Uradni list

Številka 60
Uradni list RS, št. 60/2001 z dne 20. 7. 2001
Uradni list

Uradni list RS, št. 60/2001 z dne 20. 7. 2001

Kazalo

3212. Odlok o ureditvenem načrtu Športno rekreacijski park Podmežakla (ureditveno območje J2/R1), stran 6279.

Na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97) ter 10. in 33. člena statuta Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 2/01) je Občinski svet občine Jesenice na 29. seji dne 24. 5. 2001 sprejel
O D L O K
o ureditvenem načrtu Športno rekreacijski park Podmežakla (ureditveno območje J2/R1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Sprejme se odlok o ureditvenem načrtu Športno rekreacijski park Podmežakla, ki ga je izdelala Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Katedra za prostorsko planiranje.
2. člen
Ureditveni načrt Športno rekreacijski park Podmežakla (v nadaljevanju: UN športni park) obravnava območje, ki je v dolgoročnem in srednjeročnem planu Občine Jesenice za prostorsko plansko celoto označeno kot ureditveno območje J2/R1, ki je namenjena za športne in rekreacijske dejavnosti ter dejavnosti prostega časa kot tudi gostinstvo in trgovino za potrebe dejavnosti v območju urejanja.
UN športni park vsebuje:
Tekstualni del:
– besedilo odloka z obrazložitvijo,
– pogoji in soglasja pristojnih organov in organizacij.
Grafični del:
– izrez dolgoročnega in srednjeročnega plana
– geodetska podloga M 1:500
– kopija katastrskega načrta M 1:1000
– zazidalna situacija z regulacijo M 1:1000
– prometna ureditev M 1:1000
– ureditev zelenih površin M 1:1000
– zbirni načrt komunalnih naprav M 1 :1000
– zaporednost (etapnost) izvajanja M 1:1000
– parcelacijski načrt M 1:1000.
Sestavni del UN so tudi:
– idejne zasnove komunalnih naprav
– shematski variantni prikaz nove športne dvorane M 1:200 (tlorisi, prerezi, fasade).
3. člen
UN športni park določa:
– mejo območja urejanja z ureditvenim načrtom,
– funkcijo območja s pogoji za izrabo prostora in kvaliteto graditve ali drugih posegov v prostor,
– urbanistično oblikovanje območja,
– arhitektonsko oblikovanje objektov,
– prometno ureditev,
– ureditev zelenih površin,
– komunalne in energetske ureditve,
– zaporednost (faznost) izvajanja ureditvenega načrta in začasna namembnost zemljišč,
– obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju ureditvenega načrta.
II. MEJA OBMOČJA UREJANJA
4. člen
Območje UN Športno rekreacijski park meji oziroma je omejeno na jugu z avtocesto Hrušica–Vrba, na severu z Ulico Heroja Verdnika, na vzhodu s povezovalno cesto med Ulico Heroja Verdnika in Medvedovo ulico ter na zahodu z intervencijsko potjo. Skupna površina območja urejanja je 68.520 m2.
V območje urejanja J2/R1 so vključena zemljišča s parcelnimi številkami: 697/1, 704/3, 704/4, 703, 699, 702, 705, 700, 701, 707, 708, 709, 710, 717/4, 718, 717/5, 717/8, 716, 714, 715, 713, 712, 711, 717/1, 717/7, 721, 722, 723, 719, 717/2, 717/3, 717/6, 720/4, 720/3, 720/2, 720/1, 791, 2643/2, 793, 794, 729/1, 728/1, 728/3, 727, 728/4, 728/2, 729/2, 726, 725, 724, 1459/1, vsa k.o. Jesenice ter 792/42, 792/54, 870/1 vsa k.o. Podmežakla.
III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO PROSTORA IN KVALITETO GRADITVE ALI DRUGEGA POSEGA V PROSTOR
5. člen
Območje UN športni park je namenjeno za športne in rekreativne dejavnosti predvsem pa za potrebe razvoja zimskih športov s poudarkom na hokeju na ledu. Program razvoja obstoječih in novih dejavnosti v športnem parku je oblikovan tako, da je omogočena njegova postopna realizacija oziroma gradnja objektov. Predvideni program obsega:
– v sklopu obstoječih ali novih objektov so poleg vseh vrst športnih in rekreacijskih dejavnosti (razen za športne dejavnosti, katere osnovno delovanje povzroča hrup in/ali smrad in/ali onesnaževanje zraka, tal in/ali vode) dopustne ureditve in spremembe namembnosti za dejavnosti, ki se vsebinsko navezujejo na športno rekreacijsko dejavnost (fitness, trgovine s športno opremo ter športnimi oblačili, gostinski lokali, drogerija, kozmetični saloni, solarij, savna, servisi športne opreme, športna društva in dejavnosti izobraževanja na področju športa in rekreacije, turistične dejavnosti in prireditve, kulturne prireditve in drugo);
– nove stanovanjske, kmetijske, obrtne, proizvodne, storitvene in druge dejavnosti, ki niso povezane s športno rekreacijskimi dejavnostmi v območju športnega parka niso dopustne;
– za obstoječe stanovanjske objekte so dopustna vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije v okviru obstoječih gabaritov;
– prenova obstoječe športne dvorane, tudi z možnostjo razširitve;
– izgradnja druge ledene ploskve na zahodni in/ali izgradnja nove športne dvorane na vzhodni strani obstoječe dvorane;
– povečanje obstoječega objekta kegljišča;
– obnova obstoječih ali izgradnja novih zunanjih igrišč za odbojko, košarko, rokomet, mali nogomet, tenis, otroška igrišča in drugo;
– preureditev obstoječe atletske steze z razširitvijo;
– sedanja teniška igrišča ostanejo z možnostjo pokritja za zimsko igranje oziroma igranje v slabih vremenskih pogojih (izvedba s šotorom);
– izgradnja in ureditev parkirnih površin na severni strani, ob vstopu v športni park;
– izgradnja in ureditev parkirnih površin na južni strani vzdolž športnega parka pod avtocesto Hrušica–Vrba;
– izvedba zunanje ureditve športnega parka (dovozi, dostopi, dovozi za intervencijska vozila in dostavo, promenada z drevoredom, zelenice in drugo);
– možna je izgradnja peš povezave športnega parka z rekreacijskimi površinami na območju kamnolomoma nad avtocesto Hrušica–Vrba;
Območje je prometno, komunalno in energetsko že opremljeno. Potrebne bodo le razširitve obstoječih kapacitet zaradi predvidenih širitev objektov in naprav v športnem parku.
IV. URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA TER ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV
6. člen
Urbanistična ureditev območja določa predvsem:
– regulacijske elemente,
– lego in velikost parcel,
– merila in pogoje komunalnega urejanja,
– lego in velikost objektov,
– merila in pogoje prometnega urejanja,
– merila in pogoje urejanja zelenih površin.
7. člen
Določeni so naslednji regulacijski elementi, ki so prikazani tudi v grafičnem delu ureditvenega načrta:
– regulacijske linije (RL) določajo tolerance pri načrtovanju objektov in drugih ureditev,
– gradbene linije (GL) določajo obvezno gradbeno linijo pri načrtovanju objektov in drugih ureditev.
8. člen
Urbanistično oblikovanje ureditvenega območja mora biti enotno.
Ne glede na izvedbo ureditve športnega parka je potrebno ohraniti dve dovozni cesti (vzhodna, ki poteka ob objektu kegljišča do obstoječe dvorane in zahodna, ki poteka mimo teniških igrišč do nove dvorane na zahodni strani obstoječe dvorane).
Ni dovoljena pozidava med obstoječo dvorano in objektom kegljišča.
Pred novo dvorano na zahodni strani športnega parka je potrebno ohraniti vsaj 6 m pas prostih površin.
Intervencijska pot na zahodni strani se v času večjih prireditev uporablja kot dovozna pot do začasnega parkirišča na pomožnem nogometnem igrišču. Po možnosti se usposobi povezava med intervencijsko potjo in dovozno cesto, ki poteka mimo teniških igrišč.
Parkirne površine so locirane na robu športnega parka tako, da je dostop do objektov in igrišč neposreden. Športni park je dostopen z lokalnega cestnega omrežja. V času večjih športnih in/ali kulturnih prireditev je potrebno zagotoviti dodatna parkirna mesta izven športnega parka.
9. člen
Merila in pogoji za urejanje obstoječe in nove športne dvorane
Objekt je namenjen razvoju športnih in rekreativnih dejavnosti:
1. V sklopu obstoječe ali nove dvorane je potrebno predvideti vse potrebne spremljajoče dejavnosti (garderobe, upravni prostori, center prve pomoči, trgovine s športno opremo, gostinski lokali in drugo).
2. Prenova obstoječe dvorane in/ali gradnja nove mora upoštevati možnost etapne prenove oziroma gradnje. Podrobnejši program je potrebno izdelati pred izdelavo projektov za gradnjo nove dvorane.
3. Osnovna tlorisna velikost nove dvorane je max 72 m x 79 m. Velikost novo zgrajene dvorane (ne glede na izvedeno varianto) ne sme presegati obstoječe oziroma se mora prilagoditi razmeram na terenu. Dopustna so odstopanja za + / -1 m, kjer je gabarit objekta določen z regulacijsko linijo.
4. Višina nove dvorane ne sme presegati višine obstoječe športne dvorane.
5. Kota pritličja je na isti višini kot kota pritličja obstoječe dvorane. Dopustna so odstopanja do + / -0,5 m.
6. Oblikovanje novega objekta mora biti arhitektonsko skladno z obstoječi športno dvorano. Projekt za izgradnjo nove dvorane se praviloma pridobi z natečajnimi rešitvami. Imenuje se natečajna komisija, sestavljena iz predstavnikov lokalne skupnosti (po potrebi tudi države), športnih delavcev in strokovnjakov s področja arhitekture in oblikovanja športnih objektov, ki predpiše vrsto in obliko natečaja. Najboljša rešitev (ne glede na to, če prva nagrada ni podeljena), se praviloma realizira.
10. člen
Merila in pogoji za povečanje in spremembo namembnosti obstoječega objekta kegljišča:
1. Osnovna tlorisna velikost objekta je 51,30 m x 34,70 m. S tem je določen maksimalen možen horizontalen gabarit povečanega objekta.
2. Višina objekta ne sme presegati višine obstoječega kegljišča + ene etaže oziroma maksimalno 15 m.
3. Kota pritličja je na 0,00. Dopustna so odstopanja do + / -0,5 m.
4. Gradbena linija na vzhodni strani objekta kegljišča ob dovozni cesti je obvezna.
5. V objektu so lahko druge športne dejavnosti ali dejavnosti, ki so povezane s športom (fitnesi, trgovine s športno opremo ter športnimi oblačili, gostinski lokali, drogerija, kozmetični saloni, solarij, savna, servisi športne opreme, športna društva in dejavnosti izobraževanja na področju športa in rekreacije, turistične dejavnosti in prireditve, kulturne prireditve in drugo).
6. Idejni projekt, projekt za gradbeno dovoljenje ter projekt za izvedbo del morajo biti pridobljeni na podlagi predhodnega zbiranja ponudb (pridobljeni morata biti vsaj dve). Strokovna merila za izbiro najboljšega ponudnika mora oblikovati komisija, sestavljena iz predstavnikov lokalne skupnosti (po potrebi tudi države), športnih delavcev in strokovnjakov s področja arhitekture in oblikovanja športnih objektov. Komisija oblikuje tudi program in projektno nalogo za oddajo del.
11. člen
Merila in pogoji za območje obstoječih stanovanjskih objektov v primeru spremembe namembnosti
1. Predmetno območje se nahaja med dovoznima cestama ob objektu kegljišča in teniških igrišč, in sicer od Ulice heroja Verdnika proti jugu do objekta kegljišča oziroma do vključno obstoječega stanovanjskega objekta Ledarska 2.
2. V primeru spremembe namembnosti iz stanovanjskega objekta v poslovni objekt v skladu s prvo do tretjo alineo 5. člena so na predmetnem območju dopustni tudi naslednji posegi: dozidava in nadzidava, odstranitev objektov in dopolnilna gradnja.
3. Dovoljena je maksimalno 70 % pozidava.
4. Maksimalna dovoljena višina objektov je 15 m.
12. člen
Merila in pogoji za urejanje športnih igrišč
Vsa predvidena športna (preurejena obstoječa ali novozgrajena) igrišča morajo biti zgrajena v skladu s standardi in tehničnimi normativi za posamezno igrišče.
Ob športnih igriščih je dovoljena postavitev zaščitne (varnostne) ograje, ki mora biti izdelana iz transparentnega materiala in ne sme presegati višine 4,5 m, razen na meji območja s stanovanjskimi objekti, kjer je možna protihrupna zaščita, in sicer iz betona ali plastike z atestom za ta namen.
V. MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE
13. člen
Dostop do športnega parka je možen z dveh strani, ki pa se obe navezujeta na Ulico heroja Verdnika: po regionalni Cesti m. Tita in skozi podvoz pod železnico ter čez most čez reko Savo (pravokotno na Ulico heroja Verdnika) in/ali po lokalni cesti skozi naselje Podmežakla. Na obe napajalni cesti je možen dostop z avtoceste Hrušica–Vrba. Predvidena je tudi izgradnja peš povezave športnega parka z rekreacijskimi površinami na območju kamnolomoma nad avtocesto Hrušica–Vrba.
Prometno omrežje območja sestavljajo:
Glavna napajalna cesta (1), ki ima priključek pravokotno in v niveleti z lokalno cesto – Ulica heroja Verdnika. Tu je urejeno večje parkirišče za potrebe športnega parka.
Dostop do športnega parka je tudi z Medvedove ulice (2), ki omogoča dostop do dvorane z južne strani. V času športnih, rekreacijskih in drugih kulturnih prireditev je ta cesta namenjena le za potrebe dostave do športne dvorane, sicer pa služi tudi kot dostop do parkirišč pod avtocesto, ki so namenjena uporabnikom športnega parka.
Dovozna cesta, ki poteka od Ulice heroja Verdnika mimo teniških igrišč – Ledarska ulica ter predstavlja glavni dovoz do nove dvorane na zahodni strani športnega parka.
Intervencijska dovozna pot na skrajni zahodni strani športnega parka, ki je priključena na Ulico heroja Verdnika.
Ob lokalnih cestah je potrebno urediti hodnik za pešce v širini 1,20 m ter kolesarsko stezo v širini 1,20 m.
14. člen
Površine za mirujoči promet so urejene:
Na severni strani, ob vstopu v športni park. Parkirišče je urejeno z enosmernim potekom smeri vožnje. Velikost posameznega parkirnega mesta je 2,50 x 5 m. Vseh parkirnih mest je glede na realizacijo ureditve športnega parka lahko skupaj max. 305.
Možna je tudi drugačna prometna ureditev parkirišča in lokacija priključka na Ulico heroja Verdnika na podlagi idejnega projekta.
Nad športno dvorano, ob južni strani športnega parka (pod avtocesto Hrušica–Vrba). Dostop in izstop s parkirišča potekata dvosmerno po Medvedovi ulici. Možnih je 106 parkirnih mest.
– 7 parkirnih mest je urejenih tudi ob obstoječih teniških igriščih.
– Individualni objekti v športnem parku imajo za svoje potrebe urejena parkirišča na lastnih parcelah.
V primeru spremembe namembnosti stanovanjskih objektov v osrednjem delu športnega parka se na prostih površinah tega območja zagotavlja pretežni del potrebnih parkirnih površin.
Vseh predvidenih javnih parkirnih mest na območju športnega parka je max. 418, kar zadošča za njegovo normalno delovanje. Ob večjih (državna prvenstva, mednarodne tekme...) športnih in drugih prireditvah je potrebno zagotoviti dodatna parkirna mesta za osebne avtomobile izven športnega parka (druga javna parkirišča na Jesenicah). Parkirna mesta znotraj ureditvenega območja pa naj bodo namenjena za avtobuse (organiziran prevoz obiskovalcev).
V primeru izvedbe pomožnega nogometnega igrišča, le-ta lahko služi v času večjih športnih in drugih prireditev tudi za začasno parkirišče.
15. člen
Peš površine so predvidene po celotnem območju športnega parka. Peš površine morajo biti utrjene z ustreznim tlakom. Na območju športnega parka se smatrajo za peš površine tudi urejene zelenice, ki lahko služijo tudi kot površine za igro in posedanje. Vse utrjene peš površine so namenjene tudi za dostop intervencijskim vozilom.
Peš površine, vhodi v objekte in prečkanja cest v območjih križišč morajo biti brez arhitekturnih ovir.
VI. UREJANJE ZELENIH POVRŠIN
16. člen
Zelene površine v športnem parku morajo biti usklajene z zelenimi in drugimi javnimi površinami izven meja ureditvenega načrta, predvsem pa z zelenim sistemom mesta (druge parkovne in športno rekreacijske površine na Jesenicah) ter z obstoječimi in/ali bodočimi rekreacijskimi območji ob reki Savi.
Priporoča se obcestna zasaditev z drevoredi, ki se zasadijo z avtohtonimi vrstami drevja. Tudi pri drugih hortikulturnih ureditvah se morajo uporabiti avtohtone rastlinske vrste. Posegi v teren morajo biti izvedeni z blagimi in ozelenjenimi brežinami. Oporni zidovi so dopustni le na mestih, kjer brežin ni možno drugače zavarovati. Oporni zidovi se morajo urediti, zatraviti in ozeleniti z drevjem in grmičevjem.
Obstoječi individualni in drugi objekti, ki trenutno še niso v funkciji športnega parka, je potrebno zamejiti z živimi mejami (avtohtone vrste grmovnic), ki morajo biti oblikovane enotno in v skladu z ostalimi hortikulturnimi in drugimi zunanjimi ureditvami v športnem parku.
Zaradi ohranjanja obstoječih prostorskih kakovosti je z gradnjo prizadete površine po posegu potrebno sanirati v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti. Potrebna je sanacija novonastale situacije (nov gozdni rob, razgaljena tla, novo nastale brežine, vkopi, nasipi ipd.), z utrditvijo in zasaditvijo z ustreznimi avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami; sanacija naj bo opredeljena s sanacijskimi oziroma zasaditvenimi načrti.
VII. KOMUNALNE IN ENERGETSKE UREDITVE
17. člen
Vsi objekti v območju urejanja se morajo priključiti na obstoječa javna komunalna in energetska omrežja za oskrbo z vodo, odvajanje odpadnih in meteornih vod, za oskrbo z električno energijo in plinom, javno razsvetljavo in telekomunikacijsko omrežje.
Gradnja komunalne in energetske infrastrukture mora potekati usklajeno in z upoštevanjem etapnosti urejanja ureditvenega območja.
18. člen
Merila in pogoji za oskrbo z vodo
Na obravnavanem območju je javno vodovodno omrežje, ki pa je že dotrajano, zato je potrebno pred ureditvijo športnega parka izdelati hidravlični izračun vodovodnega sistema za celotno naselje Podmežakla.
Pri načrtovanju je potrebno upoštevati možnost koriščenja vode iz črpališča Ledarna (za pripravo ledu, zalivanje zelenih površin, hidrantno omrežje).
Za zagotovitev zadostnih količin vode je potrebno povezati vodovodno omrežje na Prešernovi ulici od Donita do Gradisa. S tem bo zaokrožen vodovodni sistem Podmežakla in pridobljene dodatne količine vode iz sistema Peričnik.
19. člen
Merila in pogoji za odvajanje fekalnih odpadnih in meteornih vod
Na tem območju javna kanalizacija še ni zgrajena. V planu je izdelava projektov za gradnjo javne kanalizacije, ki se bo pri kisikarni Sava povezala na obstoječe črpališče odpadnih vod (povezava s čistilno napravo Jesenice). Možna je tudi priključitev na kanalizacijski kolektor, ki prečka cesto pred podvozom pod železnico. Predvideti je potrebno odvajanje odpadnih vod s priključkom na javno kanalizacijo.
Točna lokacija priključka bo znana kasneje. Reševanje (projektiranje in izvedba) odvajanja odpadnih vod pa je smotrno za športni park reševati v sklopu celotnega območja Podmežakla.
Odvod meteornih voda ter talnih in zalednih vod z območja športnega parka mora biti celovito urejen s sistemom meteorne kanalizacije.
Utrjena asfaltirana parkirišča in površine morajo biti opremljeni z lovilci olj in maščob.
20. člen
Merila in pogoji za oskrbo z električno energijo in javno razsvetljavo:
Na območju športnega parka so 20kV in NN 0,4kV vodi in objekti. Nizkonapetostno omrežje na tem območju je prostozračno in to večinoma z golimi vodniki.
Za celotno območje je potrebno izdelati idejne rešitve elektrifikacije in javne razsvetljave. V ta projekt je potrebno vključiti tudi sanacije obstoječih naprav in vodov.
21. člen
Merila in pogoji za oskrbo s plinom
Na območju športnega parka je izvedeno omrežje zemeljskega plina, zato naj se oskrba objektov z energijo obvezno predvidi z zemeljskim plinom po predhodnem kontrolnem izračunu kapacitete plinovodnega omrežja glede na novo priključno moč vseh objektov.
Obstoječa kotlovnica je že priključena na zemeljski plin, vendar je priključek v slabem stanju in ga je potrebno nadomestiti z novim.
22. člen
Merila in pogoji urejanja telekomunikacijskega omrežja
Območje športnega parka je vključeno na javno telekomunikacijsko omrežje iz ATC (avtomatska telefonska centrala) Jesenice v zemeljski izvedbi. Predvideti je potrebno možnost zahteve po dodatnih telekomunikacijskih in kabelskih (kabelska televizija) kapacitetah, kar pomeni izgradnjo izdvojenih stopenj telefonskih central. Le-ta bo potekala v sklopu izgradnje telefonskega omrežja.
Lastniku zvez Telekoma morajo biti na obstoječih trasah oziroma lokacijah s telekomunikacijskimi kapacitetami, kjer prihaja iz različnih vzrokov (voda, strela, mehanske poškodbe, novogradnje...) po potrebi omogočene prestavitve, zamenjave ali kakršnekoli drugačna investicijska in vzdrževalna dela.
Po sprejetju ureditvenega načrta oziroma ob izdelavi lokacijske dokumentacije je potrebno za posamezne objekte s pripadajočo infrastrukturo pridobiti ustrezna soglasja za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja.
23. člen
Merila in pogoji za odvoz komunalnih odpadkov
Ob osnovnem cestnem omrežju so predvidena zbirna in odjemna mesta za komunalne odpadke. Prostor, kjer bodo nameščene posode mora biti utrjen, zagotovljeno mora biti redno čiščenje.
24. člen
Druga merila in pogoji za izvedbo posegov v prostor
Upoštevana morajo biti določila 22. in 23. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93).
Upoštevati je potrebno tudi ustrezne predpise, ki urejajo varstvo na področju potresne varnosti, zaklanjanja prebivalstva v primeru naravnih in drugih nesreč, zaščito brežin zaradi erozije in drugih vplivov, varstvo okolja ter varstvo pred hrupom itd.
V skladu s predpisi in tehničnimi normativi projektiranja je potrebno upoštevati tudi varno projektiranje brez arhitektonskih ovir.
25. člen
Merila in pogoji vodnogospodarskih ureditev
Za vse posege v okviru športnega parka, ki kakorkoli globalno ali lokalno vplivajo na naravne ali umetne vodotoke s stalno ali občasno vodo, na vodna telesa, izvire, talno vodo, na stabilnost terena in erozijske procese, je potrebno izdelati načrte, v katerih bo razvidna ustrezna rešitev problematike (hidravlični izračun, načrti zavarovanih objektov ipd.) ter pridobiti vodnogospodarsko soglasje.
Za vse posege v okviru območja urejanja, ki se nahajajo v ožjem ali širšem poplavnem ali vplivnem območju naravnih ali umetnih vodotokov, vplivnem območju zemeljskih ali snežnih plazov ter vseh vrst erozijskih procesov, je potrebno izdelati načrte, v katerih bo razvidna ustrezna rešitev problematike (hidravlični izračuni, načrti zavarovanih objektov...) ter pridobiti vodnogospodarsko soglasje.
Za vse posege v športnem parku, ki se nahajajo na vodnem zemljišču ali segajo v vodno zemljišče, mora investitor pridobiti dovoljenje ministra po 22. členu zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93).
VIII. ETAPNOST IZVAJANJA UREDITVENEGA NAČRTA IN ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ
26. člen
Najbolj učinkovito je celovito urejanje športnega parka.
Ureditveni načrt se lahko izvaja tudi etapno. Pri tem je potrebno najprej urediti prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo.
V 5. členu je opredeljen program ureditve športnega parka, ki ga je glede na finančne zmožnosti možno izvesti v različnem obsegu oziroma variantah ureditve.
V nadaljevanju so podane etape izvedbe ureditvenega načrta:
1. Najskromnejši obseg zajema obnovo in prenovo oziroma dograditev obstoječih objektov in površin športnega parka z izboljšanjem športnih igrišč in objektov ter ureditvijo mirujočega prometa. Obstoječa hokejska dvorana se lahko adaptira, rekonstruira in razširi na vzhodni strani do urejenega nogometnega igrišča.
2. Predvidi se gradnja nove zunanje ledene ploskve na zahodnem delu športnega parka ob obstoječi dvorani, in sicer tako, da se ohranja obstoječe nogometno igrišče na vzhodnem delu športnega parka in pomožno nogometno igrišče na jugozahodnem delu športnega parka.
Nogometno igrišče je potrebno ustrezno urediti z dvigom nivoja, ustreznim odvodnjavanjem, razširitvijo proti severu in prenovo atletskih stez, izgradnjo tribun ter drugo potrebno ureditvijo.
Na prostoru sedanjih košarkarskih igrišč se uredi večnamenska asfaltna površina z rokometnim igriščem, dvema košarkarskima igriščema in dvema odbojkarskima igriščema. Navedena igrišča se uredijo z markacijami in premičnimi koši in goli.
3. Maksimalni obseg predvideva izgradnjo hokejske dvorane na vzhodni strani športnega parka ob obstoječi dvorani. V tem primeru je potrebno pred pridobitvijo upravnih dovoljenj za gradnjo dvorane obvezno najprej zagotoviti lokacijo za nadomestno nogometno igrišče. Nova lokacija le-tega mora biti dovolj velika, da omogoča izgradnjo centralnega nogometnega igrišča z atletsko stezo, pomožnim nogometnim igriščem za treninge ter pripadajočih objektov (za upravo športnega kluba, garderobe, prostor za gledalce, parkirišča in drugo).
4. Prenova objekta kegljišča, preureditev teniških igrišč, spremembe namembnosti stanovanjskih objektov ter izgradnja in ureditev prometnih in zelenih površin so neodvisni od zastavljenih etap.
Pri gradnji se ne sme odstopati od tega ureditvenega načrta, s čimer se omogoča njegova kvalitetna in celovita ureditev.
Posamezna faza se mora izvesti kot celota z vsemi elementi zunanje ureditve. Etapno izvajanje ureditvenega načrta ne sme škodljivo vplivati na sosednja zemljišča, prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo ter izgled in delovanje celotnega območja športnega parka.
27. člen
Zemljišča, predvidena za kasnejše urejanje, obdržijo dosedanjo namembnost in način gospodarjenja. Začasne ureditve za druge dejavnosti niso dopustne.
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV PRI IZVAJANJU UREDITVENEGA NAČRTA
28. člen
Obveznosti investitorjev in izvajalcev so predvsem:
– zagotoviti izvajanje prometne ter komunalne in energetske infrastrukture usklajeno z gradnjo objektov,
– zagotoviti ustrezno komunalno in energetsko oskrbo,
– zagotoviti sočasno in usklajeno izvajanje komunalne in energetske infrastrukture,
– izvajanje ureditvenega načrta ne sme škodljivo vplivati na sosednja zemljišča ter na bistveno poslabšanje bivalnih in delovnih razmer v območju ureditvenega načrta in v okolici.
X. KONČNE DOLOČBE
29. člen
Ureditveni načrt je stalno na vpogled pri pristojnem organu za urejanje prostora Občine Jesenice in na Upravni enoti Jesenice.
30. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna urbanistična inšpekcija.
31. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-14/97
Jesenice, dne 24. maja 2001.
Župan
Občine Jesenice
Boris Bregant, univ. dipl. inž. str. l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti