Uradni list Republike Slovenije

110 Uradni list RS, št. 110/2002
z dne 18. 12. 2002

5394. Zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (ZPRPGDT), Stran 13170.


Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o pomoči za reševanje  in prestrukturiranje gospodarskih družb  v težavah (ZPRPGDT)

Razglašam zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (ZPRPGDT), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 29. novembra 2002.

Št. 001-22-156/02

Ljubljana, dne 10. decembra 2002.

Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.

Z A K O N
O POMOČI ZA REŠEVANJE IN PRESTRUKTURIRANJE GOSPODARSKIH DRUŽB V TEŽAVAH (ZPRPGDT)

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

Ta zakon določa namen, vrste državnih pomoči, merila, postopke ter način zagotavljanja sredstev iz proračuna Republike Slovenije za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (v nadaljnjem besedilu: družba), ki imajo sedež v Republiki Sloveniji.

2. člen

Družba je v težavah, kadar ni zmožna z lastnimi sredstvi ali sredstvi, ki jih lahko pridobi od svojih družbenikov, delničarjev ali upnikov, ustaviti negativnih gibanj poslovanja, ki bi brez posredovanja države ogrozila obstoj družbe.

Predpostavlja se, da je družba v težavah:

– v primeru kapitalskih družb, kadar tekoča izguba skupaj s prenesenimi izgubami preteklih let, doseže polovico osnovnega kapitala in je tekoča izguba skupaj s prenesenimi izgubami preteklih let, v zadnjih dvanajstih mesecih dosegla višino četrtine osnovnega kapitala;

– v primeru osebnih družb, kadar tekoča izguba skupaj s prenesenimi izgubami preteklih let, doseže polovico kapitala, ki je prikazan v računovodski evidenci in je tekoča izguba skupaj s prenesenimi izgubami preteklih let v zadnjih dvanajstih mesecih, dosegla višino četrtine kapitala, ki je prikazan v računovodski evidenci.

V primeru, da družba v težavah ne izkazuje izgube kapitala v smislu prejšnjega odstavka, lahko težave dokazuje z naraščajočimi izgubami, povečanimi terjatvami, zmanjševanjem prodaje, povečevanjem zalog, zmanjšanjem izkoriščenosti proizvodnih sredstev, padanjem denarnih tokov, naraščajočimi dolgovi, naraščajočimi stroški obresti ali zmanjševanjem vrednosti premoženja.

Natančnejša merila za dokazovanje težav iz prejšnjega odstavka predpiše Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

3. člen

Državna pomoč se po tem zakonu lahko dodeli za naslednje namene:

– kot pomoč v času priprave programa prestrukturiranja (v nadaljevanju: pomoč za reševanje) oziroma

– kot pomoč za izvajanje programa prestrukturiranja za obnovo dolgoročne sposobnosti preživetja družbe (v nadaljevanju: pomoč za prestrukturiranje),

– kot pomoč pri poravnavi nastalih obveznosti do odpravnin delavcem, ki so v fazi prestrukturiranja družbe skozi postopek prisilne poravnave postali tehnološki višek, pri čemer ta obveznost ni bila kot strošek zapopadena v potrjenem programu prisilne poravnave, pod pogoji iz prejšnjega člena.

Državne pomoči se dodeljujejo v skladu z načeli racionalnosti, transparentnosti in nujnosti.

Cilj državnih pomoči po tem zakonu je zagotoviti delovanje družbe, ki ima ohranjene vitalne funkcije in zagotovljen trg.

4. člen

Program prestrukturiranja družbe mora vsebovati:

– analizo vzrokov za nastale težave z oceno gospodarskih in socialnih posledic v primeru stečaja družbe,

– predstavitev ciljev družbe in strategije za dosego ciljev po posameznih področjih,

– prestrukturiranje (tržno, tehnološko, finančno, kadrovsko, ekološko),

– projekcije poslovanja za petletno obdobje (variantno: optimistična, realna, pesimistična),

– časovni razpored aktivnosti.

Natančnejšo vsebino programa prestrukturiranja in listine, s katerimi se dokazujejo posamezne trditve, določi vlada.

5. člen

Družbe, ki želijo pridobiti sredstva za namene določene v 3. členu tega zakona, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

– da je družba v težavah v skladu z opredelitvijo v 2. členu tega zakona;

– da pripravi predlog programa prestrukturiranja oziroma predloži program prestrukturiranja iz prejšnjega člena oziroma načrt finančne reorganizacije družbe v prisilni poravnavi, ki je pripravljen tako, da vsebuje elemente programa prestrukturiranja iz prejšnjega člena;

– da zoper družbo ni uveden stečajni postopek oziroma likvidacija.

Državnih pomoči niso upravičene zaprositi novo nastale družbe in družbe, ki so nastale z likvidacijo prejšnje družbe ter družbe iz sektorja jeklarstva in premogovništva.

Novo nastale družbe iz prejšnjega odstavka so družbe, ki poslujejo nepretrgoma najmanj tri leta do vložitve vloge za dodelitev državne pomoči po tem zakonu.

Poleg tega državnih pomoči niso upravičene zaprositi povezane družbe, razen če je mogoče dokazati, da so vzroki težav v družbi sami in da težave niso rezultat samovoljnega prerazporejanja stroškov med njimi.

6. člen

Oblike državnih pomoči po tem zakonu so:

– krediti,

– subvencije,

– subvencije obrestnih mer,

– poroštva,

– kapitalske naložbe,

– odlog pri plačilu davkov in prispevkov.

7. člen

Maksimalni znesek državnih pomoči, ki je lahko dodeljen družbi za reševanje in prestrukturiranje, ne sme presegati zneska 10 mio EUR v tolarski protivrednosti.

Ponovna državna pomoč po tem zakonu ni možna. Izjemoma se državna pomoč lahko ponovno dodeli zaradi izjemnih nepredvidljivih okoliščin, na katere družba ni imela vpliva, vendar ne prej kot 10 let po dodeljeni državni pomoči.

V okviru zneska iz prvega odstavka tega člena je državna pomoč omejena na minimum sredstev, potrebnih za izvajanje ukrepov prestrukturiranja v okviru obstoječih finančnih virov družbe, družba mora znatno prispevati k prestrukturiranju in predvideti ukrepe, ki onemogočajo negativni vpliv na konkurenco.

8. člen

Ministrstvo, pristojno za dejavnost, ki jo opravlja družba (v nadaljnjem besedilu: pristojno ministrstvo), mora pristojni komisiji predhodno priglasiti državno pomoč:

– v primeru velike družbe;

– ne glede na velikost družbe v primeru posebnih sektorjev, kot so: letalstvo, transport, ladjedelništvo, kmetijstvo in ribištvo, sektor “sintetična vlakna”;

– v primeru tretjega odstavka 2. člena tega zakona.

Za potrebe tega zakona se šteje, da je družba velika:

– če ima več kot 250 zaposlenih,

– da znaša letni promet več kot 40 mio EUR ali

– da je bilančna vsota večja od 27 mio EUR.

9. člen

V času priprave in izvajanja programa prestrukturiranja, ne sme družba izven programa prestrukturiranja prejeti nobene druge državne pomoči.

II. POMOČ ZA REŠEVANJE

10. člen

Kot pomoč za reševanje se dodeljujejo:

– kratkoročni krediti pod tržnimi pogoji

ali

– subsidiarna poroštva za kratkoročne kredite pridobljene pod tržnimi pogoji.

11. člen

Kratkoročni kredit se lahko odobri pod naslednjimi pogoji:

– odobri se za čas, ki je potreben za izdelavo predloga programa prestrukturiranja, vendar ne za več kot 6 mesecev;

– kredit mora biti povrnjen najkasneje v 12 mesecih po izplačilu zadnjega obroka družbi;

– kredit je omejen na znesek, ki še omogoča tekoče poslovanje družbe;

– obrestna mera ne sme odstopati od tržnih pogojev.

12. člen

Družbi se lahko dodeli subsidiarno poroštvo za kredit, najet kot pomoč v času priprave programa prestrukturiranja, če najeti kredit izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena.

III. POMOČ ZA PRESTRUKTURIRANJE

13. člen

Za prestrukturiranje družbe se lahko uporabi katere koli oblike pomoči iz 6. člena tega zakona.

Osnova za dodelitev pomoči je program prestrukturiranja, ki ga obravnava in potrdi nadzorni svet družbe, oziroma drug pristojen organ družbe.

1. Krediti

14. člen

Kredit se lahko odobri največ za čas trajanja prestrukturiranja pod naslednjimi pogoji:

– moratorij na odplačilo kredita znaša največ dve leti,

– za zavarovanje kredita da družba ustrezne instrumente zavarovanja.

Višino obrestne mere za kredit določi vlada.

2. Subvencije

15. člen

Subvencije se dodeljujejo v izjemnih primerih za izvedbo nujnih nalog pri reševanju družb, za katere ni mogoče pridobiti drugih virov sredstev za izvajanje ukrepov poslovnega prestrukturiranja, predvsem:

– za ohranitev delovnih mest,

– za izobraževanje,

– za usposabljanje.

3. Subvencioniranje obrestne mere

16. člen

Subvencije obrestnih mer se lahko namenijo za nove kredite, ki jih družba najame zaradi prestrukturiranja pri finančnih institucijah, in sicer do tržne obrestne mere.

Višina subvencioniranja obrestne mere se določi vsako leto s posebnim sklepom vlade.

4. Poroštva

17. člen

Poroštvo se dodeli v višini vrednosti kredita in je subsidiarno.

Obrestna mera kredita mora biti primerljiva z obrestno mero, ki jo plačujejo dobre družbe.

Stroški odobritve kredita in provizije ne smejo odstopati od normalnih tržnih pogojev.

Poroštva se lahko dajejo za čas kredita za izvedbo programa prestukturiranja.

18. člen

Državna poroštva se ne dajejo:

– ex post bankam za poplačilo prevzetih dolgov od drugih finančnih institucij, ne da bi bili predhodno prilagojeni pogoji financiranja;

– za zamenjavo kredita brez garancije za kredit z garancijo pri isti finančni instituciji z namenom, da se poveča varnost kredita:

– če kreditojemalec opravlja gospodarsko javno službo kot svojo dejavnost oziroma če je dejavnost organizirana kot javna služba v Republiki Sloveniji.

5. Kapitalska naložba

19. člen

Kapitalske naložbe v družbo se izvedejo neposredno ali s konverzijo obstoječih terjatev v kapitalski delež.

6. Odlog pri plačilu davkov in prispevkov

20. člen

Ne glede na četrti odstavek 77. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/2000, 79/2001, 30/2002) sme vlada družbam v postopku prestrukturiranja po tem zakonu obravnavati zapadle obvezne dajatve do Republike Slovenije na isti način kot za kredite in izvajati olajšave pri plačilih v skladu s prvim in drugim odstavkom 77. člena zakona o javnih financah.

IV. POSTOPEK ZA DODELJEVANJE DRŽAVNIH POMOČI DRUŽBAM

21. člen

Družba, ki meni, da izpolnjuje pogoje za dodelitev pomoči po tem zakonu, pošlje na pristojno ministrstvo vlogo z obrazložitvijo, ki mora vsebovati najmanj naslednje podatke oziroma dokumentacijo:

– splošne podatke o družbi z izpiskom iz sodnega registra;

– potrdilo, da družba ni v stečajnem postopku;

– poslovno poročilo;

– izjavo, da je za zavarovanje obveznosti po pogodbi o kreditu sposobna nuditi ustrezne instrumente za zavarovanje plačil;

– izjavo solidarnih dolžnikov – pristopiti morajo vse odvisne in obvladujoče družbe kreditojemalca, kolikor take družbe obstajajo;

– predlog oziroma potrjen program prestrukturiranja.

Pristojno ministrstvo imenuje strokovno medresorsko komisijo, ki vlogo pregleda in pripravi mnenje o izpolnjevanju pogojev za dodelitev pomoči in predlog za dodelitev vrste in višine državne pomoči.

Pristojno ministrstvo vključi kot člana komisije tudi predstavnika ministrstva, pristojnega za finance, in ministrstva, pristojnega za delo, družino in socialne zadeve.

Pristojno ministrstvo lahko pridobi strokovno mnenje neodvisnega zunanjega strokovnjaka o sprejemljivosti programa prestrukturiranja glede na dolgoročno sposobnost preživetja družbe.

22. člen

O dodelitvi sredstev državnih pomoči odloča vlada na predlog pristojnega ministrstva.

23. člen

Pogodbe za dodelitev državnih pomoči sklepa pristojni minister.

V. VIRI POMOČI DRUŽBAM V TEŽAVAH

24. člen

Sredstva za pomoč družbam se za namene tega zakona zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije v okviru finančnih načrtov pristojnih ministrstev.

Za namene tega zakona se v celoti uporabijo sredstva, ki se pridobijo na podlagi zakona o uporabi sredstev pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 45/95, 34/96, 60/99 – ZSRR, 22/2000 – ZJS, 67/2001 in 47/2002) in so v skladu s šesto alineo prvega odstavka 7. člena navedenega zakona namenjena sanaciji podjetij.

VI. NADZOR NAD IZVAJANJEM ZAKONA

25. člen

Pristojna ministrstva so dolžna voditi evidence državnih pomoči za spremljanje in uresničevanje tega zakona.

Vrsto in način vodenja evidenc iz prejšnjega odstavka določi vlada.

VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

26. člen

V letu 2003 se v okviru finančnega načrta ministrstva, pristojnega za gospodarstvo v računu finančnih terjatev in naložb dodatno zagotovijo sredstva za namene tega zakona v višini 750,000.000 tolarjev.

27. člen

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehata veljati:

– pravilnik o izvajanju javnih razpisov za namene prestrukturiranja za področje industrije in gradbeništva (Uradni list RS, št. 25/2000);

– uredba o dodeljevanju sredstev za sanacijo gospodarskih družb iz sredstev kupnin (Uradni list RS, št. 52/2002).

28. člen

Vlada Republike Slovenije izda predpise iz 2., 4. in 25. člena tega zakona najkasneje v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.

29. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 411-05/02-21/1

Ljubljana, dne 29. novembra 2002.

Podpredsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
dr. Mihael Brejc l. r.

Na vrh

<< Nazaj

Prijava