Uradni list

Številka 68
Uradni list RS, št. 68/2000 z dne 31. 7. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 68/2000 z dne 31. 7. 2000

Kazalo

3219. Odlok o istovetnostnih simbolih Občine Brezovica, stran 8574.

Na podlagi 10. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) in na podlagi 6. člena statuta Občine Brezovica (Uradni list RS, št. 34/99) je Občinski svet občine Brezovica na 13. redni seji dne 13. 7. 2000 sprejel
O D L O K
o istovetnostnih simbolih Občine Brezovica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Občina Brezovica ima svoj grb, zastavo, potrditvene prvine (štampiljke, žig in pečat), župansko verigo, občinsko himno ter občinski praznik.
Vsebino, obliko in uporabo določa župan, kolikor ni drugače določeno z drugimi členi.
Istovetnostni simboli občine predstavljajo in označujejo pripadnost Občini Brezovica.
Simboli se uporabljajo v skladu z določbami tega odloka, njihova uporaba ne sme škodovati ugledu in dostojanstvu Občine Brezovica.
2. člen
Izvirniki istovetnostnih simbolov se hranijo:
– v HVS registru (Heraldično veksilološki in sigilografski register) pod nadzorom Arhiva Slovenije,
– v registru društva Heraldica Slovenica, oziroma Heraldika d.o.o., ki je simbole ustvarila,
– v arhivu Občine Brezovica.
3. člen
Simbolov se ne sme avtorsko zavarovati po drugih osebah, prav tako ne zavarovati ali uporabljati kot znamko, model ali vzorec za označevanje blaga in storitev. Kot izjemno pa so simboli avtorsko zavarovani pred nedovoljenimi posegi v njihovo vsebino in videz po ustanovi (Heraldika d.o.o.) oziroma osebi, ki je simbole ustvarila.
4. člen
Za pravilno uporabo simbolov in pravilno izvajanje tega odloka je odgovoren tajnik občinske uprave, ki daje potrebna pojasnila, sprejema prošnje za uporabo simbolov, izvaja odločbe o uporabi simbolov, vodi evidenco izdanih odločb, ter opravlja druga strokovno administrativna opravila.
5. člen
Prošnji za izdajo dovoljenja za uporabo simbolov mora biti priložena ustrezna dokumentacija s tehničnimi podatki in namenom uporabe. Tehnična dokumentacija mora vsebovati ime in naslov uporabnika grba, opis tehnike (offset tisk, sito tisk, pero risba ali druge vrste tiska, suha tehnika, vezenje, rezbarjenje, fotografija ipd.) in naklado. Če gre za označbo prireditve, mora prosilec v prošnji opredeliti idejno in vsebinsko namembnost prireditve, za katero prosi, da se dovoli uporaba simbolov.
Prosilec mora dokumentacijo iz prejšnjega odstavka tega člena predložiti pri upravi Občine Brezovica v dveh izvodih.
6. člen
V odločbi, s katero se dovoljuje uporaba simbolov, se določijo pogoji, s katerimi se dovoljuje uporaba samo za določen namen ter na določen rok, do katerega je uporaba dovoljena. Izdano dovoljenje lahko izdajatelj odločbe prekliče, če ugotovi, da uporabnik ne upošteva pogojev, navedenih v odločbi oziroma dovoljenju, če ne skrbi za primeren videz simbolov ali, če s svojim ravnanjem škoduje ugledu občine.
O pritožbi zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena odloča župan občine.
7. člen
Gospodarske družbe, zavodi, društva, ustanove in druge pravne osebe, ter samostojni podjetniki posamezniki, ki imajo sedež v Občini Brezovica, lahko zaprosijo, da se jim dovoli uporaba simbolov oziroma njihovih atributov v okviru njihove dejavnosti in to:
1. v njihovi firmi ali podjetju,
2. v njihovem zaščitnem znaku (kot tisk in kot aplikacije na raznovrstnih osnovah, samostojni bedži, našitki na oblačilih),
3. v obliki brošur in spominkov (v kulturi in turizmu),
4. v tiskanih in zvočnih izvedbah tako za kulturne in prosvetne namene, kot v ekonomsko propagandnih namenih v sredstvih javnega obveščanja.
O pomembnosti, časovnem veku, ter o pogojih uporabe simbolov v zgoraj navedenih primerih odloča Občina Brezovica.
Uporaba simbola (grba) Občine Brezovica v njegovi celoti, se dovoljuje izjemoma samo tistim ustanovam, ki imajo javno pooblastilo za izvajanje posebnih nalog iz pristojnosti občine.
II. GRB
8. člen
Opis grba – splošno:
v srebrnem ščitu stoji na črnih tleh zelena breza, pod njo sta dva rdeča tulipana.
Blazon
Srebrn ščit deljen s trnasto delitvijo, ima črno dno; izza srednjega trna raste breza simetrično v srebrno deblo, okrašeno z izmeničnim nizom osemnajstih horizontalnih, klinasto upodobljenih črnih lis.
Iz debla rastejo v desno in levo po en niz poševno visečih brezovih vej tako, da imata spodnji in zgornji par vej po en list na svojem koncu, vmesni trije pari vej imajo po en list sredi in po enega na koncu veje.
Tako so upodobljeni štirje vertikalni nizi listov, od katerih imata torej niza ob deblu po pet in niza ob straneh po tri liste.
Iz zunanjega trna nad črnim dnom ščita raste simetrično navzven po en močvirski tulipan s črnim stebelcem in po enim zelenim sabljastim listom upognjenim proti brezovemu deblu, sklanjajoč svoj rdeči zvončasti cvet pod zunanji list drugega para vej.
Zlati trak, ki ga nosi ščit na svojih zunanjih robovih, lahko služi le kot grbovni okras.
Upodobitev grba v narisu, črno-belem odtisu, v pečatni grafiki, v heraldični šrafuri in v barvah skupaj z barvnimi kodami v prilogi, so sestavni del tega odloka.
9. člen
Grb občine se uporablja:
1. v potrditvenih prvinah ter v vseh oznakah občinskih organov na območju Občine Brezovica,
2. v prostorih in na poslopju sedeža občine, na sejah občinskega sveta, na listinah, čestitkah, vizitkah in podobnih uradnih izkazih, ki jih za službene namene uporablja župan Občine Brezovica oziroma za predstavljanje občine pooblaščene osebe. (Z grbovnim okrasjem okrašen grb se uporablja ob svečanih priložnostih),
3. grb z grbovnim okrasjem se lahko uporablja na vseh uradnih priznanjih občine, kot so to plakete, tabelna priznanja, kipci itd.
4. v drugih primerih pod pogoji tega odloka.
10. člen
Grb občine se lahko uporablja: ob mednarodnih, državnih in medobčinskih srečanjih, športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih, humanitarnih in drugih prireditvah in javnih shodih, na katerih se občina predstavlja oziroma katerih se udeležuje, v skladu s pravili in običaji takih shodov.
11. člen
Ko se grb uporablja poleg drugega grba, mora biti, gledano od spredaj, vselej na levi strani. Izjemoma sme biti na desni strani grba druge slovenske občine ali grba tuje države oziroma občine, kadar se ta grb uporablja ob uradnem obisku predstavnikov zgoraj imenovanih institucijah.
Ko se grb uporablja z več drugimi grbi oziroma znaki, je praviloma:
1. v sredini kroga – kadar so grbi in znaki razvrščeni v krogu,
2. v sredini polkroga – kadar so grbi razvrščeni v polkrogu,
3. na čelu kolone – kadar so grbi in znaki razvrščeni v koloni,
4. na prvem mestu oziroma gledano od spredaj, na levi strani – kadar so grbi in znaki razvrščeni v vrsto,
5. na čelu skupine – kadar so grbi in znaki razvrščeni v skupine.
Ko se uporablja skupaj z grbom Republike Slovenije se uporablja po določilih zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije, ter o slovenski narodni zastavi (Uradni list RS, št. 67/94, v nadaljevanju: zakon).
12. člen
Grba ni dovoljeno uporabljati, če je poškodovan, obledelih barv ali kako drugače po zunanjosti neprimeren za uporabo. Grb ni dovoljeno uporabljati v nasprotju z javnim mirom tako, da se kvari ugled Občine Brezovica.
III. ZASTAVA
13. člen
Zastava Občine Brezovica je predvsem tekstilni simbol, ki je barvno utemeljen v grbu Občine Brezovica.
Opis zastave, splošno: zastava Občine Brezovica pri Ljubljani je v beli in zeleni barvi z zeleno brezo, atributom iz občinskega grba, na njenem prvem, belem kvadratnem delu.
Opis: zeleno- bela zastava Občine Brezovica je pravokotne oblike, razmerje zastavne višine “V“ proti njeni dolžini “L“ je 1:2,5 s tem, da je njena ruta razdeljena horizontalno na dva neenaka dela;
– na prvem belem kvadratnem polju stoji atribut iz občinskega grba: pet trnov tvori črno talno črto, iz katere sredine raste simetrično razvejana breza s šestnajstimi zelenimi listi, po osem na vsaki strani črno-belo predstavljenega debla; iz zunanjih talnih trnov rasteta pod brezino vejevje po en rdeč močvirski tulipan, prvi se sklanja v desno, drugi v levo, torej vsak na svojo zunanjo stran;
– ostali del zastavine površine je v enaki zeleni barvi kot so brezovi listi;
– atribut ne sme biti nižji od 2/3 višine barvnega polja zastave in ne višji od 8/10 iste višine zastavine rute.
Detajlni prikaz razmerij zastavinih polj in kode njenih barv so sestavni del tega odloka.
14. člen
Horizontalna oblika zastave je tista, ki se na vodoravno položeni zastavini ruti začenja z belim kvadratom na naši levi strani, njen atribut zelena breza na tem polju pa izraža naravni položaj rastočega drevesa. Zeleno polje zastavine rute se razprostira v desno.
Horizontalno zastavino ruto izobešamo na vertikalni drog oziroma njegovo sidrno vrv. Drog je lahko tudi nagnjen, vendar kot med drogom in ravnino (horizontalo) ne sme biti manjši od 45 kotnih stopinj. Če je zastavina ruta horizontalne zastave napeta ali pripeta poševno, kot med njenim spodnjim kotom in ravnino (horizontalo) ne sme biti večji od 45 kotnih stopinj.
Vertikalna oblika občinske zastave je tista, ki ima na vertikalno izobešeni zastavini ruti zgoraj beli kvadrat z atributom- zeleno brezo, od tega polja navzdol pa pada zeleno barvno polje. Temu primerna je tudi njena uporaba, analogna uporabi horizontalne zastave.
15. člen
Uporaba zastav.
Zastava se izobesi:
1. ob prazniku občine,
2. ob jubilejih, pomembnejših kulturnih in športnih prireditvah občinskega pomena, komemoracijah…
3. ob obisku uradnih delegacij mednarodnih in domačih organizacij in lokalnih skupnosti,
4. ob drugih podobnih priložnostih.
V primerih navedenih v drugi točki tega člena se zastava izobesi na poslopjih, javnih zgradbah oziroma mestih, kjer je prireditev.
Župan občine lahko odredi, da se zastava občine izobesi tudi na drugih zgradbah, zlasti ob slovesni seji občinskega sveta, prazniku občine, slovesni ali kulturni prireditvi, pomembni za občino ali kadar predstavniki občine sprejmejo uradne obiske.
Zastava občine se izobesi tudi v času sklepanja zakonskih zvez v prostorih, kjer se sklepajo zakonske zveze; v primeru žalovanja pa se zastava izobesi na pol droga.
Zastava se lahko izobesi tudi ob državnih praznikih skupaj z zastavo Republike Slovenije na način, ki ga določa zakon.
Zastave se izobesijo v času praznikov in prireditev navedenih v 14. členu tega odloka in se odstranijo najkasneje 24 ur za tem, ko je prenehal razlog, zaradi katerega so bile izobešene.
Zastava Občine Brezovica je stalno izobešena na občinskem poslopju.
16. člen
Ko je zastava Občine Brezovica izobešena poleg druge zastave, mora biti, gledano od spredaj, vselej na levi strani, izjemoma sme biti, gledano od spredaj, na desni strani zastave druge slovenske občine, zastave tuje države ali občine, kadar je ta zastava izobešena ob uradnem obisku predstavnika druge občine oziroma države.
Ko je zastava izobešena skupaj z dvema ali več zastavami na prekrižanih drogovih, mora biti, gledano od spredaj, drog z zastavo Občine Brezovica postavljen pred drogovi teh zastav.
Ko je zastava izobešena skupaj z drugima dvema zastavama, mora biti zastava Občine Brezovica v sredini.
Ko je zastava Občine Brezovica izobešena z več drugimi zastavami, je njena zastava:
1. če so zastave razvrščene v krogu – v sredini kroga,
2. če so zastave razvrščene v polkrogu – v sredini polkroga,
3. če so zastave razvrščene v koloni – na čelu kolone,
4. če so zastave razvrščene v vrsti – na prvem mestu oziroma gledano od spredaj, na levi strani,
5. če so zastave razvrščene v skupini – na čelu skupine.
Določbe o izobešanju veljajo le za izobešanje zastav na območju Občine Brezovica.
Ko se zastava izobeša skupaj z zastavo Slovenije, veljajo za način izobešanja določbe zakona.
17. člen
Vertikalna oblika občinske zastave je tista, ki ima na vertikalno izobešeni ali položeni zastavini ruti zeleno- beli polji vertikalna, podoba njenega atributa pa mora izražati naravni položaj rastoče breze. Temu primerna je tudi njena uporaba, analogna uporabi horizontalne zastave.
18. člen
Zastave ni dovoljeno uporabljati, če je poškodovana, obledelih barv, strgana, zmečkana ali umazana, ter na način, ki je v nasprotju z javnim redom ali tako, da krši ugled Občine Brezovica.
IV. POTRDITVENE PRVINE
19. člen
Občinske štampiljke so izdelane po ustreznem državnem predpisu: so okrogle oblike z dvema zunanjima krožnicama v okviru katerih je v zgornjem polkrogu v pisavi “times“ izpisano ime “Občina Brezovica“, v spodnjem polkrogu pa geslo štampiljke. Med obema napisoma stoji ločilno znamenje – vinjeta. V sredini štampiljke je upodobljen grb Občine Brezovica.
20. člen
Od potrditvenih prvin ima Občina Brezovica štampiljke z naslednjimi gesli:
– občinska uprava I,
– občinska uprava II,
– občinska uprava III,
– občinska uprava IV,
– občinska uprava V,
– občinska uprava VI,
– občinska uprava (I, II, III, IV) – mala štampiljka (seecret),
– občinski svet,
– župan,
– volilna komisija,
– nadzorni odbor,
– KS Brezovica,
– KS Podpeč-Preserje,
– KS Notranje Gorice-Plešivica,
– KS Vnanje Gorice,
– KS Rakitna.
21. člen
Uporabo in hrambo občinskih štampiljk določi župan s posebnim aktom.
V. ŽUPANSKA VERIGA
22. člen
Predmetno je županska veriga bolj ali manj dragocena, iz srebrne ali zlate kovine umetelno skovana in pletena okrasna veriga, ki je položena županji, oziroma županu preko ramen tako, da je speta na hrbtni strani, na prsih pa jo spenja kolana z vgraviranim, barvnim občinskim grbom.
Pojmovno je županska veriga:
– simbol zaupanja občanov v izvoljeno osebo – osebnost županje oziroma župana,
– simbol zaupanja občinstva v vodstvo občine, ki jo župan zastopa in predstavlja,
– simbol županove odgovornosti svojemu občinstvu,
– simbol županove odgovornosti višjim državnoupravnim forumom,
– simbol županske časti.
23. člen
V naši državni ureditvi podeljuje svojemu županu ta simbol časti – občinstvo.
24. člen
Uporaba
Županova dolžnost je, da odet z župansko verigo nastopa na vseh svečanostih občinskega, medobčinskega, regijskega, državnega in meddržavnega pomena, posebno kadar gre za nastope, kjer je župan dolžan predstavljati svojo skupnost in zastaviti svoja stališča. V občinskem merilu so to naslednje priložnosti: slavnostne občinske seje, posvetne in cerkvene svečanosti, proslave kot npr. napovedi, začetki ali končanja javnih del ne glede na prisotnosti funkcionarjev in občinstva. V medobčinskem, regijskem in državnem merilu je župan dolžan s simbolom svoje časti ovrednotiti predvsem svečani čas nekega dejanja. Ko vrhunec svečanosti preide v družabni del prireditve, lahko župan svoj simbol-verigo odloži v etui in odda v hrambo, obdrži pa svoj drugi redni znak župana (priponko-bedž).
25. člen
Tako kot župan naj tudi občinski svetniki in uslužbenci občine, svoje priponke zaradi občinstva in gostov častno nosijo ves čas svoje prisotnosti na prireditvah.
VI. NADZOR NAD ISTOVETNOSTNIMI SIMBOLI
26. člen
Izvajanje določb tega odloka nadzoruje tajnik občinske uprave občine in inšpekcijske službe.
VII. KAZENSKE DOLOČBE
27. člen
Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti, ki:
1. uporablja simbole v nasprotju s tem odlokom ali tako, da kvari ugled Občine Brezovica,
2. uporablja simbole brez dovoljenja,
3. uporablja simbole, ki so poškodovani ali po zunanjosti neprimerni za uporabo.
Z denarno kaznijo 50.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo 30.000 SIT se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
28. člen
Pravne in fizične osebe, ki v svoji dejavnosti uporabljajo različne upodobitve simbola Občine Brezovica, morajo v roku enega leta videz in uporabo simbola prilagoditi določilom tega odloka.
29. člen
S sprejetjem tega odloka preneha veljati odlok o grbu in zastavi Občine Brezovica, ki ga je sprejel Občinski svet občine Brezovica 23. 5. 1996 (Uradnei list RS, št. 31/96).
30. člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Št. 015-5/2000
Brezovica, dne 24. julija 2000.
Župan
Občine Brezovica
Drago Stanovnik l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti