Uradni list

Številka 74
Uradni list RS, št. 74/2002 z dne 16. 8. 2002
Uradni list

Uradni list RS, št. 74/2002 z dne 16. 8. 2002

Kazalo

3560. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Ureditvenem načrtu centralnega dela Bršljina, stran 8282.

Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 68/01) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 40. seji dne 11. 7. 2002 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah Odloka o Ureditvenem načrtu centralnega dela Bršljina
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Uvodni določbi)
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o Ureditvenem načrtu centralnega dela Bršljina (Uradni list RS, št. 39/98 – v nadaljevanju sprememba ureditvenega načrta), ki jih je izdelalo podjetje Acer, Novo mesto, d.o.o., pod številko UN-21/97/2001. Sestavljajo jih tekstualni del in grafične priloge.
Spremembe in dopolnitve Odloka o Ureditvenem načrtu centralnega dela Bršljina (Uradni list RS, št. 39/98) se nanašajo na urejanje prostora v ureditvenih enotah oziroma njihovih delih: P5 (1.del), P5 (2.del), P6, del S7, del S2, del S5, S4, del P1, P5, del S8 in del Z, ki se smiselno nadomestijo, dopolnijo oziroma spremenijo.
2. člen
1. odstavek 4. člena se v 1. alineji dopolni, tako da se glasi:
– naslov: Izvleček iz ureditvenega načrta centralnega dela Bršljina (in spremembe Ureditvenega načrta centralnega dela Bršljina) – za poseg:...
3. odstavek 4. člena se dopolni, tako da se glasi:
Zaradi odprtosti pogojev za izvedbo določenih vrst gradenj v tem ureditvenem načrtu je treba pridobiti nekatera dodatna soglasja (vključno s ponovnimi soglasji soglasodajalcev, ki so že bili vključeni v pripravo tega UN in spremembe UN), ki jih določi pristojni občinski upravni organ glede na vsak posamezen primer posega.
II. POGOJI ZA REALIZACIJO PROSTORSKIH UREDITEV
A) Splošni pogoji
3. člen
Zadnji odstavek 5. člena se spremeni, tako da se glasi:
V enotah P1 – P14, razen P11, v kateri se ohranja železniška postaja s spremljajočimi objekti in P5 (1.del), kjer se uredi bencinska črpalka s spremljajočimi programi, so primerne terciarne in kvartarne dejavnosti. Izmed poslovnih dejavnosti niso sprejemljive vse tiste, ki niso združljive s stanovanjskim okoljem – predvsem takšne, ki povzročajo hrup ali druga onesnaženja in ne ustvarjajo kvalitetnega urbanega ambienta. V enoti P3 je v pritličju in 1. nadstropju predvidena poslovna namembnost, 2. in 3. etaža pa se lahko namenita poslovnim dejavnostim ali stanovanjem.
4. člen
Določbe 7. člena se spremenijo, tako da se ta člen v celoti glasi:
Splošni pogoji se nanašajo na oblikovanje novogradenj in na prenove ohranjenih poslovnih in stanovanjskih objektov.
Pogoji za novogradnje in prenove objektov v ureditvenih enotah P1 – P14:
V enotah P2 – P13 morajo novozgrajene stavbe upoštevati predpisane obvezne in dovoljene gradbene linije. Tako se mora vsaj 70% (v P5 – 1. in 2. del pa 50%) glavne fasade, ki gleda proti ulici, držati obvezne gradbene linije, ki je v teh enotah označena. Objekti v smeri proti javni cesti ne smejo segati preko obvezne gradbene linije, označene v grafičnem delu ureditvenega načrta in morajo biti projektirani tako, da je njihova glavna – ulična fasada identična z obvezno gradbeno linijo. Izjema je objekt v P6, kjer se gradbena linija lahko, ob soglasja Geoplina, pomakne bolj proti javnim površinam (proti Ljubljanski cesti in cesti »D«), in sicer tako, da bo odmik od plinovoda ob Ljubljanski cesti najmanj 3,00 m in odmik od plinovoda ob cesti »D« najmanj 2,50 m. Posledično se prilagodi tudi gradbena linija 2. dela ureditvene enote P5. Dovoljena gradbena linija pomeni črto, do katere sme objekt najdlje segati in na kateri je lahko projektirana zadnja fasada objekta.
V enotah P1 – P13 (razen v P5 – 1. del) morajo biti višine etaž posameznih objektov med seboj usklajene, predvsem se morajo med seboj ujemati venci med 1. in 2. etažo oziroma med visokim pritličjem in 1. etažo. Predpisane kote pritličja je treba upoštevati smiselno, dovoljena pa so odstopanja navzgor ali navzdol za največ 50 cm. Objekti v teh enotah imajo lahko ravne ali izjemoma rahlo polkrožne strehe.
V enotah P2 – P9, razen v P4 in P5-1. del, je najvišja dopustna višina objekta K+P+3, v P1 pa K+P+3+M; od tega imata pritličje in 1. etaža skupno svetlo višino do stropa najmanj 6m, preostali dve etaži pa vsaka najmanj po 2,6 m do stropa. Objekt ima lahko tudi visoko pritličje s svetlo višino najmanj 6 m do stropa in v nadaljevanju dve etaži z višino do stropa najmanj po 2,6 m vsaka.
V enotah P2 – P9 razen v P4 in P5-1.del je najnižja dopustna višina objekta K+P+1, v P1 pa K+P+3; od tega imata pritličje in 1. nadstropje skupno svetlo višino do stropa najmanj 6 m. Možna je tudi izvedba visokega pritličja s celotno prej omenjeno svetlo višino, to je najmanj 6 m do stropa – brez 1. nadstropja.
V enoti P5-1.del je najvišja dopustna višina objektov K+P+1 in najnižja višina P.
V enotah P4 in P10 – P13 je dovoljena višina novih objektov K+P+1, v P14 pa K+P+1+M.
Pri določanju kote pritličja, ki se opredeli v izvlečku iz ureditvenega načrta, je treba upoštevati višinske razmere v sosednjih enotah, še predvsem, kadar objekt sega v dva dela ureditvene enote. V takih primerih se kota pritličja ravna po predpisani koti v enem ali drugem delu z možnimi odstopanji navzgor ali navzdol do 50 cm. Za oblikovanje odprte površine in novogradnje v enoti P1 se pridobijo podrobnejši oblikovalski pogoji (urbanizem, arhitektura, krajinska arhitektura) z natečajem.
V enotah P2 in P3 se na javnih površinah dovoli ureditev teras za obiskovalce gostinskih lokalov z možnostjo izvedbe demontažnih senčil. Ureditve teras in konstrukcije senčil morajo biti izvedene tako, da ne ovirajo tekočega in mirujočega motornega prometa, dostave, evakuacijskih poti in pešcev. Ureditve teras v obliki zimskih vrtov so dovoljene na funkcionalnih zemljiščih objektov, če ne posegajo na javne površine in ne ovirajo tekočega in mirujočega motornega prometa, dostave, evakuacijskih poti in pešcev. Za zgoraj navedene posege mora investitor pridobiti sklep župana o ustreznosti predvidene ureditve na osnovi mnenja občinske urbanistične službe in plačati takso na osnovi Odloka o komunalnih taksah v Mestni občini Novo mesto.
Pogoji za novogradnje in prenove objektov v ureditvenih enotah S1 – S8:
Obstoječi stanovanjski objekti se ohranjajo, razen hiš, katerih rušitev je nujna ali pa možna zaradi uresničevanja določil tega ureditvenega načrta in spremembe ureditvenega načrta, kot so npr. izgradnje cest in drugih objektov.
Dovoljene so prenove objektov, ki se ohranjajo. Pri prenovi individualnih stanovanjskih hiš v enotah S1-S8 (razen S4 in dela S7) spreminjanje kvalitetnih uličnih fasad ni dovoljeno, prizidave in spremembe fasad pa so dovoljene na drugih, manj izpostavljenih fasadah. Pri nadomestnih gradnjah in večjih prenovah objektov je dovoljena največ 20% sprememba tlorisnih gabaritov in največ 10% sprememba višine objektov. Dovoljena je izvedba frčad in strešnih oken, ki pa ne smejo presegati več kot 20% dela strehe, na katerem so izvedene.
Pri določanju kote pritličja, ki se opredeli v izvlečku iz ureditvenega načrta, je treba upoštevati obstoječe terenske razmere in nivelete dostopnih cest; možna so odstopanja navzgor ali navzdol do 50 cm.
V enotah S2 in S5 – S8 niso dovoljene novogradnje.
Pri prenovi fasad stanovanjskih blokov v enotah S2 in S7 je treba zagotoviti oblikovno poenotenost blokov v vsaki posamezni enoti.
V enotah S5 in S7 se obstoječi pomožni objekti odstranijo. V enotah S2 – S5 in S7 postavitev pomožnih objektov ni dovoljena. Obstoječi pomožni objekti se ob izvedbi s tem ureditvenim načrtom opredeljenih posegov odstranijo, do takrat pa so na njih dovoljena le najnujnejša vzdrževalna dela. V južnem delu enote S7 se dovoli preureditev ali nadomestna gradnja objektov ob Ljubljanski cesti, v enoti S4 pa novogradnja.
V enotah S1, S6 in S8 je dovoljena postavitev pomožnih objektov, ki so lahko le pritlični ter ne smejo presegati tlorisnih dimenzij 6mx3m in višine 2,8 m do kapa; strehe (kritina, naklon) morajo biti prilagojene okoliškim objektom.
Zunanje površine na območjih individualnih hiš ohranijo sedanjo namembnost.
5. člen
Spremeni se zadnji stavek drugega odstavka 8. člena, tako da se glasi:
Zelenica z drevesno in grmovno vegetacijo se predvidi tudi pri zunanji ureditvi bencinske črpalke v enoti P5 -1. del.
Spremenita se šesti in sedmi odstavek, tako da se glasita:
Ureditvene enote S1 – S8 (pretežno stanovanjska območja):
Obstoječe odprte površine ob stanovanjskih hišah se ohranjajo, razen v enoti S5, kjer se uredijo parkirne površine za poslovni in dva stanovanjska objekta (Kočevarjeva ulica 4, 6 in 8). V enoti S2 se uredi otroško igrišče s športno površino. Javne površine na teh območjih se uredijo in vzdržujejo kot zelenice ali javne pešpoti. Zunanje površine ob stanovanjskih blokih se urejajo kot poljaven, zaključen ambient, namenjen dopolnjevanju bivalnega okolja (preživljanje prostega časa, sprehajanje, počivanje, srečevanje stanovalcev, otroška igra). Sedanje kakovosti bivalnega okolja so v ožjem območju Bršljina nasploh majhne, zato bi bilo treba z ustreznejšimi zunanjimi ureditvami sedanje razmere izboljšati. Pri preurejanju prometne infrastrukture in parkirišč se obstoječa drevesna vegetacija v čim večjem obsegu ohranja in še dopolni predvsem na stičnih območjih z Ljubljansko cesto oziroma z drugimi prometnicami. Uredijo se utrjene površine s počivališči ter površine za igro otrok. Zunanje ureditve v stanovanjskih območjih morajo zagotoviti varnost in prijeten bivalni ambient. Obstoječe in predvidene stanovanjske soseske na robu obravnavanega območja je treba funkcionalno in s pešpotmi povezovati z zelenim zaledjem Marofa. Na območju ob vrstnih hišah se ohranita sedanji zeleni ambient in njegova neposredna navezava na Marof. Nova cestna prevezava Žlebej-Kettejev drevored se skupaj z obstoječo pešpotjo po vzhodnem obrobju UN povezuje v zeleno pot do Kočevarjeve ceste (do križišča pri OŠ Bršljin).
B) Posebni pogoji za posamezna poslovna in poslovno-stanovanjska območja
6. člen
Spremeni se predzadnji stavek prvega odstavka 9. člena, tako da se glasi:
V času do ureditve podzemnih garaž se ohrani obstoječe parkirišče, preko katerega pa se ob izvedbi novega križišča pri Realu uredi dostopna pot do objekta v izteku Klemenčičeve ulice in dostop na parkirišče objekta na Kočevarjevi ulici 1.
Spremenijo se odstavki P5 do vključno P7, tako da se glasijo:
P5 -1. del – Območje bencinske črpalke ob Ljubljanski cesti nasproti Blagovno-trgovskega centra (BTC)
Območje se nameni izgradnji bencinske črpalke s spremljajočimi programi. Pri izgradnji bencinske črpalke je potrebno upoštevati vse tehnične in varnostne predpise, ki veljajo za takšno vrsto objektov. Izvedba bencinske črpalke mora zagotavljati njeno funkcionalnost in mestnemu okolju primeren izgled. Kota pritličja je 180,50 m n.v. Predpisano koto pritličja je potrebno upoštevati smiselno – dovoli se odstopanja navzgor in navzdol za 50 cm. Na južnem delu enote se postavi trafo postaja. Uvoz za motorna vozila se naveže na obstoječi uvoz z Ljubljanske ceste na jugozahodu enote, izvoz pa na obstoječi izvoz na severu na Kočevarjevo ulico. Območje bencinske črpalke se na obrobjih ureditvene enote uredi kot zelena površina s pomembnim deležem drevja, grmovnic in trate; izbor drevesnih vrst ne sme vsebovati eksot in visokoraslih iglavcev. Objekti naj bodo oblikovani sodobno, obcestne fasade naj imajo mestni značaj.
P5-2. del – Poslovno območje ob cesti »D«
Obstoječi objekti se lahko delno ohranijo ali nadomestijo s ciljem, da se dosežeta boljša funkcionalnost in ubranejša zunanjost objektov ter da se oblikuje mestni značaj in večje ambientalne kvalitete od obstoječih. Kota pritličja: 185 m n.v.
Objekti naj bodo oblikovani sodobno, obcestne fasade naj imajo mestni značaj. Ob parkirnih površinah se v čimvečji možni meri zasadijo linije dreves in grmovnic, predvidi se zasaditev ene ali največ dveh drevesnih vrst, s čimer se vizualno poenoti odprti prostor v celi enoti. Odprte površine se uredijo v notranjosti enote in se namenijo peš površinam ter parkiranju, dostopnim potem in drugim manipulacijskim površinam. Parkirišča se lahko zagotovijo tudi pod zemljo ali v objektu. Uvoz in izvoz je obstoječ – s ceste »D« na jugu ureditvene enote P5 (2.del). Ta uvoz-izvoz se uporablja tudi za dostop do P5 (3.del).
P5-3.del – Poslovno območje ob Ljubljanski cesti na severu območja UN
Obstoječi objekti se lahko ohranijo in prenovijo. Dovoljeno je izvesti tudi prizidke s ciljem, da se dosežeta boljša funkcionalnost in ubranejša zunanjost objektov ter da se oblikuje mestni značaj in večje ambientalne kvalitete od obstoječih. Kota pritličja: 181 m n.v.
P6- Trikotnik med Ljubljansko cesto in cesto »D«
Uredi se trgovsko-poslovni objekt. Zunanje ureditve: parkirišča, interne ceste in manipulacija se uredijo v objektu (v kleteh ali drugih etažah, razen v pritličju) ali v notranjosti parcele. Objekti naj bodo oblikovani sodobno, obcestne fasade naj imajo mestni značaj. Na zunanjih površinah se v čimvečji možni meri zasadijo linije dreves in grmovnic, predvidi se zasaditev ene ali največ dveh drevesnih vrst, s čimer se vizualno poenoti odprti prostor v celi enoti. Uvoz in izvoz se uredita s ceste »D« na jugu ureditvene enote P6, dostava pa se uredi z Ljubljanske ceste (tudi uvoz za bencinski servis, hkrati lahko le desno za izvoz). Kota pritličja: 181 m n.v.
P7 – Območje obstoječega Blagovno – trgovskega centra (BTC)
Obstoječi objekti BTC se ohranijo, dovolijo se izboljšave na fasadah in dozidave v okviru nove dovoljene gradbene linije. Povečanje območja za pozidavo znotraj dovoljene gradbene linije omogoča ohranitev obstoječih objektov ter hkrati možnost za dolgoročno rešitev nadomestnih objektov, pomaknjenih bliže k Ljubljanski cesti in za ureditev povezovalne ceste “K” vzdolž železnice. Obstoječi objekti BTC se delno povečajo na južni in vzhodni strani – na fasadi vzdolž Ljubljanske ceste. Obstoječi objekti se lahko ohranijo in prenovijo. Dovoljeno je izvesti tudi prizidke v okviru dovoljene gradbene linije s ciljem, da se dosežeta boljša funkcionalnost in ubranejša zunanjost objektov. S preureditvijo zunanjosti objektov in ureditvijo zunanjih površin je potrebno doseči mestni značaj te ureditvene enote in večje ambientalne kvalitete od obstoječih. V primeru poseganja za več kot 6,00 m izven obstoječih gabaritov objektov, je potrebno parkirišča, ki se zasedejo z objektom, ustrezno nadomestiti – tudi pod zemljo ali v etažah. Na južnem delu (na mestu sedanjega parkirišča na terenu) je dovoljena postavitev garažne hiše z izrabo v kleteh, lahko pa tudi v zgornjih etažah (največja višina 2K+P+2). Kote pritličij – 1. del: 179,5 m n.v., 2. del: 179 m n.v.
Obstoječa prometna ureditev znotraj ureditvene enote se lahko ohrani, dokler bo ohranjen tudi obstoječi objekt Blagovno-trgovskega centra, izvedejo se le potrebne prilagoditve novim križiščem. V prvi fazi se namesto obstoječega izvoza iz Blagovno trgovskega centra na Ljubljansko cesto izvede na mestu bodočega vhoda v podvoz ceste Bršljin pod železniško progo novo križišče, ki bo omogočalo uvoz in izvoz v ureditvenih enotah P7 in P8. Po izgradnji podvoza ceste Bršljin pod železniško progo se ta dostop do ureditvenih enot P7 in P8 ukine in namesto njega vzpostavi nov. Novi objekti morajo upoštevati novo povezovalno cesto “K”. Iz območja te enote se lahko izvede podhod, s katerim se območje BTC po izgradnji novih objektov poveže z nasprotno stranjo Ljubljanske ceste. AB konstrukcija podhoda mora biti prilagojena niveleti Ljubljanske ceste, ki se v 3. fazi poglobi. Čimveč parkirišč naj se zagotovi pod zemljo. Na območju obstoječega parkirišča se znotraj gradbene linije lahko uredi parkirna hiša, potrebno je zagotoviti zadostno število parkirnih mest za dejavnosti te ureditvene enote - tako za stranke kot za zaposlene.
C) Posebni pogoji za posamezna (pretežno) stanovanjska območja
7. člen
Spremeni se drugi odstavek 10. člena, tako da se glasi:
S 2 – Stanovanjski bloki ob Kočevarjevi ulici:
Obstoječa bloka se ohranjata. Dovoljena je prenova, pri čemer pa niso dovoljene spremembe višinskih in tlorisnih gabaritov ter večje spremembe fasad. Treba je zagotoviti oblikovno poenotenost prenovljenih blokov. Na območju obstoječega asfaltiranega športnega igrišča se uredijo otroško igrišče (namestitev igral) v kombinaciji s športnim igriščem (igrišče za košarko oziroma namestitev košev) in asfaltirano površino za rolanje ipd. Za parkiranje vozil stanovalcev bloka, ki leži neposredno ob Kočevarjevi ulici, se namenijo garažne kapacitete v ureditveni enoti S4. Ob Kočevarjevi ulici se uredi parkirišče za obiskovalce.
Na lokaciji obstoječega makadamskega uvoza s Kočevarjeve ulice se ob rekonstrukciji Kočevarjeve ulice uredi uvoz za stanovanjski objekt Kočevarjeva ulica 12-16 in za predviden stanovanjski objekt v enoti S1. Ob uvozu se uredi še pešpot do stanovanjskega bloka Kočevarjeva ulica 10.
Spremeni se četrti odstavek 10. člena, tako da se glasi:
S4 – Garažni objekt s poslovno ali poslovno-stanovanjsko namembnostjo:
Za potrebe parkiranja stanovalcev in ureditvenih enot S2, S3 in S4 se zgradi garažno-poslovni objekt v treh ali štirih etažah (P+2 ali P+3), tako da se zagotovi čimveč parkirnih mest z možnostjo ureditve ene ali dveh etaž za parkiranje in dveh ali treh s poslovno (ali stanovanjsko) namembnostjo. Objekt mora biti usklajen z okoliškimi objekti in prilagojen terenu. Objekt naj bo oblikovan sodobno, obcestne fasade naj imajo mestni značaj. Na zunanjih površinah se na zgornji strani objekta na meji s stanovanjskim območjem zasadi linija dreves in grmovnic, predvidi se zasaditev ene ali največ dveh drevesnih vrst, s čimer se vizualno poenoti odprti prostor v celi enoti. Odprte površine se uredijo kot peš površine ter dovozne poti. Uvoz in izvoz se uredita s Kočevarjeve ulice in s ceste »I«.
Spremeni se peti odstavek 10. člena, tako da se glasi:
S 5 – Obstoječi stanovanjski objekti ob pričetku ceste Žlebej
Novogradnje niso dovoljene, dovoljene pa so prenove obstoječih objektov. Obstoječi pomožni objekti se ob preureditvi zunanjih površin odstranijo; do takrat so na njih dovoljena le nujna vzdrževalna dela. Južno od stanovanjskega bloka se uredijo parkirišča za objekte Kočevarjeva ulica 4, 6 in 8.
Spremeni se sedmi odstavek 10. člena, tako da se glasi:
S7 – Obstoječa stanovanjska soseska ob Ljubljanski cesti
Obstoječi stanovanjski bloki in individualne hiše se ohranjajo. Gradnja novih stavb ni dovoljena, prenove pa so omejene na nujna vzdrževalna dela. To ne velja za objekta Klemenčičeva ulica 1 in 2, kjer se dovoli preureditev ali nadomestna gradnja ter sprememba namembnosti v poslovno ali poslovno-stanovanjsko namembnost. Zunanje površine ob stanovanjskih blokih se preuredijo tako, da se odstranijo sedanji pomožni objekti – garaže in zgradijo parkirišča ter uredijo utrjene površine (dostopne poti) in zelenice. Ob ureditvi dostopne poti se ohrani obstoječe igrišče za košarko, tako da se ga premakne proti severu. Obstoječa drevesa se ohranijo, z novimi zasaditvami pa se funkcionalno dopolni in izboljša poljavni ambient soseske (počivališča in otroško igrišče ter pohodne zelenice, drevje in grmovnice ob parkiriščih). Dovoz do te enote se izvede s ceste »G«, obstoječe priključevanje te ulice na Ljubljansko cesto pa se ukine.
Spremeni se osmi odstavek 10. člena, tako da glasi:
S8 – Območje ob izteku Kettejevega drevoreda
Obstoječi stanovanjski hiši se ohranita, drugih objektov (razen pomožnih k stanovanjskima hišama) ni dovoljeno graditi. Dovoz do obeh stanovanjskih objektov ter objekta Kettejev drevored 19 se izvede po novi cestni prevezavi Žlebej-Kettejev drevored (cesta »M«). Iztek Kettejevega drevoreda se ureja in vzdržuje v skladu z določili projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekta za izvedbo št. RD 3674 (RRC Novo mesto, 1992).
III. POGOJI ZA PROMETNE IN KOMUNALNE UREDITVE
A) Pogoji za ureditev prometnega omrežja
8. člen
Na koncu 13.člena se doda odstavek, ki se glasi:
Povezovalna cesta Žlebej – Kettejev drevored – cesta »M« se uredi kot iztek Kettejevega drevoreda na cestno omrežje v Bršljinu in se hkrati uporablja kot javna pešpot in kolesarska pot. Za zmanjšanje posega v brežino Marofa (arheološko najdišče) se brežina kombinira z opornim zidom višine do 1 m.
Normalni profil ceste znaša:
vozna pasova     1 x 3,00 = 3,00 m
berma            1 x 0,50 = 0,50 m
bankina          1 x 0,50 = 0,50 m
skupaj                      4,00 m
Nov uvoz-izvoz na parkirišče poslovnega objekta Kočevarjeva ulica 1 se uredi s Kočevarjeve ulice nasproti obstoječega uvoza-izvoza na parkirišče na vzhodni strani Kočevarjeve ulice. Dovoz do objekta Klemenčičeva ulica 2 se uredi s Kočevarjeve ulice, in sicer le kot desni uvoz in desni izvoz.
Pešpoti
Uredita se dve novi javni pešpoti, in sicer med Ljubljansko cesto in cesto »D« med enotami P5 in P6 ter od Kočevarjeve ulice do obstoječe poti pri stanovanjskem bloku Kočevarjeva ulica 10.
B) Pogoji za novogradnjo in prenovo komunalnega omrežja
9. člen
14.člen se dopolni, tako da se na koncu odstavka Elektroenergetsko omrežje doda besedilo, ki se glasi:
Za napajanje predvidenih novih posegov se predvidi nova trafo postaja na območju ureditvene enote P5 – 1. del.
IV. PROSTORSKE UREDITVE PO POSAMEZNIH PODROČJIH
10. člen
Drugi odstavek 15. člena Varovanje naravne in kulturne dediščine se nadomesti z besedilom:
Zaradi posega v brežino Marofa pri izgradnji cestne prevezave Žlebej-Kettejev drevored je treba vkop v brežino čimbolj zmanjšati, tako da se uredi kombinacija kamnitega opornega zidu iz naravnega kamna in manjše brežine, ki se ju utrdi z avtohtono vegetacijo. Na območju Marofa in na širšem območju poslovne stavbe Real bo pri izvedbi načrtovanih del treba zagotoviti arheološki nadzor, pri izvedbi ceste Žlebej-Kettejev drevored pa predhodne arheološke raziskave.
11. člen
Četrti odstavek 16.člena se spremeni in dopolni, tako da se na koncu besedila Poškodbe vegetacije doda stavek:
Ob izgradnji cestne prevezave Žlebej – Kettejev drevored je treba vkop v brežino utrditi z avtohtono vegetacijo.
VIII. KONČNE DOLOČBE
12. člen
22. člen se dopolni z besedilom:
Z dnem veljavnosti tega odloka prenehajo na območju, na katerem velja Odlok o ureditvenem načrtu centralnega dela Bršljina (Uradni list RS, št. 39/98), veljati določila, ki se nanašajo na naslednje ureditvene enote oziroma njihove dele: P5 (1.del), P5 (2.del), P6, del S7, del S2, del S5, S4, del P1, P5, del S8 in del Z in se smiselno nadomestijo oziroma spremenijo skladno s členi tega odloka.
13. člen
Ureditveni načrt je stalno na vpogled na Sekretariatu za okolje, prostor in komunalne zadeve Mestne občine Novo mesto.
14. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-01-1/1997
Novo mesto, dne 11. julija 2002.
Župan
Mestne občine Novo mesto
Anton Starc, dr. med. l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti