Uradni list Republike Slovenije

42 Uradni list RS, št. 42/2000
z dne 19. 5. 2000

1975. Odlok o razglasitvi cerkve sv. Križa na Križni gori nad Škofjo Loko za kulturni spomenik, Stran 5759.


Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 18. člena statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95 in 47/98) in na predlog Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine je Občinski svet občine Škofja Loka na 11. seji dne 11. 5. 2000 sprejel

O D L O K
o razglasitvi cerkve sv. Križa na Križni gori nad Škofjo Loko za kulturni spomenik

1. člen

Za kulturni spomenik razglašamo enoto dediščine: EŠD: 290 – Križna gora nad Škofjo Loko – cerkev sv. Križa.

Enota ima zaradi kulturnih, umetnostno arhitekturnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot poseben pomen za Občino Škofja Loka. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik z lastnostmi umetnostno arhitekturnega spomenika in zgodovinskega spomenika.

2. člen

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:

Najstarejši del podružnične cerkve sv. Križa na Križni gori predstavlja triosminsko zaključen, zvezdasto obokan prezbiterij, zgrajen leta 1500, ki je sprva stal samostojno. V prvi polovici 16. stoletja so prizidali ladjo, ki pa je bila krajša od današnje. Z zvonikom jo je povezovala pokrita lopa, ladjo pa so z zvonikom povezali v 60. letih 19. stoletja.

V letu 1502 je bil prezbiterij poslikan, in sicer v zvezdasti obliki, po tradiciji “kranjskega prezbiterija“ s Kristusom vladarjem v sredini, evangelisti in simboli v poljih med rebri. Na notranji steni slavoloka je prizor Kajnove in Ablove daritve. V šilastoločnem zaključku prezbiterija je nad oknom Marija z Jezusom in sveto Rozalijo, na levi steni nad zazidanim oknom sta sv. Neža in sv. Uršula, desno pa sv. Polona in sv. Barbara. V dveh lunetah na južni steni prezbiterija sta upodobljeni dve sceni iz legende sv. Korbinjana, na severni steni pa dva prizora iz življenja sv. Urha. Stilno gre za prepletanje poznogotske izraznosti in prihajajoče renesanse, avtor fresk izhaja iz severnjaško nadahnjenega slikarstva bavarske, tudi tematika se navezuje na Freising (zaščitnik freisinške škofije je sv. Korbinjan).

Cerkveno ladjo je v prvi polovici 16. stoletja (najverjetneje ok. 1530) poslikal Jernej iz Loke. Veliki zlati oltar je nastal sredi 17. stoletja, sočasna pa sta nastala tudi stranska oltarja sv. Volbenka in sv. Urha.

3. člen

Lastnik spomenika je po stanju v zemljiški knjigi na dan 20. 4. 2000 Rimokatoliško župnijstvo Stara Loka.

4. člen

Lega spomenika je označena na katastrskem načrtu v merilu 1: 2880, ki je sestavni del tega odloka.

5. člen

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

– varovanje kulturnih, arhitekturnih in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti;

– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v objekt ter odprti prostor ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti;

– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture sakralnega objekta in njegove nepremične in premične notranje opreme po načelu ohranjanja njihove izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, velikosti, oblike, sestave in barvne podobe;

– strokovno prenovo okrnjenih izvirnih prvin arhitekture v smislu rekonstrukcije avtentične zunanje podobe spomenika;

– prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitekturne zasnove zunanjščine in notranjščine objekta ter njegove obstoječe opreme z rušenjem in odstranjevanjem kot tudi z nadzidavo, prezidavo in dodajanjem posameznih prvin;

– prepoved spreminjanja višinskih gabaritov objektov, ki stojijo na vplivnem območju spomenika zaradi varovanja vedut in ohranitve dominantnosti sakralnega objekta v prostoru.

Spomenik je zavarovan z namenom, da se:

– ohrani njegov sakralni pomen in raba;

– ohrani neokrnjenost arhitekturnih, likovnih in zgodovinskih vrednot;

– poveča pričevalnost kulturnega spomenika;

– predstavi kulturne vrednote spomenika in situ in v medijih;

– namenjen pa je tudi učno-demonstracijskemu in znanstveno-raziskovalnemu delu.

6. člen

Za vsako morebitno spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele, zemljišče ali odprt prostor, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

7. člen

Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99). Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za fizične posege in zavarovanje, pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pravni promet, načine upravljanja in rabe spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za čim bolj učinkovito varstvo spomenika. Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

8. člen

Na podlagi akta o razglasitvi iz 12. člena zakona o varstvu kulturne dediščine, pristojni organ lokalne skupnosti v 30 dneh od njegove uveljavitve predlaga zaznambo spomenika v zemljiški knjigi.

9. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

10. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.

Št. 352-15/93

Škofja Loka, dne 11. maja 2000.

Župan
Občine Škofja Loka
Igor Draksler l. r.

Na vrh

<< Nazaj

Prijava