjo nima ter da je s tem dano tudi njegovo soglasje. Če soglasodajalec ugotovi, da določitev projektnih pogojev ne sodi v njegovo delovno področje, z vlogo za izdajo projektnih pogojev ravna kot v primeru nepristojnosti, v skladu s predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek. Če pa v predpisanem roku soglasodajalec, ki je določil projektne pogoje, ne izda ali ne odreče soglasja, se šteje, da je njegovo soglasje dano.

(5) Pristojni soglasodajalec izda soglasje v obliki klavzule na projektnih pogojih, ki jih je določil, ali s posebnim aktom. Izdajo takšnega soglasja oziroma akta lahko soglasodajalec odreče samo v primeru, če projektna rešitev ni v skladu z njegovimi projektnimi pogoji. Pristojni soglasodajalec lahko odreče določitev projektnih pogojev oziroma izdajo soglasja z odločbo, zoper katero je dovoljena pritožba na tisto ministrstvo, v katerega delovno področje sodi izvajanje predpisa, v katerem ima takšen soglasodajalec podlago, da daje projektne pogoje in soglasja.

(6) Če projektant oziroma investitor po tem, ko so mu pristojni soglasodajalci posredovali soglasja k projektnim rešitvam, ugotovi, da sta si dve ali več takšnih soglasij v nasprotju, ima pravico takšne soglasodajalce povabiti na usklajevanje s pisnim vabilom. Za dokaz o vročitvi vabila se šteje vročilnica.

(7) Pristojni soglasodajalec lahko projektantu oziroma investitorju kadarkoli pred dnevom usklajevanja sporoči, da svoje projektne pogoje k predlaganim projektnim rešitvam umika in da se odpoveduje pravici sodelovati na usklajevanju oziroma da s predlaganimi projektnimi rešitvami soglaša.

(8) Šteje se, da tisti soglasodajalec, ki se usklajevanja, čeprav je bil pravilno vabljen, ne udeleži, k projektnim rešitvam nima pripomb in da z njimi soglaša.

(9) Če pa določeni soglasodajalec na usklajevanju vztraja pri svojem soglasju in zato ni mogoče doseči uskladitve, lahko takšen projektant investitorju predlaga, da pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve, ko vloži zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja, vloži hkrati tudi zahtevo za določitev smernic za projektiranje, kot to določa 55. člen tega zakona.

51. člen

(stroški projektnih pogojev in soglasij)

(1) Pristojni soglasodajalec lahko za projektne pogoje, ki jih določi na zahtevo investitorja oziroma projektanta, zaračuna samo tiste materialne stroške, ki jih je imel v zvezi z njihovo pripravo, ob izstavitvi računa pa mora navesti določbe predpisa, v katerem ima podlago za zaračunavanje stroškov v določeni višini ter takšne stroške tudi specificirati.

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se v primeru, ko je pristojni soglasodajalec državni organ ali tisti nosilec javnega pooblastila, ki je takšno pooblastilo pridobil neposredno na podlagi zakona, stroškov priprave projektnih pogojev ne zaračuna.

(3) Soglasja k projektnim rešitvam se izdajajo proti plačilu takse v skladu z zakonom, ki ureja upravne takse, in sicer v višini, kot velja za potrdila, ki se izdajajo na podlagi uradnih evidenc.

52. člen

(možnost odškodnine zaradi zaupanja v lokacijsko informacijo)

Če se po tem, ko je investitor oziroma projektant zahtevnega objekta pridobil lokacijsko informacijo, izvedbeni prostorski akt spremeni ali nadomesti z novim, tako da izdelani projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja ni več v skladu s prejšnjo namensko rabo oziroma lokacijskimi in drugimi pogoji, ki so veljali v času njene izdaje, lokacijska informacija pa ni vsebovala opozorila, da se pripravljajo spremembe oziroma nov izvedbeni prostorski akt, ima investitor pravico do povrnitve odškodnine za povzročeno škodo, ki mu je nastala zaradi zaupanja v lokacijsko informacijo, vendar samo, če dokaže, da je naročil projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja najpozneje v enem mesecu po izdaji lokacijske informacije in da v primeru spremembe izvedbenega prostorskega akta od izdaje takšne lokacijske informacije ni preteklo več kot šest mesecev, v primeru sprejetja novega izvedbenega akta pa da od njene izdaje ni preteklo več kot eno leto. Zavezanec za povrnitev vlaganj je občina, če je izvedbeni prostorski akt sprejel občinski svet, oziroma država, če je izvedbeni prostorski akt sprejel njen organ, pred začetkom njegove priprave pa občini ni sporočil, da se pripravljajo spremembe oziroma nov izvedbeni prostorski akt.

53. člen

(revizija projektne dokumentacije)

(1) Revizija je obvezna za projektno dokumentacijo, ki se nanaša na zahtevne objekte, za projektno dokumentacijo, ki je bila izdelana v tujini in za projektno dokumentacijo, za katero je tako določeno s posebnimi predpisi.

(2) Revident mora za revizijo posameznih načrtov imenovati odgovornega revidenta. Kot odgovorni revident lahko nastopa samo takšen posameznik, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega projektanta ustrezne stroke in ima pri pristojni poklicni zbornici opravljen dopolnilni strokovni izpit za revidiranje.

(3) Z revizijo projektne dokumentacije je treba preveriti, ali bo objekt skladen s prostorskimi akti in zanesljiv, ali je z načrti tehničnih rešitev dokazano izpolnjevanje bistvenih zahtev in ali je vplivno območje objekta določeno na predpisani način ter poskrbeti za kontrolo brezhibnosti in računske pravilnosti načrtov gradbenih konstrukcij.

(4) Odgovorni revident mora povzetek revizijskega poročila izdelati na obrazcu, katerega obliko in obvezne sestavine predpiše minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, temu obrazcu pa priložiti celotno revizijsko poročilo.

(5) Revizijsko poročilo mora biti opremljeno s podpisom in identifikacijsko številko odgovornega revidenta ter z žigom in podpisom odgovorne osebe revidenta.

Drugi razdelek: Pridobitev gradbenega dovoljenja

54. člen

(zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja)

(1) Zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja vloži pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve investitor. V zahtevi mora navesti podatke o parcelni številki in katastrski občini zemljišča z nameravano gradnjo ter podatke o vrsti objekta glede na namen.

(2) Zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja mora biti priloženo:

1. najmanj dva izvoda projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja s predpisanimi sestavinami in

2. druge listine, če tako določa zakon.

(3) Če se zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja nanaša na rekonstrukcijo objekta, je treba navesti tudi številko in datum gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je bil objekt zgrajen, razen za objekte, ki so bili zgrajeni pred letom 1967.

(4) Investitor mora zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priložiti tudi dokazilo o pravici graditi, če ta pravica še ni vpisana v zemljiško knjigo.

55. člen

(izjeme glede objektov državnega pomena in objektov
z vplivi na okolje)

(1) Za objekt državnega pomena, ki naj bi se gradil na območju, ki se ureja s prostorskim redom, in za objekt z vplivi na okolje investitorju zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja ni potrebno priložiti projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, če zahteva določitev smernic za izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. V takšnem primeru je treba zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priložiti samo lokacijsko informacijo in idejni projekt.

(2) V primeru vložitve zahteve za določitev smernic iz prejšnjega odstavka pristojni upravni organ za gradbene zadeve razpiše obravnavo, na katero povabi pristojne soglasodajalce in občino, na katere območju leži zemljišče, ki je predmet gradbenega dovoljenja, nato pa na podlagi njihovih pogojev določi spisek pristojnih soglasodajalcev, opredeli projektne pogoje, v primeru graditve objekta z vplivi na okolje pa lahko tudi obseg poročila o vplivih na okolje, hkrati pa določi rok za dopolnitev vloge, v katerem mora investitor predložiti projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja s predpisanimi sestavinami.

(3) V primeru vložitve zahteve za določitev smernic za izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja se šteje, da je vloga za izdajo gradbenega dovoljenja popolna šele z dnem predložitve projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja s predpisanimi sestavinami.

56. člen

(dokazilo o pravici graditi)

(1) Za dokazilo o pravici graditi po tem zakonu velja:

– izpisek iz zemljiške knjige, iz katerega izhaja, da ima investitor na določeni nepremičnini lastninsko ali kakšno drugo stvarno oziroma obligacijsko pravico, ki mu omogoča gradnjo oziroma izvajanje del na takšni nepremičnini,

– notarsko overjena pogodba z dokazilom o vložitvi predloga za vpis pogodbe o pridobitvi lastninske ali kakšne druge stvarne oziroma obligacijske pravice na določeni nepremičnini v zemljiško knjigo, ki investitorju dovoljuje gradnjo oziroma izvajanje del na takšni nepremičnini, ali

– druga listina, ki v skladu z zakonom izkazuje pravico graditi oziroma izvajati dela na določeni nepremičnini.

(2) Za dokazilo o vložitvi predloga za vpis pogodbe v zemljiško knjigo iz prejšnjega odstavka se šteje kopija predloga za vpis pogodbe v zemljiško knjigo, s potrdilom pristojnega sodišča o prejemu ali potrdilom o oddaji vloge po pošti, priporočeno ali brzojavno oziroma na način elektronskega poslovanja.

(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena pri nameravanih gradnjah objektov gospodarske javne infrastrukture notarsko overjeni pogodbi ni potrebno priložiti dokazila iz prejšnjega odstavka.

57. člen

(obvezni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja)

(1) Sestavine obveznega dela so enake za vse vrste projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(2) Obvezni del vsakega projekta za pridobitev gradbenega dela obsega:

1. podatke o projektantu, številki projekta z datumom njegove izdelave, odgovornem vodji projekta in odgovornih projektantih, ki so izdelali posamezne načrte;

2. lokacijsko informacijo, če prostorski akt ni evidentiran v zbirki pravnih režimov, vzpostavljenih v skladu s predpisi o urejanju prostora in

3. obrazložitev nameravane gradnje z navedbo podatkov o zemljišču (parcelna številka oziroma številke in katastrska občina).

58. člen

(posebni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja)

(1) Posebni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekt na območju, ki se ureja z lokacijskim načrtom, obsega:

1. zazidalno situacijo iz lokacijskega načrta, ki prikazuje gradbeno parcelo, lego objekta na zemljišču, njegovo velikost, namembnost, oblikovanje in odmike od sosednjih parcel ter komunalne priključke, kadar so predvideni,

2. mnenja, ki so jih pristojni projektni soglasodajalci dali k lokacijskemu načrtu, z opisom, kako se jih je pri izdelavi projekta upoštevalo in

3. ustrezne načrte, in sicer:

– v primeru enostavnega objekta, če njegova velikost, način gradnje in rabe ter njegov odmik od meje sosednjih zemljišč niso v skladu s predpisom iz drugega odstavka 8. člena tega zakona: idejno zasnovo;

– v primeru manj zahtevnega objekta: načrt arhitekture oziroma načrt krajinske arhitekture in načrt gradbenih konstrukcij z idejnim projektom strojnih in električnih inštalacij ter, če gre za objekt, v katerem bo proizvodnja, tudi načrt strojnih in električnih inštalacij, tehnološki načrt in druge načrte iz 10. točke drugega odstavka 36. člena tega zakona;

– v primeru zahtevnega objekta: vsi načrti iz prejšnje alinee in drugi načrti, ki so potrebni za gradnjo določene vrste zahtevnega objekta, za zahtevni objekt, ki po posebnih predpisih predstavlja objekt s tveganjem za okolje, pa tudi varnostno poročilo;

– v primeru odstranitve objekta: načrt odstranjevalnih del;

– v primeru spremembe namembnosti: načrt obstoječega stanja in načrt arhitekture ter, če gre za takšno spremembo namembnosti, ki predstavlja proizvodnjo, tudi načrt strojnih in električnih inštalacij ter tehnološki načrt oziroma druge načrte iz 10. točke drugega odstavka 36. člena tega zakona.

(2) Posebni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekt na območju, ki se ureja s prostorskim redom, obsega:

1. geodetski načrt obstoječega stanja terena z vrisanimi mejami parcel iz zemljiškega katastra in sosednjimi objekti v radiju najmanj 25,00 metrov od predvidene gradnje,

2. načrt gradbene parcele s prikazom elementov za zakoličenje objekta, kadar se namerava graditi nov objekt,

3. zazidalno situacijo s prikazom lege objekta na zemljišču, njegove tlorisne velikosti in višine, namembnosti, oblikovanja fasad in strehe in odmikov od sosednjih parcel,

4. načrt komunalnih priključkov s prikazom njihovega priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo, vključno s prikazom dovoza na javno cesto,

5. prikaz vplivnega območja objekta,

6. projektne pogoje s soglasji, ki so jih pristojni projektni soglasodajalci dali k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, z opisom, kako se jih je pri izdelavi projekta pridobivalo in upoštevalo oziroma pisni poziv in kopijo vročilnic iz 50. člena tega zakona, če soglasja niso bila dana in

7. ustrezne načrte, izdelane v skladu s 3. točko prejšnjega odstavka.

59. člen

(izjeme pri posebnem delu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja)

(1) Če se zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja nanaša na takšno spremembo namembnosti, ki ne predstavlja izvajanja del, s katerimi bi se posegalo v skupne prostore ali s katerimi bi se spreminjal zunanji izgled objekta, zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja ni potrebno priložiti posebnega dela projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(2) Če se zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja nanaša na objekt z vplivi na okolje, je treba posebnemu delu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja priložiti tudi poročilo o vplivih na okolje.

60. člen

(vrste postopkov izdaje gradbenega dovoljenja)

(1) Na območjih, ki se urejajo z državnim ali občinskim lokacijskim načrtom, se gradbena dovoljenja izdajajo v skrajšanem ugotovitvenem postopku, razen če poseben zakon za določeno vrsto objekta na določeni lokaciji izrecno ne določa drugače.

(2) Na območjih, ki se urejajo s prostorskim redom, se gradbena dovoljenja izdajajo v posebnem ugotovitvenem postopku.

61. člen

(druge možnosti skrajšanega ugotovitvenega postopka)

(1) Ne glede na določbe drugega odstavka prejšnjega člena lahko na zahtevo investitorja pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda gradbeno dovoljenje v skrajšanem ugotovitvenem postopku tudi za gradnjo manj zahtevnega objekta, ki ni predviden na območju, ki se ureja z lokacijskim načrtom, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1. da je predmet gradbenega dovoljenja stanovanjska stavba, ki ima pritličje in največ tri nadstropja z mansardo,

2. da iz vplivnega območja objekta, prikazanega z mejo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja izhaja, da to vplivno območje ne sega preko meje gradbene parcele,

3. da iz prikaza komunalnih priključkov in dostopa v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja izhaja, da ti priključki ne potekajo po sosednjih zemljiščih,

4. da je takšna stavba od meje sosednjih zemljišč oddaljena najmanj polovico svoje višine, merjeno od terena do kapi, ali pa da so, če je ta oddaljenost manjša, pridobljene notarsko overjene izjave lastnikov sosednjih zemljišč in objektov, da se strinjajo z nameravano gradnjo, kot je razvidna iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma če takšni lastniki takšno izjavo dajo na zapisnik pri pristojnem gradbenem organu,

5. da nameravana gradnja ne leži na območju, ki je s posebnimi predpisi opredeljeno kot varovalni pas objekta gospodarske javne infrastrukture ali pa da je, če leži nameravana gradnja na območju takšnega varovalnega pasu, pridobljeno soglasje upravljalca objekta gospodarske javne infrastrukture in

6. da nameravana gradnja ne leži na območju, ki je varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine ali po predpisih o ohranjanju narave ali pa da je, če leži nameravana gradnja na območju, ki je varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine oziroma ohranjanju narave, pridobljeno kulturnovarstveno oziroma naravovarstveno soglasje.

(2) V skrajšanem ugotovitvenem postopku se lahko izda gradbeno dovoljenje tudi za rekonstrukcijo stanovanjske stavbe ali za spremembo namembnosti, če investitor zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priloži notarsko overjena soglasja takšnega števila etažnih lastnikov, kot ga določajo predpisi o stanovanjskih razmerjih, da se strinjajo z nameravano gradnjo, kot je razvidna iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma če takšni lastniki dajo takšno izjavo na zapisnik pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve.

62. člen

(stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja)

(1) Stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za objekt na območju, ki se ureja z državnim ali občinskim lokacijskim načrtom, je samo investitor.

(2) V postopku izdaje gradbenega dovoljenja za objekt na območju, ki se ureja s prostorskim redom, se imajo poleg investitorja pravico udeleževati postopka še naslednji stranski udeleženci (v nadaljnjem besedilu: stranke):

1. lastniki nepremičnin in imetniki služnostne oziroma stavbne pravice na takšnih nepremičninah, ki jih na podlagi vplivnega območja objekta, prikazanega z mejo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, določi pristojni upravni organ za gradbene zadeve;

2. lastniki zemljišč izven gradbene parcele, na katerih je predvidena dovozna cesta in na katerih so predvideni komunalni priključki, prikazani v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja ter imetniki služnostne oziroma stavbne pravice na takšnih nepremičninah;

3. drugi subjekti, če tako določa zakon.

(3) Stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ki je imetnik služnostne oziroma stavbne pravice, ki še ni vpisana v zemljiško knjigo, lahko dokaže z overjeno listino, da je imetnik te pravice.

63. člen

(seznanitev strank)

(1) Pristojni upravni organ za gradbene zadeve povabi stranke, da se seznanijo z nameravano gradnjo in da se o njej izrečejo na obravnavi. V tem vabilu je treba stranke posebej opozoriti na to, da se bo v primeru, če se obravnave ne bi udeležile in izostanka opravičile, štelo, da se z nameravano gradnjo strinjajo.

(2) Stranka lahko v primeru opravičenega izostanka svojo izjavo poda tudi pisno, vendar samo do konca obravnave. Če stranka do konca obravnave ne poda pisne izjave o nameravani gradnji, se šteje, da se z nameravano gradnjo, prikazano v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, strinja.

64. člen

(zahteva za vključitev v postopek)

(1) Če kdo med postopkom zahteva vključitev v postopek in dokazuje, da je vplivno območje v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je pristojni upravni organ za gradbene zadeve določil stranke v postopku, prikazano napačno, mora za svoje trditve predložiti dokaz. Kot dokaz se šteje ekspertno mnenje pravne ali fizične osebe, ki ima v skladu s predpisi o varstvu okolja pridobljeno pooblastilo za izdelavo poročil o vplivih na okolje.

(2) Z zahtevo za vključitev v postopek iz prejšnjega odstavka se seznani samo investitor.

(3) V primeru, da se v nadaljevanju postopka ugotovi, da je vplivno območje objekta v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja prikazano napačno in se zato osebo, ki je dokazovala, da je vplivno območje v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja prikazano napačno, vključi v postopek, gredo vsi stroški, ki so nastali v zvezi z naročilom in izdelavo ekspertnega mnenja in stroški postopka, v breme investitorja. Če pa se ugotovi, da je vplivno območje objekta v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja prikazano pravilno, gredo vsi stroški, ki so nastali v zvezi z naročilom in izdelavo ekspertnega mnenja in stroški postopka, v breme osebe, ki je zahtevala vključitev v postopek.

(4) Zahtevo za vključitev v postopek lahko poda tudi oseba, katere služnost še ni vpisana v zemljiško knjigo, če kot dokaz predloži notarsko overjeno listino, ki izkazuje njeno imetništvo te pravice.

65. člen

(izjave strank)

(1) Stranka, ki v pisni izjavi ali na obravnavi nasprotuje nameravani gradnji, mora za svoje trditve predložiti dokaze.

(2) Investitor lahko kadarkoli med postopkom izdaje gradbenega dovoljenja predloži notarsko overjeno pisno izjavo katerekoli stranke, da se strinja z nameravano gradnjo, kot je razvidna iz projekta, ki je bil priložen zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja.

(3) Če investitor med postopkom izdaje gradbenega dovoljenja predloži overjene pisne izjave vseh strank, da se strinjajo z nameravano gradnjo, kot je razvidna iz projekta, ki je bil priložen zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja, ustna obravnava ni potrebna.

66. člen

(pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja)

(1) Preden izda pristojni upravni organ za gradbene zadeve gradbeno dovoljenje, mora preveriti tudi:

1. ali je projekt izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom,

2. ali je projekt izdelala pravna oziroma fizična oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za projektanta,

3. ali so k predvideni gradnji pridobljena vsa predpisana soglasja,

4. ali ima projekt vse s tem zakonom predpisane sestavine in ali je bila opravljena revizija projektne dokumentacije, kadar je predpisana,

5. ali je investitor predložil dokazilo, da so dajatve in prispevki, določeni z zakonom, plačani oziroma da so na drug zakonit način izpolnjene takšne njegove obveznosti in

6. ali ima investitor pravico graditi.

(2) Za dokazilo iz 5. točke prejšnjega odstavka se šteje listina, ki jo je izdal organ, za katerega zakon določa, da je pristojen za izdajo takšne listine in virman oziroma drugo ustrezno dokazilo o izvršenem plačilu ali pisna pogodba, sklenjena med investitorjem in pristojnim organom, iz katere izhaja, da se pristojni organ in investitor strinjata, da bo investitor plačal z odločbo odmerjeno dajatev oziroma prispevek v določenem roku kot enkratni znesek ali z akontiranjem odmerjenega zneska in končnim poračunom.

67. člen

(izdaja gradbenega dovoljenja)

(1) Gradbeno dovoljenje se izda za celoten objekt ali pa za njegov del, ki pomeni tehnično, tehnološko ali funkcionalno celoto in se da samostojno uporabljati, če se objekt gradi oziroma rekonstruira po delih in to tudi opredeljuje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko izda gradbeno dovoljenje tudi za del objekta oziroma za izvedbo posameznih gradbenih ali inštalacijskih del oziroma tehnoloških naprav, če gre za gradnjo objekta gospodarske javne infrastrukture.

68. člen

(vsebina gradbenega dovoljenja)

(1) Gradbeno dovoljenje mora poleg sestavin, ki so z ZUP predpisane za pisno odločbo, v izreku vsebovati tudi osnovne podatke o zemljišču, natančne podatke o lokaciji in vrsti objekta, podatke o projektu in datumu njegove izdelave ter čas veljavnosti gradbenega dovoljenja, v primeru nadomestne gradnje pa tudi datum, do katerega je potrebno odstraniti nadomeščeni objekt.

(2) Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, lahko pa tudi druge listine, če tako določa zakon, so sestavni del gradbenega dovoljenja.

69. člen

(vročitev odločbe)

(1) Odločba, izdana v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, se vroči investitorju in drugim strankam v postopku ter pošlje vsem pristojnim soglasodajalcem, ki so dali soglasje, pristojnemu upravnemu organu za prostorske zadeve tiste občine, na katere območju naj bi se izvedla gradnja ter pristojnemu gradbenemu inšpektorju.

(2) Vročeni odločbi se, razen investitorju, projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in drugih listin, na podlagi katerih je bilo izdano gradbeno dovoljenje, ne prilaga.

70. člen

(pravna sredstva)

(1) Zoper odločbo, ki jo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja izda pristojni upravni organ za gradbene zadeve iz drugega odstavka 24. člena tega zakona, je dovoljena pritožba, in sicer v osmih dneh po njeni vročitvi.

(2) Če se vse stranke po vročitvi gradbenega dovoljenja pisno ali ustno na zapisnik pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve odpovejo pravici do pritožbe oziroma pravici do sprožitve upravnega spora, postane odločba takoj pravnomočna.

(3) Če se vlaga pritožba ali predlaga obnova postopka iz razloga, ker pritožniku ni bila dana možnost udeležbe v postopku kot stranskemu udeležencu, ker takšna oseba meni, da je vplivno območje objekta prikazano napačno, je treba pritožbi oziroma predlogu za obnovo postopka najpozneje v 15 dneh po vloženi vlogi pristojnemu upravnemu organu za gradbene zadeve predložiti ekspertno mnenje, iz katerega izhaja, da je vplivno območje objekta v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja prikazano napačno. Takšno mnenje izdela pravna ali fizična oseba, ki ima v skladu s predpisi o varstvu okolja pridobljeno pooblastilo za izdelavo poročil o vplivih na okolje.

(4) Če se vlaga pritožba ali predlaga obnova postopka iz razloga, ker pritožniku ni bila dana možnost udeležbe v postopku kot stranskemu udeležencu, ker takšna oseba meni, da je predvidena gradnja v nasprotju z izvedbenim prostorskim aktom, je treba pritožbi oziroma predlogu za obnovo postopka najpozneje v 15 dneh po vloženi vlogi pristojnemu upravnemu organu za gradbene zadeve predložiti ekspertno mnenje, iz katerega izhaja, da je predvidena gradnja v nasprotju z izvedbenim prostorskim aktom. Takšno mnenje lahko izdela pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje za prostorskega načrtovalca.

(5) V primeru, če pritožnik uspe, mu je investitor dolžan povrniti vse stroške, ki jih je imel v zvezi z naročilom in izdelavo ekspertnega mnenja.

71. člen

(čas veljavnosti gradbenega dovoljenja)

(1) Gradbeno dovoljenje neha veljati, če investitor ne začne z gradnjo:

1. v primeru zahtevnega objekta: v treh letih po njegovi pravnomočnosti;

2. v primeru manj zahtevnega objekta: v dveh letih po njegovi pravnomočnosti;

3. v primeru spremembe namembnosti in enostavnega objekta: v enem letu po njegovi pravnomočnosti.

(2) Če se v času veljavnosti gradbenega dovoljenja za območje, na katerem je nepremičnina, ki je predmet gradbenega dovoljenja, izvedbeni prostorski akt spremeni ali dopolni oziroma nadomesti z novim izvedbenim prostorskim aktom, te spremembe oziroma dopolnitve ne morejo vplivati na veljavnost gradbenega dovoljenja.

72. člen

(podaljšanje veljavnosti gradbenega dovoljenja)

(1) Pristojni upravni organ za gradbene zadeve lahko v času veljavnosti gradbenega dovoljenja na zahtevo investitorja podaljša veljavnost takšnega dovoljenja, vendar največ dvakrat in to skupaj največ za dve leti.

(2) Pristojni upravni organ za gradbene zadeve podaljša veljavnost gradbenega dovoljenja z odločbo, ki jo izda v skrajšanem postopku in brez zaslišanja strank. Gradbeno dovoljenje se lahko podaljša, če ni v nasprotju z izvedbenim prostorskim aktom, ki velja v času izdaje te odločbe.

73. člen

(sprememba gradbenega dovoljenja)

(1) Gradbeno dovoljenje se lahko spremeni. Investitor lahko vloži zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja samo v času njegove veljavnosti.

(2) Če se po izdaji pravnomočnega gradbenega dovoljenja projekt za izvedbo tako spremeni, da pomeni to za objekt, ki se gradi oziroma rekonstruira, spremembo pogojev, določenih z gradbenim dovoljenjem in elementov, ki lahko vplivajo na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta ali spremembo predpisanih bistvenih zahtev, je investitor dolžan vložiti zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja. V tem primeru se gradbeno dovoljenje lahko spremeni samo po enakem postopku, kot je bilo to dovoljenje izdano. Nova odločba, ki deloma nadomesti gradbeno dovoljenje, se omeji na predlagane spremembe, če zaradi predlaganih sprememb, ki vplivajo na lokacijske pogoje, ni potrebno izdati novega gradbenega dovoljenja.

(3) Če se nova odločba iz prejšnjega odstavka omeji na predlagane spremembe, jo pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda v skrajšanem ugotovitvenem postopku in brez zaslišanja strank, vendar samo, če takšne spremembe ne poslabšujejo pogojev rabe sosednjih zemljišč in objektov, pogojev za varovanje kulturne dediščine in pogojev za ohranjanje narave oziroma se z njimi ne spreminjajo pogoji, ki so veljali ob izdaji gradbenega dovoljenja.

(4) Če investitor, ki mu je bilo izdano gradbeno dovoljenje, pred začetkom gradnje ali med gradnjo prenese pravico graditi na drugo osebo, se sme na zahtevo te osebe gradbeno dovoljenje spremeniti. Novi investitor mora zahtevi za spremembo predložiti dokazilo o pravici graditi. V tem primeru se gradbeno dovoljenje spremeni po skrajšanem postopku in brez zaslišanja strank.

(5) Če se gradbeno dovoljenje spremeni, ostane z izdajo odločbe o njegovi spremembi čas njegove veljavnosti nespremenjen.

74. člen

(možnosti odškodnin)

(1) Če se pravnomočno gradbeno dovoljenje odpravi zaradi odprave izvedbenega prostorskega akta v postopku za presojo ustavnosti in zakonitosti pred ustavnim sodiščem in je to posledica protipravnega ravnanja občine oziroma države, če je prostorski akt sprejel njen organ, ima investitor pravico do povrnitve navadne škode in izgubljenega dobička za povzročeno škodo, ki mu je nastala zaradi zaupanja v pravnomočno gradbeno dovoljenje.

(2) V primeru, da se v obnovljenem postopku za izdajo gradbenega dovoljenja oziroma z uporabo drugih izrednih pravnih sredstev pravnomočno gradbeno dovoljenje v celoti ali delno odpravi oziroma izreče za nično in je treba objekt v celoti ali delno odstraniti in je to posledica protipravnega ravnanja organa, ki je takšno dovoljenje izdal, ima investitor pravico do povrnitve navadne škode in izgubljenega dobička za povzročeno škodo, ki mu je nastala zaradi zaupanja v pravnomočno gradbeno dovoljenje.

(3) Če dokončna odločba o izdaji gradbenega dovoljenja še ne postane pravnomočna, ker je kakšna stranka zoper to dovoljenje sprožila upravni spor in se zato investitor odloči, da z gradnjo počaka do pravnomočnosti gradbenega dovoljenja, ima investitor od takšne stranke pravico zahtevati odškodnino za navadno škodo in izgubljen dobiček, ki mu je nastala zaradi odložitve gradnje, če se ugotovi, da je takšna stranka s sprožitvijo upravnega spora namenoma zlorabila pravice, ki jih ima po zakonu.

(4) V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena, ko je treba objekt v celoti ali delno odstraniti, je za izvršbo zadolžen gradbeni inšpektor.

Tretji razdelek: Gradnja

1. Odgovornost pri gradnji

75. člen

(obličnost naročila)

(1) Če investitor sam ne izpolnjuje pogojev za izvajalca oziroma nadzornika, je njegova odločitev, pri kateri pravni oziroma fizični osebi bo naročil gradnjo oziroma izvajanje del in opravljanje gradbenega nadzora, prosta pod pogoji, ki jih določa zakon.

(2) Šteje se, da je investitor naročil opravljanje gradbenega nadzora, ko je z nadzornikom sklenil pisno pogodbo o delu. Šteje se, da je investitor naročil gradnjo, ko je z izvajalcem sklenil pisno gradbeno pogodbo.

76. člen

(obveznost imenovanja odgovornega vodje del)

(1) Izvajalec, ki prevzame celotno gradnjo, mora imenovati odgovornega vodjo del, izvajalec, ki prevzame le določena dela, pa mora imenovati odgovornega vodjo takšnih posameznih del. Odgovorni vodja del oziroma odgovorni vodja posameznih del mora o vodenju gradnje oziroma posameznih del voditi ustrezno evidenco z vsakodnevnimi vpisi v dnevniku o izvajanju del.

(2) Če pri gradnji na enem gradbišču sodeluje več izvajalcev, mora investitor izmed odgovornih vodij del, ki so jih določili ti izvajalci, imenovati odgovornega vodjo gradbišča.

77. člen

(pogoji za odgovornega vodjo del in posameznih del)

(1) Odgovorni vodja del je lahko posameznik, ki ima pridobljeno univerzitetno izobrazbo gradbene ali druge podobne tehnične stroke z opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in z najmanj tremi leti delovnih izkušenj pri gradnjah, ali posameznik, ki ima pridobljeno visoko strokovno izobrazbo gradbene ali druge podobne tehnične stroke z opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in z najmanj petimi leti delovnih izkušenj pri gradnjah ali posameznik, ki ima pridobljeno višjo strokovno izobrazbo gradbene ali druge podobne tehnične stroke z opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in z najmanj sedmimi leti delovnih izkušenj pri gradnjah, ali tehnik oziroma posameznik, ki ima pridobljeno srednjo izobrazbo gradbene ali druge podobne tehnične stroke z opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in z najmanj desetimi leti delovnih izkušenj pri gradnjah.

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je lahko odgovorni vodja del za zahtevne objekte samo posameznik, ki ima pridobljeno univerzitetno izobrazbo gradbene ali druge podobne tehnične smeri z opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in ima najmanj pet let delovnih izkušenj pri gradnjah, pri tej zbornici pa je tudi vpisan v ustrezen imenik, ali posameznik, ki ima visoko strokovno izobrazbo gradbene oziroma druge podobne tehnične smeri z opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in ima najmanj sedem let delovnih izkušenj pri gradnjah, pri tej zbornici pa je tudi vpisan v ustrezen imenik ali posameznik, ki ima višjo strokovno izobrazbo gradbene oziroma druge podobne tehnične smeri z opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in ima najmanj deset let delovnih izkušenj pri gradnjah, pri tej zbornici pa je tudi vpisan v ustrezen imenik.

(3) Odgovorni vodja posameznih del je lahko tudi posameznik, ki ima višjo strokovno izobrazbo z opravljenim strokovnim izpitom in najmanj dvemi leti delovnih izkušenj in tehnik z opravljenim strokovnim izpitom in z najmanj tremi leti delovnih izkušenj, lahko pa tudi oseba z opravljenim delovodskim ali mojstrskim izpitom s področja izvajanja del pri gradnjah in z najmanj petimi leti delovnih izkušenj pri gradnjah.

(4) Delovodski izpiti se opravljajo pri pristojni gospodarski zbornici, mojstrski izpiti pa se opravljajo pri pristojni obrtni zbornici.

78. člen

(pogoji za tuje fizične osebe)

(1) Tuja fizična oseba lahko ob pogoju vzajemnosti nastopa kot odgovorni vodja del oziroma odgovorni vodja posameznih del:

1. če izkaže, da v državi, katere državljan je, izpolnjuje pogoje za odgovornega vodjo del in

2. če z ustrezno listino izkaže, da v državi, katere državljan je, ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo na kazen zapora več kot treh mesecev ali da ji v tej isti državi ni bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, razen če je veljavnost tega ukrepa že potekla.

(2) Če tuja fizična oseba, ki sicer izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, nastopa kot odgovorni vodja del za zahtevne objekte, mora biti vpisana v ustrezen imenik pri pristojni poklicni zbornici.

79. člen

(gradnja v lastni režiji)

(1) Posameznik ali društvo lahko v lastni režiji gradi enostavni objekt, lahko pa tudi manj zahtevni objekt, vendar samo pod naslednjimi pogoji:

1. da je to največ enonadstropen objekt z največ eno kletjo in z možno mansardo nad nadstropjem,

2. da je takšen objekt enostanovanjska stavba za lastne potrebe, kmetijska stavba, namenjena za potrebe družinske kmetije, planinski dom, gasilski dom ali druga manjša stavba, namenjena opravljanju društvene dejavnosti,

3. da njena uporabna površina skupaj z mansardo ne presega 250,00 m2 koristne površine in

4. da je zagotovljen gradbeni nadzor po določbah tega zakona.

(2) Ne glede na določbe 3. točke prejšnjega odstavka lahko gasilsko ali planinsko društvo v svoji režiji oziroma s člansko pomočjo gradi gasilski oziroma planinski dom tudi, če njegova koristna površina presega 250,00 m2, vendar največ do 350,00 m2 koristne površine.

2. Zakoličenje objekta

80. člen

(obveznost zakoličenja objekta)

(1) Pred začetkom gradnje novega objekta, za katerega je s tem zakonom predpisano gradbeno dovoljenje, mora izvajalec poskrbeti tudi za zakoličenje objekta.

(2) Zakoličenje objekta se izvede v skladu s pogoji, določenimi v gradbenem dovoljenju.

(3) Zakoličenje objekta se izvede kot geodetska storitev po predpisih o geodetski dejavnosti. Zakoličenje izvede geodet, ki izpolnjuje pogoje, določene z geodetskimi predpisi. Pri zakoličenju je lahko prisoten tudi pooblaščeni predstavnik občine.

(4) O datumu in kraju zakoličenja mora izvajalec pisno obvestiti občinsko upravo tiste občine, na katere območju leži zemljišče z nameravano gradnjo in sicer najpozneje osem dni pred zakoličenjem.

(5) O zakoličenju objekta se v skladu z geodetskimi predpisi izdela poseben zakoličbeni načrt, na podlagi katerega je omogočeno zakoličenje objekta v skladu s pogoji iz gradbenega dovoljenja.

(6) Zakoličbeni načrt podpišeta odgovorni geodet in izvajalec, lahko pa tudi pooblaščeni predstavnik občine, če je pri zakoličenju navzoč.

81. člen

(posebni primeri ob zakoličenju objekta)

(1) Če se pri zakoličenju objekta ugotovijo med dejanskim stanjem na terenu in med stanjem po gradbenem dovoljenju pri legi nameravanega objekta in objekta gospodarske javne infrastrukture, na katero naj bi se objekt priključil ali pri višinskih kotah gradbene parcele, na kateri naj bi objekt stal, takšne razlike, da bi ne bilo mogoče izpolniti pogojev iz gradbenega dovoljenja, se zakoličenje objekta ne sme opraviti brez soglasja tistega upravnega organa za gradbene zadeve, ki je izdal gradbeno dovoljenje.

(2) V aktu o soglasju lahko pristojni upravni organ za gradbene zadeve določi dodatne pogoje v zvezi z ugotovljenimi razlikami ali pa zahtevo za izdajo soglasja z odločbo, ki jo izda v skrajšanem postopku in brez zaslišanja strank, zavrne, če ugotovi, da predstavlja sprememba zakoličenja objekta spremembo gradbenega dovoljenja.

(3) Če pristojni upravni organ za gradbene zadeve izdajo soglasja z odločbo zavrne, izvajalec ne sme začeti z gradnjo, dokler investitor ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja.

3. Izvajanje del

82. člen

(pogoji za začetek izvajanja del)

(1) Investitor mora v primerih, določenih s predpisi o zagotavljanju varstva pri delu na gradbiščih, sestaviti prijavo gradbišča in jo poslati inšpekciji za delo najpozneje 15 dni pred začetkom del.

(2) Investitor mora poskrbeti za ustrezen načrt organizacije gradbišča, izdelan v skladu s pogoji iz gradbenega dovoljenja in za izdelavo varnostnega načrta v skladu s predpisi o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu ter zagotoviti, da bo gradbišče urejeno v skladu z varnostnim načrtom. Izvajalec oziroma v primeru, če je več izvajalcev, tisti izvajalec, ki ga imenuje investitor, mora gradbišče urediti v skladu z varnostnim načrtom in izvajanje del organizirati tako, da zaradi njih na gradbišču ne bodo ogroženi varnost objekta, življenje in zdravje ljudi, promet, sosedni objekti ali okolje.

(3) Investitor mora poskrbeti za označitev gradbišča s tablo, na kateri so navedeni vsi udeleženci pri graditvi objekta, imena, priimki, nazivi in funkcija odgovornih oseb ter podatki o gradbenem dovoljenju. Dnevnik o izvajanju del se mora voditi kot gradbeni dnevnik. Če so cene v gradbeni pogodbi določene za mersko enoto posameznih del, se mora poleg gradbenega dnevnika voditi še knjiga obračunskih izmer.

(4) Minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, v soglasju z resornimi ministri predpiše način označitve in organizacijo ureditve posameznih vrst gradbišč ter vsebino in način vodenja gradbenega dnevnika za določene vrste objektov in knjige obračunskih izmer.

83. člen

(obveznosti izvajalca)

(1) Izvajalec mora na gradbišču:

1. pravočasno ukreniti, kar je treba za varnost delavcev, mimoidočih, prometa in sosednjih objektov ter varnost same gradnje in del, ki se izvajajo na gradbišču, opreme, materiala in strojnega parka,

2. izvajati dela po projektu za izvedbo oziroma v primeru gradnje enostavnega objekta, po projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja,

3. sproti pripravljati vse potrebno, da se po končani gradnji izdela projekt izvedenih del, razen za enostavne objekte,

4. izvajati dela v skladu z gradbenimi predpisi, ki veljajo za gradnjo, ki jo izvaja, ter po pravilih gradbene stroke,

5. vgrajevati samo tiste gradbene proizvode, ki ustrezajo nameravani uporabi in so bili dani v promet skladno s predpisi o dajanju gradbenih proizvodov v promet in katerih skladnost je potrjena z ustreznimi listinami o skladnosti in takšne naravne materiale oziroma mineralne surovine, za katere obstoji dokaz, da so bile pridobljene v skladu s predpisi o rudarstvu oziroma da so iz legalnega kopa,

6. investitorju oziroma nadzorniku sproti izročati vso dokumentacijo, ateste, dokazila o pregledih in meritvah ustreznosti izvedbe del, ki se nanašajo na vgrajene materiale in proizvode,

7. z lastno kontrolo zagotoviti, da se dela izvajajo v skladu s prejšnjimi točkami in v primeru, da se dela izvajajo na objektu, ki je varovan v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine, tudi zagotoviti ustrezno sodelovanje s pristojno službo za varstvo kulturne dediščine.

(2) Šteje se, da je izvajalec opravil vse potrebno, da se po končani gradnji izdela projekt izvedenih del, če so v gradbenem dnevniku dokumentirane vse spremembe oziroma dopolnitve projekta za izvedbo, nastale med gradnjo in sta takšne spremembe in dopolnitve sproti potrjevala nadzornik in odgovorni projektant.

84. člen

(druge obveznosti izvajalca na gradbišču)

(1) Izvajalec mora pred začetkom in med izvajanjem posameznih del opraviti pregled projekta za izvedbo in opozoriti investitorja, projektanta in revidenta na morebitne ugotovljene pomanjkljivosti ter zahtevati njihovo odpravo. Če izvajalec pri pregledu potrjenega projekta za izvedbo ugotovi takšne napake, zaradi katerih bi lahko bila ogrožena varnost objekta, življenje in zdravje ljudi, promet, sosedni objekti ali okolje, investitor oziroma projektant pa kljub njegovemu opozorilu za odpravo teh napak ne poskrbi, je izvajalec dolžan takšne napake javiti pristojni inšpekciji in do dokončne odločitve ustaviti dela.

(2) Izvajalec mora med izvajanjem posameznih etap del nadzorniku omogočiti tudi, da opravlja sprotno kontrolo gradbenih konstrukcij in drugih nosilnih elementov.

(3) Minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, v soglasju z resornimi ministri predpiše način in postopek zagotavljanja in izvedbe sprotne kontrole gradbenih konstrukcij in drugih nosilnih elementov na gradbišču.

4. Gradbeni nadzor

85. člen

(nadzornik)

(1) Investitor mora zagotoviti gradbeni nadzor najpozneje z dnem, ko se začne s pripravljalnimi deli na gradbišču. Gradbeni nadzor se poveri nadzorniku, ki je lahko projektant ali izvajalec, ki ne izvaja gradnje na istem objektu.

(2) Investitor, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za nadzornika, lahko gradbeni nazor opravlja sam ali pa ga poveri drugi pravni ali fizični osebi, ki izpolnjuje pogoje za nadzornika po določbah tega zakona.

(3) Gradbeni nadzor nad gradnjo objektov v lastni režiji se lahko poveri posamezniku, ki po določbah tega zakona izpolnjuje pogoje za odgovorno vodenje del ali odgovorno projektiranje.

(4) Določbe o obveznosti zagotavljanja gradbenega nadzora ne veljajo za gradnjo enostavnih objektov.

86. člen

(pogoji za odgovornega nadzornika)

(1) Nadzornik mora za vsako gradbišče, na katerem opravlja gradbeni nadzor, imenovati odgovornega nadzornika.

(2) Gradbeni nadzor nad gradnjami zahtevnih objektov lahko opravlja samo posameznik, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega projektanta ali odgovornega vodjo del pri gradnji zahtevnih objektov, gradbeni nadzor nad gradnjami manj zahtevnih objektov pa lahko opravlja posameznik, ki po določbah tega zakona izpolnjuje pogoje za odgovorno projektiranje manj zahtevnih in enostavnih objektov ali za odgovorno vodenje del.

(3) Odgovorni nadzornik lahko za izvajanje posameznih del, ki so v zvezi z opravljanjem gradbenega nadzora, imenuje svoje pomočnike – odgovorne nadzornike posameznih del. Odgovorni nadzornik posameznih del je lahko posameznik, ki po določbah tega zakona izpolnjuje pogoje za odgovorno vodenje posameznih del.

87. člen

(pogoji za tujo fizično osebo)

(1) Tuja fizična oseba lahko ob pogoju vzajemnosti nastopa kot odgovorni nadzornik:

1. če izkaže, da v državi, katere državljan je, izpolnjuje pogoje za odgovornega vodjo del in

2. če z ustrezno listino izkaže, da v državi, katere državljan je, ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo na kazen zapora več kot treh mesecev ali da ji v tej isti državi ni bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, razen če je veljavnost tega ukrepa že potekla.

(2) Če tuja fizična oseba, ki sicer izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, nastopa kot odgovorni nadzornik za zahtevne objekte, mora biti vpisana v ustrezen imenik pri pristojni poklicni zbornici.

88. člen

(obseg opravljanja del odgovornega nadzorstva)

(1) Odgovorni nadzornik nadzoruje, ali se v projekt za izvedbo sproti vnašajo vse tiste spremembe in dopolnitve, ki nastajajo med gradnjo, in ali se s takšnimi spremembami strinjata investitor in projektant.

(2) Če odgovorni nadzornik med gradnjo ugotovi neskladje s projektom za izvedbo in gradbenimi predpisi, ali pa, da kakovost vgrajenih gradbenih in drugih proizvodov, inštalacij, tehnoloških naprav in opreme ter uporabljenih postopkov ni dokazana z ustreznimi dokumenti, mora o tem takoj obvestiti gradbenega inšpektorja in investitorja, ugotovitve in predloge, kako stanje popraviti, pa tudi brez odlašanja vpisati v gradbeni dnevnik.

(3) Če odgovorni nadzornik ugotovi, da izvajalec krši dogovorjene roke izgradnje, mora o tem obvestiti investitorja ter ugotovitve in predloge, kako nastalo stanje izboljšati, brez odlašanja vpisati v gradbeni dnevnik.

(4) Odgovorni nadzornik mora svoje ugotovitve iz prejšnjih odstavkov tega člena vsakodnevno vpisovati v gradbeni dnevnik. S podpisom gradbenega dnevnika odgovorni nadzornik potrjuje, da so podatki oziroma vpisi, vneseni v gradbeni dnevnik, resnični.

Četrti razdelek: Pridobitev uporabnega dovoljenja

1. Tehnični pregled

89. člen

(zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja)

(1) Investitor pri upravnem organu za gradbene zadeve, ki je izdal gradbeno dovoljenje, vloži zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja, ko skupaj z nadzornikom ugotovi, da je objekt ali njegov del zgrajen oziroma rekonstruiran v skladu z gradbenim dovoljenjem tako, da ga je možno uporabljati in da je izdelan projekt izvedenih del.

(2) Zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja mora investitor vložiti najpozneje v osmih dneh po prejemu obvestila izvajalca, da je gradnja končana.

(3) Če investitor ne vloži zahteve po prejšnjem odstavku, jo lahko vloži izvajalec.

(4) V zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja je treba navesti, da je objekt zgrajen oziroma rekonstruiran v skladu z gradbenim dovoljenjem, številko in datum gradbenega dovoljenja, podatke o projektantu, ki je izdelal projekt za izvedbo in projekt izvedenih del ter podatke o izvajalcu oziroma izvajalcih, ki so objekt gradili oziroma rekonstruirali.

(5) Zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja mora biti priloženo:

1. projekt izvedenih del,

2. izjava, s katero nadzornik potrdi, da so bile med gradnjo v projekt vnesene vse spremembe in so te skladne z izdanim gradbenim dovoljenjem,

3. gradbeni dnevnik,

4. geodetski načrt novega stanja zemljišča po končani gradnji,

5. dokazilo o zanesljivosti objekta,

6. projekt za vzdrževanje in obratovanje objekta razen kadar gre za lastno gradnjo in

7. drugi podatki in dokazila, če tako za določeno vrsto objektov določa gradbeno dovoljenje ali poseben zakon.

(6) Če je predmet tehničnega pregleda objekt z vplivi na okolje, mora biti projektu za obratovanje in vzdrževanje objekta priložen tudi program prvih meritev obratovalnega monitoringa, kadar so takšne meritve predpisane.

90. člen

(komisija za tehnični pregled)

(1) Ko pristojni upravni organ za gradbene zadeve ugotovi, da je zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja v skladu s pogoji iz četrtega in petega odstavka prejšnjega člena, s sklepom, zoper katerega ni pritožbe, imenuje komisijo za tehnični pregled in določi datum tehničnega pregleda.

(2) V komisiji za tehnični pregled morajo biti predstavniki tistih projektnih soglasodajalcev, ki so določili pogoje ali dali soglasje k projektnim rešitvam za gradnjo. Komisijo za tehnični pregled vodi in usmerja njeno delo uradna oseba upravnega organa iz prejšnjega odstavka. Če je zaradi tehnične ali druge specifičnosti objekta potrebno, se lahko v komisijo imenujejo še drugi strokovnjaki.

(3) Sklep o imenovanju komisije za tehnični pregled in o določitvi datuma tehničnega pregleda se vroči investitorju in imenovanim članom komisije. Sklep mora vsebovati tudi opozorilo, da se bo štelo, da tisti predstavnik soglasodajalca, ki se tehničnega pregleda ne bo udeležil, k zgrajenemu oziroma rekonstruiranemu objektu nima pripomb.

(4) Kadarkoli pred dnevom tehničnega pregleda lahko pristojni soglasodajalec pristojnemu upravnemu organu za gradbene zadeve pisno sporoči, da k zgrajenemu oziroma rekonstruiranemu objektu nima pripomb in da se odpoveduje pravici sodelovati na tehničnem pregledu.

(5) Če se predstavnik pristojnega soglasodajalca, ki je bil imenovan v komisijo, tehničnega pregleda ne udeleži, se šteje, da k zgrajenemu oziroma rekonstruiranemu objektu nima pripomb.

(6) V postopku izdaje uporabnega dovoljenja imajo pravico sodelovati tudi predstavniki pristojnih inšpekcij. Če je pristojni inšpektor v času gradnje objekta ugotovil določene pomanjkljivosti, ki niso bile odpravljene do dne, ko je bila imenovana komisija za tehnični pregled, mora na to opozoriti upravni organ iz prvega odstavka tega člena.

91. člen

(obveznosti investitorja pred dnevom izvedbe tehničnega pregleda)

(1) Investitor mora o dnevu izvedbe tehničnega pregleda obvestiti vse udeležence, ki so sodelovali pri gradnji in zagotoviti njihovo udeležbo na tehničnem pregledu.

(2) Šteje se, da je investitor zagotovil udeležbo udeležencev iz prejšnjega odstavka na tehničnem pregledu, če jim je poslal obvestilo o tehničnem pregledu s priporočeno pošiljko najpozneje osem dni pred dnevom izvedbe tehničnega pregleda.

(3) Za dokaz o vročitvi obvestila iz prejšnjega odstavka se šteje potrdilo o oddani pošiljki.

92. člen

(dokazilo o zanesljivosti objekta)

(1) Za dokazilo o zanesljivosti objekta mora poskrbeti izvajalec, podpisati pa ga morata odgovorni vodja del oziroma odgovorni vodja gradbišča, kadar je bil imenovan ter odgovorni nadzornik.

(2) Minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, v soglasju z resornimi ministri predpiše podrobnejšo vsebino dokazila iz prejšnjega odstavka.

93. člen

(geodetski načrt novega stanja zemljišča)

(1) Geodetski načrt novega stanja zemljišča se v skladu z geodetskimi predpisi izdela kot topografsko-katastrski načrt.

(2) Določbe tega člena ne veljajo za podzemne objekte v rudniškem prostoru, ki so v neposredni povezavi z raziskovanjem in izkoriščanjem mineralnih surovin.

94. člen

(projekt za vzdrževanje in obratovanje objekta)

(1) S projektom za vzdrževanje in obratovanje objekta se določijo obvezni minimalni časovni razmiki rednih pregledov ter roki in obseg občasnih pregledov, kakor tudi obseg vzdrževalnih del, s katerimi je treba zagotoviti, da bo objekt ves čas svoje uporabe izpolnjeval bistvene zahteve, oziroma, da bodo inštalacije, tehnološke naprave in oprema ves čas svojega obratovanja izpolnjevale predpisane parametre.

(2) Če je v objektu dvoje ali več stanovanj ali poslovnih prostorov, je treba projektu za vzdrževanje in obratovanje objekta priložiti tudi načrt za etažne lastnike, s katerim se prikaže lega posameznih stanovanj oziroma poslovnih prostorov in lega skupnih prostorov in zunanjih (skupnih) površin v okviru gradbene parcele.

(3) Načrt za etažne lastnike obsega skupni del ter posebne dele. Posebnih delov projekta za etažne lastnike mora biti najmanj toliko, kolikor je s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja predvidenih stanovanj oziroma različnih poslovnih prostorov v objektu oziroma, kolikor naj bi bilo njihovih lastnikov.

(4) Za objekt, katerega del se po določbah tega zakona lahko šteje za grajeno javno dobro, je treba s projektom za vzdrževanje in obratovanje objekta posebej prikazati način in pogoje vzdrževanja javnih površin.

95. člen

(ugotovitve pri tehničnem pregledu)

(1) S tehničnim pregledom se mora ugotoviti:

1. ali je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem,

2. ali je iz dokazila o zanesljivosti objekta razvidno, da je objekt izveden v skladu z gradbenimi predpisi, ki so obvezni pri izvedbi objektov take vrste in s pogoji, določenimi za gradnjo,

3. ali je iz dokazila o zanesljivosti objekta razvidno, da so bili upoštevani predpisani ukrepi, s katerimi bodo preprečeni oziroma na najmanjšo mero omejeni vplivi, ki jih utegne povzročiti objekt sam po sebi oziroma z uporabo v svoji okolici,

4. ali so inštalacije, tehnološke naprave in oprema kvalitetno vgrajene in ali izpolnjujejo predpisane parametre, upoštevajoč tehnološki proces ter varnost in zdravje pri delu, varstvo pred požarom in varstvo okolja,

5. ali obstoji ustrezno dokazilo o zanesljivosti objekta, izdelano v skladu z določbami tega zakona,

6. ali je navodilo za vzdrževanje in obratovanje objekta izdelano v skladu z določbami tega zakona in

7. ali je v skladu z geodetskimi predpisi izdelan geodetski načrt novega stanja zemljišča in novo zgrajenih objektov.

(2) Šteje se, da je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem, če je mogoče na podlagi projekta izvedenih del ugotoviti, da spremembe, ki so nastale med gradnjo, ne vplivajo na spremembo z gradbenim dovoljenjem določenih lokacijskih in drugih pogojev ter elementov, ki bi lahko vplivali na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta ali predpisane bistvene zahteve. V primeru objekta iz 17. člena tega zakona, takšne spremembe nastale med gradnjo, tudi ne smejo vplivati na zagotavljanje neoviranega dostopa oziroma gibanja funkcionalno oviranih oseb.

(3) Potek izvedbe tehničnega pregleda se evidentira v zapisniku o tehničnem pregledu, ki ga v skladu s predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek, vodi uradna oseba upravnega organa, ki je imenoval komisijo za tehnični pregled.

2. Izdaja odločb po opravljenem tehničnem pregledu

96. člen

(vrste odločb po opravljenem tehničnem pregledu)

(1) Po končanem tehničnem pregledu objekta izda pristojni upravni organ za gradbene zadeve odločbo, s katero:

– izda uporabno dovoljenje, ali

– odredi odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti, ali

– odredi poskusno obratovanje ter izvedbo prvih meritev obratovalnega monitoringa po predpisih o varstvu okolja ali drugih predpisih, s katerimi so predpisane takšne meritve in sicer za obdobje, določeno s programom prvih meritev, ali

– zavrne izdajo uporabnega dovoljenja, če ima objekt takšne pomanjkljivosti, da predstavlja nevarno gradnjo po tem zakonu, teh pomanjkljivosti pa ni mogoče odpraviti.

(2) Uporabnega dovoljenja ni možno izdati, če iz dokazila o zanesljivosti objekta ni razvidno, da bo mogoče objekt uporabljati in vzdrževati v skladu s predpisi o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu.

(3) V postopku izdaje odločbe o uporabnem dovoljenju nimajo pravice sodelovati druge stranke, ki so bile udeležene v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

97. člen

(ponovni tehnični pregled in uporabno dovoljenje)

(1) Če je pristojni upravni organ za gradbene zadeve odredil, da mora investitor odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti, mora investitor po tem, ko jih je odpravil, upravnemu organu za gradbene zadeve predložiti o tem dokazila in zahtevati, da se ponovno opravi tehnični pregled. Če upravni organ za gradbene zadeve ugotovi, da ni potreben ponoven tehnični pregled, izda uporabno dovoljenje. Če investitor v roku trideset dni od dneva tehničnega pregleda odpravi ugotovljene pomanjkljivosti in o tem obvesti pristojni upravni organ za gradbene zadeve, komisija za tehnični pregled ali njen posamezni član pa nato na podlagi predloženih listin ugotovi, da so ugotovljene pomanjkljivosti odpravljene in takšno ugotovitev pripiše k zapisniku o tehničnem pregledu, se izda uporabno dovoljenje, ne da bi bila pred tem izdana odločba o odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti.

(2) Po ponovno opravljenem tehničnem pregledu, ki ga lahko opravi tudi posamezen član komisije, se pregledajo le tista dela, ki jih je bilo potrebno popraviti ali naknadno opraviti, o čemer komisija izda ustrezen sklep.

(3) Če pristojni upravni organ za gradbene zadeve po ponovnem tehničnem pregledu ugotovi, da investitor ni odpravil vseh ugotovljenih pomanjkljivosti, se investitorju znova izda odločba, da mora v določenem roku odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti. Če pa investitor, kljub izvršljivi odločbi o odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti, teh pomanjkljivosti ne odpravi, pristojni upravni organ za gradbene zadeve z odločbo zavrne izdajo uporabnega dovoljenja in o tem seznani pristojnega gradbenega inšpektorja.

98. člen

(poskusno obratovanje)

(1) Če je pristojni upravni organ za gradbene zadeve odredil poskusno obratovanje, mora investitor najmanj 15 dni pred začetkom poskusnega obratovanja pristojnim inšpekcijam in pristojnemu upravnemu organu za gradbene zadeve sporočiti, da namerava začeti s poskusnim obratovanjem.

(2) Investitor mora zagotoviti strokovno nadzorstvo nad poskusnim obratovanjem, ki ga s pogodbo poveri za to usposobljenemu nadzorniku. Strokovno nadzorstvo nad poskusnim obratovanjem obsega odrejanje preskusov in meritev ter vpisovanje njihovih rezultatov v obratovalni dnevnik v skladu s predpisi o poskusnem obratovanju posameznih tehnoloških naprav.

99. člen

(zaključni tehnični pregled in uporabno dovoljenje)

(1) Investitor mora pred potekom roka poskusnega obratovanja zahtevati, da se opravi zaključni tehnični pregled.

(2) Po zaključnem tehničnem pregledu, ki ga lahko opravi tudi posamezen član komisije, se pregledajo le tiste vgrajene inštalacije, tehnološke naprave oziroma oprema, pri katerih se je v poskusnem obratovanju ugotavljala kvaliteta opravljenih del, vgrajenega materiala ter doseženi parametri tehnološkega procesa in preverjalo, ali doseženi parametri tehnološkega procesa zagotavljajo varnost in zdravje pri delu ter varstvo pred požarom in ne presegajo s predpisi dovoljenih vplivov na okolje. Na tej podlagi nato pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda uporabno dovoljenje.

(3) Zaključni tehnični pregled ni potrebno opraviti, če komisija ali njen posamezen član brez pregleda, na podlagi predloženih listin ugotovi izpolnitev pogojev iz prejšnjega odstavka in takšno ugotovitev pripiše k zapisniku o tehničnem pregledu.

(4) Če ni s posebnimi predpisi določeno drugače, se uporabno dovoljenje iz prejšnjega odstavka šteje tudi kot obratovalno dovoljenje za tiste inštalacije in tehnološke naprave, ki so vgrajene v objekt.

100. člen

(posledica zavrnitve izdaje uporabnega dovoljenja)

(1) Če je pristojni upravni organ za gradbene zadeve zavrnil izdajo uporabnega dovoljenja, ker je imel objekt takšne pomanjkljivosti, da je predstavljal nevarno gradnjo, teh pomanjkljivosti pa ni bilo mogoče odpraviti, je pristojni upravni organ za gradbene zadeve dolžan o tem brez odlašanja seznaniti pristojnega gradbenega inšpektorja.

(2) V primeru iz prejšnjega odstavka je pristojni gradbeni inšpektor dolžan nemudoma uvesti inšpekcijski postopek v skladu z določbami 154. člena tega zakona.

101. člen

(posebni primeri pridobitve uporabnega dovoljenja)

(1) Če je bil objekt iz tretjega odstavka 1. člena tega zakona zgrajen brez gradbenega dovoljenja zaradi preprečitve naravne oziroma druge nesreče oziroma zato, da so se z njegovo pomočjo zmanjšale njene posledice, lahko ostane kot stalen objekt tudi po tem, ko so prenehale okoliščine, zaradi katerih je bil zgrajen, vendar samo, če njegov investitor oziroma lastnik po prenehanju navedenih okoliščin pri pristojnem gradbenem organu vloži zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja, tej zahtevi pa priloži geodetski načrt novega stanja zemljišča in ustrezno dokazilo o izpolnjevanju bistvenih zahtev in uporabno dovoljenje tudi pridobi.

(2) Za ustrezno dokazilo o izpolnjevanju bistvenih zahtev iz prejšnjega odstavka se šteje lokacijska informacija, iz katere izhaja, da je takšen objekt v skladu z izvedbenim prostorskim aktom ter načrt obstoječega stanja z načrtom gradbenih konstrukcij, ki vsebuje najmanj analizo konstrukcije objekta (statični izračun). Takšen načrt lahko izdela pravna ali fizična oseba, ki po določbah tega zakona izpolnjuje pogoje za odgovornega projektanta, usposobljenega za izdelavo načrtov gradbenih konstrukcij.

(3) Za enostanovanjsko stavbo, zgrajeno na podlagi gradbenega dovoljenja, se izda uporabno dovoljenje brez poprej opravljenega tehničnega pregleda, če investitor zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja poleg geodetskega načrta novega stanja zemljišča priloži izjavo projektanta in nadzornika, da je takšna stavba zgrajena v skladu s predpisi.

(4) Uporabna dovoljenja po tem členu izdaja pristojni upravni organ za gradbene zadeve iz drugega odstavka 24. člena tega zakona.

102. člen

(vsebina uporabnega dovoljenja)

(1) Uporabno dovoljenje mora poleg sestavin, ki so z ZUP predpisane za pisno odločbo, vsebovati v izreku tudi navedbo o vrsti objekta glede na namen njegove uporabe.

(2) Sestavni del uporabnega dovoljenja je mapa, v kateri so podatki o objektu, izjava o zanesljivosti objekta in dokazne strani s kazali vsebine dokazila o zanesljivosti objekta (v nadaljnjem besedilu: vodilna mapa dokazila o zanesljivosti objekta) in mapa, v kateri so podatki o udeležencih, ki so sodelovali pri gradnji, s povzetkom ključnih podatkov iz projekta izvedenih del, določenih s predpisom iz 40. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: vodilna mapa projekta izvedenih del) ter geodetski načrt novega stanja zemljišča.

(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je sestavni del uporabnega dovoljenja za objekte iz prvega odstavka prejšnjega člena načrt iz drugega odstavka prejšnjega člena, za enostanovanjske stavbe iz tretjega odstavka prejšnjega člena pa samo geodetski načrt novega stanja zemljišča.

103. člen

(vročitev uporabnega dovoljenja)

Odločba, izdana v postopku izdaje uporabnega dovoljenja, se vroči investitorju.

104. člen

(smiselna uporaba pri izdaji obratovalnega dovoljenja)

(1) Če s posebnimi predpisi, ki določajo, da se z uporabo tehnoloških naprav lahko začne šele, ko je zanje izdano obratovalno dovoljenje, ni urejen postopek izdaje takšnega dovoljenja, se določbe tega poglavja, ki urejajo postopek tehničnega pregleda, smiselno uporabljajo tudi v postopku izdaje obratovalnega dovoljenja.

(2) Če s posebnimi predpisi, ki urejajo pogoje za uporabo določene vrste prometnih oziroma energetskih objektov gospodarske javne infrastrukture, ni določeno, da je treba pred izdajo uporabnega dovoljenja opraviti tudi poskusno obratovanje, se določbe tega poglavja, ki urejajo poskusno obratovanje in izvedbo prvih meritev obratovalnega monitoringa, lahko uporabijo tudi za takšne objekte, če tako zahteva njihov investitor.

(3) Določbe tega poglavja se smiselno uporabljajo tudi v postopkih, ki so s predpisi o rudarstvu predpisani za primere prenehanja izkoriščanja mineralnih surovin in, če je tako določeno s posebnimi predpisi, tudi v primerih prenehanja obratovanja določene vrste objektov gospodarske javne infrastrukture, kot so ceste, železnice, odlagališča in podobno.

105. člen

(vpis v uradne evidence)

(1) Najpozneje v 15 dnevih po dnevu pravnomočnosti uporabnega dovoljenja mora investitor pri projektantu oziroma geodetskem podjetju naročiti projekt za vpis v uradne evidence, v primeru gradnje za trg pa takoj po prevzemu takšnega projekta tudi poskrbeti za vpis objekta v zemljiški kataster oziroma v primeru stavbe tudi v kataster stavb. V primeru objekta gospodarske javne infrastrukture mora investitor najpozneje v 15 dneh po dnevu pravnomočnosti uporabnega dovoljenja tudi poskrbeti, da se takšen objekt vpiše v kataster gospodarske javne infrastrukture.

(2) Po vpisu stavbe v uradne evidence mora lastnik stavbe dele stavbe označiti z identifikacijsko številko dela stavbe iz katastra stavb. Dele stavbe se označi v skladu s predpisi s področja evidentiranja nepremičnin, ki urejajo označitve delov stavbe.

Peti razdelek:
Hramba projektne in tehnične dokumentacije

106. člen

(dolžnost hrambe pri upravnem organu za gradbene zadeve)

Če ni s posebnimi predpisi določeno drugače, mora pristojni upravni organ za gradbene zadeve projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je izdal gradbeno dovoljenje oziroma na podlagi katerega je bilo gradbeno dovoljenje spremenjeno ter vodilno mapo dokazila o zanesljivosti objekta in vodilno mapo projekta izvedenih del, na podlagi katerega je izdal uporabno dovoljenje, hraniti deset let po njegovi izdaji.

107. člen

(dolžnost hrambe lastnika objekta)

(1) Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, projekt izvedenih del, projekt za vzdrževanje in obratovanje objekta in projekt za vpis v uradne evidence, na podlagi katerih je bilo izdano uporabno dovoljenje, mora hraniti lastnik objekta oziroma njegov pravni naslednik, dokler objekt stoji oziroma do odstranitve objekta, če ni s posebnimi predpisi za določeno vrsto objektov določeno, da jih je treba hraniti trajno. Projekt se lahko hrani na papirju, elektronskem mediju ali na mikrofilmu.

(2) Za objekt, ki je v etažni lastnini je dolžan hraniti projekte iz prejšnjega odstavka upravljalec objekta.

(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so etažni lastniki oziroma njihovi pravni nasledniki dolžni hraniti tiste sestavine načrta za etažne lastnike, ki se nanašajo na njihove prostore v etažni lastnini, dokler stavba stoji, če ni s predpisi o upravljanju takšnih stavb izrecno določeno drugače.

Četrti del:
ORGANIZACIJA IN DELOVNO PODROČJE POKLICNIH ZBORNIC

1. Ustanovitev ZAPS in IZS

108. člen

(ustanovitev in cilji ustanovitve)

(1) V Republiki Sloveniji se zaradi zagotavljanja strokovnosti in varovanja javnega interesa na področju urejanja prostora in graditve objektov ter varstva tretjih oseb ustanovita dve poklicni zbornici, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZAPS) in Inženirska zbornica Slovenije (v nadaljnjem besedilu: IZS).

(2) Cilji, zaradi katerih se ustanovi in deluje ZAPS, so:

1. varovanje in zastopanje interesov arhitekturnega in krajinsko-arhitekturnega projektiranja, revidiranja ter prostorskega načrtovanja,

2. svetovanje posameznikom in pravnim osebam, ki opravljajo dejavnosti arhitekturnega in krajinsko-arhitekturnega projektiranja in revidiranja projektne dokumentacije ter prostorskega načrtovanja in

3. zagotavljanje strokovnosti pooblaščenih arhitektov, krajinskih arhitektov in prostorskih načrtovalcev.

(3) Cilji, zaradi katerih se ustanovi in deluje IZS, so:

1. varovanje in zastopanje interesov gradbenega in drugega projektiranja in revidiranja,

2. svetovanje posameznikom in pravnim osebam, ki opravljajo dejavnosti gradbenega in drugega projektiranja, revidiranja projektne dokumentacije, vodenja del in opravljanja nadzora pri graditvi objektov ter geodetskih storitev in

3. zagotavljanje strokovnosti pooblaščenih inženirjev.

109. člen

(pravni položaj in odgovornost za zagotavljanje obveznosti)

(1) ZAPS in IZS sta pravni osebi javnega prava.

(2) Sedež ZAPS in IZS je v Ljubljani.

(3) ZAPS in IZS odgovarjata za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.

(4) Člani ZAPS in člani IZS za obveznosti poklicne zbornice, katere člani so, ne odgovarjajo.

110. člen

(delovno področje ZAPS in IZS)

(1) ZAPS opravlja zlasti naslednje naloge:

1. določa strokovna načela na področju prostorskega načrtovanja, arhitekture in krajinske arhitekture,

2. pospešuje razvoj prostorskega načrtovanja, arhitekture in krajinske arhitekture ter skrbi za njun ugled,

3. sodeluje z državnimi organi in organi lokalnih skupnosti in zastopa stroko v razmerju do njih,

4. predlaga ministru, pristojnemu za prostorske in gradbene zadeve, izdajo pravilnika o izvedbi javnih natečajev za pridobivanje strokovnih rešitev v prostorskih aktih ter za urbanistične, krajinske in arhitekturne rešitve nameravanih gradenj,

5. skrbi za strokovno izpopolnjevanje na področju prostorskega načrtovanja, arhitekturnega in krajinskega projektiranja ter sodeluje pri pripravi izobraževalnih programov,

6. sprejema disciplinski pravilnik,

7. skrbi za strokovni razvoj in neodvisnost prostorskega načrtovanja ter arhitekturnega in krajinsko – arhitekturnega projektiranja, zastopa interese svojih članov v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in delodajalcev ter z namenom zagotavljanja njihove neodvisnosti in strokovnega razvoja ter nadzora nad opravljanjem dejavnosti prostorskega načrtovanja in arhitekturnega ter krajinsko-arhitekturnega projektiranja vodi seznam prostorskih načrtovalcev in projektantov in opravlja storitve za potrebe svojih članov,

8. zagotavlja opravljanje strokovnih izpitov za odgovorno projektiranje načrtov arhitekture in krajinske arhitekture in revidiranje takšnih načrtov ter odgovorno prostorsko načrtovanje,

9. vzpostavi, vodi in vzdržuje imenik pooblaščenih arhitektov, pooblaščenih krajinskih arhitektov in pooblaščenih prostorskih načrtovalcev (v nadaljnjem besedilu: imenik ZAPS),

10. podeljuje licence za samostojno opravljanje arhitekturnega in krajinsko-arhitekturnega projektiranja in revidiranja ter prostorskega načrtovanja,

11. sprejema kodeks poklicne etike pooblaščenih arhitektov, pooblaščenih krajinskih arhitektov in pooblaščenih prostorskih načrtovalcev (v nadaljnjem besedilu: kodeks poklicne etike ZAPS),

12. izvaja nadzor nad spoštovanjem aktov ZAPS in kodeksa poklicne etike ZAPS in ukrepa v skladu z disciplinskim pravilnikom in drugimi akti zbornice,

13. za investitorja pripravi in lahko tudi organizira izvedbo javnih natečajev s področja urejanja prostora ter arhitekturnih in krajinsko-arhitekturnih rešitev in

14. pripravi osnutek minimalnih tarifnih pogojev za opravljanje dejavnosti prostorskega načrtovanja, arhitekturnega in krajinsko-arhitekturnega projektiranja ter revidiranja načrtov arhitekture in načrtov krajinske arhitekture in ga pošlje ministru, pristojnemu za prostorske in gradbene zadeve.

(2) IZS opravlja zlasti naslednje naloge:

1. določa strokovna načela na področju graditve objektov,

2. pospešuje razvoj gradbenih, geodetskih, rudarskih in drugih inženirskih strok ter skrbi za njihov ugled,

3. sodeluje z državnimi organi in organi lokalnih skupnosti ter zastopa stroko v razmerju do njih,

4. predlaga ministru, pristojnemu za prostorske in gradbene zadeve, izdajo pravilnika o izvedbi javnih natečajev za pridobivanje konstrukcijskih, tehnoloških in drugih inženirskih rešitev nameravanih gradenj,

5. skrbi za strokovno izpopolnjevanje na področju gradbenega in drugega projektiranja ter opravljanja geodetske dejavnosti ter sodeluje pri pripravi izobraževalnih programov,

6. sprejema disciplinski pravilnik,

7. skrbi za strokovni razvoj in neodvisnost gradbenega in drugega projektiranja, revidiranja projektne dokumentacije, vodenja del in opravljanja nadzora pri graditvi objektov ter geodetskih storitev, zastopa interese svojih članov v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in delodajalcev ter z namenom zagotavljanja njihove neodvisnosti in strokovnega razvoja ter nadzora nad opravljanjem dejavnosti gradbenega in drugega projektiranja ter opravljanja geodetske dejavnosti, vodi seznam projektantov in geodetskih podjetij in opravlja storitve za potrebe svojih članov,

8. zagotavlja opravljanje strokovnih izpitov za tisti del odgovornega projektiranja, ki se nanaša na gradbeno in drugo projektiranje ter revidiranje načrtov iz 2. do 10. točke 36. člena tega zakona,

9. zagotavlja opravljanje strokovnih izpitov za odgovorne geodete,

10. zagotavlja opravljanje strokovnih izpitov za odgovorno vodenje del,

11. vzpostavi, vodi in vzdržuje imenik pooblaščenih inženirjev (v nadaljnjem besedilu: imenik IZS),

12. sprejema kodeks poklicne etike pooblaščenih inženirjev (v nadaljnjem besedilu: kodeks poklicne etike IZS),

13. izvaja nadzor nad spoštovanjem aktov IZS in kodeksa poklicne etike IZS in ukrepa v skladu z disciplinskim pravilnikom in drugim akti zbornice,

14. za investitorja pripravi in lahko tudi organizira izvedbo javnih natečajev s področja gradbenih in drugih inženirskih rešitev in

15. pripravi osnutek minimalnih tarifnih pogojev za opravljanje dejavnosti gradbenega in drugega projektiranja, opravljanja geodetskih storitev ter revidiranja gradbenih in drugih načrtov in ga pošlje ministru, pristojnemu za prostorske in gradbene zadeve.

(3) ZAPS in IZS lahko poleg izvajanja nalog iz prvega odstavka tega člena oziroma nalog iz prejšnjega odstavka opravljata tudi eno ali več drugih dejavnosti, če izpolnjujeta za vsako od njih predpisane pogoje, če se s tem uresničuje namen, zaradi katerega sta bili ustanovljeni in če so te dejavnosti določene z njunima statutoma.

111. člen

(opravljanje nalog na podlagi javnega pooblastila)

(1) ZAPS opravlja naloge iz 8., 9. in 10. točke prvega odstavka prejšnjega člena kot javno pooblastilo po določbah tega zakona. IZS opravlja naloge iz 8., 10. in 11. točke drugega odstavka prejšnjega člena kot javno pooblastilo po določbah tega zakona, naloge iz 9. točke drugega odstavka prejšnjega člena pa opravlja kot javno pooblastilo po določbah zakona, ki ureja opravljanje geodetskih dejavnosti.

(2) ZAPS in IZS morata za izvajanje javnih pooblastil iz prejšnjega odstavka izpolnjevati kadrovske, prostorske in druge pogoje, ki jih s pravilnikom predpiše in ugotovi minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, z odločbo v upravnem postopku.

(3) Izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka preverja komisija, ki jo imenuje minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve.

(4) Medsebojno razmerje med ministrstvom, pristojnim za prostorske in gradbene zadeve, in ZAPS oziroma IZS se uredi s pogodbo.

112. člen

(uveljavitev minimalnih tarifnih pogojev)

(1) Ko prejme minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, osnutek iz 14. točke prvega odstavka oziroma 15. točke drugega odstavka 110. člena tega zakona, ga pošlje v mnenje pristojnim resornim ministrstvom, v katerih delovno področje sodijo posamezne vrste objektov.

(2) Po pridobitvi mnenj iz prejšnjega odstavka pripravi ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve, stališče o osnutku iz prejšnjega odstavka in ga skupaj z mnenji iz prejšnjega odstavka pošlje pristojni poklicni zbornici, da osnutek na podlagi stališča oziroma mnenj ustrezno dopolni oziroma popravi in pošlje usklajen predlog minimalnih tarifnih pogojev Vladi Republike Slovenije v sprejem.

(3) Minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, lahko kadarkoli po sprejetju minimalnih tarifnih pogojev pristojni poklicni zbornici predlaga spremembe oziroma dopolnitve, lahko pa tudi sam pripravi predlog sprememb oziroma dopolnitev in ga pošlje Vladi Republike Slovenije v sprejem.

2. Organi in organizacija

113. člen

(pogoji za združevanje v ZAPS in IZS)

(1) V ZAPS se lahko združujejo posamezniki, ki v skladu s predpisi o urejanju prostora izpolnjujejo pogoje za odgovorne prostorske načrtovalce in posamezniki, ki v skladu s tem zakonom izpolnjujejo pogoje za odgovorne projektante pri arhitekturnem in krajinsko-arhitekturnem projektiranju, odgovorne revidente in odgovorne nadzornike.

(2) V IZS se lahko združujejo posamezniki, ki v skladu s tem zakonom izpolnjujejo pogoje za odgovorne projektante pri gradbenem in drugem projektiranju, odgovorne revidente, odgovorne vodje del in odgovorne nadzornike, posamezniki, ki v skladu z geodetskimi predpisi izpolnjujejo pogoje za odgovorne geodete pri opravljanju geodetskih storitev in drugi inženirji, če tako določa zakon.

114. člen

(organi zbornice, matične sekcije in skupno koordinacijsko telo)

(1) Organi ZAPS in IZS so skupščina zbornice, upravni odbor, predsednik zbornice in disciplinski organi.

(2) Podrobno sestavo organov iz prejšnjega odstavka in njihove naloge opredeli statut.

(3) Za uspešno izvajanje nalog poklicne zbornice in za dosego cilja, da so v zbornici enakopravno in enakovredno zastopane vse stroke, ki so v njej združene, ZAPS in IZS ustanovita matične sekcije.

(4) ZAPS in IZS ustanovita tudi skupno koordinacijsko telo.

115. člen

(skupščina zbornice)

(1) Skupščina zbornice je najvišji organ odločanja in ima zlasti naslednje pristojnosti:

1. sprejme statut zbornice in druge splošne akte zbornice, če ta zakon ali statut ne določa drugače,

2. sprejme kodeks poklicne etike in strokovne standarde,

3. sprejme predlog minimalnih tarifnih pogojev, ki zagotavljajo potrebno kvaliteto vseh vrst inženirskih storitev,

4. sprejme disciplinski pravilnik,

5. sprejme program dela in določa višino članarine,

6. sprejme načrt zaposlitev v službah zbornice,

7. sprejme priporočila za izvajanje javnih natečajev,

8. imenuje in razrešuje člane upravnega odbora in predsednika zbornice,

9. voli in razrešuje komisijo, ki izdaja odločbe o vpisih in izbrisih iz imenikov,

10. voli in razrešuje disciplinskega tožilca in člane disciplinskih organov ter

11. sprejme druge odločitve, če tako določa statut.

(2) Skupščino zbornice izvolijo člani zbornice za dve leti. Za člana skupščine lahko kandidira vsak član zbornice, ki je vpisan v imenik.

(3) Število članov skupščine se določi s statutom zbornice.

(4) Volitve v skupščino in razrešitev člana skupščine uredi zbornica s statutom.

(5) Skupščina lahko v skladu s statutom imenuje odbore in komisije kot svoja delovna telesa.

116. člen

(upravni odbor)

(1) Upravni odbor je izvršilni organ zbornice in ima zlasti naslednje pristojnosti:

1. skrbi za izvrševanje programa dela, splošnih aktov in sklepov skupščine zbornice,

2. izda akt o notranji organizaciji strokovnih, administrativnih in tehničnih služb zbornice ter o sistemizaciji delovnih mest,

3. predlaga skupščini zbornice v sprejem statut, druge splošne akte, program dela in druge odločitve,

4. nadzoruje delovanje predsednika in služb zbornice,

5. odloča o sklenitvi pravnih poslov večje vrednosti, opredeljene v statutu,

6. opravlja druge naloge, določene s statutom.

(2) Člane upravnega odbora imenuje in razrešuje skupščina zbornice. Število članov upravnega odbora določa statut.

117. člen

(predsednik zbornice)

(1) Predsednik zbornice predstavlja in zastopa zbornico.

(2) Predsednik zbornice je član upravnega odbora po funkciji in predseduje upravnemu odboru, ga predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje.

(3) Predsednik lahko samostojno odloča o sklenitvi pravnih poslov, katerih vrednost ne presega zneska, določenega v statutu.

(4) Predsednik odloča o sklenitvi delovnih razmerij in o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja. Za odločanje o teh vprašanjih lahko pooblasti generalnega sekretarja zbornice, če tako določa statut.

118. člen

(matične sekcije ZAPS in matične sekcije IZS)

(1) Pri ZAPS se ustanovijo:

1. matična sekcija arhitektov,

2. matična sekcija krajinskih arhitektov in

3. matična sekcija prostorskih načrtovalcev.

(2) pri IZS se ustanovijo:

1. matična sekcija gradbenih inženirjev,

2. matična sekcija strojnih inženirjev,

3. matična sekcija elektro inženirjev,

4. matična sekcija inženirjev tehnologov in drugih inženirjev,

5. matična sekcija inženirjev rudarske in geotehnološke stroke in

6. matična sekcija inženirjev geodetov.

(3) Delovanje matičnih sekcij, njihova organizacija in pristojnosti se podrobneje uredijo v statutu ZAPS oziroma statutu IZS.

119. člen

(disciplinski organi)

(1) V disciplinskih zadevah zoper člane poklicne zbornice na prvi stopnji odloča disciplinska komisija, na drugi stopnji pa disciplinsko sodišče zbornice. Pred disciplinsko komisijo in disciplinskim sodiščem zastopa obtožbo disciplinski tožilec.

(2) Predsednika in člane disciplinskih organov iz prejšnjega odstavka izvoli skupščina zbornice. Izvoljeni ne morejo opravljati drugih funkcij v organih zbornice.

(3) Delovanje disciplinskih organov natančneje uredi disciplinski pravilnik.

120. člen

(skupno koordinacijsko telo)

(1) Skupno koordinacijsko telo je posvetovalno telo ZAPS in IZS, pristojno za reševanje zadev, ki se posredno ali neposredno nanašajo na tiste naloge obeh zbornic, ki niso predmet javnih pooblastil.

(2) Skupno posvetovalno telo opravlja tudi druge zadeve, ki so povezane z delovanjem drugih poklicnih zbornic.

(3) Skupno koordinacijsko telo mora biti ustanovljeno najpozneje do posredovanja statuta ZAPS in IZS v soglasje Vladi Republike Slovenije.

(4) Število članov skupnega koordinacijskega telesa, njegove naloge in pristojnosti ter način imenovanja in razreševanja njegovih članov in vodenja se določi s statutoma obeh poklicnih zbornic.

(5) Skupno koordinacijsko telo opravlja svoje naloge v skladu s svojim poslovnikom, ki ga sprejme koordinacijsko telo, z njim pa morata soglašati upravna odbora obeh poklicnih zbornic.

(6) Do konstituiranja skupnega koordinacijskega telesa opravljata njegove naloge predsednika obeh poklicnih zbornic.

3. Statut

121. člen

(vsebina statuta)

ZAPS in IZS vsaka zase sprejmeta svoj statut, s katerim se podrobneje uredi zlasti:

1. sedež poklicne zbornice,

2. organizacijo, pristojnosti in način izvolitve organov poklicne zbornice,

3. dejavnosti poklicne zbornice,

4. morebitne posebne pogoje za sprejem v članstvo,

5. odpovedni rok in morebitne posebne pogoje za izstop iz članstva,

6. razloge, zaradi katerih je lahko član izključen iz poklicne zbornice,

7. druge obveznosti članov, zlasti glede sodelovanja z zbornico oziroma pogoje, pod katerimi se lahko takšne obveznosti uvedejo oziroma povečajo,

8. sklic in odločanje skupščine, če je skupščina sestavljena iz predstavnikov pa tudi izvolitev, odpoklic in mandatno dobo predstavnikov,

9. delovno področje, izvolitev, odpoklic in mandatno dobo predsednika in drugih organov poklicne zbornice,

10. zastopanje in predstavljanje poklicne zbornice,

11. način zagotavljanja enakopravnega in enakovrednega zastopanja vseh strok, ki so združene v poklicni zbornici, v vseh njenih organih in s pomočjo matičnih sekcij,

12. način obveščanja članov o sklepih skupščine,

13. način zagotavljanja poslovne tajnosti in

14. način delitve premoženja, ki preostane po poplačilu upnikov in vračilu deležev v likvidacijskem ali stečajnem postopku, oziroma namen tega premoženja, če se ne razdeli med člane.

122. člen

(sprejem statuta)

(1) Statut in njegove spremembe oziroma dopolnitve sprejema skupščina ZAPS oziroma skupščina IZS z dvotretjinsko večino glasov vseh članov skupščine.

(2) Statut ter njegove spremembe in dopolnitve se objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije.

(3) Statut oziroma njegove spremembe in dopolnitve se lahko objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije samo skupaj s soglasjem Vlade Republike Slovenije k statutu oziroma njegovim spremembam in dopolnitvam.

4. Vodenje imenika

123. člen

(dolžnost vzpostavitve in vodenja imenika)

(1) ZAPS in IZS morata vsaka zase vzpostaviti in voditi imenik svojih članov.

(2) Imenik ZAPS in imenik IZS vsebujeta naslednje podatke:

1. ime in priimek,

2. kraj in datum rojstva,

3. državljanstvo,

4. stalno oziroma začasno prebivališče,

5. šolska izobrazba ter strokovni in znanstveni naslov,

6. podatki o opravljenem strokovnem izpitu,

7. podatki o specialističnih znanjih,

8. podatki o izrečenih disciplinskih ukrepih,

9. identifikacijska številka in vrsta pooblastila za opravljanje določene vrste storitev,

10. odvzem ali vrnitev pooblastila.

(3) Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka vsebuje imenik ZAPS še podatke o vrsti in številki izdane licence in o odvzemu takšne licence, ki se vodijo pod številko 11 in 12.

(4) Minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, s pravilnikom predpiše obliko in podrobnejšo vsebino obeh imenikov in način vpisovanja vanju.

124. člen

(zbiranje podatkov in javnost imenika)

(1) Podatki iz prejšnjega člena se pridobivajo na podlagi zahteve za vpis, ki mora vsebovati vse podatke iz prejšnjega člena ter priloge, ki dokazujejo izpolnjevanje pogojev za vpis v imenik.

(2) Vsakdo ima pravico pridobiti samo podatke o tem, ali je posameznik vpisan v imenik ZAPS oziroma v imenik IZS.

(3) Pravico do vpogleda v vse podatke imenika ZAPS oziroma IZS imajo le pooblaščene osebe pristojne davčne uprave, pristojni inšpektorji ter sodišče.

125. člen

(pridobitev članstva z vpisom v imenik)

(1) Član poklicne zbornice postane posameznik z dnem, ko se vpiše v ustrezen imenik, ki ga vzpostavi in vodi ZAPS oziroma IZS.

(2) Obveznost plačevanja članarine nastopi s prvim dnem v mesecu, ki sledi včlanitvi.

(3) Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za posameznike iz petega odstavka 126. člena tega zakona, ki se vpišejo v imenik ZAPS z namenom, da opravljajo storitve odgovornega projektanta arhitekture v Republiki Sloveniji samo za določen projekt.

126. člen

(pogoji za vpis v imenik)

(1) V imenik ZAPS se lahko vpiše posameznik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

1. da ima v Republiki Sloveniji pridobljeno univerzitetno izobrazbo ali visoko strokovno izobrazbo ali da ima v Republiki Sloveniji nostrificirano diplomo o pridobitvi takšne izobrazbe, ki zagotavlja znanja, potrebna za izdelovanje načrtov iz 1. ali 2. točke drugega odstavka 36. člena tega zakona oziroma prostorskih aktov,

2. da ima pri ZAPS opravljen strokovni izpit za odgovorno arhitekturno ali krajinsko-arhitekturno projektiranje oziroma prostorsko načrtovanje in

3. da ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo na kazen zapora več kot treh mesecev ali da mu ni bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, razen če je veljavnost tega ukrepa že potekla.

(2) V imenik IZS se lahko vpiše posameznik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

1. da ima v Republiki Sloveniji pridobljeno univerzitetno izobrazbo ali visoko strokovno izobrazbo ali da ima v Republiki Sloveniji nostrificirano diplomo o pridobitvi takšne izobrazbe, ki zagotavlja znanja, potrebna za izdelovanje načrtov iz 3. do 10. točke drugega odstavka 36. člena tega zakona, znanja s področja opravljanja geodetskih storitev, odgovornega vodenja del in drugih inženirskih storitev,

2. da ima pri IZS opravljen strokovni izpit za odgovorno gradbeno in drugo projektiranje, opravljanje geodetskih storitev, odgovorno vodenje del oziroma opravljanje drugih inženirskih storitev in

3. da ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo na kazen zapora več kot treh mesecev ali da mu ni bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, razen če je veljavnost tega ukrepa že potekla.

(3) Pogoji za vpis v imenik IZS za posameznike, ki opravljajo geodetske storitve, se določajo z zakonom o geodetski dejavnosti.

(4) Tuja fizična oseba se lahko ob pogoju vzajemnosti vpiše v imenik ZAPS oziroma imenik IZS, če izkaže, da v državi, katere državljan je, izpolnjuje pogoje za projektantske oziroma druge inženirske storitve in da v državi, katere državljan je, ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo na kazen zapora več kot treh mesecev ali da ji v tej isti državi ni bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, razen če je veljavnost tega ukrepa že potekla. Izpolnjevanje pogojev iz tega odstavka se dokazuje z dokumenti, izdanimi po predpisih matične države, ki pa ne smejo biti starejši od enega leta.

(5) Državljan države članice Evropske unije, ki želi v Republiki Sloveniji opravljati storitve odgovornega projektanta arhitekture, ki so vezane na pripravo ali izvedbo časovno omejenega projekta, se vpiše v imenik ZAPS začasno in ne postane član zbornice, vendar pa je za svoja dejanja vseeno disciplinsko in strokovno odgovoren ZAPS. Po izvedenem projektu ZAPS takšnega posameznika izbriše iz imenika in se šteje, da ne izpolnjuje več z zakonom določenih pogojev za opravljanje storitev odgovornega projektanta arhitekture.

(6) Državljani države članice Evropske unije in državljani tretjih držav, s katerimi ima Evropska unija sklenjen sporazum o vzajemnem priznavanju poklicnih kvalifikacij, ki želijo v Republiki Sloveniji kot zaposlene ali samozaposlene osebe opravljati določen reguliran poklic oziroma regulirano poklicno dejavnost, za katero je določen pogoj vpisa v imenik ZAPS ali IZS, morajo za vpis v imenik predložiti odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije, ki jo v skladu s predpisi o postopku priznavanja kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti v Republiki Sloveniji izda ministrstvo, pristojno za delo.

(7) O priznanju poklicne kvalifikacije posameznikom, ki niso osebe iz prejšnjega odstavka, se odloča v postopku ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za vpis v imenik kot o predhodnem vprašanju.

(8) Potrdilo o vpisu v imenik pristojne poklicne zbornice oziroma odločba o zavrnitvi vpisa v imenik za državljana članice Evropske unije, ki se vpisuje kot odgovorni projektant arhitekture, morata biti izdana v 30 dneh od predložitve popolne vloge za vpis v imenik.

127. člen

(spremembe podatkov)

(1) Posameznik, ki je vpisan v imenik ZAPS oziroma IZS, mora pristojnemu organu ZAPS oziroma IZS sporočiti spremembo podatkov, ki se vpisujejo v imenik, in sicer najpozneje v 15 dneh po nastanku spremembe.

(2) Posameznik, ki ima pridobljeno določeno vrsto licence, mora pristojnemu organu ZAPS sporočiti spremembo podatkov, ki vplivajo na takšno pridobljeno licenco, in sicer najpozneje v 15 dneh po nastanku spremembe.

5. Pridobitev statusov in licenc ter njihov odvzem

128. člen

(pridobitev statusa)

(1) Ko pristojni organ ZAPS oziroma IZS ugotovi, da posameznik, ki je vložil zahtevo za vpis v imenik, izpolnjuje pogoje iz 126. člena tega zakona, ga vpiše v imenik in mu o tem, da je vanj vpisan, izda potrdilo. Če pa pristojni organ ZAPS oziroma IZS ugotovi, da posameznik, ki je vložil zahtevo za vpis v imenik, ne izpolnjuje takšnih predpisanih pogojev, vpis v imenik z odločbo, izdano v upravnem postopku, zavrne. Zoper to odločbo je dovoljena pritožba, o kateri odloča ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve.

(2) Z dnem vpisa v imenik ZAPS pridobi posameznik status pooblaščenega arhitekta oziroma status pooblaščenega krajinskega arhitekta, z dnem vpisa v imenik IZS pa pridobi posameznik status pooblaščenega inženirja.

(3) Najpozneje v 15 dneh po vpisu v imenik:

– pristojni organ ZAPS pooblaščenemu arhitektu oziroma pooblaščenemu krajinskemu arhitektu po uradni dolžnosti izda člansko izkaznico, hkrati pa mu tudi vroči enotni žig z identifikacijsko številko in označbo, za katero vrsto storitev ima pooblastilo, ki je nanj trajno vezana in jo mora uporabljati pri opravljanju storitev;

– pristojni organ IZS pooblaščenemu inženirju po uradni dolžnosti izda člansko izkaznico, hkrati pa mu tudi vroči enotni žig z identifikacijsko številko in označbo, za katero vrsto storitev ima pooblastilo, ki je nanj trajno vezana in jo mora uporabljati pri opravljanju storitev.

(4) Obliko in vsebino članske izkaznice in enotnega žiga iz prejšnjega odstavka v soglasju z ministrom, pristojnim za prostorske in gradbene zadeve, določi pristojni organ ZAPS oziroma IZS.

129. člen

(vrste pooblastil, ki izvirajo iz pridobljenega statusa)

(1) Pridobljen status:

1. pooblaščenega arhitekta omogoča izdelovanje načrtov arhitekture in opravljanje tistih inženirskih storitev, za katere ima pooblaščeni arhitekt v skladu z določbami 135. člena tega zakona opravljen strokovni izpit oziroma dopolnilni strokovni izpit;

2. pooblaščenega krajinskega arhitekta omogoča izdelovanje načrtov krajinske arhitekture in ter opravljanje tistih inženirskih storitev, za katere ima pooblaščeni krajinski arhitekt v skladu z določbami 135. člena tega zakona opravljen strokovni izpit oziroma dopolnilni strokovni izpit;

3. pooblaščenega inženirja omogoča izdelavo in revidiranje tiste vrste načrtov, za katerih izdelavo ima posameznik ustrezno strokovno izobrazbo, vodenje del, opravljanje nadzora pri graditvi objektov, opravljanje geodetskih storitev po določbah zakona o geodetski dejavnosti ter opravljanje tistih inženirskih storitev, za katere ima pooblaščeni inženir v skladu z določbami 135. člena tega zakona opravljen strokovni izpit oziroma dopolnilni strokovni izpit.

(2) Status odgovornega geodeta določajo predpisi o geodetski dejavnosti.

130. člen

(vrste licenc in pravice, ki izvirajo iz njih)

(1) Licence so treh vrst, in sicer:

1. licenca z označbo »A« omogoča poleg samostojnega opravljanja storitev iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena tudi samostojno izdelavo urbanističnih zasnov, občinskih prostorskih redov ter državnih in občinskih lokacijskih načrtov;

2. licenca z označbo »KA« omogoča poleg samostojnega opravljanja storitev iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena tudi samostojno izdelavo krajinskih zasnov, občinskih prostorskih redov ter državnih in občinskih lokacijskih načrtov;

3. licenca z označbo »P« omogoča samostojno izdelavo posameznih sestavin državne in občinske prostorske strategije, samostojno izdelavo regionalnih prostorskih zasnov in posameznih sestavin občinskega prostorskega reda.

(2) Za posameznika, ki ima pridobljeno eno od licenc iz prejšnjega odstavka, se šteje, da ima v skladu z zakonom, ki ureja prostora pridobljen status pooblaščenega prostorskega načrtovalca.

(3) Posameznik s pridobljeno licenco mora pred začetkom opravljanja samostojne dejavnosti, ki mu jo posamezna vrsta licence omogoča, takšno dejavnost priglasiti v skladu z davčnimi predpisi.

131. člen

(pogoji za pridobitev licence)

(1) Licenca z označbo »A« oziroma licenca z označbo »KA« se na zahtevo izda posamezniku, ki je vpisan v imenik ZAPS, ima izobrazbo s področja arhitekturne stroke oziroma s področja krajinsko arhitekturne stroke in izpolnjuje še pogoj, da ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju prostorskega načrtovanja ter opravljen dopolnilni strokovni izpit iz odgovornega prostorskega načrtovanja.

(2) Licenca z označbo »P« se na zahtevo izda posamezniku, ki ima izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja prostorskega načrtovanja in izpolnjuje še pogoj, da ima najmanj pet let delovnih izkušenj na področju prostorskega načrtovanja ter opravljen strokovni izpit za odgovorno prostorsko načrtovanje. Za delovne izkušnje na področju prostorskega načrtovanja se štejejo tudi delovne izkušnje v občinski upravi, pristojni za področje urejanja prostora.

(3) Ko pristojni organ ZAPS ugotovi, da posameznik, ki je vložil zahtevo za izdajo licence z označbo »A« oziroma licence z označbo »KA«, izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega člena, mu izda potrdilo o pridobitvi licence, hkrati pa v imenik, v katerega je vpisan, vpiše takšen podatek. Če pa pristojni organ ZAPS ugotovi, da posameznik, ki je vložil zahtevo za izdajo licence z označbo »A« oziroma licence z označbo »KA«, ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka tega člena, izdajo licence z odločbo, izdano v upravnem postopku, zavrne. Zoper to odločbo je dovoljena pritožba, o kateri odloča ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve.

(4) Ko pristojni organ ZAPS ugotovi, da posameznik, ki je vložil zahtevo za izdajo licence z označbo »P«, izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena, ga vpiše v imenik in mu o pridobitvi licence ter o tem, da je vpisan v imenik, izda potrdilo. Če pa pristojni organ ZAPS ugotovi, da posameznik, ki je vložil zahtevo za izdajo licence z označbo »P«, ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka tega člena, izdajo licence z odločbo, izdano v upravnem postopku, zavrne. Zoper to odločbo je dovoljena pritožba, o kateri odloča ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve.

(5) Najpozneje v 15 dneh po izdaji potrdila o pridobitvi licence pristojni organ ZAPS:

– pooblaščenemu arhitektu s pridobljeno licenco »A« po uradni dolžnosti vroči enotni žig z identifikacijsko številko in označbo, za katero vrsto storitev ima pridobljeno licenco, ki je nanj trajno vezana in jo mora uporabljati pri opravljanju storitev;

– pooblaščenemu krajinskemu arhitektu s pridobljeno licenco »KA« po uradni dolžnosti vroči enotni žig z identifikacijsko številko in označbo, za katero vrsto storitev ima pridobljeno licenco, ki je nanj trajno vezana in jo mora uporabljati pri opravljanju storitev;

– posamezniku s pridobljeno licenco »P« po uradni dolžnosti izda člansko izkaznico in hkrati vroči enotni žig z identifikacijsko številko in označbo, za katero vrsto storitev ima pridobljeno licenco, ki je nanj trajno vezana in jo mora uporabljati pri opravljanju storitev.

(6) Obliko in vsebino enotnega žiga posameznikov s pridobljenimi licencami z označbo »A, »KA« in »P« ter članske izkaznice posameznikov s pridobljeno licenco z označbo »P« v soglasju z ministrom, pristojnim za prostorske in gradbene zadeve, določi pristojni organ ZAPS.

132. člen

(izbris iz imenika)

(1) Pooblaščenega arhitekta, pooblaščenega krajinskega arhitekta oziroma pooblaščenega prostorskega načrtovalca se izbriše iz imenika ZAPS oziroma se pooblaščenega inženirja izbriše iz imenika IZS:

1. če pisno zahteva izbris;

2. če mu je izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja storitev;

3. če se ugotovi, da ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev za opravljanje storitev;

4. če mu je bil v disciplinskem postopku izrečen ukrep izbrisa iz imenika.

(2) Z izbrisom iz imenika prenehajo vse pravice, ki izvirajo iz pooblastila oziroma licence.

(3) Izbris se začne na predlog osebe, ki za to izkaže upravičen interes, ali na zahtevo pristojnega inšpektorja. O izbrisu odloča pristojni organ ZAPS oziroma IZS z odločbo, izdano v upravnem postopku. Zoper odločbo je dovoljena pritožba, o kateri odloča ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve.

(4) Če oseba, ki je vpisana v imenik, umre, jo pristojni organ ZAPS oziroma IZS iz imenika izbriše po uradni dolžnosti, ko izve za takšno dejstvo.

(5) Ko postane odločba o izbrisu iz imenika pravnomočna, mora iz imenika izbrisana oseba najpozneje v osmih dneh po pravnomočnosti odločbe o izbrisu pristojnemu organu ZAPS oziroma IZS vrniti enotni žig in člansko izkaznico. V primeru iz prejšnjega odstavka morajo za vrnitev enotnega žiga in članske izkaznice poskrbeti dediči umrlega.

(6) Oseba, ki je bila izbrisana iz imenika na lastno zahtevo ali zaradi razloga iz 3. točke prvega odstavka tega člena, se na zahtevo lahko ponovno vpiše v ta imenik, ko ponovno izpolnjuje pogoje za vpis. Oseba, ki je bila izbrisana iz imenika zaradi razloga iz 2. ali 4. točke prvega odstavka tega člena, se na zahtevo lahko ponovno vpiše v ta imenik, vendar šele, ko preteče veljavnost izrečenega varnostnega ali disciplinskega ukrepa in če takrat izpolnjuje pogoje za vpis.

(7) Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi v postopkih odvzema licence.

6. Opravljanje strokovnih izpitov

133. člen

(vrste, program in način opravljanja strokovnih izpitov)

(1) Strokovni izpiti, ki se opravljajo pri pristojni poklicni zbornici, so osnovni in dopolnilni.

(2) Osnovni strokovni izpiti so:

1. izpit za odgovorno prostorsko načrtovanje,

2. izpit za odgovorno projektiranje in

3. izpit za odgovorno vodenje del.

(3) Dopolnilni strokovni izpiti so lahko vsi izpiti iz prejšnjega odstavka in izpit za revidiranje.

(4) Minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, s pravilnikom predpiše standarde znanj ter program in način opravljanja strokovnih izpitov.

(5) Standardi znanj ter program in način opravljanja strokovnega izpita za odgovorne geodete pri opravljanju geodetskih storitev določa pravilnik, sprejet na podlagi zakona, ki ureja geodetsko dejavnost.

134. člen

(zagotavljanje strokovnih izpitov)

(1) ZAPS zagotavlja opravljanje strokovnih izpitov za tisti del odgovornega projektiranja in revidiranja projektne dokumentacije, ki se nanaša na arhitekturno in krajinsko-arhitekturno projektiranje in za odgovorno prostorsko načrtovanje.

(2) IZS zagotavlja opravljanje strokovnih izpitov za tisti del odgovornega projektiranja in revidiranja projektne dokumentacije, ki se nanaša na gradbeno in drugo projektiranje in za vse vrste odgovornega vodenja del.

(3) IZS zagotavlja opravljanje strokovnih izpitov za odgovorne geodete v skladu s pravilnikom iz petega odstavka prejšnjega člena.

135. člen

(področja opravljanja storitev, ki jih daje posamezna vrsta strokovnega izpita)

(1) Kdor ima opravljen strokovni izpit:

1. za odgovorno prostorsko načrtovanje, lahko nastopa samo kot pooblaščeni prostorski načrtovalec ter opravlja storitve odgovornega prostorskega načrtovalca;

2. za tisti del odgovornega projektiranja, ki se nanaša na arhitekturno projektiranje, lahko nastopa hkrati kot pooblaščeni arhitekt in kot pooblaščeni prostorski načrtovalec ter opravlja storitve odgovornega prostorskega načrtovalca, odgovornega projektanta in odgovornega nadzornika, storitve odgovornega revidenta načrtov arhitekture pa lahko opravlja po tem, ko opravi še ustrezen dopolnilni strokovni izpit;

3. za tisti del odgovornega projektiranja, ki se nanaša na krajinsko-arhitekturno projektiranje, lahko nastopa hkrati kot pooblaščeni krajinski arhitekt in kot pooblaščeni prostorski načrtovalec ter opravlja storitve odgovornega prostorskega načrtovalca in odgovornega projektanta, ne more pa opravljati storitev odgovornega nadzornika, razen za področje krajinskih ureditev, storitve odgovornega revidenta načrtov krajinske arhitekture pa lahko opravlja po tem, ko opravi še ustrezen dopolnilni strokovni izpit;

4. za tisti del odgovornega projektiranja, ki se nanaša gradbeno ali drugo projektiranje, lahko nastopa kot pooblaščeni inženir ter opravlja storitve odgovornega projektanta tiste vrste načrtov, za katere je opravil posebni del strokovnega izpita ter storitve odgovornega nadzornika, storitve odgovornega revidenta posamezne vrste načrtov iz 3. do 10. točke 36. člena tega zakona pa lahko opravlja po tem, ko opravi še ustrezen dopolnilni strokovni izpit;

5. za odgovorno vodenje del, lahko nastopa samo kot odgovorni vodja del, kot odgovorni vodja gradbišča in kot odgovorni nadzornik.

(2) Kdor ima opravljen strokovni izpit za odgovorno prostorsko načrtovanje in želi nastopati še kot odgovorni projektant določene vrste načrtov oziroma kot odgovorni nadzornik in kot odgovorni vodja projekta ali obratno, opravlja strokovni izpit za odgovorno projektiranje kot dopolnilni strokovni izpit.

(3) Kdor ima opravljen strokovni izpit za odgovorno prostorsko načrtovanje in dopolnilni strokovni izpit za odgovorno projektiranje, želi pa še nastopati kot odgovorni vodja del oziroma odgovorni vodja gradbišča ali obratno, opravlja tudi strokovni izpit za odgovorno vodenje del kot dopolnilni strokovni izpit.

(4) Kdor ima opravljen strokovni izpit za odgovorno prostorsko načrtovanje in dopolnilni strokovni izpit za odgovorno projektiranje, želi pa še nastopati kot odgovorni revident, opravlja tudi strokovni izpit za odgovorno revidiranje kot dopolnilni strokovni izpit.

(5) Kdor ima opravljen strokovni izpit za odgovorno projektiranje in želi nastopati še kot odgovorni vodja del oziroma odgovorni vodja gradbišča ali obratno, opravlja tudi strokovni izpit za odgovorno vodenje del oziroma za odgovorno projektiranje kot dopolnilni strokovni izpit.

7. Financiranje

136. člen

(način financiranja delovanja poklicne zbornice)

(1) Delovanje ZAPS in IZS se financira iz:

1. članarin,

2. vpisnin in plačil, ki jih zbornica zaračunava za vpisovanje posameznikov ter za vodenje in vzdrževanje imenika,

3. nadomestil, ki jih zbornica zaračunava kandidatom za opravljanje strokovnega izpita zaradi priprave in izvedbe takšnih izpitov,

4. nadomestil, ki so jih v zvezi s stroški, ki jih ima zbornica zaradi vodenja disciplinskih postopkov, dolžni plačevati udeleženci v disciplinskem postopku, če jim je v tem postopku dokazana krivda,

5. plačil za storitve, ki jih zbornica opravlja za člane in za druge subjekte izven programa dela,

6. denarnih kazni za disciplinske prekrške in

7. drugih virov.

(2) Članarino določi skupščina zbornice za vsako leto posebej na podlagi letnega programa dela, ki ga mora sprejeti pred začetkom koledarskega leta, za katero se določi članarina.

(3) Način plačevanja članarine, vpisnin in drugih virov financiranja iz prvega odstavka tega člena se uredi s statutom ZAPS oziroma IZS.

(4) Zbornica samostojno odmerja in pobira članarino ter vpisnine in plačila oziroma nadomestila iz prvega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: drugi viri financiranja).

136.a člen

(določanje višine članarine)

(1) Osnova za določitev članarine članov vpisanih v imenik se določi na naslednji način:

– za vse člane, ki so iz naslova opravljanja dejavnosti zdravstveno, pokojninsko oziroma invalidsko zavarovane, od zavarovalne osnove iz dohodninske napovedi preteklega leta, ki se uporablja za obračun prispevka za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar osnova za obračun članarine ne sme biti nižja od najnižje pokojninske osnove, povečane za povprečno stopnjo davkov in prispevkov, in ne višja od dvakratne najnižje pokojninske osnove, povečane za povprečno stopnjo davkov in prispevkov;

– za fizične osebe, ki iz naslova opravljanja dejavnosti niso zdravstveno, pokojninsko oziroma invalidsko zavarovane, od najnižje pokojninske osnove, povečane za povprečno stopnjo davkov in prispevkov.

(2) Članarina se določa v višini letnega članskega prispevka.

(3) Letni članski prispevek se določa s stopnjo za odmero članskega prispevka, ki znaša 0,035 osnove iz prvega odstavka tega člena.

(4) Skupščina zbornice določi najvišji znesek članskega prispevka in pavšalni znesek članskega prispevka za člane, katerih osnove za določitev članskega prispevka ne presegajo določene vrednosti.

(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je fizična oseba, katere skupni prihodki iz poslovanja preteklega leta niso presegli 1,000.000 tolarjev, za tekoče leto oproščena plačevanja članarine.

(6) Član zbornice vpisan v imenik zbornice je dolžan podatek o osnovi iz prvega odstavka tega člena posredovati zbornici do konca februarja tekočega leta.

136.b člen

(določanje drugih virov financiranja)

(1) Višina vpisnin iz 2. točke in nadomestil iz 3. točke prvega odstavka 136. člena tega zakona se določa na podlagi materialnih in drugih stroškov, ki jih ima zbornica v zvezi z obravnavo vlog za vpis v imenik, vpisom v imenik, vodenjem in vzdrževanjem imenika, v zvezi z obravnavo prijav na strokovni izpit, opravljanjem strokovnih izpitov, izdajo potrdil o opravljenem izpitu in vodenjem evidenc o strokovnih izpitih, v zvezi z obravnavo prijav in vodenjem disciplinskih postopkov zoper člane zbornice, strokovnim delovanjem matičnih sekcij in komisij ter v zvezi z informiranjem in izobraževanjem članov zbornice. Višina takšnih vpisnin in nadomestil se podrobneje določi s predpisoma iz četrtega odstavka 123. člena in četrtega odstavka 133. člena tega zakona.

(2) Višina nadomestil iz 4. točke in denarnih kazni iz 6. točke prvega odstavka 136. člena tega zakona se določi s pravilnikom o disciplinskih kršitvah, ki ga sprejme skupščina zbornice.

(3) Storitve iz 5. in 7. točke prvega odstavka 136. člena tega zakona zbornica izvaja in zaračunava po tržnih načelih.

(4) Za druge vire iz 7. točke prvega odstavka 136. člena tega zakona se štejejo tudi donacije, dotacije in drugi prispevki, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo finančno poslovanje, nakažejo zbornici pravne in fizične osebe, ter sredstva, ki jih zbornica pridobi izven okvira javnih pooblastil, vendar v okviru del in nalog predvidenih v statutu zbornice.

136.c člen

(obveznost namenske uporabe sredstev, dobljenih iz članarin in drugih virov financiranja)

(1) Z denarnimi sredstvi, ki jih zbornica pridobi iz članarin, vpisnin iz 2. točke in nadomestil iz 3. točke prvega odstavka 136. člena tega zakona ter nadomestil iz 4. točke in denarnih kazni iz 6. točke prvega odstavka 136. člena tega zakona se lahko financirajo samo tiste naloge, s pomočjo katerih se dosegajo cilji iz drugega oziroma tretjega odstavka 108. člena tega zakona.

(2) Z denarnimi sredstvi, ki jih zbornica pridobi z opravljanjem storitev iz 5. točke in drugih virov iz 7. točke 136. člena tega zakona se lahko financirajo posamične oblike svetovanj in izvajanja neposredne strokovne pomoči članom na njihovo zahtevo kot splošni napotki, ki ne zahtevajo izdelave posebej prilagojenih gradiv za posameznega člana po načelih svetovanja ter druge naloge, ki jih na podlagi letnih programov del sprejme skupščina zbornice ali upravni odbor zbornice.

136.č člen

(nadzor nad porabo sredstev, dobljenih iz članarin in drugih virov financiranja)

Nadzor nad določitvijo višine članarine in drugih virov financiranja po kriterijih iz 136.a člena tega zakona in porabo sredstev iz prejšnjega člena nadzoruje upravni odbor pristojne poklicne zbornice, lahko pa tudi samostojna revizijska družba, če to zahteva katerikoli organ pristojne poklicne zbornice ali katerakoli njena matična sekcija.

8. Disciplinske zadeve

137. člen

(disciplinski pravilnik)

(1) Disciplinske kršitve članov poklicne zbornice, delovanje disciplinskih organov zbornice, disciplinski postopek in kazni za disciplinske prekrške se določijo z disciplinskim pravilnikom.

(2) Disciplinski pravilnik sprejme skupščina zbornice z večino glasov vseh članov skupščine.

(3) Disciplinski pravilnik se objavi v uradnem glasilu ZAPS oziroma IZS.

138. člen

(disciplinske kršitve)

(1) Član poklicne zbornice ne more biti disciplinsko kaznovan za ravnanje, če to ravnanje ni bilo že prej določeno kot disciplinska kršitev in če ni bila zanj določena tudi disciplinska sankcija.

(2) Disciplinske sankcije so opomin, denarna kazen in začasen odvzem pooblastila z začasno izključitvijo iz zbornice ter začasna prepoved udeležbe na javnih natečajih.

139. člen

(disciplinski postopek)

(1) Disciplinski postopek se začne na pisno zahtevo disciplinskega tožilca.

(2) V disciplinskem postopku ima kršitelj pravico biti zaslišan in lahko predlaga izvedbo dokazov.

(3) Disciplinska komisija odloči po opravljeni ustni obravnavi.

(4) Zoper odločbo disciplinske komisije je dovoljena pritožba na disciplinsko sodišče.

(5) Zoper odločbo disciplinskega sodišča je dovoljen upravni spor.

(6) Delovanje disciplinskih organov in disciplinski postopek natančneje uredi disciplinski pravilnik.

9. Nadzorstvo

140. člen

(strokovno nadzorstvo nad izvajanjem javnih pooblastil)

(1) Strokovno nadzorstvo nad izvajanjem nalog, ki jih ZAPS in IZS opravljata kot javno pooblastilo po določbah tega zakona, opravlja ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve.

(2) Posamezne naloge strokovnega nadzorstva izvaja komisija iz tretjega odstavka 111. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: komisija).

141. člen

(izvajanje strokovnega nadzorstva)

(1) Komisija ima pravico udeleževati se sej organov zbornice, na njih razpravljati ter predlagati obravnavanje določenih zadev na teh sejah.

(2) Če predsednik zbornice ali drug njen pristojni organ na predlog upravičenih oseb ne skliče seje skupščine oziroma seje upravnega odbora, jo na predlog komisije lahko skliče minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve.

(3) Če komisija pri opravljanju nadzorstva ugotovi hujše kršitve pri poslovanju pristojnih organov zbornice oziroma če ugotovi, da določeni sklep oziroma akt ali predpis, ki je v zvezi z opravljanjem javnih pooblastil zbornice, ne temelji na zakonu ali na njegovi podlagi izdanem predpisu, lahko s posebnim sklepom zadrži izvrševanje takšnega sklepa, akta oziroma predpisa, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje, hkrati pa tudi predlaga pristojnemu organu zbornice, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji.

(4) Če pristojni organ zbornice vztraja pri svoji odločitvi, o sporu na predlog ministra, pristojnega za prostorske in gradbene zadeve, meritorno odloči vlada.

142. člen

(posebne obveznosti in pogoji v zvezi z izvajanjem javnega pooblastila)

(1) Akti, s katerimi zbornica ureja zadeve, ki so s tem zakonom določene kot javno pooblastilo, se objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2) Predsednik zbornice mora predloge aktov iz prejšnjega odstavka pred objavo predložiti v mnenje ministru, pristojnemu za prostorske in gradbene zadeve.

(3) Minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, lahko akte, za katere meni, da so nezakoniti, zadrži glede izvrševanja in jih predloži v mnenje Vladi Republike Slovenije.

143. člen

(možnost prenehanja javnega pooblastila in izpolnitev posebnih pogojev pred stečajem ali likvidacijo)

(1) Javno pooblastilo, ki ga imata ZAPS in IZS po določbah prvega odstavka 111. člena tega zakona, preneha, če zbornica ne izpolnjuje več predpisanih pogojev, če dela v nasprotju s predpisi ali če krši pogodbo iz četrtega odstavka 111. člena tega zakona, kar ugotovi minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, z odločbo.

(2) V primeru, da pride do likvidacijskega ali stečajnega postopka ZAPS oziroma IZS, se ta postopek ne glede na predpise, ki urejajo prenehanje pravnih oseb, ne more zaključiti prej, preden se na način in pod pogoji, določenimi s statutom ZAPS oziroma IZS, Republiki Sloveniji ne vrnejo evidence in druga gradiva, ki jih je takšna poklicna zbornica uporabljala pri izvajanju javnih pooblastil po določbah tega zakona.

(3) V primeru prenehanja ZAPS ali IZS zagotavlja opravljanje nalog, ki jih ta zakon določa kot javna pooblastila zbornice, ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve.

Peti del:
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO

1. Opravljanje inšpekcijskega nadzorstva

144. člen

(pogoji za opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora)

Za gradbenega inšpektorja je lahko imenovan posameznik, ki poleg splošnih pogojev za delo v državni upravi izpolnjuje še naslednje pogoje:

1. da ima univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo s področja gradbeništva ali arhitekture,

2. da ima poleg univerzitetne izobrazbe še najmanj tri leta delovnih izkušenj s področja graditve objektov oziroma poleg visoke strokovne izobrazbe še najmanj pet let takšnih delovnih izkušenj in

3. da ima opravljen strokovni izpit za inšpektorja ali strokovni izpit iz upravnega postopka, s tem, da mora inšpektor, ki ima opravljen le strokovni izpit iz upravnega postopka, v roku enega leta od dneva imenovanja opraviti tudi strokovni izpit za inšpektorja.

145. člen

(obseg inšpekcijskega nadzorstva)

Gradbeni inšpektor v okviru inšpekcijskega nadzorstva nadzoruje zlasti:

– ali so bili pri prostorskem načrtovanju upoštevani predpisi s področja urejanja prostora;

– ali so bili pri projektiranju upoštevani predpisi s področja graditve objektov;

– ali so izpolnjeni pogoji za začetek gradnje oziroma drugih del po tem zakonu;

– ali se gradnja izvaja skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem;

– ali se objekti gradijo ter ali so zgrajeni in vzdrževani tako, da zagotavljajo zanesljivost in izpolnjujejo bistvene zahteve po tem zakonu;

– ali so izpolnjeni pogoji za začetek uporabe objektov po tem zakonu;

– ali udeleženci pri graditvi objektov, ko opravljajo dejavnost prostorskega načrtovanja, projektiranja, revidiranja, gradnje in gradbenega nadzora, izpolnjujejo pogoje, določene s tem zakonom.

146. člen

(vodenje inšpekcijskega postopka)

(1) Vodenje inšpekcijskega postopka, izrekanje ukrepov in vročanje inšpekcijskih odločb se šteje za nujne ukrepe v javnem interesu v smislu ZUP, zato se odločba lahko izda v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. Odločba se lahko izda ustno.

(2) Za kraj vročanja in mesto, na katerem se pusti obvestilo o poskusu vročanja, se šteje tudi gradbišče, objekt oziroma kraj izvajanja del, v zvezi s katerim se vodi postopek.

(3) Zoper odločbo gradbenega inšpektorja je dovoljena pritožba v osmih dneh od dneva vročitve. Pritožba zoper inšpekcijsko odločbo ne zadrži njene izvršitve.

147. člen

(prisilna izvršba inšpekcijskih ukrepov)

Prisilna izvršba inšpekcijskih ukrepov, izdanih v skladu z določbami tega zakona, se opravlja po določbah ZUP, če ta zakon ne določa drugače.

148. člen

(izvajanje prisilne izvršbe inšpekcijskih ukrepov)

(1) Kadar gradbeni inšpektor določi način izvršbe s prisilitvijo, znašajo denarne kazni:

1. v primeru zahtevnega objekta in nelegalnega kopa:

– če je zavezanec pravna oseba, v višini od 30,000.000 tolarjev do 50,000.000 tolarjev;

– če je zavezanec samostojni podjetnik posameznik, v višini od 15,000.000 tolarjev do 30,000.000 tolarjev;

– če je zavezanec fizična oseba, v višini od 500.000 tolarjev do 1,500.000 tolarjev;

2. v primeru manj zahtevnega objekta:

– če je zavezanec pravna oseba, v višini od 10,000.000 tolarjev do 20,000.000 tolarjev;

– če je zavezanec samostojni podjetnik posameznik, v višini od 5,000.000 tolarjev do 20,000.000 tolarjev;

– če je zavezanec fizična oseba, v višini od 300.000 tolarjev do 1,000.000 tolarjev;

3. v primeru enostavnega objekta:

– če je zavezanec pravna oseba, v višini od 2,000.000 tolarjev do 10,000.000 tolarjev;

– če je zavezanec samostojni podjetnik posameznik, v višini od 1,000.000 tolarjev do 5,000.000 tolarjev;

– če je zavezanec fizična oseba, v višini od 100.000 tolarjev do 500.000 tolarjev.

(2) Vse kasnejše kazni za prisilitev zavezanca, ki kljub izrečenim kaznim ne izpolni svoje obveznosti, se izrekajo, vse dokler seštevek denarnih kazni ne doseže desetkratnega zneska iz prejšnjega odstavka.

(3) Kadar je z inšpekcijsko odločbo odrejena odstranitev že zgrajenega objekta ali dela objekta, vzpostavitev prejšnjega stanja ali drugačna sanacija zemljišča, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, se v odločbi inšpekcijskega zavezanca opozori na to, da se bo v primeru neizpolnitve odrejene obveznosti začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah.

149. člen

(zastavna pravica in izvajanje denarnih izvršb)

(1) Republika Slovenija ima v zavarovanje svoje terjatve iz naslova vseh stroškov, nastalih v inšpekcijskem postopku pri nedovoljenih gradnjah pod inšpekcijskim ukrepom, kakor tudi kazni in nadomestil, določenih oziroma odmerjenih na podlagi tega zakona, do celotnega poplačila zakonito zastavno pravico na vseh nepremičninah zavezanca.

(2) Vse odločbe, sodbe in druge izvršljive akte, ki so podlaga za terjatve iz prejšnjega odstavka, pristojni organi pošiljajo pristojnemu sodišču, ki zastavno pravico v zemljiško knjigo vpisuje po uradni dolžnosti.

(3) Vse denarne izvršbe inšpekcijskih ukrepov ter drugih odločb in sklepov, izdanih na podlagi tega zakona v zvezi s plačili kazni in nadomestil, določenih oziroma odmerjenih na podlagi tega zakona, izvršuje tista pristojna davčna uprava, na katere območju ima inšpekcijski zavezanec stalno prebivališče.

2. Inšpekcijski ukrepi

150. člen

(splošni inšpekcijski ukrepi)

(1) Pristojni gradbeni inšpektor z odločbo:

1. odredi, da se nepravilnosti, ki jih ugotovi v zvezi z objektom ali gradnjo in vzdrževanjem, odpravijo v roku, ki ga določi;

2. odredi, da se ustavi nadaljnja gradnja, če se ne odpravijo ugotovljene nepravilnosti v roku, ki ga je določil;

3. prepove uporabo objekta:

– ki se uporablja brez uporabnega dovoljenja;

– ki se mu spremeni namembnost brez gradbenega dovoljenja;

4. prepove vgrajevanje:

– gradbenih proizvodov, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev, ali

– materialov oziroma mineralnih surovin, za katere ne obstoji dokazilo, da so iz legalnega kopa.

(2) Pristojni gradbeni inšpektor mora o svojih ugotovitvah iz 4. točke prejšnjega odstavka brez odlašanja obvestiti pristojnega tržnega inšpektorja.

151. člen

(posebni pogoji za začasno odložitev inšpekcijskega ukrepa)

(1) Če je investitor začel z gradnjo pred pravnomočnostjo gradbenega dovoljenja, vendar po njegovi dokončnosti in se je gradbeno dovoljenje v celoti ali delno odpravilo zaradi odprave izvedbenega prostorskega akta v postopku za presojo ustavnosti in zakonitosti in če investitor v ponovnem postopku ne pridobi gradbenega dovoljenja, ravna pristojni gradbeni inšpektor tako, kot je to določeno s 152. členom tega zakona.

(2) Če je investitor začel z gradnjo pred pravnomočnostjo gradbenega dovoljenja, vendar po njegovi dokončnosti in se je gradbeno dovoljenje v celoti ali delno odpravilo oziroma izreklo za nično zaradi razlogov, ki niso v odpravi izvedbenega prostorskega akta in če investitor v ponovnem postopku ne pridobi gradbenega dovoljenja, ravna pristojni gradbeni inšpektor tako, kot je to določeno s 152. členom tega zakona.

152. člen

(inšpekcijski ukrepi pri nelegalni gradnji)

V primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna.

153. člen

(inšpekcijski ukrepi pri neskladni gradnji)

(1) V primeru neskladne gradnje, ki se izvaja v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se takšna gradnja ustavi, dokler investitor ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja oziroma prepove uporabo objekta oziroma tistega njegovega dela, ki se uporablja v nasprotju s pogoji iz gradbenega dovoljenja, dokler investitor ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja in novega uporabnega dovoljenja.

(2) Investitor gradnje, ki se je izvajala v nasprotju z gradbenim dovoljenjem in je zato pristojni gradbeni inšpektor odredil njeno ustavitev, mora za spremembo gradbenega dovoljenja zaprositi v enem mesecu po izrečenem ukrepu, z gradnjo pa lahko nadaljuje šele po dokončnosti takšnega dovoljenja. Če investitor ne zaprosi za spremembo gradbenega dovoljenja v enem mesecu po izrečenem ukrepu, ali če pristojni upravni organ za gradbene zadeve njegovo zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja pravnomočno zavrne ali zavrže, odredi pristojni gradbeni inšpektor, da se tisti del objekta, ki je bil zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, na investitorjeve stroške odstrani ter vzpostavi stanje, določeno v gradbenem dovoljenju.

(3) Lastnik objekta oziroma njegovega dela, ki se je uporabljal v nasprotju s pogoji iz gradbenega dovoljenja in je zato pristojni gradbeni inšpektor prepovedal njegovo uporabo, mora za spremembo gradbenega dovoljenja zaprositi v enem mesecu po izrečenem ukrepu, z uporabo takšnega objekta oziroma njegovega dela pa lahko začne šele, ko zanj pridobi dokončno uporabno dovoljenje. Če lastnik objekta oziroma dela objekta za spremembo gradbenega dovoljenja ne zaprosi v enem mesecu po izrečenem ukrepu, in če lastnik objekta oziroma dela objekta sicer pridobi spremenjeno gradbeno dovoljenje, ne pridobi pa novega uporabnega dovoljenja, ali če pristojni upravni organ za gradbene zadeve zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja pravnomočno zavrne ali zavrže, odredi pristojni gradbeni inšpektor, da se v tistem delu objekta, ki se je uporabljal v nasprotju s pogoji iz gradbenega dovoljenja, na lastnikove stroške vzpostavi stanje, določeno v gradbenem dovoljenju.

154. člen

(inšpekcijski ukrepi pri nevarni gradnji)

V primeru nevarne gradnje pristojni gradbeni inšpektor ustavi gradnjo oziroma prepove uporabo takšnega objekta ter odredi, da se na objektu oziroma delu objekta v roku, ki ga določi, izvedejo nujna vzdrževalna dela, ali pa da se objekt ustrezno obnovi ali odstrani.

155. člen

(inšpekcijski ukrepi pri nelegalnih kopih)

V primeru nelegalnega kopa pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se vsa dela takoj ustavijo, ter da se kop v določenem roku vzpostavi v prejšnje stanje ali drugače sanira zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, in sicer na investitorjeve stroške, če investitorja ni mogoče odkriti, pa na stroške lastnika zemljišča, na katerem je takšen kamnolom, gramoznica oziroma peskokop.

156. člen

(inšpekcijski ukrepi v zvezi s posebnimi primeri uporabnih dovoljenj)

(1) Pristojni gradbeni inšpektor z odločbo odredi, da se pridobi uporabno dovoljenje za objekt, ki se uporablja, pa zanj takšno dovoljenje še ni bilo izdano, če ugotovi, da je to objekt, ki je bil potreben zaradi grozečih naravnih in drugih nesreč oziroma zato, da so se preprečile oziroma zmanjšale njihove posledice.

(2) Investitor oziroma lastnik objekta mora vložiti zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja v skladu z določbami prvega odstavka in predložiti ustrezno dokazilo iz drugega odstavka 101. člena tega zakona in sicer najpozneje v enem letu po izdanem ukrepu iz prejšnjega odstavka.

(3) Če investitor oziroma lastnik v roku iz prejšnjega odstavka ne vloži zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja ali če pristojni upravni organ za gradbene zadeve izdajo uporabnega dovoljenja zavrne ali zavrže, odredi pristojni gradbeni inšpektor s pisno odločbo, da se objekt ali del objekta na investitorjeve oziroma lastnikove stroške odstrani in vzpostavi prejšnje stanje.

3. Druge sankcije

157. člen

(nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora)

(1) Investitor oziroma lastnik nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti pa lastnik zemljišča, na katerem je takšna gradnja oziroma objekt, je dolžan plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora.

(2) Vrsta in stopnja degradacije in uzurpacije prostora se ugotavljata glede na vrsto in obseg nedovoljene gradnje, posledice takšne gradnje oziroma objekta na možnosti s prostorskimi akti opredeljene namenske rabe prostora in glede na območje, na katerem je bila izvedena ali se izvaja takšna gradnja oziroma stoji takšen objekt.

(3) Kriterije za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in način njegovega plačila z uredbo določi Vlada Republike Slovenije.

(4) Sredstva, dobljena z vplačili nadomestil za degradacijo in uzurpacijo prostora, so v višini 50% prihodek proračuna tiste občine, na katere območju je nedovoljena gradnja, in v višini 50% prihodek državnega proračuna.

(5) Inšpekcijski zavezanec plača nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora na podlagi odločbe, ki jo izda pristojni upravni organ za gradbene zadeve po uradni dolžnosti, kadar v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja ali spremembe gradbenega dovoljenja ugotovi, da se ta nanaša na določeno vrsto nedovoljene gradnje, ali ko mu pristojni gradbeni inšpektor pošlje odločbo, ki jo je izdal na podlagi določb od 152. do vključno 155. člena tega zakona.

(6) Če investitor vloži zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za nedovoljeno gradnjo oziroma za izdajo spremembe gradbenega dovoljenja zaradi nedovoljene gradnje, se njegova zahteva zavrne, če pred izdajo gradbenega dovoljenja ne predloži potrdila o plačanem nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo prostora.

158. člen

(posebne prepovedi)

(1) V zvezi z gradnjo, objektom ali delom objekta, glede katerih je po določbah tega zakona izrečen inšpekcijski ukrep zaradi nedovoljene gradnje, so prepovedana vsa za legalne gradnje, legalne objekte in legalne kope sicer dovoljena ali predpisana dejanja, zlasti pa:

1. izvedba komunalnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture,

2. vpisi in spremembe vpisov v zemljiški knjigi,

3. njegova uporaba ali opravljanje gospodarskih ali drugih dejavnosti v njem,

4. promet z njimi ali z zemljiščem, na katerem je in

5. sklepanje drugih pravnih poslov, kot sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov med živimi.

(2) Prepovedi iz prejšnjega odstavka so obvezna sestavina odločbe, s katero se izreče inšpekcijski ukrep po določbah od 152. do vključno 155. člena tega zakona.

(3) Če je gradnja, glede katere je po določbah tega zakona izrečen inšpekcijski ukrep zaradi nedovoljene gradnje, na določeno vrsto gospodarske javne infrastrukture že priključena, pristojni gradbeni inšpektor z odločbo tudi naloži upravljalcu takšne infrastrukture, da izvrši odklop. Če je gradnja, glede katere je po določbah tega zakona izrečen inšpekcijski ukrep zaradi nedovoljene gradnje, priklopljena preko legalne gradnje oziroma legalnega kopa, se odklopi tudi takšna legalna gradnja oziroma kop.

(4) Prepovedi iz prvega odstavka ne veljajo, če so prepovedana dejanja potrebna zaradi izvršitve izrečenih inšpekcijskih ukrepov.

159. člen

(vpis zaznambe prepovedi in možnost izbrisa)

(1) Odločbo, s katero se izreče inšpekcijski ukrep po določbah od 152. do vključno 155. člena tega zakona, pristojni gradbeni inšpektor nemudoma pošlje pristojnemu sodišču, to pa po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo v njej vsebovanih odredb in prepovedi ter ugotovljenih bremen po določbah tega zakona.

(2) Zaznamba iz prejšnjega odstavka se izbriše iz zemljiške knjige na predlog pristojnega gradbenega inšpektorja, lahko pa tudi na predlog inšpekcijskega zavezanca, če predlogu priloži potrdilo pristojnega gradbenega inšpektorja o izvršeni odločbi ali pravnomočno gradbeno dovoljenje.

160. člen

(označitev izrečenega inšpekcijskega ukrepa)

Na nedovoljeni gradnji pod inšpekcijskim ukrepom lahko pristojni gradbeni inšpektor na ustrezen način označi prepoved nadaljevanja gradnje oziroma uporabe, priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo ter postavi ustrezne znake za pečatenje ter merilne in druge kontrolne naprave in opremo, s katerimi je mogoče ugotavljati kršitev prepovedi, izrečenih z inšpekcijsko odločbo.

161. člen

(varstveni ukrep odvzema predmetov)

(1) V primeru gradnje, glede katere je po določbah tega zakona izrečen inšpekcijski ukrep za nedovoljeno gradnjo, se poleg kazni za prekršek po določbah tega zakona in drugih ukrepov po določbah zakona o prekrških obvezno izreče tudi varstveni ukrep odvzema predmetov, namenjenih za izvajanje del tudi tedaj, kadar niso last storilca ali kadar z njimi ne razpolaga oseba, ki je storila prekršek.

(2) Šteje se, da so bili predmeti namenjeni za prekršek, če se nahajajo na gradbišču, na katerem se izvaja takšna nedovoljena gradnja oziroma v kamnolomu, gramoznici ali peskokopu in gre za gradbene proizvode, material, orodja, strojni park, stroje ali priprave in podobno, ki so ali bi lahko služile za nadaljevanje izvajanja takšne gradnje.

(3) Zaseg predmetov iz prejšnjega odstavka odredi pristojni gradbeni inšpektor z odločbo.

(4) Pritožba zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ne zadrži izvršitve.

162. člen

(izvršba inšpekcijskega ukrepa po drugih osebah)

Za opravljanje izvršbe inšpekcijskih ukrepov in zasegov predmetov iz prejšnjega člena po drugi osebi se izberejo izvajalci v skladu z zakonom, ki ureja javna naročila.

Šesti del:
KAZENSKE DOLOČBE

163. člen

(zastaranje prekrškov)

Prekrški pravnih in fizičnih oseb, ki jih v zvezi z graditvijo objektov določajo kazenske določbe tega dela zakona, zastarajo v dveh letih.

164. člen

(prekrški investitorja)

(1) Z denarno kaznijo od 300.000 do 7,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki po določbah tega zakona nastopa kot investitor:

1. če se na podlagi njegovega naročila gradi enostavni objekt, pa pred začetkom del ni pridobil lokacijske informacije (tretji odstavek 3. člena);

2. če se na podlagi njegovega naročila brez predhodne pridobitve lokacijske informacije postavlja urbana oprema, pa pred pričetkom njene postavitve ni pridobil soglasja lastnika javne površine, na katero se postavlja (peti odstavek 3. člena);

3. če se na podlagi njegovega naročila izvajajo dela v zvezi s spremembo rabe, pa pred začetkom del ni pridobil lokacijske informacije (tretji odstavek 4. člena);

4. če uporablja ali da v uporabo objekt, ki je bil zgrajen ali rekonstruiran na podlagi gradbenega dovoljenja, brez uporabnega dovoljenja (prvi odstavek 5. člena);

5. če uporablja ali da v uporabo objekt z namenom poskusnega obratovanja, pa zanj ni bila pridobljena dokončna odločba o dovolitvi poskusnega obratovanja (tretji odstavek 5. člena);

6. če pred začetkom investicijskih vzdrževalnih del, ki se opravljajo na zunanjščini objekta, ki meji na javno površino ali objektu, ki je varovan v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine, ni pridobil lokacijske informacije (drugi odstavek 6. člena);

7. če ne poskrbi, da objekt v javni rabi, katerega investitor je in ki se uporablja, ne zagotavlja funkcionalno oviranim osebam dostop, vstop in uporabo brez grajenih in komunikacijskih ovir (17. člen);

8. če za odgovornega vodjo projektov ne imenuje enega izmed odgovornih projektantov, ki jih je določil projektant, ali če pred začetkom gradnje ne poskrbi za strokovno nadzorstvo nad gradnjo (prvi odstavek 27. člena);

9. če poveri izdelavo projektne dokumentacije osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za projektanta (28. člen);

10. če poveri gradnjo osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za izvajalca (29. člen);

11. če poveri gradbeni nadzor osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za nadzornika (30. člen);

12. če poveri revizijo projektne dokumentacije osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za revidenta (31. člen);

13. če gradbeni nadzor poveri osebi, ki nastopa kot izvajalec gradnje nad katero opravlja nadzor ali je v kakršnikoli drugi medsebojni poslovni povezavi z izvajalcem (drugi odstavek 34. člena);

14. če revizijo projektne dokumentacije poveri osebi, ki v zvezi z objektom, za katerega opravlja revizijo, nastopa kot projektant ali izvajalec (tretji odstavek 34. člena);

15. če izdelavo projektne dokumentacije in gradbeni nadzor poveri isti osebi, pri čemer ta oseba hkrati izvaja gradnjo na objektu, za katerega je izdelal projektno dokumentacijo, ali če izdelavo projektne dokumentacije in gradbeni nadzor poveri različnim osebam, ki sta v medsebojni poslovni povezavi, ali če sta odgovorni vodja projektiranja in odgovorni nadzornik v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v zakonski zvezi ali živita v izvenzakonski skupnosti (četrti odstavek 34. člena);

16. če pri istem objektu nastopa kot projektant in izvajalec oziroma izvaja dela za lastne potrebe ali za trg in gradbeni nadzor poveri izvajalcu, ki izvaja gradnjo na istem objektu oziroma, ki je s takšnim investitorjem v medsebojni poslovni povezavi (peti odstavek 34. člena);

17. če pri gradnji nastopa kot nadzornik in na istem objektu hkrati nastopa kot projektant ali izvajalec (šesti odstavek 34. člena);

18. če pri gradnji nastopa kot revident in v tem primeru na objektu, za katerega je opravil revizijo projektne dokumentacije, hkrati nastopa kot projektant, izvajalec ali nadzornik (sedmi odstavek 34. člena);

19. če za izbiro najboljše strokovne rešitve ne organizira javnega natečaja, čeprav tako določa zakon, prostorski akt ali drug predpis (prvi odstavek 43. člena);

20. če organizira javni natečaj v nasprotju z določbami tega zakona (drugi odstavek 43. člena);

21. če izdelave projektne dokumentacije najprej ne ponudi avtorju izbrane natečajne rešitve, če ta izpolnjuje pogoje za projektanta (četrti odstavek 43. člena);

22. če ne zagotovi pogodbenega sodelovanja avtorja izbrane natečajne rešitve na predpisani način (peti odstavek 43. člena);

23. če v primerih, predpisanih z zakonom, ne poskrbi za revizijo projektne dokumentacije (prvi odstavek 53. člena);

24. če v primeru, ko pri gradnji na enem gradbišču sodeluje več izvajalcev, izmed odgovornih vodij del, ki so jih določili izvajalci, ne imenuje odgovornega vodjo gradbišča (drugi odstavek 76. člena);

25. če ne poskrbi za predpisan načrt organizacije gradbišča in za izdelavo varnostnega načrta ter za ustrezno ureditev gradbišča (drugi odstavek 82. člena);

26. če ne poskrbi za predpisano označitev gradbišča s tablo (tretji odstavek 82. člena);

27. če pravočasno ne zagotovi predpisanega gradbenega nadzora (prvi odstavek 85. člena);

28. če ne zagotovi strokovnega nadzorstva nad poskusnim obratovanjem (drugi odstavek 98. člena);

29. če v predpisanem roku pri geodetskem podjetju ne naroči projekta za vpis v uradne evidence, v primeru gradnje za trg pa tudi ne poskrbi za vpis objekta v zemljiški kataster, v primeru stavbe v kataster stavb in v primeru objekta gospodarske javne infrastrukture tudi v kataster gospodarske javne infrastrukture (prvi odstavek 105. člena);

30. če na predpisani način ne hrani projektov, na podlagi katerih je bil objekt zgrajen oziroma rekonstruiran, dokler objekt stoji (prvi odstavek 107. člena).

(2) Z denarno kaznijo od 50.000 do 130.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik kot investitor, če stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.

(3) Z denarno kaznijo od 300.000 do 4,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot investitor in stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.

(4) Z denarno kaznijo od 30.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.

165. člen

(prekrški projektanta)

(1) Z denarno kaznijo od 600.000 do 7,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki po določbah tega zakona nastopa kot projektant:

1. če opravlja dejavnost projektiranja, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za projektanta (28. člen);

2. če pred začetkom opravljanja dejavnosti in ves čas svojega poslovanja nima zavarovane svoje odgovornosti za škodo (33. člen);

3. če v zvezi z istim objektom nastopa hkrati kot projektant, nadzornik in izvajalec oziroma če v zvezi z istim objektom nastopa hkrati kot projektant in izvajalec in je z nadzornikom v medsebojni poslovni povezavi (četrti odstavek 34. člena);

4. če uporabi projektno dokumentacijo, na podlagi katere je bil zgrajen objekt, za gradnjo ali rekonstrukcijo drugega objekta, pa ni pridobil soglasja investitorja oziroma projektanta, ki jo je izdelal (tretji odstavek 37. člena);

5. če prevzame v izdelavo projektno dokumentacijo in za načrte, ki sestavljajo projekt, ne imenuje odgovornih projektantov (prvi odstavek 45. člena);

6. če za odgovornega projektanta imenuje posameznika, ki ne izpolnjuje pogojev za odgovornega projektanta (drugi odstavek 45. člena);

7. če za odgovornega projektanta imenuje posameznika, ki je tuja fizična oseba in ne izpolnjuje pogojev za odgovornega projektanta (46. člen);

8. če ne zagotovi, da se pristojne soglasodajalce v predpisanih primerih in na predpisan način pozove k podaji pogojev oziroma soglasij k projektni dokumentaciji, ki jo je izdelal (drugi odstavek 50. člena).

(2) Z denarno kaznijo od 500.000 do 4,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot projektant in posameznik, ki opravlja dejavnost arhitekturnega oziroma krajinsko-arhitekturnega projektiranja samostojno in stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.

(3) Z denarno kaznijo od 60.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba projektanta, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.

(4) Z denarno kaznijo od 500.000 do 4,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki opravlja dejavnost arhitekturnega oziroma krajinsko-arhitekturnega projektiranja samostojno in stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.

166. člen

(prekrški odgovornega vodje projekta)

Z denarno kaznijo od 100.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot odgovorni vodja projekta:

1. če nastopa kot odgovorni vodja projekta, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega projektanta (drugi odstavek 45. člena);

2. če kot tuja fizična oseba nastopa kot odgovorni vodja projekta, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega projektanta (46. člen);

3. če vseh zaključenih sestavin projekta, ki ga je izdelal, ne potrdi s svojo identifikacijsko številko in s podpisom (drugi odstavek 47. člena).

167. člen

(prekrški odgovornega projektanta)

Z denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot odgovorni projektant:

1. če nastopa kot odgovorni projektant, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega projektanta (drugi odstavek 45. člena);

2. če kot tuja fizična oseba nastopa kot odgovorni projektant, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega projektanta (46. člen);

3. če načrta, ki ga je izdelal, ne potrdi s svojim podpisom in identifikacijsko številko na vseh zaključenih sestavinah načrta (prvi odstavek 47. člena);

4. če pri projektiranju ne upošteva temeljnih zahtev projektiranja (48. člen);

5. če pri projektiranju ne upošteva posebnih zahtev projektiranja (49. člen).

168. člen

(prekrški soglasodajalcev)

(1) Z denarno kaznijo od 300.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba ali organ, ki po določbah tega zakona nastopa kot soglasodajalec:

1. če za projektne pogoje, ki jih določi, ne zaračuna samo materialne stroške, ki jih je imel v zvezi z njihovo pripravo, ob izstavitvi računa pa tudi ne navede določbe zakona oziroma predpisa, izdanega na podlagi zakona, v katerih ima podlago, da za takšne projektne pogoje lahko takšne stroške zaračuna ali če v računu samem takšnih stroškov ne specificira (prvi odstavek 51. člena);

2. če kot soglasodajalec nastopa državni organ ali upravljalec objekta državne gospodarske javne infrastrukture oziroma zavarovanega objekta ali območja po predpisih o varstvu kulturne dediščine oziroma ohranjanja narave, pa za določitev projektnih pogojev izstavi račun za plačilo materialnih stroškov (drugi odstavek 51. člena);

3. če za izdajo soglasja zaračuna takso v višini, višji od predpisane (tretji odstavek 51. člena).

(2) Z denarno kaznijo od 200.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot soglasodajalec in stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.

(3) Z denarno kaznijo od 60.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba soglasodajalca, če kot soglasodajalec nastopa pravna oseba oziroma predstojnik, če kot soglasodajalec nastopa državni ali občinski organ, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.

169. člen

(prekrški revidenta)

(1) Z denarno kaznijo od 1,000.000 do 7,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki po določbah tega zakona nastopa kot revident:

1. če opravlja revizijo projektne dokumentacije, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za revidenta (31. člen);

2. če pred začetkom opravljanja dejavnosti in ves čas svojega poslovanja nima zavarovane svoje odgovornosti za škodo (33. člen);

3. če v zvezi z istim objektom, za katerega opravlja revizijo projektne dokumentacije, hkrati nastopa kot projektant ali izvajalec (tretji odstavek 34. člena);

4. če za revizijo posameznih načrtov ne imenuje odgovornega revidenta oziroma če za odgovornega revidenta imenuje posameznika, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev (drugi odstavek 53. člena).

(2) Z denarno kaznijo od 1,000.000 do 4,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot revident in stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.

(3) Z denarno kaznijo od 150.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba revidenta, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.

170. člen

(prekrški odgovornega revidenta)

Z denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot odgovorni revident:

1. če nastopa kot odgovorni revident, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega revidenta (drugi odstavek 53. člena);

2. če pri reviziji projektne dokumentacije ne ravna na predpisan način (tretji odstavek 53. člena);

3. če ne izdela povzetka revizijskega poročila na predpisan način (četrti odstavek 53. člena);

4. če ne opremi revizijskega poročila na predpisan način (peti odstavek 53. člena).

171. člen

(prekrški izvajalca)

(1) Z denarno kaznijo od 2,000.000 do 5,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki po določbah tega zakona nastopa kot izvajalec:

1. če pri gradnji objektov ne zagotovi neoviranega gibanja funkcionalno oviranih oseb (17. člen);

2. če opravlja dejavnost gradbeništva, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev za izvajalca (29. člen);

3. če pred začetkom opravljanja dejavnosti in ves čas svojega poslovanja nima zavarovane svoje odgovornosti za škodo (33. člen);

4. če takrat, ko prevzame gradnjo, ne imenuje odgovornega vodje del oziroma, če prevzame le določena dela, ne imenuje odgovornega vodje takšnih posameznih del (prvi odstavek 76. člena);

5. če imenuje odgovornega vodjo del, ki ne izpolnjuje pogojev, predpisanih s tem zakonom (prvi odstavek 77. člena);

6. če pri gradnji zahtevnega objekta imenuje odgovornega vodjo del, ki ne izpolnjuje pogojev, predpisanih s tem zakonom (drugi odstavek 77. člena);

7. če imenuje odgovornega vodjo posameznih del, ki ne izpolnjuje pogojev, predpisanih s tem zakonom (tretji odstavek 77. člena);

8. če pred začetkom gradnje novega objekta ne poskrbi za predpisano zakoličenje objekta (prvi odstavek 80. člena);

9. če o datumu in kraju zakoličenja pisno ne obvesti pristojnega upravnega organa za prostorske zadeve (četrti odstavek 80. člena);

10. če začne z gradnjo objekta, katerega zakoličenje ni bilo možno izvesti iz razlogov po prvem odstavku 81. člena in je pristojni upravni organ za gradbene zadeve izdajo soglasja za zakoličenje z odločbo zavrnil, pred začetkom gradnje pa ni bilo izdano spremenjeno gradbeno dovoljenje (tretji odstavek 81. člena);

11. če gradbišča ne uredi v skladu z varnostnim načrtom in izvajanja del ne organizira tako, da zaradi del niso ogroženi varnost objekta, življenje in zdravje ljudi, promet, sosedni objekti in okolje (drugi odstavek 82. člena);

12. če nima gradbišča označenega na predpisani način ali če na gradbišču ne razpolaga s predpisanimi dokumenti (tretji odstavek 82. člena);

13. če na gradbišču ne ravna v skladu s predpisanimi obveznostmi (83. člen);

14. če pri pregledu projekta za izvedbo ne opozori investitorja, projektanta in revidenta na morebitne ugotovljene pomanjkljivosti in ne zahteva njihove odprave oziroma če pri pregledu projekta za izvedbo ugotovi takšne napake, zaradi katerih bi lahko bila ogrožena varnost objekta, življenje in zdravje ljudi, promet, sosedni objekti ali okolje, investitor oziroma projektant pa kljub njegovemu opozorilu za odpravo teh napak ne poskrbi, takšnih napak ne javi pristojni inšpekciji in do dokončne odločitve ne ustavi del (prvi odstavek 84. člena);

15. če med izvajanjem posameznih etap del nadzorniku ne omogoči sprotne kontrole gradbenih konstrukcij in drugih nosilnih elementov (drugi odstavek 84. člena).

(2) Z denarno kaznijo od 700.000 do 3,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot izvajalec in stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.

(3) Z denarno kaznijo od 150.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.

172. člen

(prekrški odgovornega vodje del)

Z denarno kaznijo od 80.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot odgovorni vodja del:

1. če kot odgovorni vodja del v dnevniku o izvajanju del vsakodnevno ne potrjuje skladnosti gradnje z gradbenimi predpisi (prvi odstavek 76. člena);

2. če opravlja odgovorno vodenje del, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev za odgovornega vodjo del (prvi odstavek 77. člena);

3. če nastopa kot odgovorni vodja del pri zahtevnem objektu, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (drugi odstavek 77. člena)

4. če kot tuja fizična oseba opravlja odgovorno vodenje del, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev za odgovornega vodjo del (prvi odstavek 78. člena);

5. če kot tuja fizična oseba opravlja odgovorno vodenje del pri zahtevnih objektih, pa ni vpisana v imenik IZS (drugi odstavek 78. člena).

173. člen

(prekrški odgovornega vodje posameznih del)

Z denarno kaznijo od 30.000 do 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot odgovorni vodja posameznih del:

1. če kot odgovorni vodja posameznih del v dnevniku o izvajanju del vsakodnevno ne potrjuje skladnosti gradnje z gradbenimi predpisi (prvi odstavek 76. člena)

2. če opravlja odgovorno vodenje posameznih del, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev za odgovornega vodjo posameznih del (tretji odstavek 77. člena);

3. če kot tuja fizična oseba opravlja odgovorno vodenje posameznih del, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev za odgovornega vodjo posameznih del (prvi odstavek 78. člena).

174. člen

(prekrški v zvezi z gradnjami v lastni režiji)

(1) Z denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik:

1. če v lastni režiji gradi objekt, pa niso izpolnjeni pogoji iz 79. člena;

2. če pred začetkom gradnje novega objekta ne poskrbi za predpisano zakoličenje objekta (prvi odstavek 80. člena);

3. če o datumu in kraju zakoličenja pisno ne obvesti pristojnega upravnega organa za prostorske zadeve (četrti odstavek 80. člena);

4. če začne z gradnjo objekta, katerega zakoličenje ni bilo možno izvesti iz razlogov po prvem odstavku 81. člena in je pristojni upravni organ za gradbene zadeve izdajo soglasja za zakoličenje z odločbo zavrnil, pred začetkom gradnje pa ni bilo izdano spremenjeno gradbeno dovoljenje (tretji odstavek 81. člena);

5. če nima gradbišča označenega na predpisani način ali če na gradbišču ne razpolaga s predpisanimi dokumenti (tretji odstavek 82. člena);

6. če na gradbišču ne ravna v skladu s predpisanimi obveznostmi (83. člen);

7. če nadzorniku ne omogoči sprotne kontrole gradbenih konstrukcij in drugih nosilnih elementov (drugi odstavek 84. člena);

8. če gradbeni nadzor nad gradnjo objekta v lastni režiji poveri nadzorniku, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev (tretji odstavek 85. člena).

(2) Z denarno kaznijo od 400.000 do 1,500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek društvo, če stori katero izmed dejanj iz prejšnjega člena.

(3) Z denarno kaznijo od 50.000 do 100.000 se za prekršek kaznuje odgovorna oseba društva, če stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.

(4) Z denarno kaznijo od 900.000 do 1,000.000 se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki ni društvo, če gradi objekt v lastni režiji, pa ne izpolnjuje pogojev za izvajalca iz 29. člena tega zakona.

(5) Z denarno kaznijo od 50.000 do 100.000 se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

175. člen

(prekrški nadzornika)

(1) Z denarno kaznijo od 1,500.000 do 7,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki po določbah tega zakona nastopa kot nadzornik:

1. če opravlja gradbeni nadzor, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (30. člen);

2. če pred začetkom opravljanja dejavnosti in ves čas svojega poslovanja nima zavarovane svoje odgovornosti za škodo (33. člen);

3. če v zvezi z objektom hkrati nastopa kot nadzornik in izvajalec gradbenih, zaključnih oziroma obrtniških, montažnih in drugih del ali kot dobavitelj gradbenih proizvodov, naprav in opreme oziroma če je v medsebojni poslovni povezavi z izvajalcem (drugi odstavek 34. člena);

4. če pri opravljanju gradbenega nadzora na gradbišču ne imenuje odgovornega nadzornika (prvi odstavek 86. člena);

5. če pri opravljanju gradbenega nadzora na gradbišču zahtevnega objekta imenuje odgovornega nadzornika, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev (drugi odstavek 86. člena);

6. če pri opravljanju gradbenega nadzora na gradbišču manj zahtevnega objekta imenuje odgovornega nadzornika, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev (drugi odstavek 86. člena);

7. če pri opravljanju gradbenega nadzora na gradbišču imenuje odgovornega nadzornika, ki je tuja fizična oseba, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (87. člen).

(2) Z denarno kaznijo od 1,000.000 do 4,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot nadzornik in stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.

(3) Z denarno kaznijo od 100.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba nadzornika, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.

176. člen

(prekrški odgovornega nadzornika)

Z denarno kaznijo od 100.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot odgovorni nadzornik:

1. če nastopa kot gradbeni nadzornik nad gradnjo objekta v lastni režiji, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (tretji odstavek 85. člena);

2. če nastopa kot odgovorni nadzornik nad gradnjo zahtevnega objekta, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (drugi odstavek 86. člena);

3. če nastopa kot odgovorni nadzornik nad gradnjo manj zahtevnega objekta, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (drugi odstavek 86. člena);

4. če za izvajanje posameznih del imenuje odgovorne nadzornike posameznih del, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev (tretji odstavek 86. člena);

5. če kot tuja fizična oseba nastopa kot odgovorni nadzornik, pa ne izpolnjuje pogojev za odgovornega nadzornika (prvi odstavek 87. člena);

6. če kot tuja fizična oseba nastopa kot odgovorni nadzornik pri gradnji zahtevnega objekta, pa ni vpisana v imenik IZS (drugi odstavek 87. člena).

7. če pri opravljanju nadzora ne ravna v skladu z določbami 88. člena.

177. člen

(prekrški geodetskega podjetja)

(1) Z denarno kaznijo od 300.000 do 3,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki po določbah predpisov o geodetski dejavnosti nastopa kot geodetsko podjetje:

1. če za odgovornega geodeta imenuje posameznika, ki ne izpolnjuje pogojev za odgovornega geodeta (tretji odstavek 45. člena);

2. če opravi zakoličenje v nasprotju s pogoji, določenimi v gradbenem dovoljenju (drugi odstavek 80. člena);

3. če zakoličenje objekta izvede geodet, ki ne izpolnjuje pogojev, določenih z geodetskimi predpisi (tretji odstavek 80. člena);

4. če se ugotovi, da so pri zakoličenju objekta med dejanskim stanjem na terenu in med stanjem po gradbenem dovoljenju pri legi nameravanega objekta nastale takšne razlike, da ni mogoče izpolniti pogojev iz gradbenega dovoljenja, pa kljub temu izvede zakoličenje brez predhodnega soglasja pristojnega upravnega organa za gradbene zadeve (prvi odstavek 81. člena).

(2) Z denarno kaznijo od 300.000 do 2,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah predpisov o geodetski dejavnosti nastopa kot geodet in stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.

(3) Z denarno kaznijo od 90.000 do 400.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba geodetskega podjetja, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.

178. člen

(prekrški odgovornega geodeta)

Z denarno kaznijo od 20.000 do 120.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot odgovorni geodet:

1. če nastopa kot odgovorni geodet, pa ne izpolnjuje pogojev za odgovornega geodeta (tretji odstavek 45. člena);

2. če podpiše načrt o zakoličenju objekta, pa je zakoličenje v nasprotju s pogoji, določenimi v gradbenem dovoljenju (drugi odstavek 80. člena);

3. če opravi zakoličenje objekta, pa ne izpolnjuje pogojev, določenih z geodetskimi predpisi (tretji odstavek 80. člena);

4. če ne poskrbi za izdelavo zakoličbenega načrta na predpisani način (peti odstavek 80. člena);

5. če izdela geodetski načrt novega stanja zemljišča v nasprotju z geodetskimi predpisi (prvi odstavek 93. člena).

179. člen

(prekrški v zvezi z nelegalnimi gradnjami)

(1) Z denarno kaznijo od 7,000.000 tolarjev do 20,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:

1. izvaja ali izvede gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta, nadomestno gradnjo ali odstranitev objekta, za katero je predpisano gradbeno dovoljenje, brez gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 3. člena);

2. izvaja dela, ki so v zvezi s spremembo namembnosti, brez gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 4. člena);

3. izvaja nadomestno gradnjo, pa v predpisanem roku, ki je določen z gradbenim dovoljenjem, ne odstrani objekta, za katerega je bila z gradbenim dovoljenjem dovoljena nadomestna gradnja (prvi odstavek 68. člena).

(2) Z denarno kaznijo od 3,000.000 do 10,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.

(3) Z denarno kaznijo od 300.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.

(4) Z denarno kaznijo od 100.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka.

(5) Če stori prekršek iz prvega odstavka, ki se nanaša na gradnjo zahtevnega objekta ali objekta z vplivi na okolje, objekta, ki je registriran kot kulturni spomenik, ali ki naj bi se izvedla na območju, ki je varovano v skladu s predpisi o kulturni dediščini, ali v skladu s predpisi o ohranjanju narave oziroma, ki se nahaja na vodnem zemljišču, se kaznuje:

– pravna oseba z denarno kaznijo od 10,000.000 tolarjev do 30,000.000 tolarjev,

– samostojni podjetnik posameznik z denarno kaznijo od 5,000.000 tolarjev do 15,000.000 tolarjev,

– odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 500.000 do 1,500.000 tolarjev,

– posameznik z denarno kaznijo od 150.000 do 450.000 tolarjev.

180. člen

(prekrški v zvezi z neskladnimi gradnjami)

(1) Z denarno kaznijo od 2,000.000 do 7,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če izvaja neskladno gradnjo iz prvega odstavka 153. člena.

(2) Z denarno kaznijo od 1,000.000 do 4,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

(3) Z denarno kaznijo od 200.000 do 700.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.

(4) Z denarno kaznijo od 50.000 do 200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če izvaja neskladno gradnjo iz prvega odstavka.

(5) Če stori prekršek iz prvega odstavka, ki se nanaša na gradnjo zahtevnega objekta ali objekta z vplivi na okolje, objekta, ki je registriran kot kulturni spomenik, ali ki naj bi se izvedla na območju, ki je varovano v skladu s predpisi o kulturni dediščini, ali v skladu s predpisi o ohranjanju narave oziroma, ki se nahaja na vodnem zemljišču, se kaznuje:

– pravna oseba z denarno kaznijo od 5,000.000 tolarjev do 20,000.000 tolarjev,

– samostojni podjetnik posameznik z denarno kaznijo od 3,000.000 tolarjev do 10,000.000 tolarjev,

– odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 300.000 do 1,000.000 tolarjev,

– posameznik z denarno kaznijo od 70.000 do 300.000 tolarjev.

181. člen

(prekrški v zvezi z nevarnimi gradnjami)

(1) Z denarno kaznijo od 2,000.000 do 8,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki je investitor oziroma lastnik nevarne gradnje oziroma izvaja nevarno gradnjo iz prvega odstavka 154. člena.

(2) Z denarno kaznijo od 1,000.000 do 7,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

(3) Z denarno kaznijo od 200.000 do 700.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.

(4) Z denarno kaznijo od 50.000 do 200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori dejanje iz prvega odstavka.

(5) Če stori prekršek iz prvega odstavka, ki se nanaša na gradnjo in vzdrževanje zahtevnega objekta ali objekta z vplivi na okolje, objekta, ki je registriran kot kulturni spomenik, ali ki naj bi se izvedla na območju, ki je varovano v skladu s predpisi o kulturni dediščini, ali v skladu s predpisi o ohranjanju narave, oziroma ki se nahaja na vodnem zemljišču, se kaznuje:

– pravna oseba z denarno kaznijo od 5,000.000 tolarjev do 20,000.000 tolarjev,

– samostojni podjetnik posameznik z denarno kaznijo od 3,000.000 tolarjev do 10,000.000 tolarjev,

– odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 300.000 do 1,000.000 tolarjev,

– posameznik z denarno kaznijo od 70.000 do 300.000 tolarjev.

182. člen

(prekrški v zvezi z nelegalnimi kopi)

(1) Z denarno kaznijo od 10,000.000 do 30,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če izvaja nelegalni kop iz 155. člena.

(2) Z denarno kaznijo od 5,000.000 do 15,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.

(3) Z denarno kaznijo od 500.000 do 1,500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.

(4) Z denarno kaznijo od 150.000 do 450.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka.

183. člen

(prekrški v zvezi z enostavnimi objekti in spremembami rabe)

(1) Z denarno kaznijo od 1.000.000 tolarjev do 3.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:

1. gradi enostavni objekt v nasprotju z izvedbenim prostorskim aktom (tretji odstavek 3. člena);

2. postavlja urbano opremo v nasprotju z izvedbenim prostorskim aktom (peti odstavek 3. člena);

3. izvaja spremembo rabe v nasprotju z izvedbenim prostorskim aktom (tretji odstavek 4. člena);

4. izvaja investicijska vzdrževalna dela na objektu, ki je varovan v skladu s predpisi o kulturni dediščini, ali na zunanjščini objekta, ki meji na javno površino, v nasprotju z izvedbenim prostorskim aktom (drugi odstavek 6. člena).

(2) Z denarno kaznijo od 500.000 do 2,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.

(3) Z denarno kaznijo od 200.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.

(4) Z denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka.

184. člen

(prekrški v zvezi s posebnimi prepovedmi)

(1) Z denarno kaznijo od 10,000.000 do 30,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki krši katerokoli izmed prepovedi, določenih v prvem odstavku 158. člena tega zakona.

(2) Z denarno kaznijo od 5,000.000 do 15,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki krši katero izmed prepovedi iz prejšnjega odstavka.

(3) Z denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če krši katero izmed prepovedi iz prvega odstavka tega člena.

(4) Z denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki krši katero izmed prepovedi iz prvega odstavka.

185. člen

(prekrški pravnih oseb javnega prava v zvezi s posebnimi prepovedmi)

Z denarno kaznijo od 150.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba upravnega in drugega državnega organa, občinske uprave oziroma organa lokalne skupnosti ali nosilca javnega pooblastila, ki krši posebne prepovedi po določbah tega zakona:

1. če omogoči priključitev nedovoljene gradnje na objekt gospodarske javne infrastrukture oziroma izda dovoljenje ali soglasje za takšno priključitev (1. točka prvega odstavka 158. člena);

2. če omogoči vpis nedovoljene gradnje v zemljiško knjigo (2. točka prvega odstavka 158. člena);

3. če omogoči uporabo oziroma opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti v nedovoljeni gradnji z izdajo odločbe, da so za opravljanje dejavnosti izpolnjeni predpisani pogoji (3. točka prvega odstavka 158. člena);

4. če omogoči pravni promet, ki je v zvezi s nedovoljeno gradnjo, z overitvijo ali podobnim dejanjem (4. točka prvega odstavka 158. člena);

5. če omogoči sklenitev pravnega posla, ki je v zvezi s nedovoljeno gradnjo, z overitvijo ali podobnim dejanjem (5. točka prvega odstavka 158. člena).

186. člen

(prekrški ZAPS)

(1) Z denarno kaznijo od 500.000 do 10,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje ZAPS:

1. če ne vodi imenika na predpisani način (123. člen);

2. če ne omogoči pridobitve podatkov o tem, ali je določeni posameznik vpisan v imenik (drugi odstavek 124. člena);

3. če vpiše v imenik posameznika, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev za vpis (126. člen);

4. če posamezniku podeli licenco z označbo »A« oziroma licenco z označbo »KA«, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev za pridobitev takšne licence (prvi odstavek 131. člena);

5. če posamezniku podeli licenco »P«, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev za pridobitev takšne licence (drugi odstavek 131. člena);

6. če ne zagotavlja opravljanja strokovnih izpitov na predpisan način (133. člen);

7. če predloga akta, s katerim se urejajo zadeve s področja javnega pooblastila, pred objavo ne predloži v mnenje ministrstvu, pristojnemu za prostorske in gradbene zadeve (drugi odstavek 142. člena).

(2) Z denarno kaznijo od 50.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba ZAPS, ki stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.

187. člen

(prekrški IZS)

(1) Z denarno kaznijo od 500.000 do 10,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje IZS:

1. če ne vodi imenika na predpisani način (123. člen);

2. če ne omogoči pridobitve podatkov o tem, ali je določeni posameznik vpisan v imenik (drugi odstavek 124. člena);

3. če vpiše v imenik posameznika, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev za vpis (126. člen);

4. če ne zagotavlja opravljanja strokovnih izpitov na predpisan način (133. člen);

5. če predloga akta, s katerim se urejajo zadeve s področja javnega pooblastila, pred objavo ne predloži v mnenje ministrstvu, pristojnemu za prostorske in gradbene zadeve (drugi odstavek 142. člena).

(2) Z denarno kaznijo od 50.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba IZS, ki stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.

188. člen

(prekrški članov ZAPS)

(1) Z denarno kaznijo od 50.000 do 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki je vpisan v imenik ZAPS, če na predpisan način, določen na podlagi tretjega odstavka 136. člena, ne izpolni obveznosti plačevanja članarine (drugi odstavek 125. člena).

(2) Z denarno kaznijo od 50.000 do 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot pooblaščeni arhitekt ali pooblaščeni krajinski arhitekt oziroma kot pooblaščeni prostorski načrtovalec, če v predpisanem roku pristojnemu organu ZAPS ne sporoči podatkov, ki se vpisujejo v imenik ZAPS (prvi odstavek 127. člena).

(3) Z denarno kaznijo od 100.000 do 200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki ima v skladu s tem zakonom pridobljeno določeno vrsto licence, če v predpisanem roku pristojnemu organu ZAPS ne sporoči podatkov, ki so v zvezi s takšno licenco (drugi odstavek 127. člena).

(4) Z denarno kaznijo od 50.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik:

1. ki ima sicer pridobljen status pooblaščenega arhitekta, pa opravlja poleg izdelovanja načrtov arhitekture tudi storitve, za katere nima opravljenega dopolnilnega strokovnega izpita v skladu z določbami 135. člena (1. točka prvega odstavka 129. člena);

2. ki ima sicer pridobljen status pooblaščenega krajinskega arhitekta, pa opravlja poleg izdelovanja načrtov krajinske arhitekture tudi storitve, za katere nima opravljenega dopolnilnega strokovnega izpita v skladu z določbami 135. člena (2. točka prvega odstavka 129. člena);

3. ki ima sicer pridobljeno licenco z označbo »A«, pa opravlja poleg samostojnega izdelovanja načrtov arhitekture, urbanističnih zasnov, občinskih prostorskih redov ter državnih in občinskih lokacijskih načrtov tudi storitve, za katere nima opravljenega dopolnilnega strokovnega izpita v skladu z določbami 135. člena (1. točka prvega odstavka 130. člena);

4. ki ima sicer pridobljeno licenco z označbo »KA«, pa opravlja poleg samostojnega izdelovanja načrtov krajinske arhitekture, krajinskih zasnov, občinskih prostorskih redov ter državnih in občinskih lokacijskih načrtov tudi urbanistične zasnove ali storitve, za katere nima opravljenega dopolnilnega strokovnega izpita v skladu z določbami 135. člena (2. točka prvega odstavka 130. člena);

5. ki ima sicer pridobljeno licenco z označbo »P«, pa poleg samostojnega izdelovanja posameznih sestavin državne in občinske prostorske strategije, regionalnih prostorskih zasnov in posameznih sestavin občinskega prostorskega reda izdeluje tudi načrte iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 130. člena ali storitve, za katere nima opravljenega dopolnilnega strokovnega izpita v skladu z določbami 135. člena (3. točka prvega odstavka 130. člena).

(5) Z denarno kaznijo od 150.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot pooblaščeni arhitekt, pooblaščeni krajinski arhitekt ali pooblaščeni prostorski načrtovalec, če je bil izbrisan iz imenika ZAPS, pa sodeluje pri projektiranju kot odgovorni projektant oziroma sodeluje pri prostorskem načrtovanju kot odgovorni prostorski načrtovalec oziroma pri revidiranju kot odgovorni revident, ali pri gradnji kot odgovorni vodja del, ali odgovorni nadzornik (drugi odstavek 132. člena).

189. člen

(prekrški članov IZS)

(1) Z denarno kaznijo od 50.000 do 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki je vpisan v imenik IZS, če na predpisani način, določen na podlagi tretjega odstavka 136. člena, ne izpolni obveznosti plačevanja članarine (drugi odstavek 125. člena).

(2) Z denarno kaznijo od 50.000 do 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot pooblaščeni inženir, če v predpisanem roku pristojnemu organu IZS ne sporoči spremembe podatkov, ki se vpisujejo v imenik IZS (prvi odstavek 127. člena).

(3) Z denarno kaznijo od 50.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki ima sicer pridobljen status pooblaščenega inženirja, pa opravlja poleg izdelovanja načrtov, za katerih izdelavo ima ustrezno strokovno izobrazbo, tudi storitve, za katere nima opravljenega dopolnilnega strokovnega izpita v skladu z določbami 135. člena (3. točka prvega odstavka 129. člena);

(4) Z denarno kaznijo od 50.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki ima sicer pridobljen status pooblaščenega inženirja in opravlja poleg izdelovanja načrtov, za katerih izdelavo ima ustrezno strokovno izobrazbo, tudi storitve, za katere ima opravljen dopolnilni strokovni izpit v skladu z določbami 135. člena, nastopa pa tudi kot pooblaščeni prostorski načrtovalec (drugi odstavek 130. člena).

(5) Z denarno kaznijo od 150.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot pooblaščeni inženir, če je bil izbrisan iz imenika IZS, pa sodeluje pri projektiranju kot odgovorni projektant oziroma pri revidiranju kot odgovorni revident ali pri gradnji kot odgovorni vodja del ali odgovorni nadzornik (drugi odstavek 132. člena).

Zakon o graditvi objektov – ZGO-1 (Uradni list RS, št. 110/02) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

Sedmi del:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

1. Dokončanje postopkov v teku

190. člen – upoštevan ZGO-1A

(dokončanje postopkov za izdajo lokacijskih dovoljenj)

(1) Postopki za izdajo lokacijskega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po določbah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97, 9/2001-ZPPreb in 23/2002 – odločba US, v nadaljnjem besedilu: ZUN).

(2) Organ, ki izda lokacijsko dovoljenje skladno s prejšnjim odstavkom, lahko na zahtevo stranke v času njegove veljavnosti podaljša njegovo veljavnost vsakokrat največ za eno leto, vendar skupaj največ za dve leti.

(3) V času veljavnosti lokacijskega dovoljenja se lokacijsko dovoljenje lahko tudi spremeni. Zahtevo za spremembo lokacijskega dovoljenja je treba pisno utemeljiti tako, da je iz nje razviden vpliv zahtevane spremembe na pogoje, ki so določeni v lokacijskem dovoljenju. Nova odločba, ki deloma nadomesti lokacijsko dovoljenje, se omeji na predlagane spremembe, če zaradi narave predlaganih sprememb ni potrebno izdati novega lokacijskega dovoljenja.

(4) Po določbah tega zakona se šteje, da lokacijsko dovoljenje preneha veljati, če v enem letu po njegovi pravnomočnosti ni v skladu z ZGO iz prvega odstavka 191. člena tega zakona vložena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja, če je takšna zahteva pravnomočno zavrnjena, ali če sicer izdano gradbeno dovoljenje po zakonu preneha veljati.

191. člen – upoštevan ZGO-1A

(dokončanje postopkov za izdajo gradbenih dovoljenj)

(1) Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona ter postopki za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so se začeli po uveljavitvi tega zakona in temeljijo v lokacijskih dovoljenjih, izdanih na podlagi ZUN, se končajo po določbah zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86, Uradni list RS, št. 71/93 – ZUN, 40/94 – odločba US, 69/94 – odločba US, 59/96, 45/99, 42/2000 – odločba US, 52/2000 – ZGPro in 52/2000, v nadaljnjem besedilu: ZGO).

(2) Postopki za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo iz 33.a člena ZGO, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po določbah ZGO, s tem da je dovoljenje, izdano v takšnem postopku in dokončno enotno dovoljenje, ki ob uveljavitvi tega zakona še ni pravnomočno, v posledicah izenačeno z gradbenim dovoljenjem po tem zakonu.

(3) Postopki za izdajo enotnega dovoljenja iz 45.h člena ZUN, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po določbah ZUN.

(4) Organ, ki izda gradbeno dovoljenje oziroma enotno dovoljenje za gradnjo skladno s prvim oziroma drugim odstavkom tega člena, lahko v času njegove veljavnosti na zahtevo stranke podaljša njegovo veljavnost, vendar največ za dve leti.

(5) V času veljavnosti gradbenega dovoljenja oziroma enotnega dovoljenja za gradnjo se takšno dovoljenje lahko tudi spremeni. V postopku izdaje takšnega dovoljenja se uporabljajo določbe 73. člena tega zakona.

192. člen – upoštevan ZGO-1A

(dokončanje postopkov za izdajo odločb o dovolitvi
priglašenih del)

(1) Postopki za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del, ki so bili uvedeni pred dnem uveljavitve tega zakona, se končajo po določbah ZUN.

(2) Za postopke izdaje odločbe o dovolitvi priglašenih del, ki so v teku, se uporabljajo določbe občinskih predpisov, izdanih na podlagi 51. člena ZUN, ki so veljali v času pred uveljavitvijo predpisa iz drugega odstavka 8. člena tega zakona.

193. člen

(dokončanje postopkov za zakoličenje objektov)

Zakoličenje objektov, ki se je začelo pred uveljavitvijo tega zakona, se dokonča in izvede po dosedanjih predpisih.

194. člen

(dokončanje postopkov za izdajo uporabnih dovoljenj)

Postopki za izdajo uporabnega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po določbah ZGO.

195. člen

(uskladitev rekonstrukcije javnih cest in železnic in z njimi povezanih pomožnih infrastrukturnih objektov s tem zakonom)

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona se rekonstrukcija državne ceste po določbah 28. člena zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97 in 50/2002 – odločba US) in rekonstrukcija železnice po določbah 20. člena zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/2000) ter obnovitvena in druga vzdrževalna dela na državnih cestah oziroma železnicah, določena v navedenih zakonih ali na njuni podlagi izdanih podzakonskih predpisih, štejejo za vzdrževalna dela v javno korist.

(2) Določbe prejšnjega odstavka veljajo tudi za kategorizirane občinske ceste in tiste gozdne ceste, ki jih v skladu s predpisi o gozdovih lahko uporabljajo tudi drugi uporabniki.

(3) Ob delih iz prvega odstavka tega člena se lahko zgradijo tudi določeni pomožni infrastrukturni objekti, kot so cestne in železniške naprave, prostori in objekti za tehtanje in za nadzor na cesti oziroma železnici ter druge ureditve na cesti oziroma železnici v skladu s predpisi o javnih cestah oziroma železniškem prometu, za katerih izgradnjo so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 3. člena tega zakona.

196. člen

(izjeme pri dokončanju postopkov v teku)

(1) Če v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja, gradbenega dovoljenja ali enotnega dovoljenja za gradnjo, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, o zadevi na prvi stopnji še ni bilo odločeno, se lahko takšen postopek nadaljuje kot postopek za izdajo gradbenega dovoljenja po določbah tega zakona, če investitor to sam zahteva in zahtevi priloži projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, izdelan v skladu z določbami tega zakona.

(2) Postopek za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del, začet po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona, se na zahtevo investitorja ustavi, če upravni organ, pristojen za gradbene zadeve, ki vodi postopek, ugotovi, da za takšen objekt oziroma dela po tem zakonu ni potrebno niti gradbeno dovoljenje niti pridobitev lokacijske informacije.

(3) V primerih iz prejšnjega odstavka, glede katerih je s tem zakonom predpisana pridobitev lokacijske informacije, pa se postopek iz prejšnjega odstavka ustavi le, če investitor svoji zahtevi priloži veljavno lokacijsko informacijo.

(4) Če v postopku za izdajo uporabnega dovoljenja, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, upravni organ, pristojen za gradbene zadeve, še ni imenoval komisije za tehnični pregled, se lahko takšen postopek na zahtevo investitorja nadaljuje po določbah tega zakona, če investitor zahtevi priloži projekt za obratovanje in vzdrževanje objekta, izdelan v skladu z določbami tega zakona.

(5) Če je bil pred uveljavitvijo tega zakona začet postopek za izdajo gradbenega dovoljenja za objekt iz tretjega odstavka 1. člena ZGO, se lahko takšen postopek na zahtevo investitorja nadaljuje po določbah tega zakona in izda uporabno dovoljenje po tem zakonu, če investitor takšni zahtevi priloži dokazilo o izpolnjevanju bistvenih zahtev iz drugega odstavka 101. člena tega zakona.

(6) Če je bil pred uveljavitvijo tega zakona začet postopek za izdajo uporabnega dovoljenja za stavbo, ki je bila zgrajena pred letom 1967, se takšen postopek na zahtevo stranke ustavi, če stranka zahtevi priloži dokazilo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967 in da je na predpisan način evidentiran v zemljiškem katastru.

197. člen – upoštevan ZGO-1A

(uporabno dovoljenje po tem zakonu)

(1) Ne glede na določbe tega zakona, ki predpisujejo obveznost uporabnega dovoljenja, se šteje, da imajo uporabno dovoljenje po tem zakonu:

1. vse stavbe, ki so bile zgrajene pred 31. decembrom 1967 in poslovni prostori v njih, ki so z dnem uveljavitve tega zakona v uporabi, če se jim namembnost po navedenem datumu ni bistveno spremenila in so zemljišča, na katerih so zgrajene, z dnem uveljavitve tega zakona na predpisani način evidentirana v zemljiškem katastru,

2. objekti gospodarske javne infrastrukture, ki so bili zgrajeni pred 25. junijem 1991, če so z dnem uveljavitve tega zakona na predpisani način evidentirani v skladu z zakonom o katastru komunalnih naprav (Uradni list SRS, št. 26/74, 29/74 – popravek in 42/86, v nadaljnjem besedilu: ZKKN) in

3. vse enostanovanjske stavbe, ki so bile zgrajene na podlagi gradbenega dovoljenja in so z dnem uveljavitve tega zakona v uporabi ter na predpisan način evidentirane v zemljiškem katastru.

(2) Če objekti iz prejšnjega odstavka z dnem uveljavitve tega zakona še niso na predpisan način evidentirani, se šteje, da pridobijo uporabno dovoljenje, ko se na predpisan način evidentirajo v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb.

(3) Določbe prvega odstavka tega člena veljajo tudi za posamezna stanovanja in poslovne prostore v etažni lastnini, ki so bila rekonstruirana na podlagi gradbenega dovoljenja, izdanega na podlagi dosedanjih predpisov ter za objekte, ki so se pred 9. novembrom 1996 lahko zgradili na podlagi priglasitve po 46. členu zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84), če so v uporabi in se jim namembnost po tem datumu ni spremenila.

(4) Na zahtevo lastnika objekta iz prvega odstavka tega člena oziroma etažnega lastnika stanovanja oziroma poslovnega prostora ter lastnika objekta iz tretjega odstavka tega člena lahko pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda potrdilo, da ima takšen objekt uporabno dovoljenje po samem zakonu, če so takšni zahtevi priložena dokazila, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji, ki jih določajo določbe prvega oziroma drugega odstavka tega člena. Za takšna dokazila se lahko poleg potrdil in drugih listin, ki jih izdajajo pristojni državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, štejejo tudi izjave izvedencev, prič in ogledi objektov iz prvega odstavka tega člena oziroma prostorov v njih, v skladu s predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek.

(5) Potrdila iz prejšnjega odstavka izdaja krajevno pristojna upravna enota, razen če gre za objekt državnega pomena. Za objekte državnega pomena izdaja potrdila iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve.

198. člen – upoštevan ZGO-1A

(uporabno dovoljenje po tem zakonu za obrambno-zaščitne objekte)

(1) Šteje se, da imajo objekti s področja obrambe, objekti s področja zaščite in reševanja ter objekti s področja notranjih zadev, ki so z zakonom ali predpisom, izdanim na podlagi zakona, določeni kot obrambno-zaščitni objekti in okoliši objektov posebnega pomena za obrambo, zaščito in notranje zadeve, uporabno dovoljenje po tem zakonu, če so z dnem uveljavitve tega zakona v uporabi in se jim namembnost po 25. juniju 1991 ni spremenila.

(2) Na zahtevo lastnika objekta iz prejšnjega odstavka lahko ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve, izda potrdilo, da ima takšen objekt uporabno dovoljenje po samem zakonu, če so takšni zahtevi priložena dokazila, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji, ki jih določajo določbe prejšnjega odstavka. Za takšna dokazila se lahko poleg potrdil in drugih listin, ki jih izdajajo pristojni državni organi, lahko pa tudi organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, štejejo tudi izjave izvedencev, prič in ogledi objektov iz prejšnjega odstavka, v skladu s predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek.

199. člen

(uskladitev uporabnega dovoljenja v gostinskih obratih s tem zakonom)

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona se šteje, da se v zakonu o gostinstvu (Uradni list RS, št. 1/95, 29/95 – ZPDF, 40/99 in 36/2000 – ZPDZD) določbe 8. člena in 24.a člena nanašajo samo na gostinske obrate v novo zgrajenih stavbah, katerih prostori se rekonstruirajo, ali katerim se spreminja namembnost po določbah tega zakona.

(2) Začeti postopki za izdajo potrdila o obstoju uporabnega dovoljenja gostinskega obrata se ustavijo po uradni dolžnosti.

2. Dokončanje inšpekcijskih postopkov v teku

200. člen

(dokončanje inšpekcijskih postopkov)

(1) Inšpekcijski postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po predpisih, ki so veljali pred njegovo uveljavitvijo.

(2) Za nedovoljene gradnje, katerih investitorji oziroma lastniki so skladu z 11. členom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/93 in 47/93, v nadaljnjem besedilu: ZUN-ČG) vložili zahtevo za odlog prisilne izvršbe, se ne uporabljajo določbe 152., 153., 154. oziroma 155. člena tega zakona, če ni z 201. členom tega zakona določeno drugače.

201. člen

(izjeme in posebnosti pri inšpekcijskih postopkih)

(1) Če gradnje oziroma objekti iz drugega odstavka prejšnjega člena do uveljavitve tega zakona še nimajo v skladu z ZUN pridobljenega lokacijskega dovoljenja in v skladu z ZGO pridobljenega gradbenega dovoljenja oziroma nimajo pridobljenega enotnega dovoljenja za gradnjo, se gradbeni inšpekcijski ukrepi, ki jih določa ta zakon, začnejo uporabljati dve leti po dnevu uveljavitve tega zakona, če njihovi lastniki pri pristojnem gradbenem organu ne vložijo s tem zakonom predpisane zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja.

(2) Določba prejšnjega odstavka ne velja za primere nedovoljenih gradenj, ki nimajo v skladu z ZUN pridobljenega lokacijskega dovoljenja oziroma nimajo v skladu z ZGO pridobljenega gradbenega dovoljenja oziroma enotnega dovoljenja za gradnjo iz razloga, ker postopki za izdajo teh dovoljenj niso pravnomočno zaključeni.

(3) Če investitorji oziroma lastniki nedovoljenih gradenj oziroma objektov iz prejšnjega odstavka v roku iz prvega odstavka tega člena vložijo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja v skladu z določbami tega zakona, se zanje ne uporabljajo določbe četrtega odstavka 17. člena ZUN-ČG.

(4) Določbe prvega odstavka tega člena ne veljajo za nedovoljene gradnje oziroma objekte, ki so na območjih, za katere prostorski izvedbeni akt iz 16. člena ZUN-ČG z dnem uveljavitve tega zakona še ni sprejet. Za takšne gradnje oziroma objekte se kot rok, v katerem morajo njihovi lastniki oziroma investitorji vložiti zahtevo za gradbeno dovoljenje, šteje dve leti po dnevu uveljavitve ustreznega izvedbenega prostorskega akta.

(5) Če v roku iz prvega odstavka tega člena oziroma prejšnjega odstavka investitor oziroma lastnik nedovoljene gradnje oziroma objekta ne vloži zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja po določbah tega zakona, se naslednji dan po preteku navedenega roka šteje, da prisilna izvršba po 11. členu ZUN-ČG ni več odložena, depozit iz 11. oziroma 14. člena ZUN-ČG pa se uporabi za plačilo izvršbe.

(6) Inšpekcijski ukrep iz prvega odstavka 153. člena tega zakona, ki se nanaša na uporabo objekta v nasprotju s pogoji gradbenega dovoljenja, se uporablja samo za objekte, zgrajene na podlagi gradbenega dovoljenja, izdanega po določbah tega zakona.

(7) Po 1. 1. 2005 se inšpekcijski ukrep iz prejšnjega odstavka uporablja tudi za objekte, ki so bili zgrajeni pred uveljavitvijo tega zakona in niso objekti iz 197. člena, če je bilo za njih z gradbenim dovoljenjem določeno, da se dovoli gradnja stanovanjske stavbe, uporabljajo pa se za opravljanje dejavnosti, oziroma je bilo za njih z gradbenim dovoljenjem določeno, da se dovoli gradnja stavbe s poslovnimi prostori, ki so namenjeni opravljanju takšne dejavnosti, ki nima vplivov na okolico, dejansko pa se v njih opravlja povsem drugačna dejavnost, ki po določbah tega zakona predstavlja spremembo namembnosti.

202. člen

(inšpekcijski postopki v zvezi s prepovedjo uporabe objekta)

(1) Inšpekcijski ukrep iz 3. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona se z dnem uveljavitve tega zakona uporablja za objekte, ki so bili zgrajeni na podlagi gradbenega dovoljenja, izdanega po določbah tega zakona, ali na podlagi gradbenega dovoljenja oziroma enotnega dovoljenja za gradnjo, izdanega na podlagi ZGO.

(2) Inšpekcijski ukrep iz prejšnjega odstavka se ne izvrši, če lastnik objekta iz tretjega odstavka 1. člena ZGO, ki do uveljavitve tega zakona še ni bil odstranjen oziroma zanj ni bila vložena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja v skladu s 43. členom ZGO, najpozneje v enem letu po izdanem inšpekcijskem ukrepu vloži zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja in takšno dovoljenje tudi pridobi.

202.a člen – upoštevan ZGO-1A

(dokončanje postopkov za odmero nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora)

Začeti postopki za odmero nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostor, ki so se pred uveljavitvijo tega zakona začeli na podlagi 76.a člena ZUN in do uveljavitve tega zakona niso pravnomočno končani, se končajo po določbah 157. člena tega zakona.

3. Uskladitve pristojnosti

203. člen

(pristojna in resorna ministrstva po tem zakonu)

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona je ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve, po določbah tega zakona Ministrstvo za okolje, prostor in energijo.

(2) Z dnem uveljavitve tega zakona so pristojna resorna ministrstva po določbah tega zakona tista ministrstva, določena z zakonom o državni upravi (Uradni list RS, št. 52/2002) oziroma predpisom, izdanim na podlagi njegovega 42. člena, v katerih delovno področje sodi določena vrsta objektov.

204. člen – upoštevan ZGO-1A

(uskladitev izpolnjevanja pogojev za gradbenega inšpektorja)

(1) Urbanistični inšpektorji iz 71. člena ZUN, ki z dnem uveljavitve tega zakona izpolnjujejo v 144. členu tega zakona predpisane pogoje, nadaljujejo z delom kot gradbeni inšpektorji po določbah tega zakona.

(2) Urbanistični inšpektor, ki ne izpolnjuje pogojev iz 1. točke 144. člena tega zakona, nadaljuje z delom kot gradbeni inšpektor še sedem let po uveljavitvi tega zakona oziroma si mora v tem času pridobiti zahtevano strokovno izobrazbo.

(3) Urbanističnemu inšpektorju, ki si v roku iz prejšnjega odstavka ne pridobi zahtevane strokovne izobrazbe, preneha s potekom tega roka delovno razmerje v inšpektoratu ministrstva, pristojnega za prostorske in gradbene zadeve.

(4) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena lahko urbanistični inšpektor, ki z dnem uveljavitve tega zakona ne izpolnjuje pogojev iz 1. točke 144. člena tega zakona, nadaljuje z delom kot gradbeni inšpektor tudi po preteku sedmih let po uveljavitvi tega zakona, čeprav si ni pridobil zahtevane izobrazbe, vendar samo, če je do uveljavitve tega zakona opravljal delo urbanističnega inšpektorja najmanj deset let, če je ob uveljavitvi tega zakona imel pridobljeno najmanj višjo strokovno izobrazbo gradbene ali druge ustrezne tehnične smeri in če je takšno izobrazbo pridobil pred uveljavitvijo Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93, 39/95 – odločba US, 18/98 – odločba US, 35/98 – odločba US, 99/99 in 64/01).

(5) Določbe drugega in tretjega odstavka tega člena se ne nanašajo na urbanističnega inšpektorja, ki ima na dan uveljavitve tega zakona višjo strokovno izobrazbo ter največ deset let delovne dobe do upokojitve.

4. Uskladitev določb o prostorskih aktih in z njimi povezanih pogojev za začetek gradnje oziroma izvajanje del

205. člen

(uskladitev pogojev za gradnjo enostavnih objektov in pogojev za skrajšani postopek po tem zakonu)

(1) Do uveljavitve predpisa iz drugega odstavka 8. člena tega zakona se glede največje velikosti, načina gradnje in rabe enostavnih objektov, za katere po določbah tega zakona gradbeno dovoljenje ni potrebno, uporabljajo določbe občinskih predpisov, izdanih na podlagi drugega odstavka 51. člena ZUN, glede pogojev za njihove odmike od meje sosednjih zemljišč pa se šteje, da so izpolnjeni, če je enostavni objekt od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj 1,50 metra oziroma če je od meje sosednjih zemljišč oddaljen manj kot 1,50 metra, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča, v primeru gradnje ograje pa, da je takšen odmik 0,50 metra od meje sosednjega zemljišča in če so izpolnjeni še naslednji pogoji:

1. da je pomožni objekt za lastne potrebe predviden na obstoječi gradbeni parceli;

2. da konstrukcija ograje ne posega v sosednje zemljišče;

3. da je začasni objekt predviden na obstoječi gradbeni parceli oziroma na zemljišču, na katerem se izvaja sezonska turistična ponudba, prireditev ali drug podoben kulturni, športni oziroma zabaven dogodek;

4. da je vadbeni objekt predviden na obstoječem športnem oziroma rekreacijskem vadišču, vojaškem vadišču ali vadišču za zaščito in reševanje;

5. da je pomožni infrastrukturni objekt predviden na zemljišču, ki ga predpisi o javni infrastrukturi ali o javnem cestnem, železniškem, letalskem, ladijskem, žičniškem oziroma telekomunikacijskem prometu opredeljujejo kot prometno telo, oziroma je sestavni del javne ceste ali železnice, urejenega smučišča, letališča, pristanišča oziroma energetskega ali telekomunikacijskega omrežja oziroma da je namenjen samo za posamezno stavbo;

6. da je pomožni kmetijsko-gozdarski oziroma ribiški objekt predviden na zemljišču, ki je neposredno namenjeno kmetijstvu, lovu, gozdarstvu ali ribištvu;

7. da je spominsko obeležje predvideno na obstoječi gradbeni parceli, oziroma če je obeležje spominska plošča in se jo pritrjuje na objekt, da z njeno pritrditvijo soglaša lastnik takšnega objekta, ali pa da se ga postavlja na pokopališču oziroma grobišču v skladu s pokopališkim redom.

(2) Določbe prvega odstavka 60. člena in prvega odstavka 62. člena tega zakona se pričnejo uporabljati za izdajo gradbenih dovoljenj, ko je za takšno območje, na katerem se naj bi izvajala gradnja, ki je predmet izdaje gradbenega dovoljenja, sprejet državni lokacijski načrt oziroma občinski lokacijski načrt po določbah zakona o urejanju prostora.

5. Druge uskladitve v zvezi z graditvijo objektov

206. člen – upoštevan ZCS-1A

(pristojni soglasodajalci po tem zakonu)

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona se ne glede na določbe v predpisih, ki določajo dajanje pogojev, mnenj, soglasij ali kako drugače imenovanih aktov za gradnjo določene vrste objektov, ki jih ti predpisi opredeljujejo oziroma ki po teh predpisih sodijo v pristojnost posameznih soglasodajalcev, za projektne pogoje in z njimi povezana soglasja k projektnim rešitvam po določbah tega zakona štejejo samo:

1. soglasje na podlagi 25. člena zakona o nadzoru državne meje (Uradni list RS, št. 87/2002) v primeru gradnje objektov ali njihove spremembe namembnosti na območju mejnega prehoda;

2. soglasje k spremembi zaščitne funkcije zgrajenih in opremljenih zaklonišč ter zaklonišč v gradnji na podlagi 11. člena uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96);

3. predhodno mnenje na podlagi 5. člena zakona o grobiščih in grobovih borcev (Uradni list SRS, št. 4/78) v primeru preurejanja grobov borcev;

4. predhodno soglasje na podlagi 4. člena zakona o zaznamovanju in vzdrževanju pokopališč in grobov pripadnikov zavezniških in tujih armad v Jugoslaviji (Uradni list SFRJ, št. 60/75) v primeru spreminjanja pokopališč in grobov pripadnikov zavezniških in drugih tujih armad;

5. dovoljenje na podlagi 27., 60. in 61. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) v primeru gradnje oziroma izvajanja del, s katerimi se posega v objekte, ki so varovani po predpisih o varstvu kulturne dediščine, v primeru arheološkega izkopavanja oziroma raziskovanja, ki utegne poškodovati arheološko najdišče in v primeru raziskav, ki predstavljajo poseg v dediščino ali spomenik ter kulturnovarstveni pogoji in soglasje na podlagi 45., 46. in 47. člena navedenega zakona za gradnje, ki lahko vplivajo na režim varstva, ohranjanja in vzdrževanja nepremične dediščine;

6. dovoljenje za poseg v naravo na podlagi 104. člena zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 56/99 in 31/2002 – popr.) v primeru gradnje oziroma izvajanja del v naravi, ki lahko ogrozijo biotsko raznovrstnost, naravno vrednoto ali zavarovano območje ter naravovarstveno soglasje na podlagi 105. člena navedenega zakona za gradnjo, ki bi lahko ogrozila biotsko raznovrstnost, naravno vrednoto ali zavarovano območje;

7. soglasje Vlade Republike Slovenije na podlagi 14. člena zakona o Triglavskem narodnem parku (Uradni list SRS, št. 17/81, 18/81 – popr. in 42/86, Uradni list RS, št. 8/90 – ZSDZ in 35/2001) v primeru gradnje oziroma izvajanja del na območjih, kjer so takšne gradnje oziroma dela prepovedani ter soglasje na podlagi 14. člena za gradnje za potrebe obrambe in zaščite na področju narodnega parka;

8. soglasje na podlagi 9. člena zakona o regijskem parku Škocjanske jame (Uradni list RS, št. 57/96 in 7/99) v primeru gradnje oziroma izvajanja del na območjih, kjer so takšne gradnje oziroma dela prepovedani ter soglasje na podlagi 12. člena navedenega zakona za gradnje na območju parka, ki se hkrati nahajajo na območju kulturnih spomenikov;

9. predhodno soglasje in predhodno mnenje na podlagi 7. člena zakona o kobilarni Lipica (Uradni list RS, št. 29/96) v primeru gradnje oziroma izvajanja del na območjih, koder so takšne gradnje oziroma dela prepovedani ter soglasje na podlagi 7. člena navedenega zakona za gradnje na zavarovanem območju;

10. predhodno mnenje na podlagi 4. člena zakona o določitvi zavarovanega območja za reko Sočo s pritoki (Uradni list SRS, št. 7/76, 8/76 – popravek in 29/86) v primeru gradnje oziroma izvajanja del na območjih, koder so takšne gradnje oziroma dela prepovedani ter soglasje na podlagi 4. člena navedenega zakona za posamezne objekte širšega regionalnega pomena na zavarovanem območju;

11. soglasje Državnega zbora RS na podlagi 9. člena zakona o spominskem parku Trebče (Uradni list SRS, št. 1/81, 42/86, Uradni list RS, št. 8/90) v primeru gradnje oziroma izvajanja del na območjih, koder so takšne gradnje oziroma dela prepovedana;

12. dovoljenje na podlagi 17. in odločba na podlagi 24. člena zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 in 56/99) v primeru ograditve posameznih delov gozda in za potrebna varstvena dela v gozdu ter soglasje na podlagi 21. člena navedenega zakona za gradnje v gozdu in gozdnem prostoru ter za gradnje zunaj gozda, če je iz poročila o vplivih na okolje razvidno, da bi objekt ali posledice delovanja objekta negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov;

13. soglasje na podlagi 12. člena zakona o naravnem rezervatu Škocjanski zatok (Uradni list RS, št. 20/98) v primeru gradnje oziroma izvajanja del na območjih, koder so takšne gradnje oziroma dela prepovedana;

14. soglasje oziroma dovoljenje na podlagi 34., 47., 48., 49., 50., 53., 54., 58., 59., 60., 67. in 68. člena zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97, 18/2002 – odločba US in 50/2002 – odločba US) v primeru gradnje oziroma izvajanja del v varovalnem cestnem pasu in del, ki lahko vplivajo na varnost cestnega prometa ter mnenje na podlagi 69. člena navedenega zakona za objekte in prostore za opravljanje dejavnosti, ki neposredno vplivajo na odvijanje prometa;

15. predhodno soglasje na podlagi 11. člena zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/2000) v primeru gradnje oziroma izvajanja del v varovalnem progovnem pasu in del, ki lahko vplivajo na varnost železniškega prometa;

16. predhodno soglasje na podlagi 101., 112., 114. in 119. člena zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 18/2001) v primeru gradnje oziroma izvajanja del v varovalnem letališkem pasu in del, ki lahko vplivajo na varnost zračnega prometa;

17. soglasje na podlagi 64. člena pomorskega zakonika (Uradni list RS, št. 26/2001, 21/2002) v primeru gradnje oziroma izvajanja del, ki lahko vplivajo na varnost plovbe v obalnem morju ali v morju;

18. soglasje na podlagi 10. člena zakona o plovbi po celinskih vodah (Uradni list RS, št. 30/2002) v primeru gradnje oziroma izvajanja del, ki lahko vplivajo na varnost plovbe ob obali ali v celinski vodi;

19. soglasje na podlagi 2. člena zakona o zdravstveni inšpekciji (Uradni list RS, št. 99/99 in 107/99 – popravek) za vse nestanovanjske stavbe in druge objekte, ki so pod zdravstvenim nadzorstvom;

20. soglasje na podlagi 29. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/2001) za objekte, ki so pod veterinarskim nadzorstvom;

21. soglasje na podlagi 17. člena zakona o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/2002) za velike obrate, v katerih se dnevno redi 300 ali več glav živine;

22. soglasje na podlagi 9. člena zakona o krmi (Uradni list RS, št. 13/2002) za obrate, v katerih se proizvaja in skladišči krma, dodatki in premiksi;

23. soglasje na podlagi 68. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93 in 87/2001) za vse objekte, razen za enostanovanjske stavbe in druge individualne objekte, ki se občasno uporabljajo za počitek ali oddih;

24. soglasje na podlagi 19. in 30. člena zakona o eksplozivnih snoveh, vnetljivih tekočinah, plinih ter o drugih nevarnih snoveh (Uradni list SRS, št. 18/77) za skladišča eksplozivnih snovi in za prenosna skladišča eksplozivnih snovi ter za objekte, v katerih se proizvajajo, predelujejo ali hranijo vnetljive tekočine in plini, za plinovode in naftovode;

25. soglasje na podlagi 28. člena zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 82/94, 44/97, 87/97, 13/98 – odločba US, 33/2000 – odločba US, 87/2001, 47/2002 in 67/2002 – popravek) za železniške proge in objekte na njih, za državne ceste in objekte na njih, za mednarodna letališča in telekomunikacijske in energetske povezave ter objekte širšega pomena z vidika upoštevanja obrambnih potreb;

26. soglasje na podlagi 130. člena carinskega zakona (Uradni list RS, št. 1/95, 28/95, 32/99, 40/99 – popravek in 59/2002);

27. vodno soglasje na podlagi prvega odstavka 152. člena zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/2002) za gradnje na vodnem ali priobalnem zemljišče, ki so potrebne za izvajanje javne službe po navedenem zakonu ali za izvajanje vodne pravice, na varstvenih in ogroženih območjih, zaradi odvajanja odpadnih voda, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode ter za hidromelioracije in rudarjenje;

28. mnenje na podlagi 15. člena zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list SRS, 25/76 in 42/86) za objekte, vezane na vodo ter za urejanje vodnih strug;

29. mnenje in soglasje na podlagi 96. člena zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99) za gradnjo v mejah pridobivalnega prostora;

30. soglasja na podlagi 97. in 98. člena zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 18/2001) za gradnjo letališča, letališke infrastrukture ter drugih objektov na območju izključne rabe letališča ter objektov v območju nadzorovane rabe letališča;

31. soglasje na podlagi 48. člena energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99) za gradnje, ki zadevajo omrežja izvajalcev prenosne in distribucijske dejavnosti;

32. soglasje na podlagi 14. točke 10. člena zakona o carinski službi (Uradni list RS, št. 56/99 in 52/2002 – ZDU-1) za gradnjo, rekonstrukcijo ali adaptacijo objektov na območjih prostih carinskih oziroma ekonomskih con in na mejnih prehodih;

33. okoljevarstveno soglasje na podlagi 66. člena, predhodno soglasje o sevalni in jedrski varnosti na podlagi 67. člena, soglasje za gradnje, ki vplivajo na jedrsko varnost na podlagi 68. člena ter soglasje za gradnje, ki vplivajo na sevalno varnost na podlagi 69. člena zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 67/2002);

34. določbe vseh podzakonskih predpisov in občinskih odlokov, izdanih na podlagi zgoraj navedenih zakonov, ki določajo, da državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila daje pogoje, soglasja in mnenja za gradnjo določenega objekta na določeni lokaciji.

(2) Ne glede na določbe predpisov, naštetih v prejšnjem odstavku, se postopki izdaje soglasij, ki do uveljavitve tega zakona še niso bili začeti, končajo po določbah tega zakona kot postopki določitve projektnih pogojev in izdaje soglasij.

(3) Če je s prostorskim izvedbenim aktom iz 21. člena ZUN, ki se ga v skladu z zakonom, ki ureja prostor, po dnevu uveljavitve tega zakona še lahko uporablja kot podlago za izdajo gradbenih dovoljenj po določbah tega zakona, določeno, da kot soglasodajalci k dovoljenjem za gradnjo nastopajo določene pravne ali fizične osebe, ki jih določbe predpisov, navedenih v prvem odstavku tega člena, ne opredeljujejo kot pristojne soglasodajalce, se z dnem, ko se začne z uporabo tega zakona, v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja takšne osebe štejejo samo kot stranski udeleženci in njihovo soglasje ni potrebno.

206.a člen – upoštevan ZGO-1A

(uskladitev določb o pristojnih soglasodajalcih)

(1) Projektne pogoje in soglasja k projektnim rešitvam s področja oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in površinskih voda, ravnanja s komunalnimi odpadki, odlaganja ostankov komunalnih odpadkov, javne snage in čiščenja javnih površin, urejanja občinskih javnih prometnih površin, sistemskega zagotavljanja oskrbe s toploto in drugega opravljanja določene vrste gospodarske javne službe lokalnega pomena lahko namesto občine po njenem pooblastilu dajejo tudi izvajalci javnih služb.

(2) Če investitor skladno s prvim odstavkom 55. člena tega zakona v zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja za objekt z vplivi na okolje zahteva določitev smernic za izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in takšni zahtevi priloži lokacijsko informacijo in idejni projekt, hkrati pa tudi zahteva določitev pogojev za pridobitev dovoljenja za poseg v okolje in izdajo okoljevarstvenega soglasja, se določitev pogojev za pridobitev dovoljenja za poseg v okolje iz 58. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/94 – odločba US, 1/96, 9/99 – odločba US, 56/99 – ZON, 22/2000 – ZJS in 67/02 – ZV-1, v nadaljnjem besedilu: ZVO) šteje za določitev projektnih pogojev, izdaja okoljevarstvenega soglasja iz 59. člena ZVO pa se šteje za izdano soglasje k projektnim rešitvam po določbah tega zakona.

207. člen

(standard za izračunavanje površin in prostornin po tem zakonu)

Z dnem uveljavitve tega zakona je standard za izračunavanje površin in prostornin objektov iz četrtega odstavka 48. člena tega zakona standard SIST ISO 9836.

208. člen

(uskladitev predpisov o rudarstvu)

Z dnem uveljavitve tega zakona se za dovoljenje za poseg v prostor po določbah ZRud šteje lokacijska informacija, iz katere izhaja, da je na določenem zemljišču dopustno raziskovanje oziroma izkoriščanje določene vrste mineralne surovine.

209. člen

(uskladitve drugih predpisov s tem zakonom)

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona se šteje, da v veljavnih zakonih in predpisih, izdanih na njihovi podlagi:

1. uporabljeni izrazi »dovoljenje za poseg v prostor«, »lokacijsko in gradbeno dovoljenje« in »enotno dovoljenje za gradnjo« pomenijo »gradbeno dovoljenje« po določbah tega zakona;

2. uporabljena izraza »poseg v prostor« in »izvedeni poseg v prostor« pomenita »objekt« po določbah tega zakona;

3. uporabljena izraza »izvedba posega v prostor« in »izvajanje posega v prostor« pomenita »gradnja« po določbah tega zakona;

4. uporabljena izraza »adaptacija« in »obnova« v različnih sklonih in slovničnih številih pomenita »investicijska vzdrževalna dela« po določbah tega zakona.

(2) Z dnem uveljavitve tega zakona se šteje, da v zakonu o gradbenih proizvodih (Uradni list RS, št. 52/2000) uporabljeni izraz »varovanje okolja« pomeni »zaščita okolice«.

(3) Z dnem uveljavitve tega zakona:

1. se v zakonu o telekomunikacijah (Uradni list RS, 30/2001) preneha z uporabo šestega odstavka 26. člena;

2. se v zakonu o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) v prvem odstavku 46. člena preneha z uporabo besedila »ali za priglasitev del«;

3. se v zakonu o popotresni obnovi in spodbujanju razvoja v Posočju (Uradni list RS, št. 45/98, 67/99, 110/99 in 59/2001) v tretjem odstavku 30. člena besedilo »sanacijska dela, za katera po zakonu zadostuje odločba o priglasitvi del« nadomesti z besedami »investicijska vzdrževalna dela«, preneha z uporabo 38. člena in v drugem odstavku 41. člena besedilo »odločbe o priglasitvi del« nadomesti z besedama »lokacijske informacije«;

4. se v zakonu o ekonomskih conah (Uradni list RS, št. 45/98 in 97/2001) v 25. členu preneha z uporabo besedila »lokacijskega dovoljenja, odločbe o dovolitvi priglasitve del in«.

5. se v zakonu o javnih cestah v naslovu 28. člena besedi »priglasitev rekonstrukcije« nadomestita z besedo »rekonstrukcija« in preneha z uporabo drugega stavka prvega odstavka 28. člena.

210. člen

(predpisane dajatve in prispevki po tem zakonu)

Z dnem uveljavitve tega zakona so predpisane dajatve in prispevki iz 5. točke prvega odstavka 66. člena tega zakona:

– upravna taksa za izdajo gradbenega dovoljenja, odmerjena v skladu z zakonom o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000, 44/2000, 81/2000, 33/2001 – ZVet, 45/2001 – ZZVR-1 in 42/2002),

– komunalni prispevek, odmerjen v skladu s prvim odstavkom 44. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97 in 67/2002-ZV-1, v nadaljnjem besedilu: ZSZ) oziroma komunalni prispevek, odmerjen v skladu s predpisi o urejanju prostora in

– nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora, odmerjeno v skladu s tretjim odstavkom 76.a člena ZUN oziroma po določbah tega zakona.

6. Uskladitev predpisov o grajenem javnem dobru

211. člen

(opredelitev predpisov, ki urejajo grajeno javno dobro)

Z dnem uveljavitve tega zakona se šteje, da grajeno javno dobro, kot ga opredeljujejo določbe tega zakona, urejajo:

1. tiste sestavine prostorskih izvedbenih načrtov iz druge alinee 21. člena oziroma 27. do 32. člena ZUN in lokacijski načrti iz 45.a do 45.i člena ZUN, ki določajo javne površine in

2. naslednji zakoni ter na njihovi podlagi izdani izvršilni predpisi, ki se nanašajo na gospodarsko javno infrastrukturo in druge objekte v splošni rabi:

– zakon o javnih cestah,

– zakon o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 92/99, 11/2001, 33/2001 in 52/2002 – ZDU-1),

– pomorski zakonik (Uradni list RS, št. 26/2001 in 21/2002),

– zakon o letalstvu (Uradni list RS, št. 18/2001),

– zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/2002),

– zakon o športu (Uradni list RS, št. 22/98 in 97/2001 – ZSDP),

– zakon o varstvu pred utopitvami (Uradni list RS, št. 44/2000),

– zakon o varnosti na javnih smučiščih (Uradni list SRS, št. 16/77, 42/86 in 29/95 – ZPDF) in

– zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti (Uradni list SRS, št. 34/84 in Uradni list RS, št. 26/90).

212. člen

(grajeno javno dobro po zakonu)

(1) Šteje se, da ima zemljišče, na katerem je zgrajen objekt, ki se ga po določbah prejšnjega člena lahko šteje za grajeno javno dobro državnega pomena, pridobljen status grajenega javnega dobra državnega pomena, če je z dnem uveljavitve zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list RS, št. 44/97 IN 59/2001, v nadaljnjem besedilu: ZLNDL) imela na njem pravico uporabe država ali če je z dnem uveljavitve tega zakona za takšno nepremičnino v zemljiški knjigi vpisano, da je splošno ljudsko premoženje ali družbena lastnina.

(2) Odločbo o ugotovitvi, da je določeno zemljišče in objekt, zgrajen na njem, grajeno javno dobro državnega pomena, po uradni dolžnosti izda tisto ministrstvo, v katerega delovno področje sodi takšen objekt, odločbo o ugotovitvi, da je določeno zemljišče in objekt, zgrajen na njem, grajeno javno dobro lokalnega pomena, pa po uradni dolžnosti izda pristojna občinska uprava.

(3) Odločba iz prejšnjega odstavka mora poleg sestavin, ki so z ZUP predpisane za pisno odločbo, v izreku vsebovati tudi navedbo številke parcele oziroma parcel in katastrske občine, na katere območju je zgrajen objekt oziroma del objekta, ki ima status grajenega javnega dobra.

213. člen

(ureditev neurejenega statusa grajenega javnega dobra)

(1) Zemljišča, na katerih so ob uveljavitvi tega zakona že zgrajeni objekti, ki se po določbah tega zakona lahko štejejo za grajeno javno dobro državnega ali lokalnega pomena, v zemljiški knjigi pa še niso vpisani kot javno dobro, v zemljiški knjigi pa tudi ni vpisano, da so zemljišča, na katerih so takšni objekti, splošno ljudsko premoženje ali družbena lastnina, pristojno sodišče v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti vpiše zaznambo o javnem dobru, ko prejme pravnomočno odločbo pristojnega resornega ministrstva o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra državnega pomena oziroma pristojne občinske uprave o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena.

(2) Odločbo iz prejšnjega odstavka izda pristojni upravni organ iz prejšnjega odstavka po uradni dolžnosti, ko prejme sklep Vlade Republike Slovenije oziroma pristojnega občinskega organa o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra državnega oziroma lokalnega pomena.

(3) Vlada Republike Slovenije oziroma pristojni občinski organ izda sklep iz prejšnjega odstavka na zahtevo, ki jo lahko vloži pristojni resorni minister oziroma župan. V takšni zahtevi mora biti navedena določba zakona oziroma predpisa, v katerem je podlaga, da lahko določena vrsta objekta oziroma njegovega dela pridobi status grajenega javnega dobra, priložiti pa se ji mora tudi ustrezen geodetski načrt s prikazom parcele, izdelan v skladu z geodetskimi predpisi in dokazilo, da ima predlagatelj pravico razpolagati z zemljiščem, ki naj bi skupaj z zgrajenim objektom na njem pridobilo status grajenega javnega dobra.

(4) Za dokazilo, da ima predlagatelj pravico razpolagati z zemljiščem, ki naj bi skupaj z zgrajenim objektom na njem pridobilo status grajenega javnega dobra, velja izpisek iz zemljiške knjige, iz katerega izhaja, da ima na takšni nepremičnini lastninsko ali kakšno drugo stvarno oziroma obligacijsko pravico, ki mu omogoča ustrezno razpolaganje s takšno nepremičnino.

(5) Šteje se, da ima predlagatelj na nepremičnini iz prejšnjega odstavka pravico razpolaganja:

– če je imel z dnem uveljavitve ZLNDL na zemljiščih, na katerih je zgrajen objekt, ki naj bi pridobil status grajenega javnega dobra, pravico uporabe vpisano v zemljiško knjigo ali

– če z dnem uveljavitve tega zakona razpolaga s pisnimi kupoprodajnimi ali menjalnimi pogodbami, pisnimi izjavami ali soglasji lastnikov zemljišč, na katerih je zgrajen objekt, ki naj bi pridobil status grajenega javnega dobra, da na svojem zemljišču dovolijo gradnjo in podobne izjave volje, overjene pri notarju ali

– če zahtevi iz tretjega odstavka tega člena predloži pisne izjave lastnikov zemljišč, na katerih je zgrajen objekt, ki naj bi pridobil status grajenega javnega dobra, da se odpovedujejo lastninski pravici na njih, overjene pri notarju.

(6) Če predlagatelj ne razpolaga z dokazilom o pravici razpolaganja iz prejšnjega odstavka ali če se ugotovi, da je lastnik ali solastnik objekta oziroma dela objekta, ki naj bi pridobil status grajenega javnega dobra, posameznik ali oseba zasebnega prava, lahko Vlada Republike Slovenije oziroma pristojni občinski organ izda sklep iz drugega odstavka tega člena samo v primeru, da država oziroma občina takšno nepremičnino odkupi ali pa jo pridobi v last po postopkih o razlastitvi.

(7) Če je z dnem uveljavitve tega zakona določeni objekt gospodarske javne infrastrukture, ki se ga po določbah tega zakona lahko šteje za grajeno javno dobro, v uporabi, zemljiškoknjižni lastnik zemljišča, na katerem je takšen objekt zgrajen, pa je oseba iz prejšnjega odstavka, se z uporabo takšnega objekta ne more prenehati brez soglasja pravne ali fizične osebe, ki s pomočjo takšnega objekta opravlja gospodarsko javno službo.

214. člen

(dokončanje postopkov za pridobitev in odvzem statusa grajenega javnega dobra)

(1) Postopki za pridobitev statusa grajenega javnega dobra, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona na podlagi določb ZSZ, se končajo po dosedanjih predpisih.

(2) Na zahtevo predlagatelja se postopek za pridobitev statusa grajenega javnega dobra, ki je bil začet pred uveljavitvijo tega zakona, lahko konča po določbah tega zakona.

7. Uskladitev sedanjih predpisov o stavbnih zemljiščih

215. člen

(prenehanje z določanjem funkcionalnih zemljišč in dokončanje uvedenih postopkov za določitev funkcionalnega zemljišča)

(1) Postopki za določitev funkcionalnega zemljišča k obstoječim objektom, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po določbah tretjega odstavka 46. člena ZUN s tem, da se odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča šteje za odločbo o določitvi gradbene parcele.

(2) Na podlagi pravnomočne odločbe o določitvi gradbene parcele iz prejšnjega odstavka lahko lastnik objekta ali lastnik zemljišča naroči pri geodetskem podjetju elaborat parcelacije.

(3) Pristojna geodetska uprava na predlog lastnika objekta oziroma lastnika zemljišča, ki se mu je določila gradbena parcela, izda odločbo o parcelaciji, če v predlogu navede številko in datum izdaje odločbe iz prejšnjega odstavka ter priloži elaborat parcelacije, izdelan v skladu z geodetskimi predpisi.

216. člen

(določitev gradbenih parcel obstoječim objektom)

(1) Če obstoječi objekt, zgrajen na podlagi dosedanjih predpisov, še nima določene gradbene parcele, pred dnem uveljavitve tega zakona pa zahteva za določitev funkcionalnega zemljišča tudi še ni bila vložena, se na zahtevo njegovega lastnika gradbena parcela lahko določi v skladu z načrtom gradbenih parcel iz lokacijskega načrta oziroma v skladu s pogoji, ki jih v zvezi z velikostjo gradbenih parcel določa prostorski red. Zahteva za določitev gradbene parcele se vloži pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve iz drugega odstavka 24. člena tega zakona.

(2) Zahtevi za določitev gradbene parcele mora biti priložen tisti del lokacijskega načrta, ki prikazuje načrt gradbenih parcel, kadar objekt stoji na območju, ki se ureja z lokacijskim načrtom oziroma predlog načrta gradbene parcele, kadar objekt stoji na območju, ki se ureja s prostorskim redom, ki ga na podlagi ustrezne lokacijske informacije lahko izdela posameznik, ki izpolnjuje pogoje za odgovornega prostorskega načrtovalca in izpisek iz zemljiške knjige.

(3) Če stoji objekt, kateremu se naj bi določila gradbena parcela, na območju, ki se ureja z lokacijskim načrtom in je predlagatelj lastnik zemljišča, na katerem naj bi se določila gradbena parcela, se odločba o določitvi gradbene parcele izda v skrajšanem ugotovitvenem postopku. Stranka v tem postopku je samo lastnik objekta.

(4) Če stoji objekt, kateremu naj bi se določila gradbena parcela, na območju, ki se ureja z lokacijskim načrtom in so lastniki zemljišč, na katerih naj bi se določila gradbena parcela, druge osebe, se odločba o določitvi gradbene parcele izda v posebnem ugotovitvenem postopku, stranke v tem postopku pa so poleg lastnika objekta tudi vsi lastniki zemljišč.

(5) Če se v postopku izdaje odločbe o določitvi gradbene parcele ugotovi, da predlagana gradbena parcela meji na zemljišče, ki po določbah tega zakona izpolnjuje pogoje za grajeno javno dobro, odločbe o določitvi gradbene parcele ni mogoče izdati pred izdajo odločbe pristojnega resornega ministrstva o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra državnega pomena oziroma pristojne občinske uprave o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena.

(6) Na podlagi pravnomočne odločbe o določitvi gradbene parcele, izdane po določilih tega člena, lahko lastnik objekta ali lastnik zemljišča, ki se mu je določila gradbena parcela, naroči pri geodetskem podjetju elaborat parcelacije ali elaborat pogodbene komasacije.

(7) Pristojna geodetska uprava izda odločbo o parcelaciji na predlog lastnika objekta ali zemljišča, ki se mu je določila gradbena parcela, če v predlogu navede številko in datum izdaje odločbe o določitvi gradbene parcele in predlogu priloži elaborat parcelacije, izdelan v skladu z geodetskimi predpisi. Po pridobitvi zemljišč in vpisu lastništva na novo nastalih parcelah v zemljiško knjigo, geodetska uprava po obvestilu lastnika objekta po uradni dolžnosti združi parcele.

(8) Za izvedbo pogodbene komasacije se uporabljajo določbe zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (Uradni list RS, št. 52/2000 in 87/2002 – SPZ), ki urejajo pogodbeno komasacijo, pri čemer pa za njeno uvedbo ni potrebno komasacijsko dovoljenje, temveč samo odločba o določitvi gradbene parcele, zahtevo za vpis mej, nastalih v postopku pogodbene komasacije, pa lahko vloži lastnik objekta.

217. člen

(preoblikovanje funkcionalnega zemljišča večstanovanjskih stavb oziroma stavb v etažni lastnini v eno ali več gradbenih parcel)

(1) V primeru stavbe v etažni lastnini se z dnem uveljavitve tega zakona šteje, da med skupne dele takšne stavbe spadajo zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih so imeli na dan uveljavitve ZLNDL pravico uporabe etažni lastniki, ne glede na to ali so bile te parcele odmerjene kot funkcionalno zemljišče ali ne. Takšne parcele ali njihovi deli se štejejo kot gradbena parcela takšne stavbe v etažni lastnini in je v solastnini vseh etažnih lastnikov.

(2) V vsakem primeru se šteje, da je skupni del stavbe v etažni lastnini tisti del zemljišča znotraj površine gradbene parcele, na katerem stoji stavba.

(3) Gradbena parcela večstanovanjske stavbe se določi po določbah prejšnjega člena. Predlog za določitev gradbene parcele in vlogo za parcelacijo ali vpis mej nastalih v postopku pogodbene komasacije, lahko vloži en ali več upravnikov večstanovanjskih stavb oziroma lastniki in etažni lastniki stavb, ki nimajo upravnika.

(4) V pogodbi o komasaciji, ki jo podpiše tudi pooblaščeni predstavnik občine, kjer se zemljišča nahajajo, se za vsako parcelo določi njenega lastnika.

(5) Stranke v postopku pogodbene komasacije so:

– upravniki vseh večstanovanjskih stavb,

– etažni lastniki stavb, ki nimajo upravnika,

– lokalna skupnost, kjer se zemljišče nahaja,

– zemljiškoknjižni lastniki parcel na komasacijskem območju ter

– druge osebe, kadar je njihova udeležba potrebna za uspešno izvedbo pogodbene komasacije.

(6) V komasacijskem postopku se ob upoštevanju vseh razpoložljivih listin in dejanske rabe zemljišč najprej ugotovi, kakšen obseg zemljišča je bil pridobljen za gradnjo, nato pa se izvede nova parcelacija celotnega območja ob upoštevanju vseh listin in okoliščin tako, da je omogočena raba vseh stavb in da se ohrani funkcija vseh javnih površin.

218. člen – upoštevan ZGO-1A

(odmera nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč v prehodnem obdobju)

(1) Določbe prve alinee prvega odstavka 56. člena ZSZ se uporabljajo samo za tista zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ki jih določa ta člen tega zakona.

(2) Za zazidana stavbna zemljišča po tem členu se z dnem, ko se začne uporabljati ta zakon, štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.

(3) Za nezazidana stavbna zemljišča po tem členu se z dnem, ko se začne uporabljati ta zakon, štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.

(4) Občine morajo odloke o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč uskladiti z določbami tega člena najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(5) Podatke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki so v skladu z določbami drugega in tretjega odstavka tega člena in so podlaga za odmero nadomestila za leto 2003, mora občina v letu 2004 posredovati pristojnemu davčnemu organu najpozneje do 30. septembra 2004. Takšne podatke, ki so podlaga za odmero nadomestila za leto 2004 in naslednja leta, pa mora občina posredovati pristojnemu davčnemu organu najpozneje do 31. decembra tekočega leta.

218.a člen – upoštevan ZGO-1A

(uskladitev določanja območij, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča)

(1) Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se od 1. 1. 2004 plačuje za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ki so določena v drugem in tretjem odstavku 218. člena, na celotnem območju občine.

(2) V primeru nelegalne gradnje plačevanje nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča ne vpliva na njeno legalizacijo oziroma na izdajo in izvršitev inšpekcijskega ukrepa po določbah tega zakona.

(3) Obveznost plačevanja nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča preneha, ko se stavba oziroma del stavbe, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja, odstrani in vzpostavi prejšnje stanje in ko investitor oziroma lastnik zemljišča, na katerem je stala takšna stavba oziroma del stavbe, to dejstvo sporoči občini, hkrati pa se uvede obveznost plačevanja nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, če leži takšno zemljišče na območju, za katerega je občina določila, da se na njem plačuje takšno nadomestilo. Če pa se za stavbo oziroma del stavbe, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja, pridobi gradbeno dovoljenje oziroma se takšna gradnja legalizira, se takšna gradnja ne šteje za novo gradnjo in se zato s plačevanjem nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča nadaljuje.

218.b člen – upoštevan ZGO-1A

(uskladitev opredelitve zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča)

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona se šteje:

– da so z drugim odstavkom 218. člena tega zakona kot zazidana stavbna zemljišča določene tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih je zgrajena oziroma se na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja gradi katera koli vrsta stavbe ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, če so takšne parcele oziroma njihovi deli v skladu z določbami tega zakona določene kot gradbene parcele;

– da so s tretjim odstavkom 218. člena tega zakona kot nezazidana stavbna zemljišča določene tiste zemljiške parcele, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja določene vrste objekta iz tretjega odstavka 218. člena tega zakona, če je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto in če ležijo znotraj območja, za katerega je občina z odlokom o nadomestilu določila, da se plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča.

(2) Če z dnem uveljavitve tega zakona zemljiške parcele iz prve alinee prejšnjega odstavka oziroma njihovi deli še niso določeni kot gradbene parcele, pridobijo takšne zemljiške parcele oziroma njihovi deli status zazidanega stavbnega zemljišča s pravnomočno odločbo o parcelaciji, izdano v skladu z določbami 215., 216. oziroma 217. člena tega zakona ali pa, ko postane gradbeno dovoljenje, izdano za objekt, ki naj bi se gradil na njej, dokončno.

(3) Do pravnomočnosti odločbe o parcelaciji oziroma dokončnosti gradbenega dovoljenja iz prejšnjega odstavka, se površina parcel iz prejšnjega odstavka, ko se od nje odšteje površina, na kateri stoji stavba ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, pomnožena s faktorjem 1,5, šteje kot površina nezazidanega stavbnega zemljišča, vendar samo, če takšen preostali deli takšnih zemljiških parcel hkrati izpolnjujejo tudi pogoje iz druge alinee prvega odstavka tega člena.

(4) Šteje se, da je za zemljiške parcele iz druge alinee prvega odstavka tega člena zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto, če je za območje, na katerem ležijo, sprejet državni ali občinski lokacijski načrt. Če je za območje, na katerem ležijo zemljiške parcele iz druge alinee prvega odstavka tega člena, sprejet občinski prostorski red, se šteje, da je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov, če imajo takšne parcele urejen dostop do javnega cestnega omrežja, za njih pa je tudi možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.

(5) Ne glede na določbe druge alinee prvega odstavka tega člena se štejejo za nezazidano stavbno zemljišče tudi zemljiške parcele, za katere je z lokacijskim načrtom določeno, da so namenjene za površinsko izkoriščanje mineralnih surovin:

1. če je z lokacijskim načrtom določeno, da se po opustitvi izkoriščanja na njih izvede sanacija tako, da se namenijo za gradnjo;

2. če je za takšno izkoriščanje na njih že podeljena koncesija, vendar se z izkoriščanjem na njih še ni začelo;

3. če se je z izkoriščanjem na njih že prenehalo in je z lokacijskim načrtom določeno, da se po opustitvi izkoriščanja izvede sanacija tako, da se vzpostavi prejšnje stanje oziroma da se na njih uredijo kmetijska zemljišča ali gozd, takšna sanacija pa še ni izvedena.

218.c člen – upoštevan ZGO-1A

(uskladitev pridobivanja podatkov za odmero nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča)

(1) Občina za namene nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča brezplačno pridobi podatke katastra stavb. Občina mora v namene nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča uporabiti podatke, ki so vpisani v kataster stavb kot katastrski ali registrski podatki v skladu predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. Občina za namene nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča lahko uporabi tudi podatke katastra stavb, ki so prevzeti iz drugih evidenc. Podatke o površini zemljiških parcel, ki so vključene v območja, za katera je občina določila, da se na njih plačuje nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, pa pridobi občina tudi brezplačno iz uradnih evidenc o zemljiškem katastru. Če fundus stavbe ni evidentiran v zemljiškem katastru kot samostojna zemljiška parcela ali del parcele, se za takšen fundus šteje tloris stavbe iz katastra stavb.

(2) Občina obvesti lastnike stavb in delov stavb o podatkih, ki še niso vpisani v kataster stavb kot katastrski ali registrski podatki, ter z njimi povezanih gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: zavezanci za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča) o podatkih za odmero nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, ki jih pridobi na način, kot to določa prejšnji odstavek, z javnim naznanilom. Javno naznanilo, ki se ga objavi na krajevno običajen način, mora vsebovati navedbo, da se razgrinjajo podatki za odmero nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, kje in kdaj so takšni podatki na vpogled ter jih seznanijo z možnostmi dajanja pripomb.

(3) Če se zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča s podatki občine ne strinja, mora v roku enega meseca, od javnega naznanila, predlagati vpis novih podatkov ali predlagati vpis sprememb podatkov katastra stavb pri pristojni geodetski upravi v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.

(4) Če zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča ne predlaga vpisa novih ali spremenjenih podatkov v skladu z določili prejšnjega odstavka, se šteje, da so podatki občine pravilni.

(5) Občina, ki je, v skladu z drugim odstavkom tega člena, obvestila zavezance za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča o podatkih za odmero nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, po dveh mesecih od javnega naznanila, za namene odmere nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, ponovno brezplačno pridobi podatke katastra stavb.

(6) Po vzpostavitvi katastra stavb na način, ki ga določajo predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, ministrstvo, pristojno za geodetske zadeve, obvesti lastnike stavb in delov stavb o vpisu tistih podatkov v kataster stavb, ki so prevzeti iz drugih evidenc, če stavbe in deli stavb do tedaj niso vpisani v kataster stavb. Za ta namen ministrstvo, pristojno za geodetske zadeve, brezplačno pridobi podatke občin, ki so namenjeni za odmero nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč. V primeru nestrinjanja z vpisanimi podatki so dolžni lastniki stavb in delov stavb v roku 30 dni od prejema obvestila prijaviti spremembe v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.

(7) Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi po vzpostavitvi drugih evidenc po predpisih, ki urejajo evidentiranje nepremičnin in se nanašajo na gradbene inženirske objekte.

218.č člen – upoštevan ZGO-1A

(uskladitev pridobivanja podatkov za odmero nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča)

(1) Občina za namene odmere nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča pridobi iz lastnih evidenc podatke o namenski rabi prostora, določene z veljavnimi prostorskimi sestavinami občinskega dolgoročnega plana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in občinskega srednjeročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990 oziroma občinskim prostorskim planom in veljavnimi izvedbenimi prostorskimi akti. Podatke o površini zemljiških parcel, ki so vključene v območja, za katera je občina določila, da se na njih plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, pridobi občina brezplačno iz uradnih evidenc zemljiškega katastra. Podatke o nezazidanih stavbnih zemljiščih, za katere je določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave, pridobi občina iz veljavnih občinskih in državnih izvedbenih prostorskih aktov.

(2) Občina obvesti lastnike zemljiških parcel, ki se po določbah tega zakona štejejo za nezazidano stavbno zemljišče (v nadaljnjem besedilu: zavezanci za plačilo nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča) o podatkih za odmero nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, ki jih pridobi na način, kot to določa prejšnji odstavek, z javnim naznanilom, ki se ga lahko objavi hkrati z javnim naznanilom iz drugega odstavka prejšnjega člena in mora vsebovati tudi enake sestavine in tudi rok, v katerem lahko podajo pripombe zavezanci za plačilo nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča in ki tudi ne sme biti krajši od osem dni po objavi javnega naznanila.

(3) Če se zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča s podatki občine ne strinja, mora v roku 30 dni, od javnega naznanila, predlagati vpis novih podatkov ali predlagati vpis sprememb podatkov iz prvega odstavka tega člena pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora, v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.

(4) Če zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča ne predlaga vpisa novih ali spremenjenih podatkov v skladu z določili prejšnjega odstavka, se šteje, da so podatki občine pravilni.

(5) Občina, ki je v skladu z drugim odstavkom tega člena, obvestila zavezance za plačilo nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, o podatkih za odmero nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, po dveh mesecih od javnega naznanila, za namene odmere nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, ponovno brezplačno pridobi podatke zemljiškega katastra in če je potrebno, tudi katastra stavb.

(6) Po vzpostavitvi sistema zbirk podatkov na način, ki ga določajo predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, ministrstvo, pristojno za prostorske zadeve, obvesti lastnike zemljiških parcel o vpisu tistih podatkov v sistem zbirk prostorskih podatkov, ki so prevzeti iz drugih evidenc, če takšna zemljišča do tedaj niso vpisana v zbirko pravnih režimov. V primeru nestrinjanja z vpisanimi podatki so dolžni lastniki zemljiških parcel v roku 30 dni od prejema obvestila prijaviti spremembe v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.

218.d člen – upoštevan ZGO-1A

(uskladitev predpisov, ki so namenjeni za pridobivanje podatkov za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča)

(1) Za predpise, ki urejajo evidentiranje nepremičnin in so namenjeni pridobivanju podatkov za odmero nadomestila, se po 1. januarju 2003 štejejo Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (Uradni list RS, št. 52/2000 in 87/02 – SPZ) in Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1, v nadaljnjem besedilu: ZUreP-1) ter tisti izvršilni predpisi, izdani na njuni podlagi, s katerimi se ureja vpisovanje v zemljiški kataster, kataster stavb in kataster gospodarske javne infrastrukture, vsebina in način vodenja sistema zbirk prostorskih podatkov, o povezljivosti teh podatkov in o pogojih za računalniški dostop do zbirk podatkov ter o izdajanju podatkov iz njih.

(2) V primeru, da izvršilni predpisi iz prejšnjega odstavka še niso izdani, se do njihove izdaje uporabljajo izvršilni predpisi v skladu z določbami 190. člena ZUreP-1, kolikor niso v nasprotju z določbami tega zakona.

(3) Če za določeno območje še ni uveljavljen izvedbeni prostorski akt, pripravljen in sprejet v skladu z ZUreP-1, se za izvedbene prostorske akte po določbah tega zakona štejejo:

1. za državni lokacijski načrt: prostorski izvedbeni načrt iz 41. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97, 9/01 – ZPPreb in 23/02 – odločba US, v nadaljnjem besedilu: ZUN), lokacijski načrt iz 45.a do 45.i člena ZUN, lokacijski načrt iz 2. poglavja zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo objektov na mejnih prehodih (Uradni list RS, št. 111/01 in 110/02 – ZGO-1) in lokacijski načrt iz 22. člena zakona o ukrepih za odpravo posledic določenih zemeljskih plazov večjega obsega iz let 2000 in 2001 (Uradni list RS, št. 21/02);

2. za občinski lokacijski načrt: prostorski izvedbeni načrt iz druge alinee 21. člena oziroma od 27. do vključno 32. člena ZUN ter zazidalni načrt iz drugega odstavka 82. člena ZUN;

3. za občinski prostorski red: prostorske sestavine občinskega dolgoročnega plana za obdobje od leta 1996 do leta 2000 in občinskega srednjeročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990, sprejete na podlagi Zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89) in Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90 in 85/00), skupaj s prostorskimi ureditvenimi pogoji iz prve alinee 21. člena oziroma 25. in 26. člena ZUN ter prostorski ureditveni pogoji iz prehodne določbe 16. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/93 in 47/93).

(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se prostorski izvedbeni načrti oziroma lokacijski načrti iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka ne morejo uporabljati pri izvajanju določb prvega odstavka 60. člena in določb prvega odstavka 62. člena tega zakona.

219. člen

(uporaba opredelitve stavbnega zemljišča v postopkih denacionalizacije)

Ne glede na določbe prejšnjega člena se v nedokončanih postopkih denacionalizacije oziroma postopkih vračanja podržavljenega premoženja glede določanja zazidanega stavbnega zemljišča uporabljajo določbe 2. člena ZSZ.

8. Uskladitev določb o pristojnih poklicnih zbornicah

220. člen

(pristojna poklicna zbornica po tem zakonu)

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona je pristojna poklicna zbornica po določbah tega zakona inženirska zbornica, ustanovljena na podlagi 100.a člena zakona o graditvi objektov (v nadaljnjem besedilu: IZS/97), ki nadaljuje z delom do ustanovitve ZAPS in preoblikovanja IZS/97 v IZS. Šteje se, da je ZAPS ustanovljena in IZS/97 preoblikovana v IZS in da lahko obe poklicni zbornici opravljata naloge po določbah tega zakona, ko je sklenjen sporazum v skladu z drugim odstavkom 221. člena tega zakona.

(2) Do pričetka opravljanja nalog ZAPS in nalog IZS po določbah tega zakona opravlja naloge v skladu z določbami tega zakona na podlagi določb 76.a, 76.b, 76.c, 76.č, 76.d in 76.e člena ZGO, določb 99. člena zakona o rudarstvu in določb 3., 4., 5., 11. in 12. člena zakona o geodetski dejavnosti (Uradni list RS, št. 8/2000, v nadaljnjem besedilu: ZGeod) IZS/97.

(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka v zadevah, ki jih bo do začetka poslovanja ZAPS in IZS opravljala IZS/97 kot javna pooblastila po določbah tega zakona, opravlja Ministrstvo za okolje, prostor in energijo nadzor nad primernostjo in zakonitostjo njenega dela po določbah tega zakona.

221. člen

(pogoj za ustanovitev ZAPS in njeno izločitev iz IZS/97)

(1) ZAPS se ustanovi, ko na ustanovnem zboru večina prisotnih članov matične sekcije arhitektov, krajinskih arhitektov in urbanistov IZS/97 sprejme sklep o izločitvi te matične sekcije iz IZS/97 in ustanovi novo poklicno zbornico oziroma ZAPS.

(2) ZAPS se lahko izloči iz IZS/97 in začne opravljati naloge v skladu z določbami tega zakona, ko sklenejo med seboj predstavniki matične sekcije arhitektov, krajinskih arhitektov in urbanistov IZS/97 na eni strani in predstavniki matičnih sekcij gradbenih inženirjev, strojnih inženirjev, elektro inženirjev, inženirjev tehnologov, inženirjev rudarske in geotehnološke stroke in geodetskih inženirjev IZS/97 na drugi strani sporazum o razdružitvi.

(3) Sporazum o razdružitvi iz prejšnjega odstavka mora biti sklenjen in overjen pri notarju najpozneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona. Stroške notarske overitve sporazuma nosi ZAPS.

222. člen

(posledice ustanovitve ZAPS)

(1) IZS/97 po izločitvi ZAPS nadaljuje z delom po določbah tega zakona kot IZS, svoj statut in druge akte pa uskladi z določbami tega zakona najpozneje v šestih mesecih po izločitvi ZAPS.

(2) Z izločitvijo ZAPS iz IZS/97 preidejo na ZAPS samo tisti deli premoženja IZS/97, ki so določeni v sporazumu o razdružitvi ter pravice in obveznosti IZS/97 v zvezi s tem premoženjem. ZAPS in IZS kot univerzalna pravna naslednika vstopata v vsa pravna razmerja v zvezi s tem premoženjem, katerih subjekt je bila IZS/97.

223. člen

(uskladitev z zakonom pri izvajanju strokovnih izpitov)

(1) Strokovni izpiti, za katere je kandidat vložil zahtevo za opravljanje izpita pri IZS/97 pred uveljavitvijo tega zakona, se opravljajo po dosedanjih predpisih.

(2) Do začetka poslovanja ZAPS in IZS se strokovni izpiti, za katere kandidat vloži zahtevo za opravljanje izpita pri IZS/97 po uveljavitvi tega zakona, opravljajo pri IZS/97.

9. Uskladitve določb o opravljanju dejavnosti in storitev

224. člen

(izjeme glede odgovornega prostorskega načrtovanja)

Ne glede na določbe o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 131. člena tega zakona, ki morajo biti izpolnjeni, da se posamezniku lahko izda licenca z označbo »P«, se šteje, da ima pridobljeno takšno licenco in zato lahko samostojno opravlja storitve iz 3. točke prvega odstavka 130. člena tega zakona tudi posameznik, ki nima opravljenega strokovnega izpita s področja prostorskega načrtovanja, vendar samo, če z dnem uveljavitve tega zakona izpolnjuje naslednje pogoje:

1. da je pred uveljavitvijo tega zakona v Republiki Sloveniji končal univerzitetni študij ali da ima v Republiki Sloveniji nostrificirano diplomo univerzitetnega študija s področja tehnično-tehnoloških ved, z opravljenim magisterijem ali doktoratom s področja projektiranja ali prostorskega načrtovanja,

2. da je pred uveljavitvijo tega zakona imel po končanem študiju najmanj 20 let delovnih izkušenj na področju projektiranja oziroma prostorskega načrtovanja,

3. da ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo na kazen zapora več kot treh mesecev ali da mu ni bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, razen če je veljavnost tega ukrepa že potekla in

4. da pred začetkom opravljanja storitev iz 3. točke prvega odstavka 130. člena tega zakona samostojno opravljanje dejavnosti prostorskega načrtovanja priglasi v skladu z davčnimi predpisi.

225. člen

(uskladitev ustanovitvenih in drugih aktov udeležencev pri graditvi objektov)

Pravne in fizične osebe, ki po določbah tega zakona nastopajo kot projektant, izvajalec, nadzornik in revident, morajo ustanovitvene in druge akte uskladiti z določbami tega zakona v enem letu po uveljavitvi tega zakona.

226. člen

(uskladitev določb o imenikih pooblaščenih inženirjev)

(1) Imenik pooblaščenih inženirjev po 26.c členu ZGO in posebni imenik odgovornih projektantov po tretjem odstavku 100.e člena ZGO se z dnem uveljavitve tega zakona štejeta kot imenik ZAPS in imenik IZS po določbah tega zakona.

(2) Postopki za vpis v imenik pooblaščenih inženirjev in posebni imenik odgovornih projektantov, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona po določbah ZGO, se končajo po dosedanjih predpisih.

(3) Do ustanovitve ZAPS in IZS vzpostavi in vodi imenik ZAPS in imenik IZS pristojni organ IZS/97 po določbah tega zakona.

227. člen

(uskladitev določb o imeniku projektivnih in geodetskih podjetij)

(1) Z dnem uveljavitve zakona prenehajo obstajati identifikacijske številke, izdane na podlagi imenika projektivnih podjetij iz 26. člena ZGO in imenika geodetskih podjetij iz 4. člena ZGeoD.

(2) Postopki za vpis v imenik projektivnih podjetij in imenik geodetskih podjetij, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona po določbah ZGO, se ustavijo po uradni dolžnosti.

228. člen

(uskladitev opravljanja projektantskih storitev z zakonom)

(1) Šteje se, da osebe, ki so z dnem uveljavitve tega zakona vpisane v imenik pooblaščenih inženirjev ali v posebni imenik odgovornih projektantov v skladu z določbami ZGO, izpolnjujejo pogoje za odgovornega projektanta po tem zakonu za tisto vrsto načrtov, v zvezi s katerimi so opravili posebni del strokovnega izpita.

(2) Šteje se, da oseba, na katero se glasi potrdilo o strokovnem izpitu za opravljanje projektantskih storitev s področja arhitekturne stroke, izpolnjuje pogoje za izdelovanje načrtov arhitekture.

(3) Šteje se, da oseba, na katero se glasi potrdilo o strokovnem izpitu za opravljanje projektantskih storitev s področja krajinsko arhitekturne stroke, izpolnjuje pogoje za izdelovanje načrtov krajinske arhitekture.

(4) Šteje se, da oseba, ki izpolnjuje pogoje za izdelovanje načrtov arhitekture ali načrtov krajinske arhitekture, izpolnjuje tudi pogoje za izdelovanje ustrezne prostorske dokumentacije.

(5) V primerih dvoma, za katero področje opravljanja inženirske storitve je bilo dano potrdilo o strokovnem izpitu, odloča minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve ter o tem izda sklep.

(6) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena se tudi šteje, da posameznik, ki je bil pred 9. novembrom 1996 imenovan za odgovornega projektanta v skladu s tretjim odstavkom 28. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84) ali je pred tem datumom kot poklic opravljal dejavnost projektiranja v skladu z 79. členom navedenega zakona, izpolnjuje pogoje za odgovornega projektanta po tem zakonu, če je pred dnem uveljavitve tega zakona, pri pristojni inženirski zbornici vložil zahtevo za vpis v posebni imenik odgovornih projektantov iz tretjega odstavka 100.e člena ZGO in se je v ta imenik tudi vpisala ter v roku petih let po vpisu opravila dopolnilni strokovni izpit za izdelovanje posameznih načrtov.

229. člen

(uskladitev opravljanja revizije projektne dokumentacije z zakonom)

Šteje se, da osebe, ki izpolnjujejo pogoje za odgovornega projektanta zahtevnih objektov po tem zakonu, lahko nastopajo kot odgovorni revidenti po tem zakonu še tri mesece po uveljavitvi Pravilnika o programu in načinu opravljanja strokovnih izpitov pri poklicnih zbornicah.

230. člen

(uskladitev opravljanja vodenja del in strokovnega nadzorstva z zakonom)

(1) Šteje se, da osebe, ki so z dnem uveljavitve tega zakona vpisane v imenik pooblaščenih inženirjev v skladu z določbami ZGO in imajo opravljen strokovni izpit po sedanjih predpisih, izpolnjujejo pogoje za odgovornega vodjo del in odgovornega nadzornika nad vsemi vrstami gradenj.

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko tehnik, ki je pred 9. novembrom 1996 izpolnjeval pogoje za strokovno vodstvo pri gradnji objektov občanov in civilnih pravnih oseb v skladu s 84. členom zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84) in je opravil strokovni izpit pred uveljavitvijo navedenega zakona ter je imel 9. novembra 1996 najmanj dvajset let delovnih izkušenj, nastopa tudi kot odgovorni nadzornik in odgovorni vodja del pri zahtevnih gradnjah.

(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena lahko inženir z višjo univerzitetno izobrazbo, opravljenim strokovnim izpitom in najmanj petimi leti delovnih izkušenj pri gradnjah nastopa kot odgovorni nadzornik in odgovorni vodja del pri gradnjah manj zahtevnih in enostavnih objektov, če je pred 9. novembrom 1996 izpolnjeval pogoje za strokovno vodstvo pri gradnji objektov občanov in civilnih pravnih oseb v skladu z 51. členom zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84).

10. Priznavanje diplom in drugih javnih listin o strokovni usposobljenosti

231. člen

(priznavanje diplom in javnih listin in druge posebnosti)

(1) Diplome in javne listine o opravljenih strokovnih izpitih, pridobljene na območju SFRJ do 25. junija 1991, so enakovredne diplomam in javnim listinam o opravljenih strokovnih izpitih, pridobljenih v Republiki Sloveniji.

(2) Potrdila o strokovnih izpitih, opravljenih po dosedanjih predpisih, veljajo v obsegu, za katerega so bila dana.

(3) Šteje se, da imajo pridobljeno univerzitetno izobrazbo, ki je pogoj za opravljanje inšpekcijskega nadzorstva ter pogoj za udeležence pri graditvi objektov po tem zakonu, tudi osebe, ki so uspešno zaključile univerzitetni študijski program po uveljavitvi Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93, 39/95 – odločba US, 18/98 – odločba US, 35/98 – odločba US, 99/99 in 64/2001) ali so uspešno zaključile ustrezen visokošolski program pred uveljavitvijo navedenega zakona.

232. člen

(dokazilo o pridobitvi poklicne kvalifikacije v državi EU)

Za dokazilo o tem, da ima posameznik iz petega odstavka 126. člena tega zakona v matični državi članici Evropske unije pravico nastopati kot odgovorni projektant oziroma arhitekt, se šteje potrdilo te države članice, da je njegova pridobljena kvalifikacija skladna z veljavno direktivo Evropske unije, ki ureja poklic arhitekta, navedeno dokazilo pa ne sme biti starejše od enega leta.

11. Obveznost izdaje izvršilnih predpisov

233. člen

(obveznost izdaje podzakonskih predpisov)

(1) Izvršilni predpisi, ki jih določa ta zakon, so:

1. Uredba o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena, ki se jo izda na podlagi prvega odstavka 7. člena;

2. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, ki se ga izda na podlagi drugega odstavka 8. člena;

3. Pravilnik o obliki tehničnih smernic za projektiranje, gradnje in vzdrževanje objektov, ki se ga izda na podlagi prvega odstavka 12. člena;

4. Pravilnik o zagotavljanju neoviranega dostopa, vstopa in uporabe vseh vrst objektov v javni rabi in večstanovanjskih stavb, ki se ga izda na podlagi 20. člena;

5. Pravilnik o podrobnejši vsebini projektne in tehnične dokumentacije, o načinu njene izdelave in o vrstah načrtov, ki sestavljajo projektno dokumentacijo za posamezne vrste objektov, ki se ga izda na podlagi 40. člena;

6. Pravilnik o pripravi in izvedbi javnih natečajev, ki se ga izda na podlagi drugega odstavka 43. člena;

7. Pravilnik o obliki in vsebini obrazca za pripravo poročila o reviziji projektne dokumentacije, ki se ga izda na podlagi četrtega odstavka 53. člena;

8. Pravilnik o načinu označitve in organizaciji ureditve gradbišča, o vsebini in načinu vodenja dnevnika o izvajanju del ter o načinu zagotavljanja sprotne kontrole gradbenih konstrukcij in drugih nosilnih elementov na gradbišču, ki se ga izda na podlagi četrtega odstavka 82. člena in tretjega odstavka 84. člena;

9. Pravilnik o načinu izdelave in podrobnejši vsebini dokazila, da bo objekt pri uporabi in vzdrževanju izpolnjeval predpisane bistvene zahteve, ki se ga izda na podlagi drugega odstavka 92. člena;

10. Pravilnik o kadrovskih, prostorskih in drugih pogojih, ki jih mora izpolnjevati poklicna zbornica, ki se ga izda na podlagi drugega odstavka 111. člena;

11. Pravilnik o obliki in podrobnejši vsebini imenika poklicnih zbornic ter o načinu vpisovanja vanj, ki se ga izda na podlagi četrtega odstavka 123. člena;

12. Pravilnik o programu in načinu opravljanja strokovnih izpitov pri poklicnih zbornicah, ki se ga izda na podlagi četrtega odstavka 133. člena;

13. Uredba o kriterijih za izračunavanja višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njenega plačevanja, ki se jo izda na podlagi tretjega odstavka 157. člena.

(2) Izvršilni predpisi iz 1., 2., 3., 10. in 13. točke prejšnjega odstavka morajo biti izdani najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(3) Izvršilni predpisi iz 4., 5., 6. in 7. točke prvega odstavka tega člena morajo biti izdani najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(4) Izvršilni predpisi iz 8., 9., 11. in 12. točke prvega odstavka tega člena morajo biti izdani najpozneje v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

234. člen

(podaljšanje veljavnosti sedanjih izvršilnih predpisov)

(1) Do izdaje izvršilnih predpisov iz prejšnjega člena ostanejo v veljavi naslednji izvršilni predpisi, kolikor niso v nasprotju z določbami tega zakona:

1. navodilo o merilih za to, kaj se lahko šteje za objekte oziroma posege v prostor, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje in kaj se lahko šteje za pomožne objekte (Uradni list SRS, št. 27/85),

2. odlok o določitvi objektov in naprav ter drugih posegov v prostor, za katere daje lokacijsko dovoljenje za urejanje prostora pristojni republiški upravni organ (Uradni list SRS, št. 28/85 in Uradni list RS, št. 67/97),

3. pravilnik o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije (Uradni list RS, št. 35/98, 48/98 – popravek, 64/99 in 41/2001),

4. pravilnik o vsebini in načinu vodenja dnevnika o izvajanju del ter o načinu označitve gradbišča (Uradni list RS, št. 35/98 in 41/2001),

5. pravilnik o merilih za določanje zahtevnih objektov po zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 35/98),

6. pravilnik o programu in načinu opravljanja strokovnih izpitov pri Inženirski zbornici Slovenije (Uradni list RS, št. 35/98 in 64/99),

7. pravilnik o obliki in vsebini enotnega žiga projektivnih podjetij (Uradni list RS, št. 39/98 in 68/2000),

8. pravilnik o zahtevah za projektiranje objektov brez grajenih ovir (Uradni list RS, št. 92/99),

9. uredba o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila (Uradni list RS, št. 52/93 in 57/93),

10. odredba o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) in

11. predpisi lokalnih skupnosti, izdani na podlagi drugega odstavka 51. člena ZUN oziroma odloki o določitvi pomožnih objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje.

(2) Do uveljavitve izvršilnega predpisa iz 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena se za projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja s predpisano vsebino po določbah tega zakona šteje projekt za pridobitev enotnega dovoljenja za gradnjo po določbah ZGO.

235. člen

(podaljšanje veljavnosti in izdajanje novih gradbenih predpisov)

(1) Kot gradbeni predpisi, izdani v skladu z določbami tega zakona, se z dnem uveljavitve tega zakona štejejo vsi gradbeni predpisi, ki so bili pred dnem uveljavitve tega zakona izdani na podlagi dosedanjih predpisov s področja graditve objektov.

(2) Z dnem uveljavitve tega zakona ostanejo v veljavi:

1. pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj (Uradni list RS, št. 45/2000 in 12/2002),

2. pravilnik o zvočni zaščiti stavb (Uradni list RS, št. 14/99),

3. pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 42/2002),

4. pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Uradni list RS, št. 42/2002 in 105/2002) in

5. pravilnik o tehniških predpisih za obratovanje in vzdrževanje elektroenergetskih postrojev (Uradni list SFRJ, št. 19/68).

12. Prenehanje z uporabo

236. člen

(prenehanje z uporabo)

Z dnem uveljavitve tega zakona se prenehajo uporabljati:

1. Uredba o začasnih normah in začasnih tehničnih predpisih v gradbeni stroki (Uradni list FLRJ, št. 32/47),

2. Odločba o začasnih tehničnih predpisih za obremenitev zgradb – (Uradni list FLRJ, št. 61/48),

3. Odločba o začasnih tehničnih predpisih za označbe iz gradbene mehanike (Uradni list FLRJ, št. 7/49),

4. Odločba o začasnih tehničnih predpisih za tipizacijo gradbenih bitumnov (Uradni list FLRJ, št. 66/49),

5. Pravilnik o splošnih tehničnih predpisih za izdelovanje predmetov in konstrukcij z varjenjem (Uradni list FLRJ, št. 19/59),

6. Pravilnik o začasnih tehničnih predpisih za gradnjo na seizmičnih območjih (Uradni list SFRJ, št. 39/64),

7. Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za graditev stanovanjskih objektov po sistemu modularne koordinacije mer (Uradni list SFRJ, št. 26/69),

8. Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za ogljikovodikove hidroizolacije streh in teras (Uradni list SFRJ, št. 26/69),

9. Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za graditev objektov za obrambo pred poplavami (Uradni list SFRJ, št. 2/70),

10. Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za izvajanje raziskovalnih del pri graditvi velikih objektov (Uradni list SFRJ, št. 3/70),

11. Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za izvajanje zidov stavb (Uradni list SFRJ, št. 17/70) in

12. Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za graditev prostorov in naprav za zbiranje in odvažanje odpadnih snovi iz stanovanjskih hiš (Uradni list SFRJ, št. 28/70).

13. Prenehanje veljavnosti

237. člen

(prenehanje veljavnosti ZGO in posameznih določb ZSZ)

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati ZGO.

(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati 4. in 5. člen ZSZ.

238. člen

(prenehanje odmere odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda)

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati v zakonu o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96, 31/98 – odločba US, 1/99, 54/2000-ZKme, 68/2000 – odločba US, 27/2002 – odločba US, 58/2002 – ZMR-1 in 67/2002, v nadaljnjem besedilu: ZKZ) določbe 3. poglavja (Odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda) oziroma členi 11, 12, 13, 14, 15 in 16 ter 112. člen prehodnih določb ZKZ.

(2) Postopki za odmero in plačilo odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda, začeti na podlagi 11., 12., 13. in 14. člena ZKZ, ki so bili uvedeni pred dnem uveljavitve tega zakona in do tega dne še niso pravnomočno končani, se ustavijo.

(3) Pri izdajah gradbenih dovoljenj oziroma enotnih dovoljenj za gradnjo, katerih postopki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona in o katerih izdaji do tega dne še ni bilo odločeno pri pristojnem gradbenem organu prve stopnje, se ne uporabljajo določbe četrtega odstavka 14. člena ZKZ.

(4) Pooblaščeni investitor po določbah zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo objektov na mejnih prehodih (Uradni list RS, št. 111/2001) ima pravico v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona zahtevati vrnitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov v nominalnem znesku v višini, ki pripada proračunu Republike Slovenije, če je bila odmerjena in plačana v času do 31. 12. 2002.

14. Začetek veljavnosti

239. člen

(začetek veljavnosti)

Ta zakon se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati 1. januarja 2003, razen določb tretjega odstavka 125. člena, petega odstavka 126. člena in 232. člena tega zakona, ki začnejo veljati z dnem pridobitve polnopravnega članstva Republike Slovenije v Evropski uniji.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov – ZGO-1A (Uradni list RS, št. 47/04) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

33. člen

(uskladitev določb o pristojnih poklicnih zbornicah)

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije in Inženirska zbornica Slovenije, ustanovljeni na podlagi Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, v nadaljnjem besedilu: ZGO-1), morata statut in druge akte uskladiti z določbami tega zakona najpozneje v treh mesecih po njegovi uveljavitvi.

34. člen

(dokončanje postopkov za izdajo uporabnih dovoljenj)

Začeti postopki za izdajo uporabnega dovoljenja, ki do uveljavitve tega zakona niso pravnomočno končani, se končajo po določbah ZGO, če so bili začeti pred uveljavitvijo ZGO-1, in po določbah ZGO-1, če so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona.

35. člen

(začetek veljavnosti)

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen določb 15. in 16. člena tega zakona, ki začnejo veljati z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji.

Na vrh

<< Nazaj

Prijava